jjSSr ZVEZA SLOVENSKIH KLUfcOV t *j FEDERATION OF SLOVENIAN CLUhS V&STNK hi ml si Glasilo članov S. K. Melbourne, Vic. - IZHAJA MESEČNO - Predsednik V. Molan - Naslov uprave Kluba: 371 a Park St., Princess Hill, Vic. - Tel.: 38-1679 - Za uredništvo odgovarja tajništvo lazilo £____19 6C letnik v. MELBOURNE,SEPTEMBER i960 ŠTEVILKA 55 ovmd obiscife sloue^sko rcxzslOLua na l'ilcLbüurvie lo^al 5howu ! / / Tli Z/z v s? v SP V H A G O V O H ZAS T O ? SI K A _ ZAUPNIKOVDOMA g. Marjana Oppelta na svečani otvoritvi SDM Dragi rojaki in spoštovani gostje! Ob tem pomembnem dogodku^ v "S-ivI jtenju melbournških Slovencev vam bom - kot zastopnik Trusteesov oz, zaupnikov Doma '-^pregovoril par besed. Dovolite mi, da se na kfcatkem ustavim pri tem, kako smo sploh prišli do te stavbe. Pred tremi leti - leta 1957 - je skupina zavednih rojakov postavila temelje zamisli doma. Po izčrpanem pripravljalnem delu je bilo 4, avgusta 1957 sklicano zborovanje, na katerem je bila cela zamisel postavljena pred širšo slovensko javnost. Kot je bilo pričakovati, so ta korak vsi navdušeno pozdravili. Ustanovil se je "Odsek Dom" ki je kasneje - -ob priliki prvega kulturnega večera v Melbournu ( 22, nov* 1957) začel z akcijo za zbiranje prispevkov za Dom, Kmalu nato je bilo izbranih pet zaupnikov katerih edina naloga je bila, čuvati nad nabranim denarjem, V tetou akcije za Dom so požrtvovalni narodni delavci obiskali večino slovenskih družin in samcev živečih v Melbourne in okolici. To je bila težka, mučna, nehvaležna in včasih tudi neprijetna naloga. Navdušenje, ki so ga nekateri pokazali ob prvem «■borovanju za Dom, je minilo? spet drugi so pozabili na obljube, ki so jih dali, tako da se je včasih zdelo, da nabiralci pravzaprav beračijo. Hvala Bogu, tudi to je minilo! Akcija je bila zaključena ob drugem zborovanju, t, j, zborovanju darovalcev -, dne 15, nov, I959, Na tem zborovanju so bili stari zaupniki razrešeni in imenovani tìov£'J:i so bili pooblaščeni, da z zbranim denarjem - ki bi vsekakor zadoščal le za depozit - kupijo primerno stavbo. Darovalci so tudi sprejeli pravno listino -Memorandum - Po katari je zajemčeno, da je DOM, ki se bo kupil narodna last. Zaupniki, ki so izvoljeni doživljensko, pa bodo skrbeli, da se DOM-uporablja v namene, za katere je bil postavljen oz, kupljen, V Memorandumu je tudi rečeno, da se DOM da v upravo Slovenskemu klubu Melbourne, dokler bo t, zasledoval iste cilje, za katere je bil postavljen, to jes za socialno in kulturno izživljanje Slovencev v Melbournu. To je bila kratka zgodba zamisli, ki se je pred tremi leti rodila, danes pa uresničila^ Ne bom vam govoril o dolgi poti, ki je še pred nami. Poglejmo raje, kaj pomeni kulturni center za nas slovenske izseljence. Na jasnem si moramo biti, da ni mogoče čez noč postati 100$ Avstralec, ker je to prvič nemogoče in drugič, nepotrebno, ko tega nihče od nas ne zahteva,Po naravnem pravu smo dolžni ohraniti našo narodnost» Državljanstvo in narodnost sta dva ločena pojma! Dolžni smo biti lojalni državljani in v nevarnosti pomagati deželi, ki nas je tako gostoljubno sprejela* istočasno pa ne smemo zavreči zgodovine in tradiciie naših prednikov! Se bi bili prisiljeni pozabiti na naše zaklade (običaje, šege in navade) in bi bili kar tako pahnjeni v angleški oz. avstralski način življenja, bi to pustilo veliko ljudi brez prave osnove kot lahek plen materializmas odrezani bi bili od preteklosti», - vsak narod pa mora imeti svoje korenine v kaki kulturi in te korenine moramo imeti samo v svoji lastni!,Neki angleški filozof je nekoč napisal: "Človek, ki nima pripovedk, človek brez peSmi, tradicije - tak človek ne more imeti nobenih vzvišenih misli, nič ideala. Misli samo na materialne potr«*«, od ure do ure, od dneva do dneva. Tak človek je bolj podoben živali V' - . . » * k« Moramo se zato truditi, da tej dezeli doprinesemo ne samo nekaj materialnega, ampak tudi nekaj duhovnega. Od nas odvisi, če bodo nekoč naši otroci amožni nekaj velikega; združiti dve kulturi, zboljšati in preu rediti, da bodo njih otroci na boljSera kot smo bili mi in so bili oni. Iz preteklosti Avstralije vemo, da so prav one družinske grupe, ki so ohranile svoje šege, tudi največ doprinesle novi deželi ? da je današnje avstralsko življenje res demokratično in osnovano na krščanskih načelih. V tem duhu vam - gospod predsednik - v imenu Trusteesov izročam ključe DOMA in želim vam in klubu veliko uspehov v bodočnosti, (G. M. Oppelt preda ključe Slovenskega doma Melbourne predsedniku Upravnega odb. Slovenskega kluba Melbourne.- gospodu Vinku Malanu - , nakar ta prevzeme b) h * t iC L) QS^KIl -£/i?Gl3<3Ca 6. m/ ! i Z> cJD f cz-, d.- ' * Kar prijetne novice našega udejstvovanja in razmaha prihajajo ena za drugo: Slovence v naši melbournski prestolici je iznenadil nakup hiše, ki po slovesni otvoritvi že nosi ponosni napis: SLOVENSKI DOT'T - SLOVENIAN CENTRE. Ifen e osebno in verjetno še marsikoga pa je iznenadil tudi lep začetek SLOVENSKE ŠOLE. Pravijo, da gre v tretje rado: torej le pričakujmo še kako tretjo važno in nepričakovano novico! **Otvoritev SLOVENSKEGA DOMA dne h-septembra je bila res prijetna domača oro slava. 0 tem dnevu boste verjetno ve" in podrobneje brali na drugih straneh "Vestnika". Vsi rojaki, ki so se v -prostorih zbral « ta dan, so bili prijetno presenečeni: kraj, hiša sama, prostor za hišo (tu bo enkrat stala dvorana, oe Bog da), pa tudi vsak pogled je dokazal, da so bile Pridne roke na delu pri obnovitvi notranjosti in zunanjosti. Da, zadnja dvq tedna je bil Dom kot mravljišče - ne rečem, da je delavcev mrgolelo, a delalo^je vse s požrtvovalnostjo, ki ji je teško dobiti podobno sliko. Vsi darovalci pri naši nabiralni akciji so lahko videli, da je njihov dar dobro naložen in jim ga ni treba biti šal. Pač! Nekdo je ta dan spraševal po pivu, pa je končno v prijetni domačnost i jx>zabil tudi na to in se zadovoljil s kavo. In nekdo drugi je bil razočaran, ker je pričakoval veliko novo dvorano - pa njegovega imena niti ni med darovalci. Da, lahko bi že imeli dvorano, ko bi sleherni Slovenec segel v žep, tako pa smo s težavo zbrali komaj za depozit. Upam, da se bomo Slovenci zdaj bolj odrezali - saj ste že v zadnjem Vestnim brali o akciji za posojila, da bi imeli Slovenci res čimprej v rokah lastninsko listino. Zanimanje je vzbujala v Domu tudi slovenska razstava, ki bo ta teden prenesena na Royal Show (melb. velesejem). V Domu pa se ob nedeljah že zbirajo rojaki ter bo v njem vedno bolj živahno. kroge sem že srečal, ki so na dan otvoritve iskali DOM, pa ga niso našli. Park Street je res zapeljiva cesta, ker je presekana s progo. Če hočeš do Doma iz Lygon St., je treba najprej preko tračnic in po Brunswick St. proti Sydney Rd., po Stranger St. pa preskočiti na Park St. Lažji je dohod iz Royal Parade, predno preide v Sydney Road.Na koncu parka zavije" na desno in v petih minutah stojiš pred Slovenskim Domom. Isti dan kot otvoritev je bil tudi prvi dan Slovenske šole, v Burnley po maši. Zbralo se je več otrok kot smo mislili in še je čas, da jim sledijo tudi ostali. Otroo i so bili zelo zadovoljni, četudi ime "šola" ni kaj privlačno. A Kapušinov Jože jih je_znal pritegniti. "V tako šolo bi pa radi vsak dan hodili," je dejal eden nadebudnih šolarjev. Na lahek način se bodo marsikaj naučili, a kar je glavno: dobili bodo zavest, da je tudi jezik njihovih staršev lep in upoštevan, pa da jih je veliko, ki^ga govore. - Starši pa se med čakanjem tudi niso dolgočasili v dvoranici ob cerkvi. Takih sestankov in Domenkov nam je doslej soloh manjkalo. Z dóbro voljo se bo dalo še marsikaj narediti. Korajža velja! * Pojim se, da mi bo spet zmanjkalo prostora, zato kar h krstom! - ROSA MARIA je hčerka Albine POLES r.Fezgec in pokojnega Alojza (umrl novembra meseca); krstili smo jo dne 27.avgusta v Hawthornu. - INGRID VIDA je prvorojenka v družini Borisa SPERNE in Vande r.Bole, Forwell. Krst je bil 28.avgusta . - V Yarraville smo krščevali dne 3« septembra: IVANA je dobila družimica Emila HRVATIMA, in Ivanke r.Fidel. Isti dan je bil krst ALEKSANDRE MARIJE, nrvorojenke Leopolda EAJTA in Ivanke r.Meden v Ivnnhoe.-10.septembra je bil krstov Newportu: ROBERT JOŽEF je zajokal v družini Jožeta SLUGA in Margarete r.Cetin. - Četrtega fanta je dobila družina Alojza KLEKAR in. Ane r.Zoreč v Richmondu, ter smo ga za JERNEJA krstili ll.sept. v Geelongu. Tam so isti dan prinesli h krstu MAGDALENO, prvorojenko Marjana HRIB in Ivane r.Mavrič. Dvojčici PATRICIJA in KRISTINA na sta novi članici družine Rudolfa ŠENKINC in Elze r.Molokoboi. Peti krst tega dne pa je bil v Malvernu, kjer sta Maš znani klubov delavec Martin ADAt MIČ in Mara r.Zanin dobila SONJO MARIJO. - Kar spet naše čestitke vsem imenovanim, staršem in novorojenčkom! Dne 10.septembra sta stopila pred oltar cerkve sv.Brigite v North Fitzroyu Anton VAINER in Marija CEGLAR. Ženin je iz Velikega Boča pri Selnici ob Dravi, nevesta pa iz Hrušiče pri Podgradu. - V North Richmondu (Stearics') pa je isti dan Franc URDIH (iz Sel pri Gorici) obljubil zvestobo ROZI KULOT C iz Vrtojbe). - Obema paroma želimo obilico božjega blagoslova! * Še malo nad mesec dni imamo do vsakoletnega romanja v Sunbury, ki bo prvo nedeljo v novembru. Priglasite se čirmrej, da vem naročiti avtobuse! Nikomur ne bo žal! - h - Nadaljevanja govora predsednika SKM na otvoritvi SDM. V sredini je lik baletke, ki predstavlja plesno umetnost združeno z našimi narodni-J mi plesif obraz v obliki maske nam pove, da so naši predniki zelo radi prirej eli ljudske 1 igre iz katerih je nastala prava igralska umetnost na današnji višini ( kdo izmed nas se j teh iger ne spominja z lepimi spomini?)5 pet črt z violinskim ključem je združeno z" iz-j rekom? Slovenci pač vedno radi pojejo, pa najsi bo to ob rojstvu, ženitvi ali smrti. Ni mar to resničen izrek? Odprta knjiga nam jasno pove, od kje so naši predniki in od kje mi še vedno črpamo duševno hrano, za našo - lahko rečem - visoko stopnjo kulture. Obrob-■ na slika ljubljanskega gradu, nebotičnika, stolnice nas zelo nazorno opozarja, naj ne pozabimo,od kje smo prišli. Tam je bil - v naši metropoli- center naše kulture. Danes je znak naše nove dežele označen z "boomerangom", na katerem pa je vseeno naslikan naš narodni nagelj. Vse skupaj nam živo narekuješ Spoštujmo tuje t r toliko bolj čuvajmo svoje. Naš tisočletja star, skromen slovenski dom, pa je tisto ognjišče in streha, kjer smo se rodili, pozneje preživeli nepozabno mladost in ga pod silo razmer končno zapustili» Tudi nas skupni DOM v prelepi sončni Avstraliji, bomo z združenimi močmi obnovili, da nam nadomesti košček preoddaljenega doma. Naš trud nam bo bogato poplačan, dokler se ne bomo končno z zadovoljstvom pustili počitku. Od nas samih je odvisno, kakšnega bomo zapustili. Bo-li vreden lepega spomina in našega zadovoljstva, si bomo lahko kaj očitali, 1 da smo premalo naredili? Kaj bodo rekli na nas naši otroci? Ponovno se vsem skupaj zahvaljujem za vso vašo pomoč in je prosim še v nadalje. Kdo bo čuval nad našim Domom? Mi vsi« še-prav posebaj pa naš Slovenski klub Melbourne. V imenu Upravnega odbora izjavljam? Ponosni smo na vršitev te dolžnosti! Odpiram vam torej "NAŠ DOM" in želim, da bi v istem zopet našli vsaj del daljne domače hiše! (Predsednik g. Molan je odprl Slovenski dom Melbourne, nakar se je pričelo z izvajanjem kulturnega programa. Benkova Nina in Bovtarjev Srečko sta prav"fletno" izdeklamirala p. Bazilija? Otvoritev Slovenskega doma V Melbournu, Op. ur.). (Pecitiralas Nina Benko in Srečko Rovtar ) Fantok: K«j «Ženeš posabeii phàznik? Je morétto gtfWji dan, f^ d<$.toliko ljudi 'jfi sjcupaj S&rn-O^" -7» in prostor t^LzČLzbor izbran? To-v mojo gL^vä.wi ne gre. " Kdo mi odgoVor pravi ve? Fantek? Kaj ne poveš! To - je naš Dom? Dom vse raztresene družine Slovencev, košček domovine? Deklica? M&r res že brati si pozabil, da sam odgovora. ike znaš? Slovenci iz vseh dolov mestcL prihiteli so v Dom naš. Uspeli smo - in ne brez truda, da košček ta je naša. grud«! Deklica? Da, to je naša skupno, streb kaJ't:L naše žuljeve roke so doprinesle k njegovi ustvaritvi. Mladi rasejo, mi se staramo. Bodo li mladi ostali to, kar so bili njih 0-cetje? Dom bo temu služil« Izrek pravi; Mali otroci, male skrbi - veliki otroci, velike skrbi. V tujini ta izrek pride še do večje veljave.. Vem, da bo Dom našim otrokom pokazal marsikaj, kar jim mi brez njega ne bi mogli. lo težkem delovniku bom tudi sam r„d hodil posedat pod njegovo stre-" ho, da posodim v domačnosti sovrstnikov, kakor moj oče doma pred cerkvijo ter modrovali z vaškimi možmi. Delali smo za ta Dom, da bi ohranil nišo mlacano tudi v starosti ob nas; in ko nas ne bo več, da bi hodili za nami po_poti slovenstva. Pa tudi nam, starim, bo naš dom prinašal marsikatero prijetno urico v novi deželi. Pozdravljen NAŠ DOM, bodi to kakršno ime nosis i št Slovensko dekle (gdč. Anica Molanova)s Tudi jaz, slovensko dekle, si želim domače družbe. Še se spominjam zemljice, kjer sem se rodila in mi je mati pela slovenske pesmi. Povojne razmere so me presadile v novo deželo, katero ljubim, a pozabiti ne smem jezika svojih staršev in prelepe Slovenije; njenih naravnih lepot in kulturnih vrednot. V domu vidim ognjišče, ki me bo ogrevalo, da me ne bo nikdar sram, odkod sem prišla. Zvestoba materinim izročilom je najboljše poroštvo, da bom tudi svoji novi deželi zvesta v svojih dolžnostih. * Pozdravljen Slovenski dom! Slovenski fant (gospodje Janežič) s Jaz, slovenski fant, se pridružujem slovenskemu dekletu. Kar so nas starši naučili, bomo sinovi držali v korist naši novi domovini. Kako lepo je zadonela fantovska pesem po vasi in kako je odjeknil vrisk o slovenskih gora! V tem domu bo kraj, kjer bomo ohranili prelepo slovensko pesem, se fantje zbrali skupaj in čuvali tradicijo veselega in delovnega slovenskega naroda. Dom nam bo svetišče, tako da tudi naši otroci ne bodo pozabili od kod izvira njih rod. Pozdravljen, naš SLOVENSKI DOM! # * -X- -s;- -::-!!- -x~x- -x- -x- * -x- -x- -x- -x- * * D alje na 15. strani. 'SLOVENSKA MLADINA! DAJ NARODU SVOJ DOLG - UDELEŽI SE MLADINSKEGA ZBOROVANJA ! l/s gle jt 5 v oje sreče kovexe slovanski pregovor l Ile pozab) te da ste J&tovmcLj eia tosa složen, ska emighac^ja v ^usb-aL'U/L nuino poh-eb^e svoj DOK r?oolp)-;te našo skupno A key o SLOVENSKI BOM f lako boste sgradite srečo Vam ia nzsktin Ki Čakajo v taboriščih- Vaše pomoči! meti svoj SLOVENSKI "dom po ^ e. nt i iT) (? ti 5\/oj lecitomi center fa svojo «rva&rfe hn o besedo okr a rt Ki naši na r o dovow) v t ujm i f o/v^urv IbdoćuJ V. Jfe Vestar >6q Mnogo se je ge pisalo o naši veliki nalogi, katero srao si zadali Slovenci Sirom*Victorije$ o naši skupni strehi - Slovenskemu DOM-u v Melbournu,, Akcija, ki se je pričela pred dobrim letom dni je v polnem razmahu^ Imenovani so bili zastopniki, ki naj bi pobirali denar med našimi rojaki, natiskana so bila častna potrdila, katerega prejme vsaka oseba, ki je darovala pa magari le malenkostno vsoto» Sestavljen je bil tudi pravilnik imenovan Memorandum, katerega ste lahko sami prečitali saj je . bil v originalu in v prevodu objavljen v celoti v Vestniku. Ta Memorandum je zakonit in ščiti vsako najmanjšo vsoto, ki je bila nabrana med rojaki za sklad našega Doma. Akcija napreduje, toda'vse prepočasi! Slovenci širom Victorije predvsem pa rojaki v Melbournu, kaj se res'ne zavedate kaj bomo pridobili s skupno"streho, ki bo pripadala nam vsem, ki smo tako daleč od matere Slovenije. Čas bi že bil, da se predramimo in priskočimo na pomoč ljudem ki izpolnjujejo to našo skupno željo. V primeru da pooblaščeni zastopnik ne more priti k Vam na dom iz katerega koli vzroko (morda mu ni poznan Vaš naslov itd»), pošljite par zelenk ali petaka najbližjemu zastopniku, ki Vam bo takoj ob prejemu v obratni pošti poslal Častno potrdilo, V^spodnjih vrsticah sedaj navajamo naslove vseh zastopnikov, ki so pooblaščeni od odseka Dom za zbiranje darovs Marjan L/JJKO 78, Porter Ed,, Heidelberg Vic. Martin ADAMIČ 8, Dixon Street, Malvern Vic. Ciril KOVAČIČ 32, Truganini Rd., Carnegie Vic. Franc POZVER 54, Prospect Street, PASCOE VALE Vic. Ivan GRAMER 15, Tennyson St., MOONY PONDS Vic. Anica KNAVS 534, Drummond St.,.CARLTON Vic. Jože SRMEL 55, Branswick St., FITZROY Vic. Ludvik SREČKO 26, Smith Street, COLLIMGWOOD Vic. Karel ČOLNIK Lot 2, Greensborough Rd. MACLEOD Vic. John F» Sullivan Barrister-Solicitor 221,Balaclava■Rd.CAULFIELD Janez ŠKRABA 27, Council Street, CLIFTON HILL Vic. Stanko HARTMAN 153, Essex St., PASCOE VALE Vic. Ivan URB« ■ 15, Dowe Street, W.FOOTSCRAY Vic. Albin RAFOLD 2, Alexandra Avenue, Geelong Vic. Franc JAlIEŽlS Juneton Shaft COOMA N.S.W. Stanko STOPAR 5o, Stirling Street, FOOTSCRAY Vic. Štefan BERNAD Cresswell Sanatorium MONT PARK Vic. Max Hartman 153, Essex Street, PASCOE VALE Vic. Franc JANEŽIČ 15, Tennyson St., MOONY POMDS Vic. P. SAZILIJ 19, A'Beckett Street KEW Vic. Virgil GOMIZELJ 37, Bowes Street, ESSENDON Vic. Jože MOŽINA Repatriation Sanatorium to McLeod Vic. Tu so navedena vsa imena in naslovi vseh pooblaščenih oseb, ki posedujejo knjige Častnih potrdil in imajo pravico zbirati prispevke. SE MISI ODRINIL PETAKA, NE ODLAŠAJ TEMVEČ POŠLJI PO POŠTI ALI PA OSEBNO' ODDAJ KATERIKOLI ZGORAJ OMENJENI OSEBI TVOJ PRISPEVEK ZA IZGRADNJO. BODI EDM IZMED NAS VSES IN ME STOJ OB STRMI, BODI PRVI - SAJ SI VENDAR SLOVE'- NEC! STARI LJUDJE TRDIJO sV SLOGI JE MOČ! \1Q -c.^ a a s (i f ^—. ^i/ove ns k t D O m. m ora uspe ••• TRartin ko bos sel mvecer v mesto, oddaj denar z<§ aas Slov-ensk* Bom hjd\ v m oj er» i m evo u po ve cjenik u y ter rnu reo, da bomo pV» delavci se prepeval»' svok deleže. -zev. IrvariUv nasi}» i ji i « _i c me v Z6KA]))T£V SL0V£K|5KfGA DOMA JU t L Bo UK N U — Vesta'' V Podvisani Janko Vesenjak,Vam danes pošiljam £ 1 za članarino in naročnino Vestnika, ki mi je zelo dragocen casopx.. Vose li ine, da je to edini popolnoma ne politični list, ki se ne udarja z nobenimi strankarskimi idejami in problemi. Predvsem Pa bi želel poudariti, da kljub temu, da je za enkrat Vestnik Se tiskan na stenoilu služi velikemu delu sloveno,v v Avstraliji, predvsem pa nam v Victoriji. Lahko smo poneoni, kajti v Vestnika mjdemo predvsem delo in pisanje naših rojakov, ki s Fr . • Proš avens PUVA LJUBLEPÌT wàru, srčnemu nevarna leta. ■mladosti ].e-i|è slavo jemalo? domače sera lepó poznal dekleta, dežel sem tujih videl hčere zalo 5 bila Srca ni prostost men' odvzeta, že so prevzetne mi;:li mi vstajale, da mal' al' nič ljubezen ne opravi pri temu,ki se trdno v bran ji stavi. Prišla lepote rajske jo devica, da videl bi ne bil lepote njene! Moči zor osramote njo .lica in nje oči nebeških zvezd pi. .meno, nikdar več zdr v ne bo,ki ga puščica pogleda bistrega v srce sadone, Mù znal popisat ' ust bi ljuboznjivost, nedolžnih prs sae^Ldo sapeljivost* iskat1 zavetje v trumi gosti, l:i 11 Ji- podoba, njena stala, je pred mano, ki je od nje na z$dij.ji ptftlfc v posti Petrarkovo bilo srce užgano, pogleda njenga vžival nem sladkosti, dokler da je srce dobilo ra»o, ki peče noč in dan me brez hladila, ki ni dobiti ji nikjer zdravila» ile ora08o ji lica oblodono, ne pesmi z nlostni glasovi mili in ne poi od 'spanja zapuščeno, solze ne,ki teko is njih po sili. Veselje,mir zbežala sta od mene, obup topi srce,ker so ne vsmili.-Tako,kdor misli trdno stati,pade, nevarno gledat' jo dekleta mlade. Zatorej,komur mar jo prostost zlata, cvetočih deklic naj ne ogleduje: Bila miru sta men' očesa tata^ n'l. rjv°a? poglede skrbno čuj«; cei oòpr© ljubezni dur' in vrata, Skoz t« Se. naša pamet pr^ug^ujo, Kioc itafM*.»oSeflJ>og&t ',@m ho zvedel, v ne^r@čcJ''moje) reva *oa * Tej pesnitvi ni Prešeren prvotno dal tega naslova,temveč ji je postavil na colo dve vrstici od latinskega pesni» aa Proporci, j a,ki izražati tole; -Ti,ki si so ''.'dial,d: ti nobena ženska ne more do fc-rca,ai obvisel,konec je tvoje samo , /.a'vastj Geslo,novi naslov in vsebina govore, da opeva pesnitev novo ljubezensko Čustvo,ki je pesnika popolnoma prevzelo in dalo njegovi pesmi nov izraz in obli= ko,vse to pod vplivom študija klasičnih in renesančnih pesnikov. Težko jo reči,ali jo s tem hotel povoličati resničnost opevanega dogodka ali samo povdariti odločitev,da pojele odslej kot pesnik po poti,ki mu jo je nasvetov al 1 tij . Copili pa nobenega dvoma,o a je t . pesem prvi glas njegovega srca iz misli na Julijo,svojo oboževanko,' in prvi člen v voncu s Gaz ole,Sonetni venec, sonetje no Vencu in drugo pesmi do sklop= nega zapisa Prosto srce,iz leta IÖ38, V tej pesnitvi nam pove,da so mlada lota srčnemu miru n varna za to,ker se mladi človek hitro zaljubi,nezavedajoč oo posledic,ki utognojo biti usodne za njegovo nadaljnjo duševno smer in hotenje, V pesnitvi se nadalje primerja italijan= skou pesniku Patrarlal,katori je,kot on Juljano,srečal na veliki petek Lavro v neki cerkvi in katera ga je takoj vsega prevzela.Petrarca v svojem 59 sonetu po jo s "...Mia miru sta men' očesa tata,,," oči,s katerimi so je Petrarka oziral po Lavri,in katero so ga, kaj kmalu oropale srčnega, miru. Prešeren,kot jo razvidno iz pesnitve, si je bil svest zgornjih in šo drugih zakonov narave,vendar poti nazaj ni videl, ter se je tako vdal svojim srčnim boleči= nam in v posi nstvo,ki ga je najjasneje izrazil brezdvoma v svojem Sonetnem vencu. V Sonetnem vencu Prešeren primerj Julijo kot svojo živijonsko magistralo,osnovno misel in sploh smisel svojega življenja. Te misli in ta sodba so v tej poSjjjLt= vi ločeni od ljubezni do svoje domovine tor do svojih dragih Slovencev.Vendar-kot smo rekli-nosi pesem prvotno kali misli v Sonetnem vencu,v katerem je obenem z ljubeznijo do Julije opeval tudi ljubezen do svojih bratov - Slovencev»V mislih,ki nam jih razpleta v S.vencu,se je Prešernu zgodovina našega naroda razodela kot krva= va tisočletna tragedija,ki so jo navidoz nakopali nase in na potomce nesloì'ai -re-ri.. niki,ali pa,kar zaradi cenzure ni smol povedati,skromni domovi našega ljudstva, ki so zapirali nomštvu ravno pot prodora na Balkan,, "vi.c te stvari je Prešeren ja .an t idei in jih osobno notranjo /.oživel,za, to se ni. čuditi njegovom temnem gledan n na ljubezen tor na usodo svojih 1 •.. . ov in njegove ,naSe domovine ____________________,ra FIHM#ro POROČILO plesne zabave z dnem 3 maja 3,958 v Free Library Hall v Geelongu s _______ __ Dohodki izdatki saldo Alkoholne pijače ...................£ 48-3 - 8- 40- 9~7 i Brezalkoholne pijačo................ 1-13-00» 11-8- Jestvi®S) c .C.«.»,».,.,.., C . , ' C ,1 o 71 . .................... o- 13- o~3t . 8-10— 1 acitacija sunke»..»...»»»,.,,..,,„.. £ , 15-13-1- Vstopnina.« 0...............£ 17-5— gabila,dovoljenje,dvorana.o.. £ v dO- I-5- £ ......• ^^ £ 24„ 2„ 4„ ~————~ •———— : — = — — = ~ = — ~zzz — — — — — —— —zz —iz —zzz £ -96-ì-o* £ ,96- i-o|- £ .it. kalrn-rV«?? leÌ pr^iki.se SK belong najiskreneje zahvaljuje vsem tistim,ki so ^ ^ i^ifc delih za zabavo,Prav posebno Pa se' zahvaljuje SéiuSjl L JO klUbU darOTal §Unk° ter Vlagal,da se jo proda na Reči moramo,da je bila licitacija Sunke zares posrečna točka na zabavi,1 i je okrog xacatatorja stalo nič koliko zainteresiranih rojakov,M so - kot dl bi kup°= vaui lasten dom - nenehno dvigalo ceno tej Sunki. Obenem sporočamo rojakom širom Viktorije,da bo naslednja zabava pod imenom " ZIMSKA VESELICA » v prostorih FREE LIBRARY MLL v EAST GEELOHGü dne 19.7.1958,ob 19 uri. Za JEDAČO in PIJAČO bo preskrbljeno 5 PRIDITE ? s s . . , v » -, v.., „.. „ v v ^ „ „ „ „ Odbor SIC Geelong •-—........... ......X ■■ " H?™oli°df S° idein1'0/1 D°f ITE LE S S^LASAHJ1M,11ÌIVES Z DEJANSKO POMOČJO S . podprl Tvo^ T WM SpreJül in de^ansko finančno ' is >S ŠSSSfj^ gu™S™0LI R:ZL0G0V STAL 03 S5™ ^ ÄBÄ?5.T n GLDJ LE SEM HI SVOJ, SAZOSE, p™®?!^,,™?^??^™5;1! SAiIIH SEJE>^T0 JIH HE WTO^Mtf! :alko ak™ ^Skkkikf 3308 »a memo asLoterU» E OJ li,L„0 m DOM SPELJAL,OZIBOMA KIJ BOIIO IMELI POD Hàgo SKUTO STEÜH0. S ep tem her. -, 1Q 60 ,—t ' 'ü U Vestnik - drobtin'ca - Lm i ? i T c © drobi . Moja pa M i n c a , se name jezi. No, pa začnimo kar od vsega začetka - od zadnje številke do danes -, kako je potekel čas. Vestnik je bil zložen, odposlan in bez "požrt", Mesec blaženega miru? je-vzklikalo v meni. Hočem zažgati cigareto, pa je ne najdem. Skočim v sosednji) hišo, ki jo so, Bog ve zakaj, naredili za mlečno restavricijo, čeprav je prostor najmanj primeren zato; okolica nima nobenih tovarn ali posebnih križišč, ki bi naredila "big Bussines"5"šeft" je pa le. "Zavojček cigaret, prosim", rečem brezbrižno, ko vstopim noter, Brodajalec mi poda cigarete in zraven zavojček - bez-a. "Saj nisem prosil za bez", povem prodajalcu. "Vem, pa vi itak zmeraj s cigateti vzamete tudi "bez". "Da, ampak, samo od 20. do 25. v mesecu", mu odgovorim. Tako me je debelo pogledal, da sem v atomski naglici vrgel drobiž za cigarete in zb<-žal. Mož je bil začuden, po vsej verjetnosti, ker jaz vem za čas svoje glavobolje? tako je izplazil oči, da sem se zbal, da mu ne bi zletele in bi potem jaz ne imel kaj za ppraviti zraven. To je bil zadnji čin, ki je bil če ne že v zvezi z "Vertnikom", pa vsaj kot posledica. Nato so začeli lepi, lepi dnevi; človek naredi tistih osem delovnih ur, potem pa o la-la. Saj veste kako. Mlad človek ima svoje skrbi, pa še kakšne skrbi! V takem "zaskrbljenem" stanju me je zajela tudi naslednja seja Upr. odb. SKM. Moral sem prekršiti deset zapovedi ( in to zapovedi?) ter oditi na sejo. Cel čas sem globoko in široko zeval, napel ušesa pod točko dnevnega reda, ki je govorila o "Vestniku" in pripomnil "strogo in odločno"; "Bo osemnajsyem za ta mesec ne sprejemam nobenih dopisov". Saj jih itak ne! Seveda sem se zavedal, da to ne more držati in točka dnevnega reda je bila v rekordnem času zaključena. Potem selitev, oh da, selitev. Že zopet sem zamenjal stanovanje. Tokrat sem mo- ral prav odločno premisliti; ce grem v mesto, mi bo bližes eia tu in t ami še koga opom- nim, naj kaj napiše za "Vestnik", in pa po dopis skočim včasih, - sem ugibal. Res, najbolj je tako, sem moje ugibanje prestavil v sklep. Iz Williamstowna je bilo res malo predaleč skočiti! Končno pa, mladi imamo čile noge, ali pa se s t azijem'zapeljemo. Ko mu pa samo namig eš, pa je že ob tabi! Zdaj ko sem že preselil v mesto, pa sem ugotovil, da sem naredil napako; Ugibam, in pridem nato, da"l'aufal" že ne bom, bom raje, "ko zadnja ura pride", takšne oslarije pisal kot je ta, ali pa tudi ne. Botem nedelja,,. Ali ni bil v nedeljo lep sončen da^.? Mislim tisto četrtega septembra. Imeli smo kar dva znamenita dogodka; prvi dan slovenske šole in otvoritev Slovenskega doma. Bil sem kar židane volje. Pa se, hudimana, od nekje pripelje škrat ( tokrat ne tiskarski) in mi vso židano voljo pokvari. Danes so škratje ze vozijo.. Ko izstopi, pa reče - ampak kako reče - torej to je tista barakaj ki sem za njo daroval deset šilingov, 0, skromni pa nismo, res ne. Sicer pa tudi, sem takoj spremenil svoje mišljenje. Nekoliko sem pomislilin zaključil to reč; Če smo skromni v dejanjih, pa'naj'" bodo Soviči. Žal mi je le bilo^ da snm to slišal j ali ne bi bilo bolje, da sem bil kje'drugje. Če bi,.,, če bi,.,.. . Ja, če bi, če bi... Če bi se naša mladina dovolj zavedala, kaj ji pomeni narodna kiltura, bi danes imeli ali vsaj že ustanavljali pester kulturni center v Melbournu. Morda se pa zaveda, bolje zavedamo -5 pa naj to pokaže in se pripelje ali pride v nè-deljo drugega oktobra ob štirih popoldne v Slovenski dom. Že prej sem omenil na skrbi, ki.jih imamo mi mladi, "zelo važne skrbi". Saj veste tisto; "Jaz gospod, pa ti gospa, pa kdo bo vozil "šajtrga"... | dalje pa gre drugače. Pa tudi; sentimentalnost! Mladino je treba razumeti! In-tudi dvajseto kubistično nabito stoletje in sentimentalnost?! Ha! Pfh! Pfh! prispevkov zopet nič. Sicer pa jih ne bi bil niti mogel takoj prebrati, ker sem imel precej razmišljanj ta mesec. Pomislite samo; s prijateljem sva imela tako težke srčne diskusije, da bi me skoraj zabolela glava. Namreč iztaknil je moj-prijatelj dekle in se - z ljubil vanj. Pa še kako? Pripoveduje mi, kako jo ima rad, kako je popolna, in saj veste kako zaljubljenci■še"jokajo". Nazadnje izpusti debelo, menda atomsko, solzo in se potiži; "Ampak veš, veš...", hlipa prijatelj, jaz si pa mislim, oh, ta ljubezen, kakšno veliko čustvo neki to mora bitij pa ga slišim; "...veš," samo nekoliko predebela je, da bi jo oženil. Pa tako popolno dekle...?" —joče dalje« Najrajši bi mu zabrusil, naj drugič, preden se vplete v ljubezen, vpraša dekle koliko tehta, pa jo bo imel po vagi! pa-sem se premislil in ga potolažil; "Nič ne maraj, srečni prijatelj, bo ji že zakon vzel nekaj funtov doli". Kako srečen je bil tedaj in mi priznal, prav imaš prijatelj. Se tisti večer je menda zaprosil dekle za roko in jo dobil - z vsemi kilami. Pa drugič še kaj, ko nimam več prostora, red, para I ( Veis Kr- oner II. Končno je nekoliko dvignil glavo, usta so se mu raztegnila, kot bi se hotela nasmehniti. Spomnil se je, da je pred dvemi leti obiskal to hišo - prostore nad železniško postajo. Potem... . Potem je odšel dalje. Ples tam gori in na pol pokvarjene ženske mu niso prijale, vsaj dovolj ga ni zadovoljevalo. Ali vsaj Inge ne. Inge je spoznal takrat tam. Dvajsetletna Memka, ki je prišla v Avstralijo, da bi si nekaj prihranila in s prihrankom odšla nazaj v domovino, je usmerila tir svojega življenja v nasprotno smer, v razbrzdano pokvarjeno mladost. S seboj je potegnila"tudi njega. Sicer Stane ni v č zahajal tja, najdel je druga mesta, kjer človek lahko tudi popije, se napije in končno pozabi na življenje, ali pa ga vzame drugače. Inge ga je prosila, naj jo pospremi tja, pa ni hotel. Vedel je, da gre Inge tja raje sama in da^je njeno vprašanje iz obzirnosti. Ko bo prišel kasno v noči k njej, ve, da ga bo čakala, če ne pa bo pustila znak, da je "buisy". 0 tem Stane ni premišljeval. Bila sta si prijatelja svoje vrstes v njej je videl žensko, prijatelja in sovražnika obenem, medsebojnih čustev nista gojila nobenih in jih tudi nista potrebovala, vsaj čutila nista tega. Zdaj se je napotil gori. Počakal je samo še, da mu signal dovoli prehod čez cesto, nato bo šel tja. Inge je verjetno gori z nekaj tovarišicami, pa bi raje, da je ni. Ko^se je pokazala zelene luč, je pohitel čez cesto in se zagnal, ne da bi Čakal na dvigalo, po stopnicah v nadstropje. Pri blagajni je skoraj vrgel denar za vstopnico, nato se je po kratkem hodniku usmeril v dvorano. Pri vratih je na plešočo se gnečo ljudi vrgel topi pogled. Ustavil ga je ob Inges tesno privita je plesala z njemu neznanim plesalcem. Spustil je ogled na okornega plesalca ob njej in se nasmehnil, kot bi hotel reči; "Fante, hočeš biti nekaj, kar nisi. Ilo ja, bo te že Inge naučila, kako je to". Ples je prenehal. Inge in neznanec sta se prijela za roke in se usmerila proti dekletu, ki ga je Stane ravno v tem trenutku opazil. Dekle je kazalo toliko nedolžnosti, da ni mogel verjeti, ali je mogoče, da tudi take pridejo sem. Posumil je.. Kar stresel se je, on Stane, ki ni imel nobenega občutka ve© in za nobeno stvar, ko je videl, da je dekle v Ingini družbi. le, ne more se varati. Inge si je našla to-varišico, zakaj^si je ni iskala v svoji družbi in ne... . Ne , to dekle ne spada' sem, je zaključil Stane. Ijen sramežljivi in nedolžni pogled in njena nervoznost, sta uverila v to. Obrnil se je vstran kot bi hotel reči, kaj me briga vse skupaj, pa ga je Inge opazila in ga povabila v svojo družbo. Pomislil je, bi šel ali ne . Sel je, saj ni imel itak kaj početi sam, in končno ni tudi napačno, če ga Inge uvede v svojo družbo. Nekoliko je še postal, nato je polagoma prišel k družbi okoli Inge. Kazal je videz utrujenega človeka. Inge mu je takoj predstavila svojega pie- Kako ti je že ime?" - se je obrnila k neznancu. salcaS Moj prijatelj rtane in, in "Mino", - je ta pripomnil. Mino, - je ponovila Inge, nato se je obrnila do dekletca in začela s pred-stavljanjem.^"Stane, to je Marija. Šele pred kratkim je prišla iz Avstrije v Avstralijo. Me ve še angleško, pa prav odlično nemško. Saj ti tudi veš, pa je stvar radi sporazumevanja rešena, če se bosta kaj pogovarjala. Stanuje v isti hiši kot jaz, pa serijo povabila na ples. Kaj bi ostala sama doma". "Skoda", - je pripomnil Stane. "Kaj ...", - je hotela reči nekaj Inge, pa hi dokončala, ker je vedela, kam meri Stane. "Veseli me, gospodična Marija", - se je Stane obrnil K Mariji, ne da bi pogledal Inge. Inge je naredila začudeni pogled, ko je slišala, da je Stane ogovoril Marijo z gospodično. Saj to ni njegova navada. Morda pa je danes zopet kij muhast? "S spoštovanjem", - je Marija nerodno prožil Stanetu roko. Stane je stisnil ponujeno mu desnico, pri tem je občutil toliko samoponiža-n.ja, da je čutil rdečico na licu. Med njima je bila težka zavesa dveh tokov, dveh pretekajočih se življenj, ki ne moreta nikdar odtekati v skuoni izliv. "Zakaj, zakaj sem danes takšen?" - je pomislil Stane. "Mar se nekaj dogaja v meni, ali nisem ves človeški občutek že zdavnaj zavr el? Držim se pred to deklino kot bi nekaj čutil, kar mi vzbuja spoštovanje in občudovanje obenem. Celo hrepenim? ae, ne^po "ekletu, njena n-dolžnost me žene v spomine8 mati, dom, življenje, ta po-doba življenja - to dekle? vse, vse prihaja danes k srcu. Muči me in čutim sladek občutek... . Mar norim?" "Stane, pojdi plesat z Marijo". - ga je Inge zbudila iz labirinta misli in pri tem pokazala na svojega soplesalca."Marijo boš pospremil domov, saj veš, kje stanujem". -10- Dalje naslednj, st] •ce nesiS" - -si je mislil, rekel pa je, "V redu", „del^reči kaj drugegas pred n im je stala Marija z začu enim pogledom; nekje glo-a> v očeh pa ji je opazil lesketajočo se solzo. liti da bi opazil, je Inge odšla. J.0tel bi temu dekletu svetovati, naj se varuje Inge, pa ni vedel kako začeti. ^Gospodična Marija,greva...", - je našel edine besede, ki jih je mogel reči v svojem razpoloženju. "Med potjo ji bo že povedal", je mislil Stane, "naj se varuj- Inge in se izogne n 'ene družbei' "Da, gospod Stane, ampak jaz grem sama domov. Hvala za ponudo na spremstvu". "Zakaj Marija? Se me bojite? Seveda, ko...". "...ste v družbi Inge". - je dokončala njegovo misel Marija. "Oprostite, ko pa je vse tako čudno, kar sem videla nocoj. Jaz nisem tega vajena. ITisem vedela, da je, da je Inge..." - je jecljalo dekle. "Vlačuga!" — je siknil Stane in dopolnil njeno misel, ki bi jo bilo dekle morda v nekoliko blažjih besedah povedalo. "Pojdiva, Marija. Me bojte se me; sicer nisem res nič boljši kot je Inge, ker spadam v njeno družbo, ampak raraa to sem vam mislil med potjo povedati, da se izogibajte njene in njej podobne družbe, kakor tudi takšnih plesišč kot je to. Še hujša so, ta je le pot do razuzdanejših. Da, lepa pot za ljudi mojega kova", je Stane dejal tiho, da ga je dekle čudno pogledalo. "Sele nekaj dni sem tukaj in nočem, da bi bili moji prvi koraki takšni. Sam Bog ve, da sem danes tukaj, ker nisem poznala Inge. Tega se nisem nadala", je skoraj hli-pala Marija. ||Tako sem^jaz prišel sem pred nekaj leti, le d-, sem jaz gledal z zaprtimi očmi". "Lahko noč, gospod. Be poznam vas, pa mislim, da lahko dobro igrate vlogo, ali pauste poštenjak. Vendar v Ingini družbi,poštenjak; to ne morem razumeti", je reklo odločno dekle, ko je videlo, da je Stane dobil mehak, tako mehak izraz na licu. Brijel jo je za roko in ji pogledal globoko v čis dekle ga je ocenilo kot dobrega igralca ali pa poštenjaka. Igral ni. Stane je bil prepričan, da ni.I,e dvomil je; mar more on imeti še nekaj poštenja? Medtem ko je de le mislilo, da ga je moralo zelo užaliti, se je v Stanetu prebujal hbaležen občutek, kako ga dekle povišuje nad njegov jaz. "Be niti eno niti drugo nisem. Pazite se Inge, ana je lahko tudi dober igralec in - prepričevalec, - je rekel Stane. "Pa saj nikamor več ne grem. Nikamor1! ' • -j,- pribilo dekle. Stane se je grenko nasmehnils "Hikamor? Saj to je tisto, če se človek zabije v samoto, potem šele zaide ali pa si v zapuščenosti uniči življenje i' Zamrmral pa je samo "Lahko noč". Bi vedel, ali ga je Marija slišala ali ne. Slišal je Marijin pozdrav, nato je nalahko za odhajajočo dvignil glavo. Pogled je hitel z-:, n jo, ko se je odmikala med gnečo plesalcev... . Dalje prihodnjič. //////////////////// S iT M E' E - S^E I Z A_0 I J E DANES Kako se pravi glavnemu mestu to vprašanje postaja iz leta v leto težavnejše. BRASILIA je nova prestolnica Brazilije, to ve ta čas vsakdo» Toda, treba si bo zapomniti se več takih iznajdb. Glavno mesto Bakistana bo ISMALABAD; v belgijskem Kongu bodo namesto Leopoldvilla zgradili sredi dežele novo središče - LBLUABOBRG. V Afriki so medtem še v stiski za take postojanke. St. Louis je bil do zdaj glavno mesto kar za dve državi - S ESPILALIJO in MAVRETAMIJO. Slednja si bo zdaj postavila svoje glavno mesto kar v puščavi. Rekli pa mu bodo NANKSHOTT. Bčiti se je treba res vse življenje... . Letno se poveča svetovni prirastek prebivalstva za 45 ~ 50 milijonov ljudi. Dnevno -so izračunali statistiki - se primeša človeškemu rodu do i4o.OOO dojenčkov. Če pojde tako lepo dalje, se bo število ljudi v kakih petdesetih letih podvojilo. Izmed 10 ljudi na svetu, je po najnovejših statističnih podatkih, šest Azijcev. ************ * -X- * * Amerikanci so presekali gordijski vozel v zvezi z navedbo rojstnega kraja onih novorojenčkov (menda okoli 30o letno), ki zagledajo luč sveta med vožnjo. Matičarji so bili veo.no v zadregi, kako naj ga označijo, glede kraja rojstva; zdaj Pa so se odločili, da bodo v predalček o tem znamenitem kraju kratko in malo vpisali - evidenčno številko avtomobila. ... in še ena domačas Dne 2. oktobra bo v Slovenskem domu prvo mladinsko zborovanje. Slovenska mladina pridi in začni svojo pot« Sicer to ni več suha senzacija, le potega, če kdo nima časa prebrali na drugem mestu, pa, bo vsaj tukaj videl. Pardon in na svidenje ob štirih popoldne' ( Nadaljevanje iz junijske Številke. ) VZROKI MOTENJ V RAZVOJU _________D R U Ž A S N O S T I NAVEDLI BI LAHKO TRI VRSTE VZROKOV MOTENJ V RAZVOJU DRUŽABNOSTIs VPLIVI IZ OTROŠ-tva oz. let dozorevanja - slabe izkušnje z ljudmi - vplivi iz duševnosti. Vsekakor bo velike praktične vrednosti za marsikoga, Če si te tri vzroke motenj v razvoju sociabilnosti nekoliko potrobneje razčlenimo. m^WM DOZOREVANJA g Vplivi iz otroštva - iz rane mladosti - imajo LS f f ^silne posledice za kasnejši zrel in zdrav razvoj človekove sociabil-" i ;!.1, ° komaj slutimo, Tu nam razkriva življenje mnogokrat skoraj nepojmljive reči ^„irt; jl°vfkove razvijajoče se duševnosti, njegovega prvega doživljanja sveta in JI ^r^hovih medsebojnih ( interpersonalnih) odnosov. Za kasnejši zrel razvoj člo- L l av ^\lahk° Zel° m0tece' 5e Je nekđo Si*«* in e razvijal v takšnih ^ okoliSoinah, v katerih ni prihajal v tesnejši stik z drugimi otroki s v ig-* iS' prijate .jskem ali se ni srecaval z drugimi tujimi ljudmi. Zato lahko starši z xSrSünf ìnXm Tfanjem' ko ne Puščajo otrok med ostale njihove sovrstnike, ker jih ™ t 5T i T kr-mirai VpliVi» POVzr°šijo veliko škodo za kasnejši družni raz-T?J rrS^t ° fZlaSti se maSSu3e* 5e sta^i svojega otroka s pretirano ljuW-tjo Hl r i ^ n ^ 5;5'SU?jllJuJeJ° in Sa hočejo prikleniti le nase, Takšnemu o-traku ne gre razvoj socialnih čustev nknzi normalne faze. Ti ljudje kot. <>t*oci dozore? dozore primatu s cimer so oropani svojega otroštva, kar se kasneje nepopravljivo zrcali v njihovem značaju. Nemalokrat se namreč zaradi tega počutijo pametnejše in več vredne fcot ostali otroci, kar jih -a vedno os,amija od družbe, namesto, da bi jih vodilo v njihov krog. Družba, šolska in igralska, pa je univerza človekove sociabilnosti v otroštvu. Enako se dogodi kasneje tudi človeku, ki je že v rani mladosti začutil, da ga star si zavračajo, da ga nimajo radi in ga nikoli niso imeli radi. Posebno je to ugodno po navadi se zato, ker se takšni otroci začno boriti za ljubezen, v čemer postanejo navadno zelo neprijetni, eksplozivni, nasilni. Takšne se radi kažejo do svojih staršev in vseh odraslih, z istim klišejom ponašanja pa se navadno ponašajo tudi pred otroci is družbe. To jih prireja nepriljubljene tudi v njihovih skupinah; bodisi pri igri, bodisi v Šoli. Tako se v trenutkih, ko doživljajo odboj v družini od strani staršev in od strani svoje družbe, znajd jo docela sami v skoraj neizhodnem položaju. Vse to jih vodi k vedno bolj zavestnemu odtegovan ru ljudem, ali pa k vedno bolj nasilnemu uveljavljanju v družbi oziroma svoji skupini. Zato se skoraj nikoli ne nauče igrati, skupno boriti ter ostanejo skoraj vse življenje neutrjeni proti zavračanjem od strani skupine. To jim zadane pozornost le na mih same, kar ima posledico, da se začno potapljati in utapljati vedno bolj v sebe. Radi se umikajo vedno globlje v svoj svet, ki si ga po svoje urede, v svet notranjih doživetij, kar jih pa dela vedno bolj tenko občutljive. Začno sami sebi povsem zadoščati, potreba po soljudeh, po sodelovanju z njimi ter druženju z njimi v njih vedno bolj krni. Ugasnejo jim socialna zanimanja. Srečavanje z ljudmi in zadevanje obnje pri delu in vsakdanjem življenju, jim postaja nujno zlo. Takšni radi ostanejo^ vse življenje. Z umikanjem vase in zavestnim odtujevanjem nemalokrat zelo žalijo ljudi svoje okolice, s čimer si podirajo vse mostove do soljudi in njih sožitja, kakor v otroških letih pri igri in v šoli, tako tudi kasneje v zrelih letih pri delu. Iz tega je moči videti, kolikega pomena je za ves kasnejši razvoj človeške družabnosti vzgoja in združevanje v rani mladosti, je pomanjkanje prilik, se obrusiti v družbi in društvu sootrok, je roditeljsko zadržanje do otroka, je občutje varnosti ali negotovosti oz. zavračanja, ki se rodi iz odnosa staršev do otroka. Z občutjem varnosti si pridobi človek že v otroških letih, da je upošt-van del neke skupine ali grupe. To ga odpira soljudem in ga dela vedno bolj sociabilnega ali družabnega. Enako kot zgodnje otroštvo je pomemben čas za oblikovanje človekove družabnosti obdobje z o r i t v e v puberteti oz, adolescenci, V tem obdobju se radi pojavita dve sliki ponašanja, ki pa sta značilni za kasnejši razvoj človekove sociabilnosti; ali pretirana, včasih naravnost bolestna težnja prilagoditi se vsem konvencijam odraslih v življenski okolici in posnemati delo v nespametnih oblikah ravnanja in vedenja (!?) ali pa poudarjeno odstopanje od vsega, kar smatra okolica za neko normo vedenja in ravnanja. V prvem primeru se r do dogodi, da doživi pubertetnik v svojih željah, čimbolj se prilagoditi navadam in vedenju odraslim, hujše neuspehe in nepriznanja. Na primer pubertetnik ali pubertetnica se začneta oblačiti tako kot odrasli, se tako sproščeno vesti do nasprotnega spola, kaditi, tako govoriti itd. . Dalje str. 13, —-i o— ZLOGOVEA KRIŽANKA Vodoravnog 2, kip, soha,4. iglasta drevesa,5» Številka,7« mednarodna himna proletariata,lo. enako zveneči konec posameznih vrst v pesmi,11. vodna žival, 12. sodobni .hrvatski slikar(Zlatico) ,13« zdravilna rastlina,14« nočne ptice, 15. norica,17« zdravljenje z zdravili, 2o. tračnice,21. vodena bula,22, muza vesele igre. » f i 't ftti.-A 6 p- o '-i ■o »m, H 'I a. A « T /6 f 7 Iß /f M •[ ' '1 •' '- ' nI 1 ■i. «i. ■v *i — '■tfc'illi Havpičnosi.plemenska skupina, afriških o-.tfTic.ev,2« trgovka s starinami,3« staro ime pritoka libere, ki tvori pri Tivoliju znamenite slapove (sedaj'Aniene), 4« kum,6. društveni prispevek,7« izloček žlez z notranjim izločanjem,8. poganjek, P. velika evropska reka,12.pritrdi ti z gibom glave,13. del rudniških objektov, 14. slovenski delavski pesnik in pisatelj med dvema vojnama,15« livade l6. tatvina ■••S. posode za hranjenje živali , 19« i'i-'r. za spuščanje letal na le-tč.lilou,".'A votla mera. Zlogovne križanke se rešujejo na isti način kot navadne, razlika je le v tem, da se v kvadrate vpišejo mesto posameznih črk celi zlogi. *--x--x--k-*-*** *■><■****#•* K POGLAVJU o ljubezni do živali, ki se je po Lajki raogočno razbohotilo, so prispevali svoj delež Finci. V glavnem mestu Helsinkih so opazili, da se dve lastovici nista priključili skupnemu poletu v južne kraje. Takoj so poskrbeli za letalo, ki je lastovki poneslo v - Kairo. V MEHIKI so na svojstven način ugotovili, da se je življenje Mehikancev zadnja leta nekoliko izboljšalo. Mehiške pralnice in kemične čistilnice so opazileg madeži na perilu in oblekah potrošnikov izvirajo od bolj razkošne hrano in od bolj izbranih priboljškov kakor prva leta po vojni. DOPOLH JEVALKA .. s_ _ _ _ j Hf - - - |f L - ---- K A, P A E - ---,----J, O D - ----K, - i V - -, - l - - - H, - E - - E, K O -'--- - E,'----H - -, - E----,----D, - - S -, T--I - -, . Namesto vsake črtice vstavi črko, da dobiš besede naslednjega pomenas - ime dveh egiptovskih faraonov -del telesa - znak priznanja - politične stranke - nujno potrebna osnova -procent - narodno moško ime - zubelj -pevski glas - stremuh, kdor se zna preriniti naprej - otipavanje - zalu-čati - potujoči pastir - števnik - pri-zad evali j e s tremi j en ja. Se prebereš po vrsti na črtice vstavljene črke, dobiš misel nemškega pesnika Bodenstedta» KEH DO SEDAJ ŠE HIHČE HI EEŠIL NA-GRADHE KEIŽAHKE IZ PREJŠNE ŠTEVILKE^ PODALJŠUJEMO BOK DO KOHCA MESECA OKTOBRA. POHITITE? *************************** ZA SMEH. - Še jo bova do konca pojedla, se mama niti spomnila nebo» «•^-^^-^-"-■y^Hf--»***«-****** HALO OKHO V VELIKI SVET V SAH FRANCISCU so trije poldoras-li fantje zavrli ves promet na letališču in povzročili splošen preplah. Naj-prej so po telefonu "zaupno" obvestili poveljstvo letališča, da je v enem izmed potniških letal, pripravljenih za polet podtaknjen peklenski stroj. Eolicija je zaprla vse letališče in ure preiskovala letala. Peklenskega stroja ni bilo nikjer. Izkazalo se je, da so si nadebudni mladci privoščili "špas" samo zato, da so se lahko ves ta čas poslavljali od neke svoje prijateljice, ki je poletela v tuje kraje» n. jnom\ u\\ ian<-7mmiuauu /MVH W I WA a- deželo? V bush; " je ponevi j; la dan za dnevom, posebno takrat, ko je pričelo ^zeleneti drevje po parkih in ulicah Melbourna. Leto dni je že v Avstrali-Ji» m se ni videla kako je z^&j na desoli. In sedaj je pomlad, ki je bila nebeško lepg, demi. Le kako izgleda pomlad v Avstraliji? Ker je bila vedno med samimi zidovi, skoraj Splošni opazila menjavanja letnih časov/ ^ _ iConcno pa se ji je želja vendarle izpolnila. Bilo je nekega ranega jutra^ ko ja crv el avto po tihih ulicah proti Heidelbergu. Kazalo je, da'se bo napra-Vj._. X.; jutrđ. lep sončen dan. In ko so prispeli na cilj, je sonce že pro- drlo pred njihovimi očmi se je razprostirala prijazna dolinica. , . 'wkraj je podoben moji vasi s" je pomislila, "ob potoku cesta in na vs ki s urani hribčki posejani s kmetijami, obdani s sadnim drevjem. Za njimi je morda se ona dolinica in zopet hribčki - večji hribčki. In na njih stoji med goricami ka pela,o. Ah, kapele gotovo ni. Cejsi bila, bi morala od tukaj videti zvonik. V goricah je verjetno vse polno kopačev, ki pojejo in ukajo. Ile, ni jih, saj bi jih vendar morala slišati." Sproščeno hot otrok je bežala po strmini proti cesti» Hotela je k potoku, toda^ svet je bil^ograjen. Zavila je po cesti, ki je peljala preko potoka. Malo preu mostom je bila žica pretrgana, pot do potoka ji je bila odprta, Vse naokoli je vladal mir, katerega je včasih pretrgalo udarjanje kladiva - oh ne,bili so le dovtipi delavcev..Se voda v potoku je mirovala. Hm, kako jo doma žuborel potok,ko je po hribih^kopnel sneg. Drugače pa je bil potok cisto podoben onemu doma? Leno se je vil med travniki, obdajalo ga je grmovje in drevje. Tudi tu so segale vitko vroove veje tik do vode s tudi tu so bili lepo racveteni grmi divjih sliv. Z bliz-' njega zelenega grma z belimi cvetovi,-se je širil prijetno opojni vonj, "Čremzai" je vzkliknila in hitela., proti grmu. Toda zmotila se je, bil je le čremzi podoben grm. Hegla se je v mehko travo, modro nebo se je bocil^ nad njo, toplo pomladansko sonce pa se ji je nagajivo smejalo skozi zelene vrhove veje. Zaprla je oči in pri srcu ji je bilo Čudovito /tìfehfco. Končno je našla koscek zemlje, ki je tako zelo podoben oni tam daleč, daleč..»Potok, čeprav ne žubori, gozdove, ki niso smrekovi ali bukovi, toda gozdovi so vseeno. In v njih so pnicki, ki tako lepo prepevajo. Škoda, da ni kukavice glavo ji brnijo 3 Aaj pravzaprav se pogreša? Morda zvončke, peteleinčke, marjetice in vijolice? Da," teh je bilo vse polno doma? Morda pa jih bo tudi tukaj našla? Lahen vetrič je zamaja^ cveto ce veje in beli cvetni listi so se ji vsuli na obraz in po laseh. Toda ona jih ni čutila? tiho šumenje narave jo je zazibalo v sen. Bog vedi kaj je sanjala? Morda o prijazni kmečki hišici med sadim drevjem, pravkar zoranimi"nivami in bukovimi gozdovi? fioeno ji je sonce že pripekalo v obraz, ko se je nenadoma zbudila. Z vsakega grma je-odlomola nekaj cvetočih vej, med fetore je vpletla vitke vrhove Jioe. Z velikim šopkom se je napotila nazaj. Mimoidoči so jo z zanimanjem opazova-11, oudiii^so se njenemu nenavadne velikemu šopku. Celo brat se ji je poredno smejal.' Položila -ga je v vodo, nakar je nadaljevala s svojim raziskovanjem. Ha vsak naoin je hotela vedeti, kaj so tisti grmički na drugi strani potoka. Po kratki hoji vzdoiz potoka se je približala pašniku. Zvončki..»Narcise...Nepričakovana najdba jo je prijetno presenetila. Toda kako priti preko potoka? K sreči se je potok na nekem mestu .-oliko zožil, da ga je lahko preskočila in v trenutku se je znašla med prvimi znanilci pomladi. Sklonila se je k prvim belim narcisam, ko je v bližini zalajal pes. Lajež je vzdramil konja, ki se je do tedaj mirno pasel. Konj je dvignil gl|vo ter se pričel približevati njej. Z enim skokom je bila preko potoka, od daleč je jezno zrla na konja ki je neusmiljeno stopal po belih cvetlicah. Želja po belih cvetovih^ je končno premagala ctlo strah pred konjem in psom in ko se je vračala domov, je imela polno naročje zvončkov in narcis. Ponesla jih je s seboj, da bodo prepojili s prijetnim vonjem Češnjevih in slivovih cvetov, ter belih narcis njeno stanovanje - da bo občptila tudi doma opojen vonj pomladi, Doma ji je sestra prišla odpirat vrata. "Poglej," je vzkliknila,"prinesla sem ti košček pomladi, ki cvete na deželi?" - ......—'——..........—, *——,—„,, „______ dopisujte v vestnik? pišite 0 stvareh, katere ste doživeli tu v avstraliji, d*LEÖ proč od domaSe grude, pišite o vaših težavah, delu, družbi in vse, kar se vam zdi zanimivo?