.01 w I>( JANUAR 1977 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA LITIJA ŠTEVILKA 1 - LETO 5 Občinska priznanja za leto 1976 so prejeli: Franc Vidic s področja delavskega in družbenega samoupravljanja (Foto: „Zofka") Osnovna šola Litija s področja vzgoje in izobraževanja in ob 100-letnici šole ter otvoritvi nove šole v Litiji (Foto: „Zofka") Predilnica Litija s področja gospodarstva in ob 90-letnici obstoja Odbor za obnovo gradu Bogenšperk s področja kulture (Foto: „Zofka") VPRAŠANJE ODGOVOR Oranje ledine Dragi bralci, občani Litije! V naši novi rubriki VPRAŠANJE - ODGOVOR bodo prihodnjič odgovarjali strokovnjaki na vaša vprašanja na temo URBANISTIČNO PLANIRANJE Vprašanja posredujte 7. februarja od 10. do 12. ure na tel. številko 88-007 in takoj boste dobili ustrezen odgovor. V preteklem letu smo tudi v naši občini ustanovili klub samoupravljal-cev. lina izmed njegovih poglavitnih smeri delovanja je skrb za družbeno in politično izobraževanje samoupravljal-cev v najširšem pomenu besede. V preteklem letu je skupščina SFRJ po večmesečni izredno široki javni razpravi sprejela ZAKON O ZDRUŽENEM DELU- Malokdo izmed nas ga podrobneje pozna. Če ga hočemo uresničevati v praksi, je nujno potrebno, da se vsi seznanimo z njegovo vsebino. Klub samoupravljalcev bo v letošnjem letu organiziral seminarje predvsem iz vsebine zakona o združenem delu- Ker je zakon obširen, bodo lahko prišle na vrsto vse strukture v delovnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugi. Občinski svet zveze sindikatov seje že ob zaključku javne razprave o osnutku zakona o združenem delu odločil, da bo z vsebino zakona seznanil člane izvršilnih odborov osnovnih organizacij sindikata in sindikalne poverjenike v osnovnih organizacijah. Za sindikalne delavce bodo seminarji organizirani koncem januarja in bodo potekali vse do konca aprila. Klub samoupravljalcev kot nosilec izobraževanja želi seminarje približati delovnemu mestu, zato bodo seminarji za večje delovne organizacije organizirani v prostorih delovnih skupnosti, v seminarje pa bodo vključeni tudi delegati samoupravnih organov in drugi, ki morajo poznati vsebino zakona, ker ga bo potrebno uresničevati vsepovsod. V tem seminarju bodo predavane naslednje teme: 1. Vloga in naloge sindikatov v smislu zakona o združenem delu 2. Družbena samozaščita, ljudska obramba in naloge sindikatov 3. Družbeno-ekonomski odnosi in položaj delavca v združenem delu ter samoupravno organiziranje združenega dela in uresničevanje samoupravljanja 4. Usmerjeno izobraževanje, izobraževanje za delo in ob delu 5. Odgovornost za opravljanje samoupravnih in političnih funkcij ter delovna razmerja 6. Komuniciranje in obveščanje delavcev v združenem delu 7. Samoupravna delavska kontrola s področja delovnih razmerij 8. Aktualni mednarodni politični odnosi ter vloga neuvrščene Jugoslavije Predvideni seminar naj bi trajal do 25 šolskih ur. Za predavatelje so predvideni domači strokovnjaki, za nekatere zahtevnejše teme pa bomo skušali pridobiti predavatelje iz drugih občin. Občinski svet Zveze sindikatov je že dve leti nazaj organiziral seminarje, kjer niso bile nič manj zanimive teme. lahko rečemo, da ti seminarji niso dosegli namena, predvsem zaradi slabe udeležbe vabljenili. Tokrat bodo predavanja bližje slušateljem, zato pričakujemo večjo udeležbo in tudi aktivno sodelovanje s predavateljem. Na koncu naj ponovim znano resnico: Le oboroženi z znanjem se bodo samoupravljala uspešno upirali posameznikom in skupinam, ki žele še vedno stare odnose in odločanje v imenu delavcev. Prav pridobivanju znanja so namenjeni vsi seminarji, ki jih bo v tem in naslednjih letih organiziral klub samoupravljavcev in delavska univerza. L. K. UREDNIKOV STOLPEC Knjiga Občan, koliko knjig si prebral v lanskem letu? Koliko si si jih izposodil v knjižnici? Koliko si jih vsaj kupil, čeprav jih nisi prebral? Vprašanja, ki jih postavljam pred 8. februarjem - slovenskim kulturnim praznikom in ob zaključku tedna komunista „človek -delo - kultura". S knjigami smo v občini kar dobro založeni. Litijska knjižnica ima J 0.000 knjig, šmarska 2.481, gabrovška pa 1.185. Dobro so založene tudi šolske knjižnice, saj je v litijski šoli v pionirski knjižnici 4.200 knjig in 2.000 strokovnih knjig v šolski knjižnici, šmarski 3.400 in gabrovški 3.100. Veliko je knjig tudi v litijski knjigarni Lani so jih prodali okrog 800. Koliko pa te knjige tudi beremo, je drugo vprašanje. Nekateri podatki o tem so naslednji: šolske knjižnice so lani učencem posodile v branje 25.800 knjig, matične knjižnice pri Delavski univerzi pa naslednje število knjig: v Litiji 28.511 (od tega odraslim 5.870), vŠmartnem 9.000 (od tega odraslim 27!!) in v Gabrovki 3.363 (od tega odraslim 46 7). Razmišljanje bi lahko teklo v naslednji smeri: šolski otroci bero dosti Nedvomno tu veliko vlogo igrajo knjižničarji v matičnih in šolskih knjižnicah, učitelji in učni programi. Kaj pa je potem, ko učenci zapuste osnovno šolo? Branje knjig občutno pade, saj je knjigo v knjigarni kupil le vsak 15. občan, v knjižnici pa sije izposojal knjige le vsak 33. odrasli občan. Knjige krase mnoge domače omare in police. Samo krase Knjiga za okras pa ni prava knjiga, če njena vsebina ne prodre v človeka. Odnos do kulture je vsekakor odnos tudi do knjige. Sodeč po razpoložljivih podatkih pa imamo slab odnos do kulture. To se povsem ne odraža samo v kulturi kot odnosu občana do knjige, ampak celovito. Kultura ni enkraten odnos do enkratnega dogodka. Kultura je celovit odnos človeka do človeka in družbe, do dela, do ustvarjanja, do vrednot, do sebe Tempo življenja nas medsebojno odtujuje- In na žalost odtujuje tudi od knjige. Ta tempo življenja smo sprejeli in vsiljuje se pomislek, ali resnično nimamo več časa za človeka, za knjigo? Za dobro knjigo mislim. Ker poplave šunda v kioskih res ne moremo šteti za kulturno hrano. Občan, premisli! Ali resnično v celem letu nimaš več časa, da prebereš eno samo knjigo? Če tudi tega časa nimaš več, tedaj si izgubil stik s kulturo. VPRAŠANJE - OIMpOVO VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE v. 7 JANUARJA SMO V OKVIRU NAŠEGA ČASOPISA IZVEDLI PRVO AKCIJO NOVE OBLIKE NEPOSREDNEGA INFORMIRANJA „VPRAŠANJE - ODGOVOR". TEMA JE BILA VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE, ŠTEVILNA IN ZANIMIVA VPRAŠANJA OBČANOV PA DOKAZUJEJO, DA JE TAKSNA OBLIKA INFORMIRANJA DOBRODOŠLA, ZATO JO BOMO TEKOM LETA ŠE NAPREJ IZVAJALI. VPRAŠANJA OBČANOV IN ODGOVORI SO POTEKALI TAKOLE: S. Ž. iz Gabrovke: „Gabrovka se hitro razvija. Alije predvidena gradnja otroškega vrtca v Gabrovki? " Mari Merzelj: vzporedno z dozidavo 4 učilnic in telovadnice ob gabrovški šoli je predvidena tudi gradnja dveh oddelkov otroškega varstva. Z deli bomo pričeli v letih 1978 ali 1979. 7. januarja se je na telefonsko številko 88-007 javilo še več občanov z enakimi vprašanji, zato jih ne navajamo posebej. E. L. iz Litije: ,,Ali je predvidena adaptacija zgradbe otroškega vrtca na Ponoviški cesti? " Dragica Turenšek: adaptacija ni predvidena, ker bi bila predraga. V Litiji bomo ob novi šoli na Graški Dobravi zgradili nov vrtec. F. V. iz Kresnic: „ Ali bomo letos pričeli graditi novo šolo v Kresnicah in kdaj bo gradnja zaključena? Ali bo ob novi šoli tudi telovadnica? Kaj bo z litijskim kinom, ki je v tako slabem stanju? " Karlo Lemut: gradnja nove šole v Kresnicah je letos prioritetna. Z deli bomo pričeli v marcu. Telovadnica ob tej šoli ni v programu. Jože Žunič: litijski kino se ne izplača adaptirati, ker je zgradba v celoti dotrajana. Zaradi tega tudi razmišljamo, da bi v Litiji kino ukinili in bi ga imeli samo v Šmartnem. Litijska dvorana namreč postaja že nevarna. Vsekakor bo čimprej potrebno sprejeti dogovor o gradnji nove kino-dvorane v Litiji. Kdaj pa bomo zbrali dovolj sredstev za novo dvorano, ne morem reči. Na vprašanja občanov so odgovarjali: Karlo Lemut, član izvršnega sveta SO Litija Jože Grošelj, direktor osnovne šole Litija Jože Sevljak, direktor osnovne šole Šmartno Jože Žunič, direktor Delavske univerze Litija Mari Merzelj, vodja skupnih strokovnih'služb SIS Litija Dragica Turenšek, ravnateljica VVZ Litija Mitja Nastran, predsednik skupščine izobraževalne skupnosti Litija V. P. iz Kresnic: „ Učenci iz Kresnic, ki se vozijo v šolo v Litijo, imajo na vlaku brezplačen prevoz, razen tistih, katerih starši so železničarji. Od nedavnega pa otroci železničarjev nimajo več brezplačnega prevoza kot doslej in morajo za mesečno vozovnico plačati 110 din- Ali bo tem učencem kdo plačal prevoz? " Jože Grošelj: tudi ti učenci morajo imeti brezplačen prevoz do šole in nazaj. O tem problemu, ki je nastal, bo potrebno seznaniti izobraževalno skupnost, ki bo morala najti sredstva za plačilo teh prevozov. J. K. iz Šmartna: ..Kdaj bomo pričeli graditi športno-rekreacijski center v Litiji? " Karlo Lemut: v okviru samoprispevka je predvidena gradnja športne dvorane v Litiji. Po urbanističnem načrtu bo športno-rekreacijski center lociran na Ježi. Gradnja športne dvorane bo pričetek gradnje celotnega centra. Graditi bomo pričeli v letu 1979. Z. A. iz Litije: „Avtobus, ki zjutraj pripelje iz ljubljanske smeri - s tem avtobusom se vozijo tudi učenci v šolo - včasih ustavi na Ljubljanski cesti blizu podvoza na Graški cesti, vča- Na vprašanja občanov so bili pripravljeni odgovarjati tudi Ciril Ver-tot, direktor osnovne šole Gabrovka Olga Sinrajh, predsednica skupščine otroškega varstva Litija Lojze Kotar, sekretar Občinskega sindikalnega sveta Litija Vprašanj za njih ni bilo, ali pa so drugi sodelujoči odgovorili nanja- sih pa ne- Kadar ustavi, gredo nekateri otroci proti šoli preko nezavarovane železniške proge, včasih pa avtobus ustavi šele pri „Pošti". Ali ne more avtobus ustaviti pri podvozu? Drugo vprašanje lokalni avtobus zjutraj ob 7,10 je vedno poln predvsem učencev, ki se vozijo v novo šolo in ima vedno zamudo. A li se da problem rešiti z dvema avtobusoma? " Jože Grošelj: Avtobus na Ljubljanski cesti ne ustavlja za otroke, ki se vozijo v šolo, prav zaradi nevarnosti in jih pelje do „Pošte", kjer gredo preko nadvoza v šolo, postajališča ob nadvozu pa ni. Lokalni avtobus vozi zjutraj na pol ure, učencev, ki se vozijo z lokalnim avtobusom v šolo pa je veliko. Problem bomo posredovali Sap-u. M. K. iz Šmartna: „Kako je organizirana glasbena šola v Šmartnem? " Jože Sevljak: intenzivna glasbena vzgoja je dejavnost, ki na iniciativo in dobro voljo glasbenega pedagoga poteka v popoldanskem času v šolski zgradbi. Sola v Šmartnem gleda na to kot eno izmed možnosti za socializacijo mladih- Jože Žunič: to dejavnost bo potrebno vključiti v okvir glasbene šole. T. Z. iz Cerovice: „Otroci hodijo iz Bukovice in okoliških vasi tudi do 7 km daleč v Cerovice do avtobusa, ki jih odpelje v šolo v Šmartno. Iz teh vasi je okrog 18 otrok. Prevoz otrok iz Ma-molja, kjer jih je neprimerno manj, je organiziran, ali ne bi bilo možno organizirati tudi prevoz za šolske otroke iz Bukovice in ostalih vasi? Cesto proti Bukovici bi uredili občani in KS, da bi bila sposobna za prevoz učencev. Jože Sevljak: prevoz iz Mam olj a smo organizirali zaradi nujnih potreb, da smo tem učen- cem sploh omogočili pouk. V letošnjem letu bomo ponovno pregledali poti učencev do šole in se dogovorili za ustrezne rešitve. Sicer pa podpiram predlog, da se za te učence organizira prevoz. F. P. iz Šmartna: „Kdaj bo v občini steklo usmerjeno izobraževanje? " Mitja Nastran: projekt usmerjenega izobraževanja je še v razpravi. Pri občinski izobraževalni skupnosti deluje posebna komisija, ki od naših OZD zbira ustrezne podatke. Problemi so predvsem pri prostorih in kadrih za usmerjeno izobraževanje. Letos usmerjenega izobraževanja v občini še ne bo. M. L. iz Litije: „Učenci, ki obiskujejo novo šoto na Graški Dobravi, imajo slab dostop do šole Tudi v okolici trgovine na Dobravi je veliko smeti, odkar se je pričel pouk v novi šoli Ali učence kdo opozarja na takšno onesnaževanje? " Jože Grošelj: dostop do nove šole je improviziran in bo spomladi rešen z gradnjo dostopne ceste do šole. Šola vpliva vzgojno na učence glede onesnaževanja okolja, vprašanje pa je, koliko je pri tem storila trgovina. Morda bi bilo treba ob trgovini namestiti več košev za odpadke. Vsekakor pa je tu potrebno večje angažiranje tako šole kot tudi trgovine in staršev- V. B. iz Litije: „Kako bo v času počitnic organizirano varstvo za tiste otroke, ki so med šolskim letom v varstvu v šoli? A li bo organizirano varstvo otrok v vrtcih tudi v popoldanskem času? Ali se razmišlja o gradnji jasli v okviru otroškega varstva? Kdaj in kje bo zgrajen novi vrtec v Litiji? " Jože Grošelj: če bo dovolj prijavljenih učencev za varstvo med počitnicami, ga bomo organizirali, v nasprotnem primeru pa iz ekonomskih razlogov ne. O tem se bomo pogovorili tudi s starši. Dragica Turenšek: na podlagi ankete smo ugotovili, da so bili samo trije interesenti za popoldansko varstvo, zato ga nismo organizirali. Razmislili bomo o ponovni anketi. Mari Merzelj: jasli bodo v okviru novega vrtca ob šoli na Graški Dobravi, Po programu bo gradnja stekla v letu 1979-80. M. P. in S. K. iz Litije:,,Kateri organ določa dokumente, s katerimi se določajo osebni dohodki zaposlenih v skupnih strokovnih službah SIS v Litiji? Med občani se širijo govorice, da imajo zaposleni v skupnih strokovnih službah SIS previsoke osebne dohodke- Po kakšnih merilih se določajo ti osebni dohodki?" Mari Merzelj: osebni dohodki zaposlenih v skupnih strokovnih službah SIS so po Samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebno in skupno porabo delavcev del. skupnosti, upravnih organov in delavcev strokovnih služb, skupš. dr. pol. skupnostih, delavcev str. služb, preds. SRS, ustavnega sodišča SRS in samoupravnih interesnih skupnosti. Delitev točk znotraj skupnih strokovnih služb SIS je na podlagi sistemizacije in analitične ocene delovnih mest v skladu s samoupravnim sporazumom. V letošnjem letu se predvideva nov samoupravni sporazum, ki bo veljal samo za SIS. M. K. iz Litije: „Ali bo letos v jeseni vpis v 3. letnik administrativne Šole v Litiji? " Jože Žunič: v naslednjem šolskem letu bomo organizirali vpis, če bo dovolj kandidatov. Problem je v tem, da morajo diplomanti 2 letne administrativne šole opravljati pred vpisom v 3. letnik administrativne šole diferencialne izpite. J. S. iz Litije: „Ali bo stenografija v H. letniku 2-letne administrativne šole odpadla? " Jože Žunič: septembra je republiški komite za izobraževanje sklenil, da se stenografija uvede kot fakultativni predmet v 2-letno administrativno šolo za novo vpisane slušatelje. 20. januarja bo komite ponovno razpravljal o tem vprašanju in tudi podal tolmačenje, ali bodo mo rali slušatelji, ki so vpisani v II. letnik opravljati izpit iz stenografije ali ne. O stališčih komiteja bomo obveščeni. Prihodnjič, 7. FEBRUARJA od 10. do 1 2. ure VPRAŠANJE ODGOVOR na temo URBANISTIČNO PLANIRANJE Vprašanja s področja: pridobivanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj problematika zazidalnih načrtov prisotnost občanov pri sprejemanju urbanističnih planov gradnja počitniških hišic črne gradnje gradnja pomembnejših objektov v prihodnjem letu ostala problematika s področja urbanizma načrtovanje stanovanjske gradnje Pokličite na štev. 88-007 in takoj boste dobili ustrezen odgovor. P. K. iz Save: „Kdaj se lahko spremeni šolski okoliš in v katerem primeru se lahko ukine šola? " Jože Grošelj: šolski okoliš spremeni skupščina občine, manjše korekture pa se izvajajo v okviru šole. Ukinitev šole je predvsem stvar zainteresiranih krajevnih skupnosti in staršev in pa števila učencev. Za Savo ne razmišljamo o ukinitvi šole. A. K. iz Litije: „Kako je sedaj zasedena stara šola v Litiji? Ali se bo kaj obnavljala? " Jože Grošelj: stara šola je v celoti zasedena z osnovno šolo, glasbeno šolo in posebno šolo. 40 % prostorov zaseda osnovna šola, ostalo pa glasbena in posebna šola. Adaptacija šole je predvidena za konec referendumskega obdobja. Telefon je bil močno obremenjen (Foto: „Zofka") Akcija je uspela - vprašanj je bilo veliko (Foto: „Zofka") Nov otroški vrtec v Šmartnem 7. Januarja 1977 je Skupnost otroškega varstva Litija realizirala eno izmed nalog svojega delovnega programa - odprla je nov otroški vrtec v Šmartnem, ki bo sprejel pod svoje okrilje 60 otrok v starosti od 2 do 7 let. Glede na dosedanje tesne in neustrezne prostore v zadružnem domu, kjer je vrtec domoval od leta 1970 dalje, pomeni novi objekt precejšnjo pridobitev za kraj, še zlasti pa veselje za nekatere starše, ki bodo lahko vključili v ustrezno obliko organiziranega družbenega varstva marsikaterega otroka, ki doslej te možnosti ni imel. Vrtec v Šmartnem bo organiziran kot dislocirana enota WZ Litija. Izdelan je po načrtu ing. arh. Tije Bad-jura iz Projektivnega ateljeja Ljubljana. Objekt ima tri igralnice, razdelilno kuhinjo in samostojno centralno ogrevanje; domiselno je urejena ožja zunanja ureditev. Prostor v vrtcu bo na novo pridobilo okrog 20 otrok, kar bo zadoščalo za naslednjih nekaj let, pri čemer je pomembno poudariti, da je možno etapno dograjevanje novih učilnic skladno s potrebami in mate- rialnimi možnostmi kraja. Izvajalec gradbenih del je Gip Beton Zagorje, ki je ob upoštevanju nekaterih nepredvidenih in dodatnih del zaključilo gradnjo v devetih mesecih od oddaje del. Poleg neugodnih vremenskih razmer v času, ko je vrtec izročen svojemu namenu, so finančne težave glavni , vzrok dejstvu, da je ostalo za sedaj neurejeno še širše okolje novega vzgoj-novarstvenega objekta. Menimo pa, da bo ob sodelovanju SOV, VVZ Litija, KS in drugih krajevnih dejavnikov odpravljena tudi ta pomanjkljivost in '♦bo objekt že v spomladanskem času izrazil svojo še popolnejšo in skladnejšo podobo. Pokroviteljstvo nad novim vrtcem v Šmartnem je prevzela Industrija usnja Vrhnika - TOZD Šmartno, kije zaradi zaposlenosti velikega števila žena prav gotovo zelo zainteresirana za organizirano otroško varstvo v kraju. Tudi notranjost novega vrtca v Šmartnem je lepo urejena (Foto: „Zofka") Prenovljena muzejska zbirka NOB Dne 18. decembra 1976 smo odprli prenovljeno - dopolnjeno našo muzejsko zbirko NOB v gradu Bogenšperk Litija. Dopolnjena zbirka se je razširila tudi na politični del našega boja, kar smo sedaj pogrešali. Delo z muzejem še ni dokončano, temveč se bo še dopolnjevalo. Zaradi tako obširnega dela na tem področju se seveda vrinejo tudi neljube pomote oz. navedbe, katere bomo sproti odpravljali. V muzeju smo nastavili knjigo predlogov in pripomb, v katero naj obiskovalci, predvsem borci, dajejo svoje objektivne pripombe in predloge, ki nam bodo dobrodošli pri nadaljnjem delu. Vse delo ob razširitvi naše muzejske zbirke je vodil predsednik našega združenja Franc Vidic s strokovno pomočjo Muzeja revolucije iz Ljubljane, pri zbiranju zgodovinskega arhiva pa je sodelovalo večje število naših udeležencev NOV. Tega materiala se je nabralo precej in bo treba misliti še na dodatno sobo. Otvoritev je bila združena s kulturnim programom pevskega zbora KUD Jevnica pod vodstvom Mihe Vahna in Tamburaškim zborom iz Ljubljane pod vodstvom Staneta Kokalja in pevcem Perom Dimitrijevićem. Slavnostni govor je imel predsednik ZZB NOV Litija Franc Vidic, ki je obudil spomin na znano bitko na Tisju 24. decembra 1941, kjer je sodeloval ii. Štajerski bataljon pod vodstvom Franca Rozmana-Staneta, na ta dan praznuje naša občina svoj občinski praznik. Na tej proslavi so bile podeljene borcem Zidanškove in xii. brigade knjige te brigade, ki jih je podelil predsednik SO Litija Jože Dernovšek. Po proslavi in ogledu muzeja je bilo tovariško srečanje. r Starejši so se zbrali v. 4. decembra 1976 je krajevna organizacija RK Litija organizirala srečanje starejših občanov starih nad 70 let. Srečanja, kije bilo organizirano v prizidku Gostinskega podjetja Litija, se je udeležilo 263 občanov. Za prijetno razpoloženje so poskrbeli učenci Osnovne šole Dušan Kve-der-Tomaž iz Litije, ki so izvedli kratek, a prijeten kulturni program. Čeprav vreme ni bilo najbolj primerno, so se povabljeni z veseljem udeležili srečanja, organizatorji pa smo bili tega zelo veseli. Zato se bomo, dragi občani, vsako leto potrudili, da bo srečanje čimbolj prijetno in da se ga boste radi udeleževali in spominjali. Verjemite, da si aktivisti Rdečega križa želimo čimveč takih srečanj, saj vam tako tudi dokažemo, da mislimo na vas, o vašem zdravju in življenju, zato smo vedno pripravljeni prisluhniti vašim težavam in vam pri teh pomagati, če je to v naši moči. V letu 1977 si bomo prizadevali organizirati srečanje v poletnem času, vas pa bomo pričakovali v polnem številu. Lemut Karlo poročilo 0 financ!r. vnji; glasila občanov v l BI t. ! 976 1. Dohodki: 1. Saldo iz leta 1975 2. Dotacija Skupščine občine Litija 3. Dotacija Kulturne skupnosti 4. Dotacija skupnosti otr. varstva 5. Dotacija izobražev. skupnosti 6. Dotacija telesnokult. skup. 7. Dotacija skupnosti soc. skrbstva 8. Dotacija samoupravne stan. skup. 9. Dotacija OK ZKS Litija 10. Dotacija Obč. sindikalnega sveta 11. Dotacija OK ZSMS Litija 12. Dotacija Obč. odb. Rdečega križa 13. Prispevek Krajevnih skupnosti 14. Prispevki delovnih organizacij in objave in oglasi 9.026,50 din 60.000,00 din 40.000,00 din 15.000,00 din 15.000,00 din 15.000,00 din 10.000,00 din 15.000,00 din 5.000,00 din 5.000,00 din 5.000,00 din 2.000,00 din 35.000,00 din 73.290,30 SKUPAJ 304,316,80 din 2. Izdatki: r i 1. Tisk Glasila občanov 2. PTT - dostava Glasila obč. 3. Kilometrina in dnevnice 4. Avtorski honorarji s prispevki 5. Ostali materialni stroški 231.274,30 din 43.150,40 din 3.476,00 din 30.022,05 din 1.407,10 din SKUPAJ 309.329,85 din Dohodki: 304.316,80 din Izdatki: 309.329,85 din Saldo 5.013,05 din v minusu Tudi mi v »novi« šoli Tako se zadovoljni smehljajo učenci in učiteljice Posebne osnovne šole v Litiji. Čeprav so nove prostore dobili v stoletni šoli, so vsi srečni, ker je vse lepše, večje, udobneje, pouk samo dopoldne, lastne učilnice, prostor za varstvo, knjižnico, telovadnico ... Delo šole pa nam bo predstavila tovarišica ravnateljica Kralj Regina: Začetek naše ustanove je 5. sept. 1965 s 16 učenci v kombinaciji 1. in 2. razred ter 3. in 4. razred. Učilnica je bila zunaj osnovne šole, brez snažilke in kurjača, šola se je nato iz leta učencem OŠ Gabrovka. Letos pa s prevozi pomagamo učencem OŠ Šmartno. Letošnje leto, z izgradnjo nove šole na Graški Dobravi, je pomembno tudi za nas. Dobili smo 36 % stare osnovne šole. Ker zajemamo otroke celotne občine in zato, da so lahko vključili tudi učence, ki so zaradi dosedanjega 3-izmenskega pouka obiskovali OS, smo učilnice OŠ adaptirali, ter tako uspeli organizirati pouk v eni izmeni. Ta pregraditev- prostorov je bila možna, ker v naših razredih je število Pouk v Posebni šoli je odslej mnogo bolj prijeten (Foto: „Zofka") v leto širila- Evidentiranje otrok je potekalo redno, ker je bila v okviru skupščine občine Litija ustanovljena komisija za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju- Šola se je glede na potrebe vsako leto širila samo s številom otrok in kadrom, ne pa s prostori. Od osamosvojitve, 5. septembra 1969, ko so bili na šoli 4 oddelki s 36 učenci pa do sredine novembra 1976, ko je na šoli 10 oddelkov in 86 učencev, smo imeli 1 lastno učilnico, 2 učilnici v souporabi z glasbeno šolo in 1 učilnico v kleti. Eno učilnico smo si uredili samo na pregrajenem stopnišču. Pouk je potekal v treh izmenah. Kljub nemogočim prostorskim pogojem smo zajemali otroke iz Gabrovke, Kostrev-nice, Save, Bogenšperka, Vač . .. Neurejena prehrana in dolge ure pešačenja v vsakem vremenu gotovo ni dobro vplivalo na zdravje otrok. Zanimivo, da so otroci' kljub temu zelo radi prihajali v šolo, kar je razumljivo, saj so le v tovrstnem zavodu dosegali uspehe. Šola je storila vse, da bi zajela čim več otrok. Odprla je dislociran oddelek v Gabrovki (nižji razredi). Lansko leto pa je organizirala prevoz s kombijem višjih razredov iz Gabrovke. Istočasno pa smo lahko pripeljali otroke iz kostrevniškega področja. Kombi pa ni predstavljal veliko pridobitev le našega zavoda, ampak tudi učencev od 5 do 15. Z našo „novo" šolo smo zadovoljni vsi, tako učenci kot strokovni delavci. Kot vodja šole od ustanovitve imam tokrat prvič svojo primerno pisarno. Največje veselje pa je preselitev zbornice iz pregrajenega hodnika v lep svetel in dovolj velik prostor. Veliko srečo pa kažejo učenci, saj so dobili svoje učilnice in občutek, dajekonč-no nekaj samo njihovega. To vidimo v njihovem odnosu do opreme v učil- „novi" šoli resno in vestno. Zato se ne čudimo, ko včasih preveč ljubosumno čuvajo vsak kv. m šole. Čeprav smo se vsi zavedali, kaj pomeni dovolj prostora za možnost vzgoje izobraževanja in usposabljanja, smo kljub temu sami presenečeni, kaj vse lahko sedaj nudimo učencem, to je poleg kvalitetnejšega pouka še izvenšolska dejavnost. Najbolj pa se veselimo organizacije šolske zadruge, ki bo zaživela po polletnih počitnicah in omogočila učencem v okviru šolske skupnosti popolno samoupravljanje. Če se bo naša zamisel uresničila, potem se bomo bolj kot doslej približali zahtevam naše družbe. To je vzgoja bodočega samoupravljalca, ki bo sposoben ne samo preživljati sebe in svojo družino, ampak koristiti naši socialistični družbi. Naši načrti v bodoče so, da po programu samoprispevka za izgradnjo šol adaptiramo staro OŠ, tako bodo tudi naši prostori postali sodobnejši in bolj funkcionalni, v načrtu imamo tudi internat za približno 30 učencev, ki bi 5 dni v tednu lahko stanovali v Litiji. Internat je nujno potreben, saj je še vedno veliko otrok tako oddaljenih od naše matične šole, da niti poseben prevoz ni mogoč. V internat bi bili vključeni tudi učenci, ki iz kakršnih koli razlogov ne morejo živeti doma. Zanimiv je podatek, da je kar 16 otrok iz navedenih krajev po domovih izven občine. Da to ni idealna rešitev je razumljivo, saj so ti otroci 8 let odtrgani od doma in kraja. Glede na to, da so ti otroci zaradi svojih psihofizičnih potreb že itak težko prilagodljivi, nam ni potrebno posebej poudarjati kvarnega vpliva take rešitve problematike. Prosvetne delavke „Zofka") Posebni šoli so končno prišle do svoje zbornice (Foto: nicah, zidovih in sploh V celotni disciplini in redu na šoli. Mnogokrat so naši učenci z zavidanjem v očeh gledali dežurnega učenca OŠ, tokrat pa so to delo prevzeli sami na naši Naše zadovoljstvo bo popolno, ko bomo dosegli vse zastavljene cilje in zagotovili našemu otroku vse, kar mu je že z ustavo zagotovljeno. Mojca |||||| g 14 i m vg m i I ^ % TP |7 Delegatom Na 14. sejo sta se sestala zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1976 in obravnavala amandmaje k predlogu družbenega plana o razvojnih perspektivah občine Litija za obdobje 1976—80, ki so nastali na pobudo skupščin samoupravnih interesnih" skupnosti. Poleg odlokov o začasnem financiranju proračuna občine Litija sta zbora kot pomembne točke dnevnega reda sprejela predloge odlokov o urbanističnem programu, redu občine Litija, prostorskem planu ter zazidalnem načrtu Kresnic. Odloki, ki urejajo prostor občine Litija, so za nadaljnji razvoj velikega pomena, saj urejajo na novo gospodarjenje s prostorom tam, kjer so odloki že veljali in tam, kjer doslej to ni bilo urejeno. Zbora sta obravnavala tudi poročilo o dejavnosti glasbene šole in sprejela sklep, da se izobraževalni skupnosti občine Litija priporoča, da v okviru dogovorjenih sredstev zagotovi sredstva v sorazmernem porastu glede na leto 1976 tudi v letu 1977 za financiranje glasbene šole. Po programu dela skupščine je tudi komisija za inovacije podala poročilo o delu v preteklem letu. Skupščina je razrešila občinskega javnega tožilca tov. Rom Cirila in imenovala Janhuba Boža za občinskega javnega tožilca. Delegate za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti obveščamo, da bosta zbora zasedala predvidoma v začetku meseca marca. Zbora sta sprejela predlog koordinacijskega odbora za spremljanje skupne porabe pri izvršnem svetu in valorizirala dogovorjene programe samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti v občini Litija. J ODLOK o urbanističnem programu Sprejela zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na seji 30/12-1976, veljaven bo po objavi v Uradnem listu, od sredine januarja dalje. Izdelava: Urbanistična služba pri GIP „Grad-metal" Litija, ing. arhitekt Cerar Marija. Pred sprejemom je bil predlog v javni razgrnitvi, obravnaval ga je odbor za prostorsko planiranje in izvršni svet. Odlok je dejansko novelacija sedaj veljavnega odloka iz leta 1970. S tem odlokom z vsemi prilogami na kartah in v tekstualnem delu so dane osnove za družbenoekonomski in prostorski plan občine. Določa osnovne smernice za izrabo prostora. Dokumenti za izvajanje tega odloka,so: - tekstualni del in karte v merilu 1:25.000 - prostorski plan - urbanistični načrti - zazidalni načrti - odlok o urbanističnem redu - počitniške hišice. V programu je prikazano stanje v občini glede na prirodne pogoje, število prebivalcev, proizvodnih elementov in bistveni elementi razvoja območij in naselij. Dana je tudi ocena izhodišč za prognoze razvoja občine. Na kartah je prikazana vodnogospodarska ureditev, zaščitena in zavarovana območja, kulturno spomeniška pomembnejša območja. Določeni so rezervati: za plinovod, ki bo iz Krašnje preko Moravske doline med vasema Ribče — Vernek speljan po mostu preko reke Save do Kresnic, za Zasavsko cesto po varianti Ribče — Hotič Konj — Ponoviče — Sp. Log, območje vodnih zajetij, rezervat za cesto Šmartno Radohova vas in druge lokalne ceste, rezervat ob železniški progi in rezervat za daljnovode. Prostorski plan sta izdelala Biro za gospodarsko načrtovanje in Biotehniška fakulteta, oba iz Ljubljane. Š tem planom je izdelan prikaz vrednosti zemljišča in rasti za kmetijska in gozdarska zemljišča. Osnovni namen pa je razdelitev zemljišča na tri območja. V prvem območju so zemljišča trajno namenjena za kmetijsko dejavnost. Na drugem območju so površine sicer namenjene za kmetijsko proizvodnjo, vendar se lahko po posebnem postopku namenijo tudi za druge namene (soglasje Kmetijske zemljiške skupnosti). V tretjem območju so zemljišča, ki se brez posebnih postopkov lahko namenijo za nekmetijske namene (zazidava). Urbanistični načrt se sprejme za Litijo in Šmartno. Sedanji načrt bo potrebno še v tem in prihodnjem letu dopolniti in opraviti še druge popravke. Zazidalni načrti se po tem programu sprejmejo za vasi: Jevni-ca, Kresniške Poljane, Sava, Vače. Gabrovka in Kresnice in za posamezna območja v okviru urbanističnega načrta. Povsod so že sprejeti delni zazidalni načrti, kijih bo potrebno dopolnjevati oz. razširiti (Jcvnica, Vače, Sava, Gabrovka). Zazidalni načrt za Kresnice je sprejet, za Litijo in Šmartno se zazidalni načrti sprejemajo po potrebi. V odloku o urbanističnem redu je dano poročilo v posebnem sestavku. S kartami so določena tudi območja, kjer se lahko gradijo počitniške hišice. Območja so bila določena v sporazumu s krajevnimi skupnostmi. Odlok še nadalje določa, da se pri gospodarjenju s prostorom upoštevajo vsi načrti za gospodarjenje z gozdovi, geodetska dokumentacija, vključno s podzemnim katastrom, ki se mora izdelati, srednjeročni in dolgoročni plan ekonomskega razvoja, register zaščitenih kmetij in elaborat spomeniškega varstva. S tem kratkim prikazom so podane le nekatere značilnosti odloka, ki bo veljal za prihodnjih pet let. ODLOK o urbanističnem redu Odlok je usklajen z urbanističnim programom in ureja zadeve, ki niso konkretno rešene z urbanističnim programom. Ureja za-zidavo in pogoje zazidave povsod tam, kjer še ni sprejet zazidalni načrt. Gradnja kakršnihkoli objektov ni dovoljena na zavarovanih območjih. Izjeme so v izrednih primerih in če to dovoli izvršni svet občinske skupščine Litija. Za objekte, ki so registrirani kot kulturni ali drugi spomeniki, velja poseben režim in se lahko le urejajo z dovoljenjem oz. soglasjem pristojnega zavoda. Urejanje zavarovalnih območij in vasi je možno le na podlagi asanacijskih načrtov, ki jih sprejme krajevna skupnost, potrdi pa občinska skupščina. V odloku je podrobno določeno, kdaj, kje in s kakšno dokumentacijo je možna gradnja ali adaptacija zgradb. Dovoljena je nadomestna gradnja novih objektov kmečkih in drugih hiš, obrtna dejavnost, objekti javnega lokalnega pomena in to predvsem znotraj meje strnjenega naselja ali v neposredni bližini naselij na zemljiščih, ki so za kmetijsko proizvodnjo manj pomembna. Vsa gradnja objektov se mora prilagoditi okolici, zato je tudi potrebno, da se predhodno izdela urbanistična dokumentacija, ki je S~- ~N Pravna pomoč Od 1. februarja 1977 dalje bo „PRAVNA POMOĆ" organizirana v okviru uprave skupščine občine Litija in ne več pri Delavski univerzi v Litiji. Občanom bo nudena pravna pomoč vsak: — prvi ponedeljek v mesecu od 8. do 12. ure — prvo sredo po 15. v mesecu od 8. do 16. ure Prosimo občane, da to upoštevajo! SKUPŠČINA OBČINE LITIJA J osnovni dokument gradbenega dovoljenja. Odlok določa, da je za gradnjo potrebno pridobiti od občine — oddelka za gospodarstvo - lokacijsko in gradbeno dovoljenje za vse novo gradnje. Izjema je gradnja kmečkih gospodarskih poslopij, za kar je potrebno le gradbeno dovoljenje in manjše pomožne kmetijske in druge objekte (n. pr. drvarnice, lope), za kar je potrebno potrdilo. Za garaže, če se gradijo samostojno, za shrambe za kmetijske stroje in podobno, je potrebno gradbeno dovoljenje. Odlok podrobno določa pogoje gradnje, te pa v dokumentaciji za posamezni objekt predpiše urbanist. Naj navedemo le nekatere značilnosti: - višina objekta se mora prilagoditi okolju, - gradijo se dvokapne strehe, naklon se določi glede na okolico, - ravne strehe niso dovoljene, ravno tako ne salonitna kritina in pločevinasta kritina, niso tudi dovoljeni razni mozaiki in letnice na strehi, - odmik zgradb mora biti najmanj tolikšen, da so zagotovljeni higiensko zdravstveni in požarno varstveni pogoji. Predviden odmik S- 10 m pa je lahko tudi manjši, če se soseda sporazumeta, če drugače ni mogoče graditi. Objekt mora biti odmaknjen najmanj 5 m od ceste. Ta odmik pa je različen glede na značaj ceste, ograje morajo biti estetsko oblikovane z največjo višino 80 cm. Prednost imajo žive meje, ki pa se morajo obrezati do dovoljene višine, - vsaka zgradba mora biti priključena na komunalne naprave, če pa teh ni, se morajo zgraditi vodnjaki, predvsem greznice, ki so zaprte in ne motijo sosedov in okolice, - po vsaki gradnji se mora urediti okolica primemo kraju, - pred uporabo si mora investitor za vse objekte, za katere je bilo izdano potrebno gradbeno dovoljenje, pridobiti UPORABNO DOVOLJENJE pri istem oddelku, ki je dovoljenje izdal. Za pridobitev lokacijskega dovoljenja je potrebno: dokazilo o razpolagalni pravici z zemljiščem, ki ga izda zemljiška knjiga Občinskega sodišča I. v Ljubljani, Delegatsko vprašanje Delegacija krajevnih skupnosti Litija - desni breg je na zboru krajevnih skupnosti 10. decembra 1976 postavila vprašanje, zakaj se vse do danes ni pričelo z ureditvenimi deli Pokopališke in Sitar-jevške ceste v Litiji, čeprav jim je bilo zagotovljeno, da se bodo dela pričela 10. oktobra 1976. Občane zanima tudi to, zakaj so bila finančna sredstva, namensko zbrana na podlagi referenduma, uporabljena za popravilo in asfaltiranje cest v Shvni in Jevnici. Izvršni odbor samoupravne komunalne skupnosti je posredoval naslednji odgovor: „Na svojih rednih sejah izvršni odbor nikoli ni sprejel sklepa, da se prične z modernizacijo Šmarske in Sitarjev-ške ceste 15/10-1976, niti ni noben pooblaščen član v kakršnikoli obliki dajal izjave za pričetek teh del. Med samoupravno komunalno skupnostjo občine Litija in krajevno skupnostjo Litija — desni breg je bila podpisana pogodba o sofinanciranju modernizacije dela Šmarske in Sitarjevške ceste in o oročanju sredstev za pridobitev kredita pri Beograjski banki. Pogodba je bila s strani krajevne skupnosti podpisana dne 23/11-1976. Do 23/12-1976 (ko je bil sestavljen ta odgovor), KS Litija desni breg na račun samoupravne komunalne skupnosti občine Litija ni nakazala niti dinarja. Navedeno pomeni, da namenskih sredstev, zbranih iz samoprispevka za modernizacijo Šmarske in Sitarjevške ceste, ni na računu samoupravne komunalne skupnosti in niso mogla biti uporabljena za popravilo in asfaltiranje cest na Slivno in v Jevnici". V__■_J - tehnična dokumentacija, ki jo izdela urbanistična služba in vsa potrebna soglasja, ki so priloga dokumentacij. Za gradbeno dovoljenje se predloži lokacijsko dovoljenje in projekt za objekt, ki pa mora biti usklajen z določenimi pogoji v lokacijskem dovoljenju. Geodetska izmera, izdelava kart in zakoličba objekta se opravi po geodetski upravi ali organizaciji, ki jo za to pooblasti občina. Za uporabno dovoljenje se k vlogi priložijo atesti za elektriko, dimnike, centralno kurjavo in drugo, odvisno od opremljenosti objekta. Za objekte, kjer lokacijsko dovoljenje ni potrebno, se takoj zaprosi za gradbeno dovoljenje. Predloži se potrdilo o razpolaganju z zemljiščem, načrti, geodetska karta in soglasja (n. pr. elek-tro). Za izdajo potrdila pa je poleg vloge potrebno predložiti obvezno potrdilo o lastninski pravici. V odloku je še določeno, da se smejo zemljišča uporabljati le za namene kot določa urbanistični program. Na varstvenem območju izvirov pitne vode in podobno ni dovoljena poraba in skladiščenje strupenih tekočin ali izvajati kakršnakoli druga dela, ki bi vplivala na vodo. Vse stroške komunalne opremljenosti nosi vedno le investitor. Krajevna skupnost sprejme za svoje območje pogoje in višino prispevka za priključke na komunalne objekte, kar je določeno v 25. členu tega odloka. Na izletniških točkah se morajo urediti parkirišča in odlagališča za smeti. Velikost in urejenost stavbnega zemljišča mora biti prilagojena funkciji objekta. Za gradnjo počitniških hišic veljajo vsi pogoji kot za druge objekte. Potrebno je lokacijsko, gradbeno in uporabno dovoljenje. V vinorodnih območjih velja še dodatni pogoj, da mora imeti lastnik najmanj 500 m2 vinorodnih površin. Odlok se mora na novo uskladiti in dopolniti po preteku 5 let. Sedaj veljaven odlok iz leta 1976 in dopolnitev iz leta 1972 pa se razveljavita. zamenjava vozniških dovoljenj Nov pravilnik o obrazcih predpisuje nov obrazec vozniškega dovoljenja. Oddelek za notranje zadeve bo začel z zamenjavo vozniških dovoljenj 1/2-1977. Zamenjava vozniških dovoljenj bo tekla vse do 31/12-1980, in sicer tako, da bodo voznikom menjali vozniška dovoljenja, ko jim preteče rok veljavnosti, ali ob uničenju. Voznike opozarjamo, da morajo 30 dni pred pretekom veljavnosti zaprositi za zamenjavo vozniškega dovoljenja na oddelku za notranje zadeve. Pri zamenjavi mora voznik predložiti vozniško dovoljenje in dve fotografiji velikosti 3,5 x 4,5. ODLOK o zazidalnem načrtu Kresnic Sprejem, izdelava in veljavnost kot odlok o urbanističnem programu. Ureja zazidavo in komunalno ureditev naselja Kresnice. Zazidalni načrt prevzema vse do sedaj sprejete delne zazidalne načrte za ožja področja, ki so bili sprejeti na pobudo občine ali v dveh primerih na pobudo občanov. Ta načrt tako urejuje gradnjo in druge pogoje za individualno gradnjo, družbeno gradnjo (stolpiči, šola, trgovina) in to na površinah, ki bodo zadostovale za več let. Določa tudi površine, kjer bo možno gradnjo še razširiti. Gradnja bo možna le na tistem delu Kresnic, kjer je to predvideno v zazidalnem načrtu, ne bo pa možno graditi na površinah, kijih zazidalni načrt sicer namenja za gradnjo in bo potrebno izdelati dopolnitev načrta. IZVLEČEK iz poročila o delu komisije za ugotavljanje izvora premoženja Skupščine občine Litija Komisija za ugotavljanje izvora premoženja je bila uzakonjena kot organ, ki vodi posebni postopek za odmero davka, z zako- nom o davkih občanov. Skupščina občine Litija jo je na osnovi citiranega zakona imenovala 7. 10. 1975. Sestavljena je iz šestih članov in šestih namestnikov. Komisija je na svojih rednih sejah obravnavala 105 obvestil občanov o njihovem premoženju. V večini primerov je ugotovila, da ni osnov za uvedbo posebnega postopka, v določenih primerih pa je zahtevala dopolnitev obvestil. Občane, ki so lahko dokazali izvor svojega premoženja, je komisija s sklepom obveščala, da poseben postopek ne bo uveden. Na svoji zadnji seji pa je komisija sprejela sklep, da so za dva primera že izpolnjeni vsi pogoji za uvedbo posebnega postopka. Komisija sproti proučuje tudi nova obvestila o premoženju občanov, ki jih posredujejo družbeno-politične skupnosti in organizacije ter občani. Pri svojem delu se komisija često srečuje sprenekaterimi problemi, kot so: nezadostno sodelovanje vseh družbenih dejavnikov, pomanjkljiva zakonodaja, skromna sodna praksa itd., kar pa seveda neugodno vpliva na njeno učinkovitost in ekspeditivnost. Kljub vsemu, prvi koraki so storjeni in ob ugodni družbeni klimi tudi rezultati ne bi smeli izostati. <\>ioi niAVMii ivn:iti