■= floflsop 14.000. — Šfajerc Detfa za celo leto eden goldinar. „ _ _.. ..._#.. --------------„ — — r„ — r_„^w „. se mora poslati v naprej. Una oznanil je za I stran K 32-—, Vi strani K 16*—, '/« strani K 8.—, % strani K *—, Vi« strani K 2--r, ifa strani K i*—. — Pri večkratnem oznanita je cena posebno znižana, — Za oznanila (inserate) uredništvo in upravništvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravništvo je v Ptuju v gledališkem poslopju. — Stajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. —- Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične Številke vposlati, Štev. 6, V Ptuju v nedeljo dne 19. marca 1905, VI. letnik. Prebujenje. »Slava Tebi, ki si nas kmete ljubil!" Mesec marec! Koliko novega upanja, koliko norih sklepov in načrtov nam vendar vzbudiš! V ledenih, zimskih sponah je tičala mati zemlja, spavala je dolgo zimsko spanje, a sedaj sije zopet prijazno solnce,-ija je zopet prosta, Čila in zdrava, kakor človek, ako se prebudi v jutro po sladkem, mirnem počitku. Spomlad je spet! Prebujenje vlada povsod, prebujenje vlada v naravi, prebujenje pa tudi vlada v srco človeškem! Zgodnja spomlad, koliko nam vendar obetaš, ka-to se te vendar veseli staro in mlado! Zgodnja spomlad, ti si se svojim prebujenjem »na podoba dušnega prebujenja, prebujenja, katero prišlo ravno z mesecom marcom nad naša ljudstva. Naš lepi, zeleni Štajer obhaja v tem mesecu, nam-sč dne 19. t. m., praznik svojega deželnega patrona svetega Jožefa. In ravno ta prelepi praznik, ravno »rebnjenje v naravi v tem času, nas spominja na jvzročitelja duševnega kmečkega prebujenja, na ne-jga velikega moža z lepim imenom Jožefovim, na Svnega velikana naše svitle cesarske hiše, na. ce-•ja Jožefa drugega. Kakor opisujemo na nekem drugem me3tu tega i, imela je v srednjem veku človeške zgodovine vedo, vse šole, vso omiko in s tem seveda tudi retno moč v rokah dnhovčina! Na vnebovpijoči občutila so ljudstva to moč, občutila povsod, iutila pa najbolj v naših krajih. Prišla je novejša |oba zgodovine, a moč duhovčine je rastla, njeno iz-mje ljudstva prikipelo je do vrhunca, v bogatih rih so se mastili duhovniki, cerkveno premoženje je rastlo od dne do dne, ljudstvo pa je stradalo, in javkalo pod težkim jarmom klerikaistva, duhovnikov in posvetnih svojih gospodov, kateri so bili zopet samo orožje duhovništva. Toda prišel je mesec marec leta 1741, rodil seje 13. t. m. otrok, velikanskih duševnih moči, svitli potomec avstrijskega vladajočega roda, cesar Jožef II. Učitelji tega duševnega velikana prizadevali so si na vso moč odgojiti tega navdarjenega dečka in mladeniča v duhu, kateri je vladal tedaj celo okoli viso-čine evropskih tronov, namreč v duhu klerikalcev, v duhu jezuitov. Toda kmaln je spoznala jasna glava tega mladeniča, da ravno priprosto ljudstvo potrebuje in pričakuje od njega pomoči in radi tega se je začel pečati s Ijadstvom, začel je udano mu ljudstvo razumevati in ljubiti! Ali se nam je tedaj čuditi, da je spoznal kot mož takoj tudi največje sovražnike ljudstva? Ali se nam je čuditi, da je kot blag ljubitelj ljudstva posvetil vso svojo naoč temu, da bi ogonobil moč kle^ rikalstva ? »Slava Tebi, kisi kmete ljubil", slava Tebi veliki praded svitJe cesarske hiše, slava Tebi, ki si bil začetek avstrijskega duševnega prebujenja, slava Tebi, ki si bil mogočni prvoboritelj v hudem boju proti klerikalcem, slava Ti cesar Jožef drugi! In ravno sedaj ob obletnici Tvojega rojstva, ravno sedaj ob Jožefovem se hočemo Tebe spominjati s hvaležnim srcem! Čeprav od Tvojega truplja ni več morda druzega, kakor pest prahn, Tvoj čili duh prostosti živi med nami, Čeprav se je posrečilo Tvojim in našim največjim sovražnikom zatreti kmalu po Tvoji prerani smrti a sad Tvojih nameDOV, na novo so se prebudili potomci Tvojega ljudstva, Tvoje mišlenje, Tvoji nazori so obveljali, verige klerikalatva, s katerimi so bila ljudstva okovana, padajo raz naših rok, a prvi njihov klep razdrobil si zmagonosno — Ti! Prebujenje vlada sedaj v naravi, prebujenje vlada tudi med nami. Krasna spomlad bode sledila v naravi temu prebujenja, sledilo bode solnčno poletje, bogata jesen, a duševnemu prebujenju ljudstva bodejo sledili njega svitli bodoči dnevi, katere je z veseljem zrlo uže jasno duševno oko neumrljivega Jožefa II. Slava Ti cesar Jožef drugi, ki si to prebnjenje želel svojim ljudstvam, slava Ti, ki si položil prvi mogočno svojo roko na fundament vsega ljudskega zla, na klerikalizem! Do sedaj mogočno zidovje klerikalne palače je začelo pokati, duh Tvoj pa, vefrki cesar, kateri vlada med nami, naj bo v bodoče zvesti naš spremljevalec, potem se nam ni bati, da se ne bi ta palača zasipala na skorem v prah in pepel! Da, tedaj. . ! Pred malim številom let, starejši ljudje izmed kmetov še imajo te čase gotovo v spominu, ni bilo treba pošiljati starišem svojih otrok v šolo, ni jim bilo treba skrbeti za njih šolski obisk, ne, k večjemu Če je oče svojega otroka sam doma natTČil za silo pisati ali pa Še to ne. Naši starci na kmetih navadno ne znajo ne brati, tudi ne pisati, nekateri niti ne čez sto šteti. Oglejmo si tedajne čase malo bolj pri luči! O ljudskih šolah, kakor jih imamo danes, ni bilo ne sluha ne duha, ljudstvo je živelo v beli dan ne meneč se za drugo, kakor za svojo mizo in — posteljo, k večjemu še za ta ali drugi odstavek katekizma, kateri se mu je v cerkvi ali pa v takozvani nedeljski šoli tako dolgo prežvekoval od dušnega pastirja, dokler ga ni znalo staro in mlado na pamet, ne da bi ga razumelo! V dolgi črni suknji, katero mu je podelil na- v Čuden Čudež V farovžu je bil obed. Nosilo se je na mizo za dobrih pet kopačev in sicer najbolj finih reči. Pri mizi pa je sedel častivreden gospod župnik sam. Župnik se je z očevidnim veseljem trudil spraviti cele kupe pečenk pod streho, stregel pa mu je suh mežnar, kateri je pri tem prizoru na debelo požiral — sline. Ko si je župnik do dobrega napolnil okrogli trebuh, žalil še jed povrh s par kozarci dobre starine, začele so mu ravno ko je srkal sladko kaplico, rojiti po glavi Čudne misli. Župnik pogleda srpo mežnarja in vsklikne : >Ti mežnar, ti si pregrešni človek! Ti ne daješ faranom dobrega vzgleda, jaz te moram spomniti vendar enkrat na tvojo dolžnost. Ti si že Štiri leta v moji službi, a vendar nisi bil Še niti ne enkrat pri spovedi!« — Mežnar se ponižno nakloni in reče : »Častivredni, jaz sem mislil, ker vi itak poznate moje življenje, da ni treba, da bi šel še povrh k spovedi!« Na to reče župnik: >Ne, ne, to moram jaz bolje vedeti kakor ti, hajd, opravi še danes, opravi takoj svojo krščansko dolžnost, ker imava sedaj ravno oba čas!« Hočeš, nočeš, mežnar je moral ubogati. V farovži je vadno župnik, ko je sam več ni mogel rabiti.jtir stopal suh, bled možiČek v tej ali drugi fan (%jja naspol podrte koče tik cerkve. Moža so imeno^ — učitelja, ljudskega učitelja, koči pa so dali ■ — šola. seir Ta bled, suh mož pometal je navadno tudi ^voj kev, zvonil je mrtvim, zakapal mrliče, snažil /.npnijjg obleko in čevlje, stregel v farovži ..gospodom" )0g: obedu in se globoko klanjal farški gospodični, kai^™ je tu in tam postregla njegovemu želodcu z osta^ .j farške mize. Vsak dan je poljubil večkrat blagoaH ljeno župnikovo tolsto, okroglo roko, in ves tedeo^pj je mučil od ranega jutra do poznega večera, v |ah deljo pa je skrtačil isto svojo edino Črno suknjjr01 zlezel je na „kor", izsilil starim orglam se svoflH tenkimi , dolgimi prstami 0mile harmonije" fl tem, ko je sam zapel s hripavim glasom zvi^gj) „ cerkveno pesen" Bogu na čast in svojim sofaraiio <] v — zabavo! • nj To je bil učitelj—ljudski učitelj! In z vest ,raj je vse to opravljal ta mož, dobro vedoč, da ga ^n gov gospod župnik ne bocle preganjal, da mu fya ^ milostljiv šolski nadzornik, da ga bode napram I jemn šolskemu nadzorniku, mogočnemu dekana sae5j| le hvalil, ko pride ta — kot šolski inšpektor, d )am vedoč, da nasprotno ne sme ravnati, ker se rnu ^ jj gače odtegnejo mili darovi iz farovža! a edal kakor grob! Župniku se je zdelo to vendar odveč, ves razburjen ipnife iz spovednice in zakriči nad mežnarjem : »Ali si postal 114« c mulasli, zakaj ne odgovarjaš več na moja vprašanja?« Mnres gleda s kislim obrazom župnika in reče! »Oh, čudno, čq j g j čudno, videl sem sicer, da so gospod župnik nekaj govfl toda slišal nisem zares ničesar!« ^0Sp Župnik je na široko usta odprl. »Ne, ne, milostljivi gospod», reče mežnar, »jaz i^evnc ničesar slišal, zgodil se je najbrž čudež. Ako mi ne verjaiB pa pokleknite sami tukaj sem, Iyer sem jaz klečal, jaz ,ovet If 8tirjem misled, da si s pokorščino napram svojim i oko! pijavkam zasluži in — kupi neskončno veselje v svetih nebesih! Kar bodeš sejal v rahlo, počinjeno spomladansko zemljo, to bode pognalo močne kali in razvilo bode svoj čas bujno cvetje, rodilo ti obilni sad ! Kar vcepiš v ralado, občutljivo človeško srce, to bode v njem pognalo močne korenine, izrastlo bode iz teh korenin mogočno drevo, katerega ne podere nikdar in nikdar ostani še tako burnega življenja vihar. igosloi I Da, tedaj, v tistih temnih časih, tedaj se je v Klen i ftepila v mlada srca — pesja pokorščina napram v^nq duhovščini in ti čopiči so bujno rastli, ker je mladim lkujico' drcvescam stregel na svoj način vrtnar, farški hlapec. 8voJ!irj 2 imenom — ljudski učitelj! In ravno tedaj rastli so najbolj farški trebuhi, iile se na kmečke stroške farške pojedine, živeli dnhovniki, kakor kapuni v kobačah, a pital jih je nje zateleban kmet, kateri je zvedel, ker ni znal iti in ne pisati, od sveta samo toliko, kolikor se je povedalo od njega z prižnice, v spovednici ali v farovži. — — In danes? Oglejmo si malo bolj natanko po čem hrepeni rečina dnhovčine — hvala Bogu vsa ne — dandanes ! .ndanes stokajo naši klerikalci najbolj radi tega, ker jim je odtegnil npliv v šoli. Neznosno jih skeli, dandanes noče nčitelj pometati cerkve, noče sna- iti farških čevljev, noče lizati nežno belih, blagos- »vljenih duhovniških rok, peče jih, da so nastavljeni it učitelji tu in tam — žalibog povsod ne — možje, lni navdušenja za ljudski blagor, naše klerikaličke grize, da je začel vladati dnh prostosti v naših ih in njih neumorno delovanje je napeljano proti imn, da bi ta duh zatrli, da bi dobili šolo in ž njo togo mladino zopet v svoje neusmiljene kremplje! ker se jim to kratko malo ne da, prizadevajo veaj meje postaviti uplivu liberalno mislečih uči- iljev in zato kričijo v enomor: »Za veronauk mora odločiti več ur šolskega poduka na teden, šolski »isk naj se skrajša, deca naj hodi samo šest let v lo." za to se prilizujejo tu in tam učiteljem, želeČ dri ču< >m Sel na vaše mesto in vam bodem nekaj zaklicai, videli lele, da ne bodcte slišali niti ne besedice!' Po dolgem obo-rljanju poklekne naposled župnik zares k spovednici, da bi mežnarju zopetno laž, mežnar pa vstopi v spovednieo. je podržal župnik uho na omrežje, je zakričal mežnar: lpnik, zakaj si trkal v zadnjem tednu, ko me ni bilo doma, io večer na okno moje mlade žene?« Župnik je molčal. mr ponovi na ves glas še enkrat svoje vprašanje. Župnik molčal, kakor riba. Mežnar zakriči na ves glas: -Kaj si od moje žene Se sinoči o polnoči?* Župnik je pobožno na mežnarja in je molčal, kakor grob. Sedaj pa skoči mežnar ves razburjen iz spovednice nad mika in reče: »Zakaj pa ne odgovorite častivredni?« »Da, odgovori župnik s kislim obrazom »tukaj zunaj se nič ne sliši, tudi jaz sem te sicer videl govoriti, a šal pa nisem resnično nobene besede!« to se je mežnar župniku ponižno naklonil in rekel: spod, čuden čudež se je zgodil!« •Pri Bogu je vse mogoče« je odgovoril pobožno in po-Župnik in je šel zopet v obednico nazaj. Sem slišal, da župnik mežnarja ni več nikdar silil v ico, jih dobiti v svoje zanjke! In ko se je uvedel od pametnih možev tu in tam v kmečkih šolah na Štajerskem poduk druzega deželnega jezika, toraj nemškega, kdo je bil najbolj proti tema poduka, kdo pogleduje s srpim svojim pogledom najojstreje po vsaki nemško-slovenski slovnici, želeč jo uže s pogledom razdrobiti na drobne kose? To so tisti dolgosukneži, tisti klerikalčeki, kateri želijo, da bi tavalo ljudstvo v nevedi, v temi, da bi se slepo dalo voditi od njih kakor tedaj, ko je bil farški debeluh mogočni gospodar suhega, stradajočega možicelna, katerega je ljudstvo nazivljalo z imenom gospod učitelj! Kmet, h čemu le neki silijo nekateri duhovniki toliko tvojo deco v kloštereke šole, h čemn ustanav-lajo svoje faržke šole se svojimi farškimi učitelji vpijoč: Dajte, dajte denarja za — narodno šolo ! To je figa, ne pa narodna šola, take šole so lestve (lojtre) po katerih plezi klerikalstvo proti vi-soČini svojega nekdajnega upliva, podpira pa te lestve se svojim itak že dovolj obremenjenim hrbtom nbogi, teptani kmet! Vso to prizadevanje duhovčine naj Še toliko vpije, da je narodnost, vera itd. v nevarnosti, vso to prizadevanje pridobiti zopet kmečko mladino v svojo oblast, ni ničesar druzega, kakor duhovniško zakrito poželenje po tistih tedajnih, za njo toli blaženih, temnih Časih! Kmet, ako se ti priklati kaki farški podrepnik in ti reče: „Glej ga ,Stajercal, sedaj že udriha po duhovnikih zavoljo tega, ker nam ti želijo ustanoviti šole za našo mladino, želeč, da bi se kaj dobrega naučila", kmet, vprašaj tega hinavca, zakaj je pred kratkim na Koroškem podaril in izročil neki župnik farški šoli na stotine svitlih, iz kmeta flizfebtaniha kronic, ravno isti župnik, ki je računu* kmetu samo za e n pogreb, ki ni trajal niti ne četrt are, nad sto kron? Vprašaj ga, ako te smatra za takega neumnega tepca, da bodeš verjel, da bi tisti, kateri guli in dere odrasle kmete, porabil ta iz kmeta izgaljen denar v prid in korist neodrasle kmečke mladine? Sicer pa mu lahko daš za odgovor brati tudi to le. Velikansko znanje, katero si je priborilo tisočero in tisočero jasnih glav starega veka, je bilo v tako-zvanem srednjem veka človeške dosedajne zgodovine shranjeno skoraj izključno v velikih kloštrih, bilo je v rokah dnhovčine! In duhovščina je hranila, kar jej moramo pripoznati, te pridelke človeškega truda, človeškega ama kakor dragocen biser, čuvala ga je, kakor čuva človek luč svojega očesa, seveda na — svoj način. Vso tedajno šolstvo, vsa veda, vsa omika, ves poduk človeštva bil je v rokah dnhovčine. In koliko te vede, tega poduka so občutila tedajna ljudstva brez ozira na narodnost, katero sladko sadje omike so tedaj ljudstva uživala pod varstvom duhovniških čuvajev omike? 0, dovolj, še — preveč! Tisočero in tisočero gromad je vsplamtelo, na njih pa so stokala uboga, nedolžna človeška bitja, katere je pustila duhovščini na vnebovpijoči, krivični način sežgati, kor niso bila po njeni volji, stokale ao reve, nedolžna, mladoletna dekleta, kojih — lepota je bila njih pogubljenje, ihteč in roteč se, da so nedolžne. A neusmiljen plamen, zažgan velikokrat od blagoslovljene roke tistega, ki jih je še pred smrtjo oskrunil, je švigal po njih! UbupajoČ je preklinjalo tako bitje sebe, svet, človeštvo, preklinjalo v neskončnih mukah svojo rojstvo, svoje življenje, svojega stvarnika, ker se mn je odvzela še zadnja nada, zadnjo upanje na neskončno pravičnost Tistega, ka-teri je je poslal na ta — lepi svet! Inkvizicija, to je bil en iztok velikanskega, dragocenega zaklada človeške omike, katerega je čuvala t srednjem veku duhovščina. A drugi, morda ravno tako grenki griželj sladke, od duhovništva čuvane omike bila je razven duševne bede — telesna beda, bili so lakota, glad in njih spremljevalci I Da, tedaj je tndi že bujno cvetla pšenica vsem kutarjem, da, tedaj so imeli lahko delo! Kdor se jim je zoperstavil, ta je moral na gromado, ker je bil copernjak, zažgali ga so, a ogromno njegovo premoženje dobili so kloštri, posvetni velikaši, večinoma lahkomiselne puže, katere je vodila na svoji vrvici^ zopet duhovščina. Žalostno, toda resnično! Ravno izza teh temnih časov izvirala so ogromna klošterska premoženja, zje-dinila so se ravno tedaj velikanska cerkvena posestva, katerih še naštejemo lahko dandanes lepo število. In po teh časih hrepeni doh klerikalstva, to je vzor njegovih skrivnih, a vročih želj! Za to si prizadeva klerikalstvo dobiti ljudstvo zopet v svoje kremplje in to je zopetni vzrok najnovejšega klerikalnega navala na naše šolstvo. Iz Dunaja, morda najbolj klerikalnega mesta nagega cesarstva, dobivamo poročilo, da bo se zjedinile jasne glave tamošnjih učenjakov, umetnikov, pisateljev, zdravnikov in obrtnikov, ter so ustanovile društvo, katero bode delovalo ravno tam, toraj v bližini svit-lega avstrijskega trona, se vsemi močmi proti klerikalstva, proti njegovemu skrivnemu, a ljudstvu toli nevarnemu delovanju. In prvi klic tega društva se je glasil: Ljndstva, borite se za vašo najsvetejšo svetinjo, za prostost vaših šol' In ta klic ponavljamo po teh danajšnih vrstah tudi mi, iskreno želeč, da bi našel odmev tam zunaj v zadnji gorski koči! Videli 6mo, kako je postopala duhovščina z ljudstvom v temnem srednjem veku, ko je imela izključno vso vedo v rokah, videli smo in nekateri izmed kmetov še se sami spominjajo, kako se je godilo ljudstvu pred kakimi 50timi leti, ko se je zopet vladalo v šoli s cerkvenim žezlom! Da, tedaj si bil dragi kmet, ravno s pomočjo svojih šol, s pomočjo vede suženj farovža, da, tedaj so delali s teboj, kar se jim je poljubilo! Krnetje, ali bodemo zares tako neumni, da bo-demo upali, da bi nam v sedajnih, še v obče hujših časih, v katerih razgraja še ljutejši boj za obstanek, kakor nekdaj, pomagal ravno isti stan, ki riasH> s vso silo dobiti zopet v iste kremplje, kater3'9-' dovolj, oh, preveč dovolj občutil naš ubogi de^skočil praded? 1» nm Da, tedaj gospodje v dolgih črnih suknjah. ;4nomi tisti temni duevi, to je bil vaš čas, a sedaj pri$'ke drugi dnevi, prišel je drugi rod in ta čas je naš tem prednjaški čas! In njega prvi mogočno gromeči st, k nasproti vam naj se glasi: „Proč z vašimi roHropai od naših šol, zakaj mi želimo pro3to šolo!14 Da, tPJo ai v tistih temnih časih vladali ste vi, sedaj p?, zadi vlada enkrat prosto mišlenje, naj vlada duh slufrakne in napmlka in videli bodemo, ali bode ljudstvo opaž srečno, kakor tedaj, ko je tavalo v temi, v blauišilo s je obupno vzdihovalo pod težkim jarmom tistih,ašang teri so mu na v nebovpijoči način oznanjevali v* je korist sveto vero „mira in ljubezni!14 bile Vojska med Rusi in JapoiP^e V Mandžuriji so bili Rusi popolnoma premayar vp Kakor dva orjaka, pograbila sta se zač-treti i tega meseca oba nasprotnika in sicor je pričat, m napadal Japonec. Več kakor teden dni se je' je { grozovitna bitka pred glavnim mestom Mandž# pri pred Mukdenom in Rusi so bili premagani, wKako so se spretnejšemu nasprotniku umakniti, liPri te toraj zopet tepeni. di n Južno od Mukdena sta si stala sovražnika poro proti in sicer je bil poveljnik desnega krila Japof'i n slavni geneial Kuroki, levega krila general Oku.sr z diuo je komandiral general Nodzu. 'opa Japonci so si prizadevali potisniti Ruse jkder vzhoda od mesta Mukdena in jim tako zabraniti® je bi se umaknili preko Mukdena proti severu nasJral, že poprej pripravljene utrdbe pri Tielinu. V Tič ka je bilo blizu GO tisoč Rusov in mnogo artilerije t r i Začetkom tega meseca začeli so napadat-"v E trije imenovani japonski generali več ali manj I Ruse. Boj se je vnel na celi črti. Japonci pa s jj napade uprizorili samo radi tega, da so zakrli g-svoj namen, da bi namreč zgrabili Rtue od stra^Jj, od zadej. Vsa ruska armada ni vedela namre^.u. , da stoji japonski general Nogi, kateri je prišel i^orj Port Arturja se svojimi četami glavni japonski ari 6 na pomoč. Kar naenkrat pa so se pojavile No^ju čete ravno tam, kjer jih Kuropatkin nikdar n^elil čakoval. Medtem, ko je namreč japonski ge'jeva; Oku najhuje napadal Ru3e in so ti mislili bode tukaj bila odločilna bitka, prekorači! je g^;a Nogi s svojimi četami za hrbtom generala Okuj^j' Hunho in je v velikem krogu prodiral proti se y Kar naenkrat je bil na zahodni strani Muk:-om toraj skoraj za hrbtom ruske armade. Sedaj še.^a opazil Kuropatkin velikansko nevarnost, ki rs; ' ' pretila. Vse voje, katere je imel še proste, \x^ei toraj niso bili v boju z glavno japonsko armadro^a vrgel generalu Nogiju nasproti in ti so dosegl| pram Nogiju začetkoma tudi nekake uspehe. Vr: japonski general maršal Ojama pa je pravoi Pj veljc wslal Nogija pomoči, a sam pa je z glavno armado j laskočil s vso ljutostjo Rase. Ti so se seveda morali umakniti, ker bi jim bil prišel drugače Nogi popolnoma za hrbet in bi se bil polastil železnice in felike ceste, katera vodi od Makdena proti severu. [ tem slučaja bi bil Kuropatkin seveda vlovljen v >ast, katero so mu nastavili zviti Japonci. Da se je [nropatkia rešil iz tega oklepa, moral je žrtvovati ivojo artilerijo. Tej je zaukazal, da se mora boriti lo zadnjega moža in sicer tako dolgo, dokler se ne imakne ruska vojna iz te pasti. Japonci so seveda o opazili in začeli so pritiskati še Ijntejše na Ruse. fršilo se je grozovitno klanje. Ruske izgube bile so itrašanske. Nad 60 tisoč ruskih mrtvecev in ranjen-»v je obležalo na bojišču. Tudi japonske izgube o bile ogromne in sicer po najnovejših poročilih so gabili Japonci 41 tisoč mož. Levo rusko krilo glavne irmade se je začelo umikati, kakor poroča „Berliner Tagblatt", že v noči od 9. na 10. t. m. Vojem japonskega generala Oku se je posrečilo [dreti v m?sto Mukden. Do Mukdena je dospel že L t. m. japonski general Nogi, a se ni vstavil, mar-feč je prodiral proti severu, da bi obšel rnske pozi-:ije pri Tielinu. Kakor se uradno iz glavnega japonskega mesta poroča, 10 pri teh bitkah zgubili Japonci 40 tisoč mož. Tukaj naj Jedi najnovejšo poročilo o tej bitki. Iz Londona je poroča z dne 13. t. m. »Zmaga, katero si je pri-Ijoril maršal Ojama, jo popolna. Kuropatkin se je z glavno svojo armado rešil iz velikanskega )klepa Japoncev, toda Japonci so z izidom bitke pred ^ukdenora lahko zadovoljni. 40 procentov čet, ka-|ere je Kuropatkin v zadnjem letu okoli Makdena febral, je postalo vsled trga boja nesposobno za boj. reč kakor 30 tisoč ruskih mrtvecev leži na bojišču |n trikrat toliko ljudi je ranjenih. Cele brigade Pasov so se vdale. Ruski upor je poražen za vselej." Umikanje tepen'h Rusov. Neki poročevalec iz Kurokijevega glavnega kvar-^irja poroča: General Kuropatkin je vodil z velikim pogumom 8am umikanje Rusov. Umikanje od reke panose je vodilo jako spretno. Danes (dne 13. t. m.) so prekoračile skoraj vse japonske čete, ki so prišle od teke Saho, reko Hnnho. Prodrle so skozi rusko armado kakih 10 milj od Mukdena proti vzhodu in tako razdelile Kuropatkinove čete v dva dela. Rnsi si pri-ndevajo na vsak način Japonce odbiti od železničnega tira. Edina pot, katera še Rusom za umikanje pre-•siaja, leži med železnico in med glavno cesto iz iona proli Tielinu. Ta prostor niti 6 milj širok ni. Zmagonosni Japonci neprestano sledijo tepenim losom. Najbrž se bode pred Tielinom bila zopetna »tka, ker si bodejo tam prizadevali ubežni Rasi vsta-Iti se Japoncem zopet v bran. Ruske čete so grozno Imnčene, atrujene in v velikem neredu. Kakor se •oroea, imajo malo streljiva in malo živeža. Japonski plen. Pri tej bitki so zaplenili Japonci, kakor poroča njih -jnik Ojama, sledeče; Rusi so pustili v Mukdena 26 tisoč 500 ujetnikov. V japonske roke je prišlo: 2 zastavi (fane) okoli 60 kanonov, G0 tisoč pušk, 150 vozi s strelivom, loO vagonov, 200 manjših topov, jako mnogo žita in krme za živino, 45 milj dolgi železniški tir, 2000 konjev, 23 različnih vozov, 1000 vozov z obleko, 1 miljon porcijonov kruha 70 tisoč ton kurjave, 60 ton sena, mnogo živine in mnogo orodja. Zadnja poročila. Kuropatkin je prosil baje carja, naj ga odzove, ker se čuti bolanega na duši in telesa, ter se smatra za nesposobnega, da bi nadalje iaael v rokah vrhovno povelje. Zbog tega velikanskega poraza nočejo vendar v Peters-burgu ničesar vedeti o mira. Kakor 66 poroča se mobilizirajo zopet trije novi voji in sicer v celem nad 400 tisoč moži. Da bi pa se ti smeli poslati na bojišče, je jako dvomljivo, ker preveč vreje med ruskim ljudstvom in ker se bodejo rabili ti vojaki najbrž doma, da bodejo vzdrževali mir. Najbrž bode se sklenil med Rusi in Japonci že na skorrm zopet mir, kar bi bilo zares jako hvalevredno, zakaj, dovolj krvi, nedolžne krvi je teklo že v tej vojski. Spodnještajerske novice. Umrl je dne 25. p. m. gospod Josef W r e g g, mesar in krčmarv Slivnici. Gospod Wregg, navdašen naprednjak, je bil več kakor 30 let v občinskem odboru. Mnogo let je bil tudi ad kraj nega šolskega sveta. Umrli je slovel kot blag, dobrosrčen značaj in je bil v obče zelo priljubljen. Pogreba, kateri se je vršil dne 27. p. m. se je vdeležilo blizu tisoč ljudi, mnogo jih je bilo prišlo celo iz daljnih krajev. Na-prednjaki v Slivnici so zgubili z g. Wreggom vrlega somišljenika in voditelja, kateri je naprednjaško stvar rad podpiral ne le se svojim dobrim svetom, temveč tndi z dejanjem. Naj bode blagemu pokojniku žemljica lahka. Zopet debelo faž je priobčil znani mariborski urednik v svoji klerikalni cnnji. Trdil je, da je najšla pri umorjenem Arnušu v SakuŠakn, oziroma pri morilca sodnijska komisija več iztisov »Štajerca." Urednik, to je debela laž in povrh še nesramno zavijanje! V hiši umorjenega najšla je komisija na mizi, tik mrtveca več klerikalnih knjig in sicer knjige družbe sv. Mohorja, od „ Štajerca* ni najšla ničesar. Pri morilcu, klapcu Arnušo ni najšla nikakega berila. Tako lagati in nesramno zavijati zamore zares le klerikalna, zanikernadaša! Mežnar — tat. VLeskovcu, v Halozah, kjer kraljuje mogočni župnik Kralj, je bil nastavljen kot mežnar in organist skozi dve leti neki 211etni Anton Klobasa, ki je sedaj pri vojakih. Klobasa je rad živel bolj po „nobela in zato ni mogel se svojo plačo izhajati. Svoje dohodke si je hotel zboljšati in postal je tat. Ukradel je župniku različne glaže in tudi mnogo vina. Razven tega je vkradel v cerkvi tndi prte, s katerimi so se pokrivali altarji, potem sveče, vse skupaj v vrednosti okoli 140 kron. Klobasa so je ti moral te dni radi teh tatvin zagovarjati pred mariborskim okrožnim sodiščem, ker so najšli žandarmi pri njem in pri njegovi ljubici Amaliji P. več teh ukradenih stvari. Radi tega in vsled izpovedbe tamošnjega župnika Kralja in njegove kuharice je obsodilo sodišče mežnarja na trimesečno težko ječo. Kuharica je izpovedala, da je zmanjkalo v „njenem* farovžu v teku par tednov blizu 6 polovnjakov vina. Začuden je vprašal to pričo predsednik sodnije: „ Ja, saj pa vendar nimate krčme?" Na to je odgovorila kuharica: nJa, pri nas se pač porabi strašno mnogo vina!" — Leskovški mežnar je bil strasten klerikalček, Gospod župnik Kralj, je li temu tudi nŠtajerca kriv? Vprašajte vendar pri priložnosti gospodarjevega" poročevalca, klerikalnega nadučitelja Stoklasa, zakaj tega se svojim „talentomu ni poročal „Fihposu." Grozna nesreča na železnici. V soboto dne 11. t. m. se je prigodila na železniškem tira med postajami Pragerhof in Slov. Bistrica grozna nesreča. Ta dan zvečer je šel neki Jakob Dre o, doma iz Vrhovle pri Slov. Bistrici, ki je cepil na Pragerhofu drva, proti domu, Kakor je imel navado, šel je po železniškem tiru. Dreo se je ognil najbrž tovornemu vlaku, ki je prihajal iz Slov. Bistrice in je stopil na levi železniški tir. V tem hipu je pa prihajal iz Prager-hofa po tem tiru večerni osebni vlak. Stroj tega vlaka je najbrž pograbil nesrečneža, zakaj Drea so najšli mrtvega ležečega na levem tiru. Leva roka in noga bile ste popolnoma zdrobljeni. Z glave je bila oljupljena koža z lasmi vred. Kakor se je videlo na licu mesta, vlekel je vlak nesrečneža 72 korakov daleč s seboj. Mrtveca je našel še isti večer njegov lastni sin, ki je železniški Čuvaj in je opravljal ravno tedaj v bližini mesta, kjer se je pripetila ta nesreča svojo slnžbo. Domu gredoči delavci so mu namreč naznanili, da na tiru nekaj leži, najbrž človek, kije bil povožen, čuvaj je šel gledat in zares najde mrtveca. Ko ga, je natančneje pogledal, spoznal je v njem svojega lastnega, ponesrečenega očeta. Ponesrečeni Dreo je "bil star še le 46 let. Zapustil je 7 otrok. Poročilo ptujskega Sejma. Na ptujski sejem dne 15. t. m. se je prignalo 81 konjev, 560 glav goveje živine in 432 svinj. Prihodnji svinjski sejem se bode vršil dne 22. t. m.; prihodnji živinski in svinjski sejem dne 5. aprila. Iz Koroškega. Št. Jakob v ROŽU. Tudi mi kmetje iz Roža ti hočemo enkrat nekaj poročati, ker smo tudi mi tvoji zvesti bralci in prijatelji. Naše poročilo pa se mora žalibog pečati zopet z našo farško šolo in njenim očetom, župnikom Ražunom. Ko je prišel dne 21. majnika leta 1901 k nam iz Beljaka okrajni vladar popisovat Šolske mladine, tedaj je bilo vpisanih za šolo z nemškim in slovenskim učnim jezikom 4 učencev več, kakor pa za samo slovensko šolo. Tedaj, ko je bilo to razglašeno, so pristaši našega župnika začeli v vseh vaseh streljati z topičev, da je kar gromelo, razlegalo se je vpitje po celem Roža, češ Št. Jakob je nepremagljiv steber slovenščine. Od tega časa se to v enomer povdarja, a župnik Ražkoraj pa naglasa to tudi v cerkvi, seveda na svoj r.ačiac p; kličoč, da bode cerkev zmagala. Toda to cerknpnik poznamo mi kmetje že dovolj! Nam se zdi jalft se čudno to, da se ravno nektera duhovčina toliko i^dno težnje za naše šole, da je ravno jej toliko mar. ierisilje so tiste nemške ali slovenske, ko pa vendar nikjsročitj ne najdemo v svetem pismu, da bi bil Kristus zaukapvnifc duhovščini, naj bi se brigala zato, da bode kafc> far šola imela ta ali drugi učni jezik. To nam celo zahira smrdi, da se vtiče Ražun toliko v naše šolske r:oplač mere, on, o katerem vemo, da ni bil nigdar in niqiprest pravi kmečki prijatelj. (Opomba uredništva: Beifdal I članek „Da, tedaj . .!" katerega smo priobčili v |n^rj najšni številki, premišljujte o njem in precej bcltPbui, sprevideli kam — pes taco moli!) Po našem mneijlo ( bode Ražunova šola, za katero se vedno pobira »o t< berači pri kmetih, čisto navaden farški zavod, kaftdi z bode izgojeval farške podrepnike in klerikalne <*ojo kove, ki bodejo svoj čas, ko bodejo < zvesto tulili s farji, zvesto trobili v farški ro.;. indin ra\no taki ljudje niso bili nigdar dobri katoli&P ee Župnik Ražun, nas liberalce smatrate za nasprrisilj nika vere, veste kaj, to je jako napačno od Vete 1 Bodite zagotovljeni, da so ravno tisti kmetje, katčjo ] vedno lazijo okoli Vas, kateri se Vam vedno vila v njajo in se Vam vedno hvalisajo, najslabši kri^jaiko, To že pri nas zdavnega ve vsaki človek, pri katerč^ne je količkaj jasno. A nihče pa Vam' tega noče p-jbri vedati. Župnik Ražun, da bi Vi vedeli, koliko ktfedn tov klerikalcev Vam na videz da prav, za hrbtemi pi Vam kaže fige, potem bi držali raji z nami napr^H njaki. Mi naprednjeki Vam povemo brez ovinkjemt da Vas kot duhovnika spoštujemo, da pa Vas &dal, maramo za voljo Vaše politične agitacije. Nadaekih Vam odkritosrčno povemo tudi to, da nam šolajo katero se briga s tolikim navdušenjem duhovništtiveg zares — smrdi [ Tako ravnamo mi in tako bodefc s vedno postopali. Vaši podrepniki Vas zagotavlja bi svojega prijateljstva, za hrbtom pa govorijo take $mo od Vas, da se nam to postopanje studi. Mogoče, ipni zopet pošljeta vidva z Vašim Kobenterjem „Štajeriapla par popravkov. Vesta kaj, pustita vidva „Štajeirah fišei miru, ker le ena sama številka tega lista je ko kmeta stokrat večje vrednosti, kakor Vajino vso £uai lovanje na takozvani versko narodni podlagi. \pke\ podrepniki krče tudi vedno, ne dajte otrok^B nemške šole, ker tam jih bode prišel pastor p^dei učevat. Župnik, veste kaj Vam povemo, toda morfebo nas dobro razumeti! Mi smo zvesti katoličan« vedite, da nam, kot zvestim katoličanom, ugajajo dbo pastorji, kolikor jih poznamo v naši bližini, stokfr i bolj, kakor pa ščuvajoči, dobro znani nam popu JflO terim je politika ljubša, kakor vera! Mislimo, daf&bS nas razumeli? Par naprednjakov iz Rožne doline.iož« ----------------------------------------------------------------------arj« Dopisi. 0ae Iz Dobja pri Planini. Ne misli dragi „ŠtajeiH da smo že tukaj vsi pomrli, ker malokedaj kaj ali H 1 cerke i jak ko p r, ie m kje mkaz > t >lo zel1 ke ra nigd Beri i v d bode mnenj ibira ,k* ne v odras og-toličai RaŽun; skoraj ničesar od nas ne slišiš. Ne, pomrli nismo, način,f_p&č pa smo čakali na poboljšanje našega gospoda pnika, oziroma občinskega tajnika VnrkeJoa. Ker se naš duševni pastir nič ne poboljša, temveč le no hujše in predrznejše ravna s svojimi farani, risiljeni smo njegovo napačno in krivo ravnanje ročiti javnosti, da bode zvedel svet, kakšnega du-ovnika imamo. Ni dovolj, da pobira žitno berinjo ' fari že več let, katere po pravici niti nebi smel birati, ker so to berinjo kmetje že odkupili, toraj oplačali z denarjem, od katerega dobavlja on obilne bresti, ne, zdaj si je Še zmislil nekaj novega. Zapo-dal je faranom, naj mu vsaki posestnik prinese enarja in sicer 10 do 40 kron, da boclemo potem bili, kakor župnik pravi, tndi kaplana. Seveda bi lo dobro, ako bi imeli dva duhovnika, dobro bi ilo to zares za nas farane, dobro pa bi bilo seveda di za župnika, da bi potem on ložje nadzoroval ojo štacuno in občinsko pisarno, da bi potem še žje hodil z žapanom na občinske komisijone in odiral agitacijske govore za prihodnje volitve. To seveda ni ljudska volja. Ljudstvo to žalibog mora lasprotflprisiljeno trpeti, ker se boji grožnje: „Ako ne bo-od Va»ete tako storili, kakor bodem jaz rekel, potem bo-i, katefeo padale goreče iskre itd.a Pač pa bi bila Ijud-o vkl£& volja to, da bi žnpnik opravljal dohovska opravila ko, kakor to od njega zahtevajo cerkvene in postne postave in se brigal samo za cerkev! Potem bi brž shajal tudi brez kaplana, kakor so vsi njegovi dniki lahko shajali. Pa kaj še vse to? Najhujše predrznejše je to, kar je učinil ta maziljenec i teden pred zadnjim božičem, ko je prišla k mu neka kmetica k spovedi! Toda tega nočem alje opisati, samo toliko povem, da se je šlo za ih 15 do 20 goldinarjev. Govoril sem eam z do-no kmetico in ta mi je povedala nekaj zani-ovništiRvega glede župnikovega zares značilnega počenjanja bodenft svetem mestu, tik nebeškega Izveličarja. Sicer spregovorim ob priložnosti še več od tega, danes o pribijem javno tukaj, da je vsaki kmet, kateri pniku da denar, da bi on spravil ž njim naši fari plana, nespameten! Ali morda milostljivi in pre-šeni knez in škof v Mariboru kaplane — prodaje? o je to res, potem bodemo sebrali mi kmetje nar, a zročili pa ga ne bodemo župniku, temveč emu kmetu in ta se potem naj pelje v Maribor naj nam —kupi kaplana, to pa še le tedaj, ko emo čutili v grešnih naših dušah neobhodno po-bo imeti — kupljenega kaplana. Neustrašen faran. Sv. Lenart v Slov. goricah. Volitve v okrajni. |bor so blizu, kmetje, volilci, pazimo najprvič na to, ne bodemo dobili v zastop takih moži, kateri 0 za nas in katerim je lastna korist veliko ša, kakor pa korist volilcev. Izvolimo si tiste e, kateri bodejo varčno gospodarili z našim de-jem. Glavna gesla, katerih se hočemo držati pri volitvah naj bodejo ta. Nikdar in nikdar ne odcmo in ne smemo voliti tistih, katere nam bodejo Štajer§Porocali prvaški hujskači in agitatorji. Tisti, ka-aliB8a Dam priporoča prvaški dohtar, ki vedno vpije ristjai katerej leče w ko kmj btoro napn ovink« Vas Nada] šola otavlji take rj igoče >tajer> erca" ita je i vso gi. v otrok jtor la moi )ličani,j majajo I stoki popi, ao, da dob »svoji k svojim", tisti ni za naš zastop, ker tisti bode za prvaškega dohtarja. Tudi tistega ne bodemo volili, katerega nam bode vsiljevala duhovčina, ker tisti tudi ne bode nikdar za nas. Kdor se klati okoli farovžev, kdor se klanja vsakemu kutarju, ta bode kaj lahko pozabil na kmečke koristi, pozabil bode kaj lahko na svoje volilce in ravnal se bode le po farški volji. Voliti hočemo in moramo le po našem lastnem prepričanju ne oziraje se na narodnost. V okrajnem zastopu se ne gre nikdar za to, je li ta ali drugi Nemec ali Slovenec, v zastopu politika sploh nima ničesar za opraviti, v njem se gre samo za to, ali ima zastopnik zares srce za svoje volilce ali ne. Tisti pa, ki vedno kličejo »narodnost je v nevarnosti", ki vedno vpijejo »svoji k svojim", tisti niso za okrajni zastop in to zavoljo tega ne, ker bodejo vsled politične svoje skrbi gotovo pozabili na težnje volilcev, kateri so jih izvolili. Ubogajmo tiste, kateri nam zares ielijo dobro, volimo v okrajni zastop trezno misleče, pametne može, naj bodejo izvoljeni Nemci ali Slovenci, nikdar pa ne volimo v okrajni zastop političnih hujskačev ! Napredni volilci. Iz šmarskega okraja. Dragi naš sŠtajerc", dovoli nam, da ti pišemo tudi mi kmetje iz našega okraja kako hudo se nam godi. Slaba lanska letina je vzrok, da propada naše gospodarstvo bolj in bolj. Marsikateri kmet mora žito kupiti za pomladansko selev in to celo kmečki veleposestniki, o katerih si drugi navadno domišljujejo, da so s vsem preobloženi. Kar se pa tiče nas vinogradnikov, mi pa smo celo na 6labem. Stara trta pojde tako v nič, da ni upati v prihodnji jeseni nikake trgatve. Za nove nasade nima niti ne premožnejši kmet dovolj denarja, še manj pa tisti posestniki, kateri so zadolženi. In ravno vinogradno delo največ stane. Dandanes toži ta ali drugi, da si ne ve pomagati, posebno ne v vinogradnem delu, češ, kaj mi pomagajo lepi nauki, katere tu in tam čitam, katerih pa ne moram tako posnemati, kakor se mi dajejo, ker nimam za to denarja. Po našem mnenju bi bilo najbolje, ako bi se podpirali kmetje in sicer s tem, da bi tisti, kateri imajo že skušnje v popravljanja in nasajanju vinogradov, podučevali druge, manj skušene na nalašč za to pozvanih zborovanjih. Tako bi bilo sedaj na primer jako dobro tako predavanje o pokončevanju peronospore, o zboljšanju rezi, sploh o delu, katero je potrebno v spomladi v vinogradu. Posebno zboljšanje rezi in popravljanje v tem oziru bi se moralo na vsak način jemati bolj v poštev, kakor se je to do sedaj zgodilo. Slaba rez uniči najboljše vinograde, ker začne preobložena trta s časom hirati in konečno usahne. Kar se tiče omenjenega medsebojnega podaka,- naj bi se tako upeljal, da bi se zbrali pri nekem večjem posestnika kmetje dotič-nega kraja. Tam pa naj nastopi kmet, kateri toraj med Vami Živi in kateri ima dovolj skušnje in la Vam naj pove, kako je on ravnal, kaj se mu je posrečilo, kaj ne. Potem se Vam je treba o tem raz-govarjati in vsi bodete imeli od takega poduka veliko koristi. Kmet naj pomaga kmetu, sami si mo- 8 ramo pomagati, trdno se moramo zjediniti, potem še le nam je upati boljše bodočnosti. B. Devica Marija v Puščavi. Jako prašne so suknje naših klerikalčekov, zato te prosimo dragi nam „Šta-jerc", da jih malo skrtačiš. Pri nas ne najdeš nobenega Človeka, kateri bi se le količkaj brigal za Šolo in poduk v njej. Učitelji storijo, kar se jim ravno poljubi. Naša učitelja, očeta s sinom vred, so nam poslali tu sem, da podučujeta prav po svojem našo mladino. Posebno njiju seveda bode v oči nemški poduk. Kako pa bode podučeval navdušen sokol, kakor je še komaj 21-letni Greslinger, našo mladino v nemškem jeziku, katerega toliko sovraži? Še sam prav ne zna nemški! Kaj, ali ta dva učitelja mislita, da imamo mi tukajšni posestniki toliko denarja, da bo-demo dali našo deco v drage mestne šole, da bi se tam naučila nemščine, med tem ko moramo njiju tukaj trdo plačevati in rediti? Zanimivo bode bralcem gotovo tudi zvedeti, kako se od teh sokolov razdeluje obleka, katero daruje vsako leto neki plemenitaš naši šoli za uboge šolarčke. Kar je lepšega, to obdržijo ti gospodje za take otroke, kateri so vse prej nego vredni take podpore. Tako dobivajo na primer otroci premožne G.-jeve hiše, ker so si v prijateljstvu z učiteljema sokoloma najlepšo obleko, ondno je tudi to kako se postopa pri nas glede šolskega obiska. Kdor prinese knretine, temu se ni treba bati kazni. Ali imajo ti klerikalčeki tako prednost ali kaj? Ako dobijo opominski list, da je treba plačati kazen, takoj se nabaše v koš masla, slanine in drugih jedil, to zanese dekla v šolo — in kazen je plačana. Prič za naše trditve imamo dovolj! Dragi sokol, kako pasi ravnal dne 28. 7. p. 1. z neko učenko. Udaril si jo za uho tako močno, da je siroti kri curkoma tekla iz nosa. Je li to dovoljeno? Župnik Grušovnik jo je od nas odpihal, odnesel je od nas okroglih 15 tisoč goldinarjev gotovega premoženja, katerega si je pri nas — »zaslužil" tekom 11 let. Toliko premoženja in vendar so še nam sedaj v spominu njegove besede, katere je rabil navadno, ako ga je prišel kak siromak česar prosit in ki so se glasile: „Kako bom pa pomagal, ko pa sam nimam ničesar. Nobene hohceti ni, nobenega krsta ni, umreti tudi noče nihče, kje pa bodem dobil denar?" Dober župnik to, kaj ne? Zeniti bi se morali, imeti mnogo novorojencev, naposled paše na župnikov komando umirati, da, kaj pa bi si še več želeli? Bog daj, da bi šla naša sokola za žnpnikom! Puščavski naprednjaki. Hum pri Ormožu. Preljubi nam nŠtajerc" ! Tudi mi ti moramo naznaniti nekaj o naših razmerah. Svoj čas smo čitali v celjski klepetulji nekaj o pri-zidanju tretjega razreda šole na Humu pri Ormožu. Tam se je povdarjalo, da so pripomogli k temu po-vikŠanju šole samo trije pametni in izborno delavni možje, namreč nadučitelj Anton Porekar, šolski načelnik Martin Ivanuša in mogočni gospod Martin Zibrat. Vsi drugi pošteni občani pa so se imenovali nevedneže, nazivljali so se zaspance itd. Naše občine so sezidale že pred 19-timi leti šolsko poslopje. Stroški tedaj nega poslopja, toraj za prvi in drugi razred niso bili večji, kakor so bili sedanji stro&Hnba ur« j povikšanja šole, toraj priprava za en, namreč z: razredu j tretji razred. Sedaj ao se prizidale samo tri stenefijo °a V vseh sejah šolskega sveta sta povdarjala nadučitelj pozv in načelnik šole, da nam sam Bog drugače ne mo^P°duk, pomagati, kakor da moremo šolo povekšati. Mi otodeno pr< čani smo storili vse iz golj ljubezni do naše mladirf zabran in povdarjati moramo tukaj, da smo vsi radovoljrfO oblas trpeli stroške, ne pa samo po hvali koperneči c*a-) celjskega liata toliko hvaljeni imenovani možaki (Opomba uredništva: Dotični dopis je poslal celjskS mu listu najbrž eden izmed imenovanih korenjaki! sam!) A ne zaradi prizadevanja imenovanih korenja Pomenij kov, ne, zaradi teh nismo prizidali tretjega razrednih, kat pač pa smo radovoljno darovali naše krvave grobega in i za to povikšanje šole, ker smo želeli skoraj vsi kmetjB vseh občin, da bi se podačevalo v tretjem razredi tudi v nemškem jeziku. A glej, jako dobro so I pogodili. Pouk v tretjem razredu prevzel je učitB Porekar, strasten Slovenec, največji sevražnik neofl škega jezika. Kako ta podučuje našo deco v jezikcbereš za< kateri mu je popolnoma zopern, to si pač lahfem od sj vsaki sam misli. Nekoč je govoril neki kmet s te?: ,,Na vj učiteljem glede poduka nemškega jezika v tretjefjo te b razredu in je rekel, da bi bilo dodro, ako bi se de; Ruskem podučevala bolj temeljito v nemščini, ali pa da podirala bil poduk v tem razredu, kakor ga zahtevajo kmetjlu. V t* le v nemškem jeziku. Učitelj mu je na to odgovorfrhist, ki „Vi lahko svoje svinje podučujete v nemščini!© tega h« Zavoljo tega smo toraj prizidali tretji razred, t*. Bomb učitelj naj bi podučeval toraj v tem razredu? in razme nekaj hočemo omeniti in to glede šolskega vrta. >rž ne b pred večimi leti morale so kupiti občine šoli posesti Letošnj za šolski vrt. To posestvo so dalo. občine toraj področju za porabo in hasek, Hasek od tega posestva pate in 1< imel in ima še sedaj nadučitelj. Za njegovo zeljne reze salato, zelenjavo in drugo morale so šteti o!x::>d 29. n mnogo denarja in ograditi so mu morale se pot) in 9 o to posestvo, da mu „nebi zajci snedli zelenjave''. 29. maj? veda našo zelenjavo pa slobodno naj žre divjacinflcer za Sploh pa nikakor na moremo sprevideti, kaj se ba Ni se I v takem vrtu naučila naša mladina. Tukaj bi mortnilj da i biti drevesnica, trsnica ali kaj enaeega in to bi-veta. Vz moralo mladini kazati in razlagati, kako niste ?/.&), povr in salata, repa in fižol, to vidi lahko doma! Todajo, pot< — pardon zmotili smo se, saj je to tudi nekfoil ves drevesnica, saj imamo v tem vrtu tudi eno brc© je ske in dve smreki. Izgovor, katerega rabita Porekai>lfer pro1 Ivanuša, da vrt ne velja za sadunosnik, je brezfe, temv« memben, ker imajo tik tega vrta drugi posegu Francoz in sosedi prav lepo in rodovitno sadno drevje, amomori občani pa hočemo ostati pri tem vrtu in ako r'uhal str silijo kupiti zares drugi vrt, potem ne privolimo « celo si kakor 400 štirijaških metrov, kakor to postava z«em zdn teva. Drugo pa naj kupijo Porekar, Ivanuša V najvi Žibrat, da se ne bodejo zastonj kovali od klerikalf zgodil i časopisov med zvezde. Ako ti gospodje koperfeal je ] še po daljni hvali, potem jim radovoljno ustreza* zdatno že v kratkem in postavimo njih zasluge še malo fcamošnjei v svitlo luč. — Frankovsko loperčki in humski obča eo mu imba uredništva: Ako želite, da se bode v tret-jrazredu podnčevalo v nemškem jeziku, napišite njo na ces. kr. okrajno glavarstvo. Poprej pa pozvati sejo vseh občin. Ako je večina občin ; poduk, naj odborniki občinskega zastopa podpišejo leno prošnjo in potem se Vam omenjen poduk ne zabraniti. Samo s tem Vam je mogoče prisiliti to oblast, da Vam dovoli važen, poduk nemškega Razne stvari. Pomenljiv akrostih. Na Ruakem kroži pomenljiv itih. kateri se izvaja iz imen sinov carja Aleksandra ?ga in sicer tako: Nikolaj Alexander Vladimir Aleksij Sergij. bereš začetne črke teh imen od zgoraj navzdol in |m od spodaj navzgor, dobiš sledeče tri ruske be- : ,,Navas savan!" V slovenščino prestavljene po-go te besede: „Na vas mrtvaški prt!" Ruskemu carju namenjena bomba je dne 11. t. m. ►lodirala v neki sobi ,.Hotela Bristol" v Petro-[u. V tem hotelu je stanoval že par dni neki fhist, kateri je čakal, da bi se peljal iuski car 10 tega hotela. Vrgel bi bil potem bombo raz okna na Bomba pa je eksplodirala prej in je na strašen in razmesarila anarhista. Vsekakor pa ruski car jrž ne bode imel vsled tega bolj mirnega spanja. Letošnje spomladne orožne vaje se bodejo vršile »dročju graškega voja in sicer: za rezerviste p e- e in lovce v od 15. do 27. maja. Za nado-[tne rezerviste (Ersatzreserve) od 15. do 27. maja id 29. maja do 10. junija. Za topničarske polke in 9 od 1. do 13. in 15. do 27. maja, nadalje 29. maja do 10. jnnija in od 12. do 24. junija jicer za rezerviste in nadomestne rezerviste. Ni se mogel spraviti sveta. Neki Francoz je iil, da se spravi na nenavaden a zanesljiv način iveta. Vzel je vrv (štrik), revolfer, steklenico strupa t), povrh še užigalice. Vrv je zavezal na mo3tovo ijo, potem si je vrgel zajnko okoli vratu. Nato spil ves strup, vzel užigalice in si zažgal obleko. je skočil z mosta in si v tem trenutku iztrelil )lfer proti glavi. Krogla iz revolferja pa ni zadela re, temveč vrv in jo je pretrgala, tako, da je pa- Francoz v reko. Obleka se je vsled tega pogasila, lomorilec se je nehote napil toliko vode, da je ihal strup iz sebe. Ker je znal plavati, premislil je celo stvar in plaval na breg. Tako je dospel sm zdrav zopet na suho. V najvišji omotici. V občini Dessendorf na Češ- zgodil seje nekemu voznika jako smešen slučaj. igal je pri zadnjem snežnatem čaeu dan za dne- zdatno število voženj snega v vasi, katerega je lošnjemu mostu vozil in ga tam odlagal. Naro- 86 mu je tudi spraviti premog od ondotnega ko- lodvora. Kakor večkrat, tako se je tudi isti dan napil in prepustil mirno vožnjo svojima konjema. Dirjala sta konja po navajenem potu k mostu, čez katerega je prej sneg vsipaval, kjer sta obstala. Voznik se je zbudil in odprl stranice voza, gledal pa je jako bedasto, ko je videl, da je padel ves premog v reko. Zopet ena posojilnica polomljena. Pri Zalozni v Steinici na Moravskem odkrilo se je pomanjkanje 90.000 kron, dalje je 30.000 kron neizterljivih terjatev. Porušenje tal cerkvenega stolpa. Dne 13. februarja bil je v občini Pillichsdorf na Spod. Avstrijskem pogreb. Ko je prišel pogrebni sprevod v cerkev, zvonil je cerkveni sluga Franc Hofbauer na cerkvenem stolpu. Hipoma prelomila so se tla stolpa, katera so bila popolnoma perava in cerkveni sluga je padel vrtoglavo v globočino ter je ostal mrtev z razbitimi udi. Kaplan Js samokresom (revolverjem.) Kaplan Anton Solba v občini Sedletz na Češkem je prežal pri tamošnji okrajni sodniji na sodnijskega pristava (adjunkta) dr. Kollar-ja, kateri ga je kratko prej zaradi kaznovanja neke šolarice obsodil, in ustrelil je iz revolverja proti glavi sodnika. Drugi strel izpustil je proti deželnemu svetniku dr. Novaku, kateri je sodnijskega adjunkta spremil, ta pa je revolver s palico odbil, tako, da ga strel ni zadel. Potem se je imenovani kaplan sam ustrelil. Tatvina na poŠti. Za narodno banko v Belgradu seje odposlalo iz Kremenice na Okrskem 144 zabojčkov srebrnega denarja. V Kis-K6rosu pa enega zaboja s 50 kilogrami ni več bilo. Preiskava je uvedena. Ukradenena denarja je bilo okoli 10 tisoč kron. Naročnike prosimo zopet naj pišejo naslove (adrese) natančno in naj izrecno zapišejo, so li novi naročniki ali stari. Kdor hoče list na ogled, temu se pošlje radovoljno ena številka. Vposlati pa mora takoj po sprejemu lista tudi naročnino, ker se drugače ne vpiše v knjige kot naročnik. Hišice za ptičja gnezda posebno za senice iz skorje prodaje načelnik ptujskega društva za varstvo živalij gosp. Leopold Slawitsch, trgovec v Ptuju in sicer za po jako nizkih cenah. Na to se opozarjajo učitelji, društva, sploh vsi ljubitelji prekorist-nih ptičev. Gospodarske in gospodinjske stvari. Kako ravnati S piščeti. Ko so piščeta na srečnem prekljuvala lupino, napravijo naše kmečke gospodinje pogostokrat to napako, da jim dajo koj piče ali hrane. Vsled tega pa ravno pocrka po 6—8ih dneh veliko piščet in sicer na črevesnem nahodu (katarju). To je ravno vzrok, da jim zadek oteče in postane trd, ter se jim ritno črevo zadela s trdim blatom. Piščeta ne smejo dobiti 48 ur nobene piče ali hrane, ker se črevo mora izprazniti piče, katero je pišče dobilo v jajcu. Vodo piti jim dajte 10 še le po štirih dneh. Popolnoma ncroirelno je, krmiti piščetom trdo kuhana, razrezana jajca. Naj-pripravnejša piča je v začetka proseno pšeno, pozneje pa še razven tega tndi stoičen ječmen ostanki mesa in od 12. dneva naprej tndi že krompir. Piča za piščeta, katera jim zelo dobro ugaja, je tndi na drobno stolčena ajda. Dobro krmilo za piščeta dobimo tudi na sledeči način: Stolče se zelo drobno tri kile starega, suhega kruha, temu se primeša poldruga kila ovsene moke, jedna kila pženičnih otrobov, jedna kila fine ječmene moke, jedna kila koruzne moke, dvajset jajec, tri velike žlice črnega popra, dve veliki žlici soli in poldrnga žlica dvooglji~ kovega kislega natrona, katerega dobimo za nekaj krajcarjev v lekarni (apoteki). Ti mešanici se naj doda toliko mleka (prilično 4 litre), da se dobi trdo testo. Testo potem dobro premesite in je v peči specite, da postane trdo kakor kamen. Ko se je mešanica spekla, razdrobite jo v kosce in če je kteri kos mehek, specite ga še enkrat. Te trde kose raz-tolčite potem in jih dajte suhe piščetom. V obče ne smete gospodinje pri krmljenju piščet pozabiti na to, da potrebuje mlado živahno pišče, % malim želod-čekom le malo piče na enkrat, nasprotno pa hoče imeti dostikrat jesti. Nekaj o cepičih. Za množenje sadnega drevja in tudi lepotičnega grmovja poslužujemo se dandanes izključno cepičev, popkov ali potaknjencev, ker le ž njimi zamoremo lastnosti prejšnjega drevesa ohraniti. Za pomladansko cepljenje sadnega drevja rezati je cepiče v rani spomladi. Cepiče, ki jih naberemo v tem časn, hranimo lahko delj časa, nasprotno pa moramo čimprej porabiti one cepiče, v katerih se je začel sok že premikati. Kedar nabiramo cepiče, vzemimo samo take enoletne mladike, ki imajo krepko razvite popke. Iz ene mladike naredimo lahko več cepičev, med katerimi so oni iz sredine in iz prednjega konca najboljši. Mladike je koj zvezati v snopiče, katerim je privezati leseno ploščico z imenom sadne vrste. Nato se zakopljejo cepiči v senčnatem kraju v zemljo in sicer tako, da pride spodnji del okoli 10 cm globoko, a ostali del se pokrije z listjem ali s kakšno drugo odejo, to pa za to, da se cepiči na zraku preveč ne posuše, kar bi seveda slabo vplivalo na poznejšo rast. Pisma uredništva. Gospod Janko Polak, učitelj v Poljčanah! Na Vašo prošnjo Vam potrjujemo, da nam niste vposlali Vi dopisa „Iz Stanovskega pri Poljčanah", kateri je bil priobCen v naSi letošnji četrti številki. Dotični dopis so nam poslale „kmečke korenine" in s tem podpisom bil je dopis tudi priobčen. S kranjskim, od Vas imenovanim listom, se ne spuščamo v ni-kako polemiko, ker tega tudi vreden ni. Z odičnim spoštovanjem : Uredništvo. — Pokoše. Dopis ,,zavoljo tistih 40 kron" je romal v koš, ker je bil brez podpisa. Sploh pa je stvar preveč osebna. Ker je deklica oproščena, je bila in je gotovo ludi poštena in to Vam naj zadostuje. — Faal. Brala Gomiunig! Hadovoljno Vama potrdimo, da nama nista poslala Vidva Članka v naši 2. številki, ki je bil priobčen pod vzglavjem ,,Tako delujejo". Dotični članek je poslal neki kmet iz Faala. — Hošnica pri Slov- Bistrici. Priobčimo gotovo prihodnjič. — Mala Nedelja. Prihodnjič. — Črna M berku. Dopisa nismo priobčili, ker se nam je pisaloj Bojim Še počakali. Zdravi! — Milwaukee v Ameri| W. Plačano do 1. febr. 1905. Srčne pozdrave Vam] uredništvo zahvalujoč Vas za pripoznanje! Pišite zoj „Itodoljnb;i iz konjiškega okraja. Vaše pismo sem] velikanskim veseljem ! Razburjenost Vaša mi priča doi sem zadel zopet naravnost v centrum! Gospod, vedik širi duševno prostost, ta ne more in ne sme upati na vse? pripoznanje, posebno ne na pripoznanje od Vašega stanal si trudi zatreti vsako iskrico prostega mišlenja v narodna Odgovoril bi Vam s pismom, toda. ker je dopis brez pi vrgel sem ga s hladnimi občutki v — koš! D. Loterijsko številko. Trst, dne 4. marca: Gradec, dne 11. marca: 53, 28, GO, 56 22, 62, 34, 56 Franc Jož grenki vrelec (Bitterquelle)l je najboljša grenka voda.(Rabi se ta voda tudi rneddB v splošni dunajski bolnišnici.) Izvrstni Styrial bicikelm Cenjenim kupcem uaznani^H imava tudi za lo leto zastop^H bicikelnov in sicer za ptnjsH možki in rogafki okraj Ce^H priznano izvrstnih bieikeinoT^H za letošnjo leto znižala, torajM bicikil lahko kupijo ludi ma^H možni kupci. Zanesljivim iH prodajo se bicikelni tudi na r^H Na zahtevanje vpoSlje fl cenik. \ Vsaki najin kupce :jcno malec bode rad potrdil, da je se svojim od na ji kupljenim Siv-: 0\f kelnom vedno bil zadovoljen. Vsak. kdor si želi kupiti kak bicifl k si ogleda poprej zanesljivo dobra kolesa v najini zalogi. pr<> Brata SlaTxritscli I zaloga Styria bicikelnov v Ptuju, fiorijanski tip?a« sta: Važno %a kmete! av i Jam ste sta Superfosf je izvrsten umeten gnoj za njive, travnati in vinograde. — Ta gnoj prodaje po naj:_^ ceni D. BAKUSCH, CELJU Knjigovežki učenec z dobro šolsko izobrazbo, nemškega in jj venskega jezika zmožen, se takoj sprei v knjigoveznico W. Blanke-ja v Ptifl 11 mesecem na poskus pošljem vsakomur svcfovnoznano edino pravo Samo 2 gold. [verižico in s tokom vred. PATENT patentirano anker-remontoarnro Roskopf (sistem „Strapazkl) z originalno plombo. Ta ura teče 36 ur, ima emajlni kazalnik (cifrcnico). je izdelana iz črnega, imitiranega jekla ali iz nikelna. Vsako uro, kalera nebi kupcu ugajala, vzamem v teku 6 mesecev zopet nazaj in povrnem denar. Tisoče pohvalnih pisem dokazuje, da je ura Roskopf sistem .,Strapaz" svetovno znana. Originalna fubrična cena z verižico in s tokom vred je 1 komad 2 goldinarja. Ravno ista imenovana nra bodočnosti, s podobo v reliefu, kakor c. k. , jezdec na konju, kmet s plugom, z lepo lovsko podobo aH ko okolice velja 10 krajcarjev več. Ista ura z dvojnim okle-I velja 3 gold. 40 kr-., iz ^oldina (Gold-Plaque) 4 gold. Iz srebra velja 3 gold, z dvojnim srebrnim oklepom 5 gold. iioalna ara »železniški Roskopf* (Eisenbatm-Roskopf) toča v rubinih (toda ne po sistemu Roskopf) velja 3 gold. 50 kraje. Za vsako uro se jamči pismeno za tri leta. re se razpošiljajo samo proti postnemu povzetja (Postnaclmahme.) Prva in največja zaloga ur 'j-5-^- 7=^-W -«~ f^] nrar, WIEX, IV., ,^-^i- -»^XXiit=?X, Margaret!icnstr.3.S liferant o. k. uradnikov. jajstareja in »j veta firma. — Ustanovljena leta 1840, odliko- i na z največjim odlikovanjem ..Grand Prix1' in se zlato medajlo v Parizu leta 1904. i iavailni' Roskopf ore, katere se povsod priporočajo, veljajo pr leni samo I gold. 50 kr. Pazite strogo na mojo originalno plombo se znamko ..Strapaz lioskopf" felilu ceniki z več kakor 1000 podobami različnih ur in različne sreternine ia_zlatniae se pošljejo franko_in brezplačno. iepo posestvo eno uro hoda od sv. ob južni železnici, na pri- n kraju, tik glavne ceste, se prorta pod ugodnimi pogoji. |*tvo je jako rodovitno leži v lini in meri 32 oralov (joh). posestvu stojijo hiša, dva in kozolec. Vse v najbolj- stanju. Tudi opekarna je Jven. Na posestvu se redi lahko [glav živine. Več pove posest- Janez Lesnik v Teraov- štev. 14, poŠta Dramlje. J ^Trennenberg.) 114 stanovanje se vzvame Jj v hišo. 3-tev. 2fi na Zz duple-zlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem je 36 najlepših podob sveta, 5 reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korenšpondenco m Se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hi5i in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo flid. 1 80. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar posije naprej, skozi dunajsko razpošiljaliiico Ch. lung-wlrlh, Krakau A/14. 10:*8 NB. Za ueiiHaiajoče se denai vrne. V najem se da4I enonastropna hiša, katera je jako primerna za prodajo pijač ali kramarijo. V dotičnem kraju se bode v tekočem letu v bližini te hiši reguliral potok, zakar je v proračutiu določenih -(O tisoč kron. Natančneja poročila da po* sestuik Štefan Writz, pri Sv. Štefanu, pošta Globasnica na Koroškem. Hišo za malo trgovino vzamem takoj v najem ali pa jo pod ugodnimi pogoji tudi kupim. Ponudbe naj se poSlejo na uprav-niStvo »Štajerca." 85 Učenec 98 zmožen nemškega in slovenskega jezika he takoj sprejme v trgovino z meSanim blagom. Naslov (adres) pove »Štajerc." Smrekova drevesca 2 letna in sicer tisoč za samo 3 'krone prodaje oskrbništvo grajščine v Kozjem (Drachenburg.) 79 Jabolke kupuje po najvišji ceni in v vsaki množini 101 Anton Reja v Ptuju farbarske ulice štev. 11. Lepo posestvo 97 se takoj pod ugodnimi pogoji proda. Posestvo leži v Slopercah ne predaleč od farne cerkve. K posestvu spada tudi kos novonasa-jenega vinograda. Na posestvu stoji zidana hite z gospodarskim poslopjem. Na njem je tudi lepi sadunosnik in mnogo kostanjevega drevja. Posestvo se proda, ker je posestnik od njega preveč oddaljen, prav po nizki ceni. Za nekaj denarja se tudi lahko počaka. Na posestvQ se lahko vzame denar kot posojilo. Naslov (adres) pove upravniStvo »Štajerca." Kot safer m želim vstopiti v službo pri kaki grajščini ali kakem veleposestniku. Izurjen in izučen sem popolnoma v vinoreji an v sadjereji sploh v seh panogah kmetijstva. Razven tega sem tudi izučen vrtnar. Ponudbe naj se blagovolijo vposlati na upravniStvo »Štajerca." Mesarija in gostilna na zelo ugodfiem prostoru na Bi-zeljskem se da zaradi smrti v o-bitelji od 1. aprila 1905 v najem. Natančneja pojasnila daje g. Ant Škof. ekonom na Bizeljskem pri Brežicah. (Wisell bei Rann an der Save.) 99 Cepljeno trsje 96 prve vrste, potem korenicjake in rozge za cepljenje na suho prodaje po nizkih cenah Anton Terstenjak, Cigajščak, Stri-gova (Siriedau.) Veliko presenečenje! Nikdar v Življenju ni \vt lake priložnosti 33 500 komadov za 1 gld, 95 kr. Ena krasno pozlačena precisna ura, katera točno teče in za katero se 3 leta jamči, z jako primerno verižico, ena moderna zidana kravata za gosftpde, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z unit žlahtnim kamenom, 1 krasen mošnjiček, 1 jako fino žepno zrcalo, 1 par mansetuih gumbov, 3 gumbi za srajco, (3% dubla-zlat) z patentiranim zaklepom, 1 jako fini tint n: k iz nikelna, 1 fini album z ?6 najlepšimi slikami, 1 eleg. broSa za dame (novost), 1 par boulon s simili-brilanlom, o različnih smeSnih reči za stare in iniadc,20 različnih reči za korešpo-denco in Se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z uro vred, katera je sama l-ga denarja vredna, za samo 1 gld. 95 kr. Razpošilja se proti poštnemu povzetju ali če se denar pošlje naprej. Dunajska centralna razpošiljata i ca P. Lust, Krakov (Krakau) Nr. 41. Nit. Za neugajajoie se denar vrne. Brata Slawiti N v Ptuju priporočata izvrstne šivalne r*°t (Nahmaschinen) po sledeči H Singer A . . . 70 Ki Singer Medium 90 „ „ Singer Titania IliO „ W Ringschifchen . 140 „ I Ringschifchen za ^qi krojače . . 180 , g Minerva A............100 „■ Minerva C za krojače in čevljarje . . .160 ,. m Howe C za krojače in črevljarje ... SO „ fl Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „| ii (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cei poKOdbi na obroke (rate). Cenik brezplači ! Tomaževa žlindrasta moki (mela). Za pomladansko setev se priporoča kot najhej si in najcenejši umetni gnoj z fosforjevo kislino j maževa moka (mela). Ta gnoj izvrstno upliva pri vi setvas na polju, v sadunosniku, v vinogra in v vrtih. Posebno se priporoča tudi za travni in za deteljno setev. Tomaževa žiindrasto moko „Sternmarkeu Tomaževih fosfatnih fabrik G. m. b. H. Berli ima v zalogi F. Kerschischnig v Radgoni. MR^ Vsaka vreča (žakelj) ima varstveno znamko (mar l in na vsakem je izrecno napi.-ano koliko moke je I njem. ^feg Delay Pri premogovniku (Kohlenbergbau) pri Vele Šaleški dolini se takoj sprejme do trideset pr _____________ garjev (Haugr).__________ kateri ima dve ni delavni moči, sprejmj večjo inajarijo in čarijo v Pristovi Barbara v Halozal Franz Kaiser v Ptuju. * ca za kra kateri zna todi molzti (dojiti) takoj sprejme za posestvo na „Gut Neustift". Pranz Kaiser TrlFt-iaj 13 I Naznanilo ptujskega mestnega ko-C pališča (Pettauer Badeanstalt). Kopele V banjah se lahko rabijo vsak dan od i 8. do 12. are predpoldan in od 1. do 7. nre popoldan. Kopele s hlaponem in sicer za ljudstvo se dobe od 1. do 7. ure popoldan. Kopele s hlaponom in polivom vsak dan od 18. do 12. ure predpoldan in od 1. do 7. nre popoldan. (i 376 ne vence iz umetnih cvetlic po 4, 6, 8 in 10 kron, kakor tudi venčne tokove z napisom ali brez napka imata v obilnej zalogi in priporočata BRATA SLAWITSCH V PtUJU. 347 :ed Star Line, Antwerpen v Ameriko« e vrste parobrodi. — Naravnost brez prekfa-lanja v New York In v Philadelphijo. — Dobra hrana. Izborna oprava na ladlji. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje: ed Star Line, 20, Wiedener Gurtel, na Dunaji aH Kapi Rebek, konc. agent v LJubljani, Kolodvorske ulice stav. 41. 537 ~ Vsakovrstno prekajeno (zelhano) ~ M meso, najfinejše klobase, "5 £3 vedno sveže (frišno) blago, priporoča po naj- g. M O zji ceni J J. Luttenberger, mesar v Ptuju. C CA sejmi v Mariboru. o. Zunanja naročila odpravijo se cd ~ vestno in hitro! 345 ~ Pravo domače platno za rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela seSita (rjuha) za posteljo 2 ali 2'/, metra dolga, velja samo 1 gld., oziroma 1 gold. 20 kr. — Najfinejša sešita rjuha iz tenkega domačega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 50 kr. To domače platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, Čeprav je platno 160 cm Široko, meter samo 75 krajcarjev. — Domače platno za „štrozokea velja meter 20 ali 26 kr., za obleko meter 28 do 35 kr. Vzorci (muštre) se tudi vpoSljejo pa zahtevo. Brata Slawitsch 265 trgovca v Ptuju, Florianski trg. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi itd. po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati ___________________i. t. d.___________________08 3o$- Rasimir, Ptuj, tik »Štajerca" kupuje jajca, surova maslo (pater), sir, sadje itd. in sicer vse po najvišjih cenah. Priporoča tudi svoje najboljše sortirano špecerijsko in materijalno blago, kakor tudi različne barve (farbe) itd. Nadalje priporoča izvrstne mele, rozine, groz-tličje (veinberlne), slanino (špeh), mast itd. aso Najboljša postrežba in najnižje cene. V Mariboru se vršita na v nalašč za to odloče-lem prostoru (Melling) vsaki mesec po dva živinska [sejma. rvi vsako drugo sredo in drugi vsako četrto sredo v mesecu. Prodajalci in kupci se vabijo k obisku teh sejmov. 401 « illllMMMMlI OVES^ C^T1113soz»jr».)- Ta težka vrsta ovsa obrodi v vsaki zemlji, zori zgodaj, jako bogato obrodi, da visoko, dobro slamo za krmo in ne poleže. Ker se na redko seje, zadostuje na 1 oral 50 klg. Pošilja se v vrečah po 25 klg za K 9, 50 klg za K 17, 100 klg za K 32. Vzorci po 5 klg franko za K 3 20 proti predplačilu Oskrbnistvo graščine Golič pri Konjicah, Štajersko. 59 14 Dobre ure po nizki ceni od ces. kr. novcnega urada potrjene, s triletnim pismenim jamstvom. / Samo 3*80 s'd. Prava »reberna romonter-ura /. cmaj I -kazalnikom. scknnJniin kazal w, natančno rcgu'iraiia za miiio 3'IM^H Majfinejsa sorta 4*80 gold. Kavno laka ura a zlatimi obročki 5'SO gold.; z ■tvorna sreb*mima pokrovoma (priv.. -rebro) b'o^H obroC-kuv u "5 gold.; z dvema srebcrnima pokrjvima fn s zlatimi .-brucki 650 gold ; pr*va erebema, punoiraia anker-remwt^^B z dvojnim pokrovom z 15 rubini in pokrovom na skvk, prav dobro idota: z lepim cmajliranim kazalnikom, sekundnim kifl Izvrstno blago, r»:ančno regulirana, s triletno pismeno garan.ijo 8'75 gold. Zlati prstani 14 kar. 5.25 BOld. — 6 kar novBza zla!a 2'80 gold, iz puncirap-ga dublo-zlata J-40 gld. 14 kar. d 55-0 gold. aofcčj O0lc\ iz d ubK'-zlata. | Prave eroberne oklepne verižice s ces. kr. novčnim znakom. SO cm dolge 15 gramov težke gld. 1*20 ,. 1-50 220 260 3-25 S-80 4 50 520 6'SO 9-50 11 — 1380 Pravo 14 kar. zlato oklepne verižice s a-.;. kr. novonim znakom, 30 im. dolge 12 g.amov težka gold. 18'— 15 „ ., „ 2160 18 „ „ „ 85— 2* „ „ „ 32— SO „ „ „ 58.50 40 „ „ ,, 50— S 12 gr. težkim privezkom vred telita moja 18 gr. težka zlata mizica 30 gramov ter "'—i 30 gold. Prosim, naj vsakdo pretehta, primerja ter se prepriča. Nikelnasta verižice so po 30, 41] krajcarjev. Svilena (zidana) vrven stane 15 kr 5*50 gold, stane prava sreoprna r| ura z« ženske * 3 letnim pismi stvom; Iz 14 kar. zlata 1250' 6*75 gold, slane prava srebrni era za ženske, z dvojnim poki 31etnim pismenim jamstvom; IjJ zlata 16— oold. Razpošilja se le solidno (dobro) blago. Nobena sleparija. Zamena je doi ali pa se denar vrne. — PoSilja se proti postnemu povzetju. HANNS KONRAD tovarna za ure in razpošiljal na Ivrdka v Brux-u Štev. 949 (na ČeSkem). Bogato flustrovani cenik z nad 800 slikami se na zahtevanje vsakomur brezplačno in p; prosto (franko) dopošlje. 1| Lovske puške vseh zistemov, znani najboljši izdelki, najvestnejše pre-sknšene, priporoča Peter Wernig ces kr. dvorni puškar v Borovljah na Koroškem (Ferlach, Karnten). 8 Ceniki se dopošljejo zastonj in poštnine prosto. Vsak dii kipi I sveža (frišna) jajca^ kroml luk,* česnik, rumeno korel belo repo, fižol, maslo, si gobe, pitano perotnino I # A. Sellinschegg trgovina s špecerijskim blagom „k zel vencu" PTUJ. NB. Sveža (frišna) vsakovrstna si E. Mauthnerja iz Budapesta, ki so priznano) boljša in najbolj zanesljiva, so že prišla! 5-letno, močno, črno brejo kobile 17 in pol pesti visoko, proda ali zameni z dfl F. Quandest v Mariboru, Mellingerstrasse 2« 16 lata ! '■;:! ir 124 0 in 1 ajcaij emonl lira f gold. .(mod »von olj. CckoTuean računu št. 808051 pri c. kr. poš-tno-hranilničnem urada. (Sparkassa) vlad, državnega mesta $>tnj Mestni de- inarnizavod. Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke T Uraden. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. I OŠt C! priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Občenje t avst. ogersko banko. Ravnateljstvo. ipi 311 Sili [ranilnica (šparkasa) mestne občine Celje. K 9,808.551-21 > 4,312.950'22 6D vlog interesentov dne 31. dec. 1902 od 1. januarja 1903 do 31. decembra 1903 z obrestmi vred...... . Od tega je odraCuniti: K 14,121.501-43 »te, katere so se od 1. januarja do 31. decembra 1903 vzdignile...... . K 3,264.66130 |e vlog interesentov dne 31. dec. 1903 » 10,856.84013 Hipotekama posojila.....•.....K 6,246.645-43 Mcjnicno stanje.............> 85.126 — Posojila na vrednostne efekte.......» 16.32983 Efektni zaklad .............» 3,453.858 — Posestva................> 183.000*— Imetek, katerega ima hranilnica za dotacijo pri kreditni zadrugi........> 317.000-— Vloge pri kreditnih podjetjih.......> 330.425 20 Stanje blagajne IkaseJ..........» 91.22963 Glavni reservni zaklad..........> 564.881*88 Pasniiai rezervni" zai&tf za žurzne auerenca » SCS353Q2 Z*khd za penzije............, 32.44321 Visokost za obresti: Pri vlogah 4°|0 in se plača tni davek od hranilnice (šparkase) same. Shranjevaloe vloge se sprejmejo. 1041 Mestna hranilnica 387 (šparkasa) v Ormožu aradnje vsako sredo in soboto od 8 do 12 are pred-poldan. Pojasniia se dajo vsaki čas brezplačno. Vloge se sprejemajo vsaki dan. Vloge se obrestujejo polmesečno, toraj od 1. oziroma 16. dneva vsakega meseca, v katerem se je denar vložil in do 15. oziroma zadnjega dneva meseca, v katerem se je denar vzdignil. Obresti se dne 30. junija in dne 31. decembra vsakega leta pripišejo h kapitalu. Vložitelju radi tega pripisa m treba priti v vrač. Rentni davek plača hranilnica (šparkasa) Bama. Hranilnica (šparkasa) se nadzoruje od države in je tndi ud zveze štajerskih hranilnic in podvržena reviziji te zveze. - 16 — sv. Trojica v Slov. gor. «y>*aQQQattW*gr * Cenjenemu občinstvu naznanjam imam lo h. Bvi Po jako ugodnimi plačilnimi pogoji in bolj po ceni, kakor drugod prodajam izvrstne stroje (mašine) za poljedelce, kakor: mlatilnice, slamoreznice, stroje zaitrezanje repe~ čistiti žita itd. sploh vsakovrstne stroje, kateri se rabijo pri poljedeljstvu. Vsakdor, ki je pri meni dol knpil kak poljedelski stroj, bil je žnjim jako zadovoljen, kar potrjujejo od m cenjenih knpcev poslana mi pohvalna pisma. NaroČila naj se pošljejo pod nasitil Franc Schiitz, trgovec, sv. Trojica v Slov. gor. Zahvalna pisma dobil sem od sledečih cenjenih kupcev: Ignac Nedelko, posestnik v Brengovi, je kupil mlatilnico. Jože Košar, posestnik v Oseku, je kupil slamoreznico. Janez Suhkof, posestnik v Oseku, je kupil slamoreznico. Janez Giingl, posestnik v Porčicu, je kupil mlatilnico. Leopold Sirk, posestnik v Radah, je kupil decimalno tehtnico (vago). Anton Šiško, posestnik v Trotkovi, je kupil slamoreznico. Josef Schalanmn, posestnik v Voličini, je kupil mlatilnico. Kari Pauritsch, posestnik v Porčicu, je kupil mlatilnico. Marija Kocbek, posestnica v Linarski, je kupila mlatilnico. Georg Packo, posestnik v Vrjanah, je kupil slamoreznico. Od vseh teh imam pohvalna pisma, s katerimi so izjavili, da so s stroji zadovoljni: Kdor toraj želi kupiti kak poljedelski stroj, naj se zglasi pri FRANC-u SCHUTZ, trgovcu pri sv. Trojici v SI. & Franc Donik, posestnik pri sv. Benediktu, je kupfl nico. Jakob Sorko, posestnik v Cagoni, je kupil mlatilni™ Alojzija Spirk, posestnica v Negovi, je kupila slamoB Janez Pauritsch, posestnik pri sv. Benediktu je kuj tilnico. Janez Vogrin, posestnik v Oseku, je kupil mlatilnico] Franc PJoj, veleposestnik v Porčicu, je kupil stroj zs| mleti in stroj za rezanje repe. Juri Golob, posestnik pri Sv. Trojici v Slov. gor., ji stroj za rezanje repe. nI :ra n, i Izdajatelj in odgovorni urednik: Janez Drevensek. Tisk; W. Blanie v Pturt ne 0ll i"i«