ZELEZAR
Leto XX.	1981
FEBRUAR 1981	ST. 3
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE STORE
V
Ko je napadla Štirinajsta
Po vdoru okupatorjev v Jugoslavijo je naduti norec Hitler ob svojem obisku v Mariboru naročil svojim valptom, naj mu Štajersko napravijo zopet nemško. Seveda so zvesti Hitlerjevi hlapci vzeli ta ukaz zelo resno. Zato se je slovenska Štajerska znašla že iprvo leto okupacije v specifičnih, izredno 'težkih pogojih. Preganjanje, zapiranje, streljanje, izseljevanje, vse te barbarske metode so služile izpolnitvi fiihrerjevega ukaza.
Zato so bili na Štajerskem še posebno težki pogoji za razvoj osvobodilnega gibanja. Enote IV. operativne cone so vložile vse napore za preprečevanje okupatorjevih namer, toda tudi najtežje borbe niso zalegle, da bi prislili sovražnika na obrambo in s tem ustvarile možnost večjega razmaha narodnoosvobodilnega boja. Pokazalo se je, da je treba na to področje poslati večjo enoto, ki bi pospešila osvobodilno gibanje in osvobodilni boj. To pa bi omogočilo vojaško in politično povezavo ter učinkovito kontrolo nad tem delom slovenskega ozemlja.
Zvečer 6. februarja so enote XIV. divizije prekoračile Sotlo pri Sedlarjevem, čez plavajoči * most, ki so ga naredili hrvaški terenci s pomočjo II. bataljona Tomšičeve brigade. Prehod so varovali bataljoni Šercerjeve
Štirinajsta divizija na pohodu na Štajersko v Čazmi 17. januarja 1944
oklevali, nato pozvali otroke, naj zbežijo in udarili po nemški predhodnici. Štirim ranjenim otrokom so nudile pomoč divizijske bolničarke. Med hudim bojem je v tej soteski padel komandant bataljona Šercerjeve brigade Ilija Badovinac.
Divizija je zopet spremenila svoj načrt in odšla med Laškim' in Jurkloštrom čez Hom, brigade so se ponoči razmestile po vaseh Šentpeter (Vrh), Olešče in Kanjuce. Po težkih bojih s premočnimi nemškimi silami so se enote prebile proti Štoram in v noči med 13. in 14. februarjem prekoračile Voglajno in železniško progo na Opoki pri Štorah, minirale progo, da je iztirilo nekaj vagonov nemškega vlaka, nato pa nadaljevale pot proti Dramljam, kjer se je predala nemška posadka. Zjutraj 14. februarja je v Dramljah zopet zadonela partizanska pesem. Na Gornjem Jesenku so ise borci po dolgem času najedli in napili. Po okrepčilnem odmoru je sledila težavna pot na Paški Koz-
(Nadaljevanje na 2. strani)
OCENA POSLOVNIH REZULTATOV 1980
1.	Splošna ocena gospodarskega položaja
Leto 1980 predstavlja zadnje leto srednjeročnega planskega obdobja 1976—1980 ter hkrati leto priprav na novo sradnjeročno obdobje 1981—1985. Istočasno pa pomeni leto 1980 v celotnem jugoslovanskem gospodarstvu začetek stabilizacije gospodarjenja, ki^ ni bilo zaključeno samo v tem letu, ampak ima dolgoročnejši značaj.
Tudi v zunanjem svetu je v letu 1980 prišlo do večjih ekonomskih problemov, ki so posledica predvsem skokovitega porasta cen nafte, drugih energetskih medijev in strateških surovin. Ekonomska dogajanja v svetu so imela svoj odraz tudi na poslovanje jugoslovanskega gospodarstva in tako tudi na poslovanje slovenskih železarn.
Kljub zapletenim gospodarskim tokovom v državi in v svetu pa lahko damo splošno oceno poslovnih rezultatov Železarne Štore za leto 1980 kot nadpovprečno in uspešno, saj so se bistveno izboljšali rezultati poslovanja v primerjavi z letom 1979, čeprav vse planske postavke za leto 1980 niso bile uresničene.
Tudi v okviru Slovenskih železarn ocenjujemo, da je Železarna Štore v preteklem letu napravila največji in najkvalitetnejši premik v izkazanih rezultatih poslovanja. Rezultati poslovanja se v stopnjah rasti kažejo predvsem v industrijski proizvodnji, doseženem dohodku in nekaterih drugih kazalcih, ki jih bomo v nadaljevanju te ocene prikazali v primerjavi z letom 1979, kakor tudi v primerjavi z doseganjem ali nedoseganjem zadolžitev gospodarskega načrta
1980.
2.	Proizvodnja
Na nivoju delovne organizacije industrijska proizvodnja ni bila dosežena v skupni planski zadolžitvi, saj zaostaja za 4,8 %.
(Nadaljevanje na 2. strani)
brigade. Nemce je prihod Štirinajste izredno presenetil, zato so bile akcije nemških enot raz-
drobljene in slabo organizirane. Na Bohorju je pričelo snežiti in odslej sta sneg in mraz spremljala Štirinajsto na celotnem pohodu. Največjo vojaško akcijo na svojem pohodu je divizija izvedla z napadom na rudnik Senovo.
Po prihodu na Štajersko je Štirinajsta vzpostavila zvezo s Kozjansko četo in političnimi delavci na terenu. Tako se je teren močno razgibal. Kozjanska četa je spomladi 1944 prerasla v odred, osvobodilno gibanje pa je postajalo vedno bolj množično.
Nemci so kmalu zbrali proti Štirinajsti trikrat močnejše sile, vendar je niso zaustavile, pač pa je morala spremeniti smer pohoda. Ko so prispeli v sotesko Gračnice, na cesti Rimske Toplice—Jurklošter, so borci Šercerjeve onemeli: na čelu predhodnice nemške kolone so zagledali živi zid šolarjev iz Lokavca, ki so jih Nemci uvrstili v kolono kot svojo zaščito. Toda tudi ta zverinski naklep Hitlerjevih hijen ni uspel. Za hip so borci
Vodstvo osvobodilnega gibanja se je zato odločilo, da pojde na to težavno, a toliko pomembnejšo pot, XIV. divizija — in
5.	januarja 1944 je odobril ta pohod vrhovni komandant NOV tovariš Tito. Že
6.	januarja 1944 je XIV. divizija krenila s Suhorja na osvobojenem ozemlju Bele Krajine na svoj zgodovinski pohod na Štajersko, prek Hrvatske. Pot je bila izredno težka, zaradi sovražnikovih operacij po Moslavini, Turopolju in Kalniku se je zavlekla in nazadnje so enote prispele v Hrvatsko Zagorje, med neprestanimi spopadi z ustaškimi enotami. Šele 4. februarja 1944 so se brigade štirinajste divizije v dežju premaknile v bližino Sotle. Med tem časom so bile enote IV. operativne cone na Štajerskem sicer zelo aktivne, vendar po vrsti nemških ofenzivnih akcij oslabljene.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Poudariti pa je potrebno, da niso bile dosežene planske zadolžitve predvsem visokega plana v jeklarni, ki se je v lanskem letu še srečevala s številnimi problemi uvajanja nove elektroobločne peči v proizvodnjo. Istočasno pa je treba povedati, da je jeklarna dosegla v primerjavi z letom 1979 tudi največje povečanje proizvodnje, saj je le-ta povečana za 46,9 °/o ali za 33.369 ton.
Vse temeljne organizacije, razen valjarne I, ki je minimalno količinsko zaostala za 'letom 1979 (proizvodnja je nižja za 0,2 %), so dosegle v letu 1980 visoke stopnje rasti. Na nivoju delovne organizacije pomeni povečanje proizvodnje v primerjavi z letom 1979 za 19°/o. Poleg že omenjene jeklarne je bilo povečanje proizvodnje:
—	na elektroplavžu za 19,6 %
— v valjarni II za	7,8 %
— v jeklovleku za	19,3 °/o
—	v mehanski obdelavi za 11,1 %
-*■ v livarni I za	- 5,0 %
—	v livarni II za	4,8 %
—	v tovarni traktorjev za 4,1 %
Porast industrijske proizvodnje pomeni v Železarni Štore resnično velik napredek, posebej če tega primerjamo z dosežki industrijske proizvodnje v Sloveniji oz. celjskem gospodarstvu, kjer je bil porast proizvodnje le okoli 2,5 %. Še posebej pa velja pozitivna ocena zato, ker smo tudi v naši delovni organizaciji v preteklem letu že čutili določene probleme pri materialni oskrbi, ki pa smo jo s skupnimi napori uspeli zagotavljati v taki meri, da je naša proizvodnja lahko v glavnem tekla brez posebnih zastojev.
Lansko leto 785.000 ton jekla
Pred petimi leti rekord slovenskih železarjev -803.259 ton jekla
LJUBLJANA, 27. januarja - Tudi lani slovenske železarne niso presegle rekordnega izdelka jekla iz Išta 1975, ko so ga izdelale S03.259 ton. To so namreč tedaj naši žele-zarji dosegli s posebnim prizadevanjem in dodatnim delom.
Odtlej niso več tako napenjali svojih moči, hkrati pa so v zadnjih letih imeli tudi pogosteje težave s surovinami, namreč s pomanjkanjem rude in koksa. Zaradi takšnih reči so lani poleti morali celo ugasniti jeseniški veliki plavž, ker iz BiH niso dobavili koksa.
Tako so lani v Sloveniji izdelali 785.000 ton jekla, kar je za okrog 18.000 ton ali za 8-dnevno proizvodnjo manj kot v rekordnem letu.
V	'letu 1980 smo dosegli izmeček v višini 3.136 ton, kar je sicer za 19,8 % manj od planirane vrednosti, vendar pa predstavlja vrednost izmečka skoraj 100 milijonov din in je vrednostno povečan za več kot 50 %, čeprav količinsko le za 6 °/o v primerjavi z letom
1979.
Izmeček je tista kategorija, ki zahteva pri analizi našega poslovanja po posameznih TOZD podrobnejšo proučitev.
3.	Vrednost realizacije — izvoz in uvoz
Priznati je treba, da je bila v letu 1980 proizvodnja jekla deležna širše družbene podpore in skozi to tudi večjega povečanja cen jeklarskih proizvodov. Na eni strani povečana količinska proizvodnja, na drugi strani pa tudi večje povečanje cen, predvsem naših valjarskih proizvodov, je imelo za posledico, da smo v letu 1980 dosegli vrednost eksterne realizacije, to je vrednost prodaje naših izdelkov na domačem in zunanjem trgu, v višini 3,682 milijarde din, kar pomeni 13 °/o povečanje proti planski zadolžitvi za leto 1980 oz. povečanje za 50 % proti letu 1979.
V	preteklem letu so bili doseženi tudi pomembni rezultati v zunanjetrgovinski blagovni menjavi. Ena od glavnih nalog im zadolžitev je bilo povečevanje izvoza, ¡ker je bilo doseženo jasno spoznanje, da si lahko zagotovimo normalno proizvodnjo in oskrbo predvsem z našim lastnim izvozom. Dejstvo je tudi, da smo še vedno močno uvozno odvisni, saj predstavlja vrednost uvoza gredic, jeklenih odpadkov, železne rude, ferolegur, elektrod in drugih materialov ter rezervnih delov znatno večje vrednosti kot je naš lasten izvoz.
Delovna organizacija kot celota je dosegla v letu 1980 skupno 27,1 milijona dolarjev izvoza, od tega na železarskem delu 13,9 in na traktorski proizvodnji 13,2 milijona dolarjev. Na uvozni strani smo skupno uvozili surovin in repromateriala za 33,1 milijona dolarjev, od tega za železarski del 22,8 in za traktorski del 10,3 milijona dolarjev. Te številke povedo, da je bil zlasti izvoz traktorjev znatno večji od uvoza komponent za traktorje, saj je pokritje uvoza z izvozom v traktorski proizvodnji doseglo 127,8 %. Pokritje na železarskem delu znaša 57,9 % in je sorazmerno nizko. Povedati je namreč treba, da smo imeli še v mesecu decembru velike vrednosti uvoženih količin, predvsem gredic in materialov za proizvodnjo jekla. Samo na železarskem idelu nam primerjava z letom 1979 kaže nekoliko neugodno sliko glede uvoza, saj se je izvoz povečal od 11,0 na 13,9 milijona dolarjev ali za 26,5 °/o, uvoz pa mnogo več, in to od 15,0 na 22,8 milijona dolarjev ali za 51,8 °/o.
4.	Kadri in produktivnost
V letu 1980 je bilo v naši delovni organizaciji zaposlenih povprečno 3.431 deiavcev, leta 1979 pa 3.437 delavcev. Če upoštevamo tudi število zaposlenih iz nadur in pogodbenega dela, je bilo v letu 1980 zaposlenih 3.549 delavcev, kar predstavlja 98,5 % realizacije letnega plana, v letu 1979 pa je bilo zaposlenih 3.596 delavcev.
Primerjava teh številk pove, da je bilo v letu 1980 zaposlenih manj delavcev kot leto poprej; še večja je ta razlika, če upoštevamo tudi nadurno in pogodbeno delo. Vse to pa pove, da je bila glede na opisano večjo industrijsko proizvodnjo zelo povečana tudi produktivnost dela, saj je ta bila v letu 1980 večja za 19,2 °/o od dosežene produktivnosti v letu 1979.
5.	Investicije in razvoj
V letu 1980 sta začeli obratovati dve pomembni investicijski naložbi, ki sta bili zaključeni že konec leta 1979, to je elektroobločna peč II in žarilnica.
Po programu povečevanja proizvodnje surovega jekla so se v preteklem letu še nadaljevala dela v jeklarni, predvsem s pripravami ina dograditev prizidka. Pričeta in opravljena so bila tudi določena rekonstrukcijska dela v valjarni I, v livarni I, kakor tudi v ostalih temeljnih organizacijah. Zaradi zaostrene politike investiranja in stabilizacije ina tem področju se je zavlekel pričetek izgradnje jeklovleka, vendar pa je v mesecu decembru 1980 bil odobren zadnji finančni kredit za to pomembno naložbo. Za jeklovlek so se pričela pripravljalna dela na terenu kakor tudi izdelava jeklene konstrukcije hale.
Na področju družbenega standarda pomeni v letu 1980 največjo pridobitev izgradnja nove stolpnice in izgradnja nove zdravstvene postaje na Lipi.
6.	Finančni rezultat
Visoko povečanje same proizvodnje, nadplansko povečanje prodajnih cen naših izdelkov ter široka prizadevanja za obvladovanje stroškov in porabe na vseh ravneh so dala mnogo boljši finančni
(Nadaljevanje s 1. strani)
jak, kjer je prišlo do ponovne obkolitve. Sledili so vse težji boji in preboji na Basališču, na Graški gori, preimenovani v »Goro jurišev«, na Plešivcu, na položajih nad Šoštanjem in Topolšico. Divizija je imela hude izgube, z nadčloveškimi napori in hudimi žrtvami se je 22. februarja prebila' pri Kaplanu. Boji so se nadaljevali v Belih vodah, Ljubnem, Solčavi. Šele 25. februarja se je končala sovražnikova ofenziva. V dvaindvajset-dnevnih neprestanih bojih je di-divizija izgubila 360 borcev, ranjenih pa je bilo okrog 200 borcev. Blizu svojega doma je padel v teh bojih tudi znani mladi pesnik Karel Destovnik-Kajuh. Zdesetkana in razdeljena v skupine je Štirinajsta po skoraj treh tednih neprestanih bojev in pohodov na Štajerskem vzpostavila stik s štabom IV. operativne cone.
Nemci 'so uradno razglasili, da so divizijo uničili, proslavljali so zmago nad »bando« XIV. divizije. Dne 28. februarja je bila Štirinajsta podrejena štabu IV. operativne cone. Na Graški gori in v Završah ise je 22. in 23. mar-
ca 1944 znova zbrala vsa divizija, razen Tomšičeve brigade. Število borcev je naraščalo, izboljševala se je tudi njena oborožitev. Ob koncu narodnoosvobodilne borbe so enote Štirinajste skupno s 3. jugoslovansko armado zajele pretežni del von Lohrove balkanske armade — skupine E, skupaj s kvizlinškimi formacijami. Štirinajsta je zasedla o-zemlje vzhodne Koroške od Velikovca do Borovelj z dravskimi mostovi vred. Šercerjeva in Bračičeva brigada sta 13. maja 1945 vkorakali v Celovec.
Za svoje zasluge je bila XIV. divizija dne 29. novembra 1951 proglašena za proletarsko divizijo. Prihod Štirinajste na Štajersko namreč ni pomenil samo številčne okrepitve enot NOV, temveč tudi kadrovsko okrepitev, saj so bili v njej prekaljeni borci in starešine. Nastopilo je obdobje ofenzivnega bojevanja, krepitve enot in političnega delovanja, s tem pa tudi pridobivanja vedno novih borcev.
Torej je Štirinajsta divizija v celoti zelo dobro izpolnila svoje težke naloge oziroma svoje poslanstvo, in to v izredno težavnih pogojih.
rezultat kot smo ga začrtali z gospodarskim načrtom, še ¡posebej pa mnogo boljši, kot je1 bil 'dosežen v letu 1979.
Dohodek, dosežen v letu 1980, bo znašal okoli 1,24 milijarde din, kar je blizu 40 % več, kot je bil dosežen dohodek v letu 1979. Tudi čista akumulacija, to so oblikovana sredstva za poslovni sklad, rezervni sklad in obračun pospešene amortizacije, je znatno višja kot v letu 1979 in bo skupna čista akumulacija predstavljala okoli 190 milijonov din.
V letu 1980 imamo še vedno izgubo v TOZD TT in livarni strojne litine. Višina izgube v obeh temeljnih organizacijah bo okoli 40 milijonov dinarjev, kar pomeni, da bo ta izguba bistveno nižja kot je bila v letu 1979, ko je iznašala 110 milijonov din. Izguba v obeh temeljnih organizacijah se giblje v okviru predvidene izgube v sanacijskih programih.
Osebni dohodki so se v letu 1980 oblikovali v smislu stabilizacijskih prizadevanj celotnega našega gospodarstva in so zaostajali za rastjo 'dohodka tako, kot je to določal poseben družbeni dogovor za oblikovanje, osebnih dohodkov in dohodka v Sloveniji, pa tudi merila posebnega samoupravnega sporazuma metalurgije v Sloveniji. Osebni dohodki so bili v letu 1980 povečani za 20,4 % v primerjavi z letom 1979.
7, Kratka ocena poslovnega leta 1980 bo po posameznih TOZD dopolnjena s specifičnostmi
Kot smo že v uvodu poudarili in kot lahko zaključimo iz prikaza posameznih glavnih številk, je bilo poslovanje Železarne Štore v letu 1980 uspešno. Smo na začetku leta 1981, ko vstopamo v poslovno leto z veliko bolj zaostrenimi pogoji gospodarjenja in zato tudi potrebnimi večjimi napori za obvladovanje take situacije. Kot že v preteklem letu bo tudi v letošnjem letu še bolj zaostreno poslovanje na zunanjetrgovinskem sektorju. Devizne bilance republike nam zmanjšujejo razpolagalne pravice tudi za lasten izvoz in bo zato potrebno iskati vse možne vire združevanja deviz z našimi poslovnimi partnerji. Navedeni podatki o uvozu v letu 1980 govorijo o tem, da je naša uvozna obveznost visoka in da bo potrebno za poslovanje v letu 1981 vložiti velike napore za preskrbo najnujnejših uvoznih surovin in repro materialov.
Zato je potrebno pri analizi poslovnih rezultatov za leto 1980 razpravljati o trenutnem gospodarskem položaju in pogledih na leto 1981, kar pa bo v primeru naše delovne organizacije meseca februarja sovpadalo z obravnavo in sprejemanjem gospodarskega načrta za leto 1981.
Predsednik poslovodnega odbora DUŠAN BURNIK, dipl. ing.
Štore 1916. leta
Objavljamo posnetek — razglednico Štor iz leta 1916. Izdajo in založbo je zagotovil Filip Lokošek. Posnetek je bil opravljen verjetno v spomladanskem obdobju, saj je sadno drevje, ki ga je bilo takrat v okolici v izobilju, v polnem razcvetu. Razglednica je barvna. Že pred 65 leti so v Štorah imeli razglednico svojega kraja, s katero so lahko pošiljali prijateljem in znancem pozdrave in sporočila. Kaj pa danes?
Razglednico nam je za objavo vljudno odstopila g. Mekinda. Verjetno je v slikovnih zbirkah ŠtorovčanoV še veliko starih fotografij Štor, železarne, delavcev pri delu ali družabnih in društvenih srečanj in shodov.
Vse tiste, ki takšne fotografije imate, vljudno prosimo, da nam jih odstopite za objavo. Vrnili vam jih bomo nepoškodovane takoj po objavi. Povejte to tudi znancem in prijateljem. Za vaše sodelovanje se vam zahvaljujemo.
Kako smo delali
SKUPNA PROIZVODNJA
Proizvedena skupna količina proizvodov na nivoju DO je decembra znašala 28.538 ton>
—	v primerjavi z operativnim planom je bila višja za 1.069 ton oziroma za 3,9 %,
—	v primerjavi z 1/12 letnega plana je bila višja za 499 ton oziroma za 1,8 %,
—	v primerjavi z dinamičnim planom pa je bila višja za 991 ton oziroma za 3,6 %.
ELEKTROPLAVŽ
Proizvodnja grodlja je bila višja od predvidevanj v operativnem, dinamičnem planu in 1/12 letnega plana. Tako je bila v primerjavi z operativnim planom višja za 2 toni oziroma za 0,3 %, v primerjavi z dinamičnim planom za 262 ton oziroma za 6,8 % in v primerjavi, z 1/12 letnega plana za 476 ton oziroma za
13,1	%.
„Proizvajal se je samo specialni grodelj za nodulacijo na osnovi uvožene rude iz Brazilije.
JEKLARNA
Skupna proizvodnja gredic, ki je bila planirana v višini '9.400 ton, je znašala 9,831 'ton, kar je za 4,6 % več jod količine, predvidene v operativnem planu. V primerjavi z dinamičnim planom je bila proizvodnja nižja za 54 ton oziroma za 0,5 %, v primerjavi z 1/12 letnega plana, pa je bila nižaja za 584 ton oziroma za 5,6%. Težave so imeli zaradi slabe vzdržnosti sten peči I in s pogostimi okvarami regulacije EOP 2. Kvaliteta starega železa je bila še vedno slaba.
VALJARNA I
Operativni plan, ki je bil postavljen v višini 1.980 ton, je bil presežen za 216 ton, tako da je znašala skupna proizvodnja valjanih izdelkov 2.196 ton. Od 1/12 letnega plana je bila proizvodnja nižja za 221 ton oziroma za 9,1 odstotka, od dinamičnega plana pa za 4. tone oziroma za 0,2 %.
Rezultati poslovanja so bili u-godni zaradi ponovnega zagona koračne peči.
VALJARNA II
Operativni plan je bil postavljen v višini 8.610 ton, proizvedli pa so za 326 ton oziroma za 3,8% valjanih izdelkov več.. Presežena sta bila tudi 1/12 letnega plana in dinamični plan. 1/12 letnega plan, ki je bila postavljena v višini 8.333 ton, je bila presežena za 603 ton oziroma za 7,2%; dinamični plan, ki je bil postavljen v višini 8.330 ton, pa je bil presežen 606 ton oziroma za 7,3 odstotka.
JEKLOVLEK
V mesecu decembru je bila dosežena skupna proizvodnja hladno predelanih valjanih profilov v višini 853 ton, kar je. za 6,6% več od planirane količine v ope-tivnem planu. Proizvodnja brušenih profilov je bila predvidena v višini 428 ton, realizirana pa v višini 455 ton. Proizvodnja vlečenih profilov je bila planirana v višini 372 ton, realizirana pa v višini 398 ton.
LIVARNA I
Skupna dosežena proizvodnja je znašala 2.001 ton, kar je za 29 ton oziroma za 1,5 % več od predvidevanj v operativnem planu. Proizvodnja je bila višja tudi v primerjavi z 1/12 letnega plana in dinamičnim planom, in sicer za 152 ton oziroma za 8,2 % od 1/12 letnega plana ter za 84 ton oziroma za 4,4 % od dinamičnega plana.
LIVARNA II
Dosežena je bila proizvodnja 609 ton, kar je za 2 toni oziroma za 0,3 % več od planirane količine v operativnem planu. 1/12 letnega plana in dinamični plan nista bila dosežena; prva je bila realizirana 96,1 %, drugi pa 98,2 odstotno.
Normalno delo je oviralo pomanjkanje delavcev v adjustaži ter neredna dobava surovin.
OBDELOVALNICA VALJEV
Proizvedeno je bilo 259 ton obdelanih valjev, kar je za 54 ton oziroma za 17,3 % manj, kot je bilo predvideno v operativnem planu. Proizvodnja je bila tudi za 44 ton nižja od planirane količine v 1/12 letnega plana in v dinamičnem planu za 53 ton. Vzroka za nedoseganje plana sta bila: odsotnost delavcev zaradi izrabljanja dopustov in odstopanje v asortimentu.
OBDELOVALNICA LITINE
Proizvodnja obdelane litine je znašala 74 ton in je bila za 2 toni oziroma za 2,8% višja od operativnega in dinamičnega plana ter za 3 tone oziroma za
4,2	% višja od 1/12 letnega plana. Tudi tu so se srečevali s problemom zaradi Izrabljanja letnih dopustov.
TOVARNA TRAKTORJEV
Izdelanih je bilo 453 komadov traktorjev od planiranih 500; za domači trg so jih proizvedli 312, za tujega pa 141 komadov, kar predstavlja 90,6 % realizacijo operativnega, dinamičnega in 1/12 letnega plana.
Težave zaradi neredne oskrbe z materialom s strani DMB Beograd so se še vedno nadaljevale, prišlo pa je tudi do dvodnevnega izpada proizvodnje zaradi nepravočasne dobave materiala iz Italije.
ZAPOSLENI
Število zaposlenih v decembru je znašalo 3.460, medtem ko jih je letni plan predvideval 3.488. Z upoštevanjem nadur in pogodbenega dela je znašalo skupno število zaposlenih 3.612, kar predstavlja 100,3% realizacijo letnega plana.
PRODUKTIVNOST
Na nivoju DO je bila produktivnost za 4,2 % višja od predvidene v letnem planh Na j višjo produktivnost so, dosegli v TOZD elektroplavž (i = 113,7), naj nižjo pa v TOZD valjarne I = 82,2).
35 let plodnega dela
Srečanje gasilcev Slovenskih železarn v Štorah
V soboto, dne 17. januarja, ob
17.	uri je bil v Kulturnem domu nadvse svečan 35. letni občni zbor Industrijskega gasilskega društva Železarne Store, kateremu so razen članov, članic ter mlajše generacije v gasilskem društvu v uniformah prisostvovali še predstavniki družbeno-poli-tičnega življenja v Železarni in krajevni skupnosti Store, predstavniki občinskih gasilskih zvez Celje, Šmarje pri Jelšah, Slovenske konjiče in drugi. ■»Na občnem zboru je bil tudi častni predsednik društva, predstavniki gasilskih društev iz Železarn Jesenice in Ravne, Verige iz Lesc ter gostje iz sosednjih društev.
Isti dan dopoldne ob 13. uri se je v gasilskem domu v Štorah začelo strokovno srečanje odgovornih za požarno varstvo v delovni organizaciji Slovenskih Železarn. Tega srečanja so se udeležili predstavniki iz Železarn Jesenice, Ravne in Store ter Verige iz Lesc kot gostje pa tudi iz METKE Celje. Na tem srečanju so poslušali dobro pripravljeno predavanje obratovodje energetskega obrata tov. Jazbinška o uporabi in nevarnosti plina kot gorivo za metalurške in druge agregate. Po tem je bila razprava o organizaciji in učinkovitosti služb za varstvo pred požari in odnos do požarnega varstva v del. organizacijah in TOZD. Udeleženci so obžalovali, da se v tega srečanja niso udeležili tudi ostali, posebno predelovalci, vključeni v SOZD Slov. Železarn. Hkrati so izražali zadovoljstvo nad organizacijo srečanja ter se dogovorili, da se taka srečanja nadaljujejo in na njih naj se še bolj izmenjujejo izkušnje na področju reševanja problemov požarnega varstva. Koordinacijsko telo naj pripravi program ter določi čas in kraj naslednjega srečanja.
Udeleženci srečanja so si z zanimanjem ogledali naše plinsko energetske naprave, potem pa prisostvovali občnemu zboru.
Na občnem zboru sta opisala 35. letno razvojno pot in delovanje gasilskega društva v Železarni Štore predsednik društva dipl. ing. Plevnik Slavko in poveljnik društva, tov. Krumpak Stefan, medtem ko je častili
predsednik društva, tov. Mežek Franc, obujal spomine na težke začetke v delovanju društva in tudi na uspehe.
Pred občnim, zborom je bil krajši koncert pihalnega orkestra Železarne Štore in recital učencev osnovne šole Štore.
Društvo je podelilo najzaslužnejšim dolgoletnim članom plakete in pismena priznanja, organizacijam in posameznikom izven društva pa pismene zahvale za pomoč in sodelovanje pri delu društva.
Podpredsednik občinske gasilske zveze, tov. Dimeč Franc, je izročil tov. Antonu Mackovšku, inž. Slavku Plevniku in Jakobu Re-
zarju občinska priznanja I. stopnje, tov. Viliju Hriberniku, Hedviki Nušev, Agici Meze, Juriju Zerdomerju in Rihardu Koku občinska priznanja II. stopnje. Podelil je še osem značk za 30-letno članstvo, šest značk za 20-letno in tri značke za 10-letno članstvo.
Iz gradiva na občinskem zboru se da razbrati, da je bilo v letu 1980 v Zel. Štore 148 začetnih požarov, ki so (razen štirih primerov) bili brez posledic. Bile so še štiri eksplozije v livarnah, jeklarni in na elektroplavžu.
Največ vžigov je nastalo, kot že omenjeno, zaradi nereda v okolici metalurških peči, pomanjkljivega vzdrževanja mazalnih sistemov, pri čemer steče precejšnja količina tekočih maziv; sledi neprevidnost pri varen ju, rezanju, brušenju itd. Največ požarov je nastalo v valjarni II, jeklarni in obeh livarnah. Največ intervencij, to je 548, pa je bilo zaradi črpanja vode, ki je v lanskem letu izredno ogrožala posamezne obrate. Pri tem gre deloma za obilno deževje; številni pa so primeri, ko vodstva posameznih obratov ne namestijo stabilne vodne črpalke na tista mesta, kamor voda stalno doteka. Vse preveč se zanašajo na gasilce, ki so zaradi takih intervencij večkrat primešani opustiti planirane preventivne obhode in preglede gasilnih aparatov ter avtomatskih naprav za gašenje. Med nadaljnje intervencije spadajo:
—	kontrola plinskih instalacij,
—	spremstvo pri delu na plin-
skih napravah,
— spremstvo pri varenju itd.
.— skupaj 476.
Brez dvoma je sodelovanje gasilske organizacije s TOZD prispevalo k temu, da je bilo zastojev v proizvodnji in povzročene škode čimmanj. Opisano stanje bi moralo biti v opozorilo vsem odgovornim dejavnikom v TOZD, ' saj, je treba na področju preventivne dejavnosti storiti mnogo več, kajti pri dosedanjih primerih je šlo velikokrat za srečno naključje, da ni prišlo do večjih katastrof. ^
Kljub temu, da so vsi, poklicni in prostovoljni gasilci, kakor tudi delavci sami, aktivno sodelovali pri odstranjevanju posledic ob začetnih požarnih in drugih akcijah, pa se je našlo še dovolj časa za ostale dejavnosti. Znano je, da je bilo leto 1980 leto tekmovanj, na katerih smo dosegli zavidljive uspehe. Naše članstvo se je udeležilo naslednjih tekmovanj :
1.	Občinsko tekmovanje:
Članice — 1. mesto, pionirke —
1.	mesto, mladinke — 1. mesto’ pionirji A — 3. mesto mladinci — 2. mesto, člani do 30 let — 2. mesto, člani nad 30 let — 3. me-.sto, gasilska enota CZ — 5. mesto.
2.	Republiško tekmovanje:
Članice — 1. mesto, pionirji
A — 1. mesto, mladinke — 6. mesto.
3.	Tekmovanje za pokal POHORSKEGA BATALJONA, so se udeležili po ena desetina članov in članic.
4.	Največji uspeh v letu 1980 in lahko rečemo, da v 35-letnem delovanju našega društva, pa so dosegli pionirji na Zveznem tekmovanju na Tjentištu, kjer so postali zvezni prvaki.
Poleg teh tekmovanj je naše članstvo sodelovalo pri raznih prireditvah, kot je ob 100-letnici gasilskega društva Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah in v Vojniku, na vaji ob DNEVU GASILCA v Celju, v nočni vaji ob TEDNU POŽARNE VARNOSTI v Celju, mladina pri izvedbi kulturnega programa za DAN BORCA na Svetini, izvedeno je bilo taborjenje v Mozirju, sodelovanje pionirjev na srečanju v Krapini itd.
Z našo aktivnostjo bomo morali nadaljevati tudi v bodoče, in sicer na področju izobraževanja članstva, pri nabavi sodobne tehnične opreme, posvetiti bo treba skrb preventivni dejavnosti v delovni organizaciji in krajevni skupnosti, izdelati operativne načrte in druge akte iz tega področja itd. Tu so že obveznosti v okviru splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, kamor spada predvsem zvezna vaja v Celju ter sodelovanje z ostalimi gasilskimi organizacijami.
Slavnostni občni zbor je končan, ostale pa so naloge in obveznosti iz programa gasilskih organizacij in društva samega, katere bo potrebno reševati v bodoče, kajti le tako bodo štorski gasilci obdržali ugled, ki ga uživajo ne le v Štorah, temveč tudi v Jugoslaviji!
Visoko
priznanje
Radio Beograd ter listi Praktična žena, Prosvetni pregled in Galaksija vodijo pod pokroviteljstvom kul-turno-prosvetne skupnosti Srbije vsako leto akcijo z naslovom »najljubši učitelj«. Ta akcija zajema vse šole v državi, simbolično priznanje pa podeljujejo v prvih januarskih dneh. Nas Štorjane je prijetno presenetila vest, da je bila letos izbrana za »najljubšo učiteljico«, med drugimi tudi pomočnica ravnatelja O-snovne šole Štore, tovarišica Veronika Kurnik. Ni pa nas vest začudila, saj, če si kateri učitelj zasluži ta častni naziv, si ga resnično ona.
Pedagog, ki nima težav z disciplino učencev, ki pravi, da je vsak otrok dober in ki ustvarja vzdušje zaupanja z otrokom-učencem, je vsekakor dober pedagog. Vemo, da imajo tudi učenci štorske osnovne šole svojo tovarišico Kurnikovo zelo radi. Kaj bi je tudi ne imeli, saj je ona povsod, kjer interesno delujejo mladi.
Aktivna je v občinskem organu, organih -krajevne skupnosti, društvih, in vse to celih dvaindvajset let.
Na srečanju ob slovesnosti v čast pionir j ev-gasilcev mi je tovarišica Kurnikova v pogovoru dejala, da pozna vse učence od 1. do 8. razreda po imenu, pa ji tega nisem verjel. Potem so mi drugi potrdili, da je res, kar pravi priljubljena u-čiteljica matematike in fizike. To je vendar čudovito. ?rav ta zadnja beseda, beseda ČUDOVITO, najbolj pravično označuje vse delo pa tudi okolje, ki ga s svojim nastopom bogati in plemeniti učiteljica Veronika Kurnikova.
Zahvaljujemo se ji in ji iz srca čestitamo!
Jok
Delovno predsedstvo
Zdravstveno varstvo in humanizacija dela
V mesecu decembru preteklega leta je na pobudo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za zdravstveno varstvo in socialno politiko potekal v Domu železarjev na Teharjah razgovor na temo: »Zdravstveno varstvo in humanizacija dela«.
Pri tem razgovoru so poleg predstavnikov naše delovne organizacije sodelovali še predstavniki SIS občine Celje, občinskega sindikata, krajevne skupnosti in kot že omenjeno, predstavniki republiškega organa. Namen razgovora je bil prikaz stanja in dosežkov na tem področju v naši DO.
Iz tega razgovora povzemamo nekatere referate, ki so jih imeli naši delavci. Ugotovitve so zanimive.
1.- ZDRAVSTVENO VARSTVO tako ali drugače ipovezal vse faik-DELAVCEV	torje, ki odgovarjajo 'za zdrav-
Rezultati prizadevanj železar-jev v Štorah, da bi imeli dobro zdravstveno službo, so se pojavili v trenutku, ko ismo ugotovili, da je za to potrebno samoupravno sporazumevanje, skupni napori za dosego jasno definiranih ciljev, v trenutku, ko je splošna družbena klima dozorela v tej smeri in ko so različni faktorji v DO, v zdravstvu in SIS doumeli, da lahko zdravstvena služba pomembno vpliva ¡na produktivnost ¡delovnih organizacij gospodarske proizvodnje. Od tega trenutka dalje od začrtane poti ni bilo več odstopanj: zgradili smo zdravstveno postajo, jo v dokajšnji meri opremili, rešili večji del kadrovskih problemov, zdravstvo se je samoupravno organiziralo v TO, medsebojne obveznosti pa smo definirali v samoupravnem sporazumu.
S prehojeno potjo in sedanjim -stanjem smo isicer lahko zadovoljni, saj smo v kratkem času mnogo storili, vendar so naše oči že uprte v prihodnost. Do vidnih rezultatov bo v kratkem času težko priti; saj bo narava dela usmerjana dolgoročno, pa tudi številni problemi stoje pred nami.
Kcd prvi problem navajam težave znotraj klasičnega, dokaj okorelega zdravstva, ki kljub jasnim družbenim tendencam še
ne more dojeti pomena aktivnega zdravstvenega varstva delavcev in vodilne funkcije medicine dela v tej dejavnosti, na potek dogodkov in razvoja te službe pa lahko pomembno vpliva. Določen zavorni moment predstavlja tudi dejstvo, da se aktivno zdravstveno varstvo določenih skupin bistveno hitreje razvija kot ostalih, pri tem pa tretjina slovenskih delavcev nima organiziranega nikakršnega aktivnega zdravstvenega varstva.
Drugi problem je v tem, da naša industrija še ni dojela pomembnosti izdelovanja aparatur za merjenje ekoloških in psiho-fizioloških parametrov na delovnem mestu. Brez analize in zdravstvene ocene delovnih mest tudi ni humanizacije dela v. organiziranem smislu. Uvoza ni oz. je namenjen zdravljenju bolezni posameznika in aparaturam, ki potrjujejo že postavljeno diagnozo. Dejstvo, da nam še mnogo stvari manjka, tako naših kot iz uvoza, kljub razpoložljivim dinarskim sredstvom, bi bilo treba širše osvetliti.
Problemov, ki bi nam ob neusklajeni akciji in premajhni zavzetosti lahko delali težave, je še več, vendar zremo v prihodnost optimistično. Aktivno se vključujemo v projekt SOZD Slovenskih železarn, ki bi naj
stveno varstvo delavcev v železarstvu. Poleg tega tečejo pogodbeni odnosi za izdelavo posameznih negativnih .kazalcev zdravja, v permanentni obliki za analizo odsotnosti z dela zaradi bolezni, ¡poškodb in nege. Pri u-rejanju naših medsebojnih obveznosti bo nujno kmalu vnesti našo aktivnost v prihoidnje na področju iskanja ergonomskih rešitev na delovnih mestih, sodelovanje pri projektiranju novih hal, obratov in na drugih toriščih široke palete, ki jo ¡skriva v sebi izraz »humanizacija dela«.
Posredujem še nekaj podatkov o delu naše ZP v letošnjem letu:
V okviru zdravstvenega varstva odraslih je Zdravstvena postaja Štore v prvih enajstih mesecih opravila skupaj 23.190 kurativnih pregledov, od tega je bilo 7.603 prvih in 15.587 ponovnih pregledov. V tem številu niso všteti pregledi predšolskih in šolskih otrok.
Bolniški stalež zaradi bolezni poškodb in nege je bil v 1979. letu 6,0 °/o, v prvih devetih mesecih 19801 leta pa 5,5 °/o. Podrobnejša analiza staleža je bila o-pravljena v letu 1978, enako analizo predvidevamo tudi za leto 1980, vključno s primerjavo za leto 1.978. Z delovno organizacijo Železarne Štore je dogovorjeno, da bodo takšne vsakoletne analize naše stalno delo v sodelovanju z njihovim AOP oddelkom.
2.	SOCIALNA PROBLEMATIKA
Še več pozornosti bo potrebno posvečati preventivi. Kurativa je že z zakoni zagotovljena in urejena. Poleg rednih obveznih sistematskih pregledov, kjer so z zakonom določena delovna mesta in časovno določeni pregledi, pri inas že ves čas opravljamo sistematske preglede, kar bo verjetno razvidno iz poročila o varstvu pri delu.
Poleg sistematskih pregledov pa organiziramo še razne preventivne preglede, ki jih sistematski pregledi ne zajemajo (ginekološki, urološki, kardiološki ipd.). Naša želja je, da se pravočasno odkrijejo začetki bolezni, ker se zavedamo, da je zdravljenje lažje in hitrejše.
Poleg pregledov pošiljamo določeno število ¡delavcev v zdravilišča, s katerimi sklenemo pogodbo. Na zdravljenje so poslani tisti, ki jih določi zdravnik naše zdravstvene postaje na osnovi izvidov oziroma zdravstvene dokumentacije. Letos je to ugodnost koristilo 112 delavcev.
Približno 50—70 smo jih poslali prejšnji dve leti na preventiv-no-zdravstveno letovanje v Poreč, letošnje leto pa na Rab.
Skupina je bila sestavljena iz dolgoletnih članov naše delovne organizacije, ki so že zdravstveno prizadeti ali izčrpani.
Najmanj lahko naredimo na področju alkoholizma, čeprav imamo od te zasvojenosti ogroženih in že močno obolelih pre cejšnje število delavcev. Konkretnega števila ne moremo navajati, ker zdravniki izredna malokdaj ¡napišejo kot glavno diagnozo »alkoholizem«, čeprav navajajo, da je prav alkoholizem povzročitelj raznih (težjih) obolenj. Alkoholizem je pri nas pogosto tudi povzročitelj delne ali stalne invalidnosti.
V železarni je še vedno visoko število invalidnih oseb, čeprav lahko rečemo, da je polovica TOZD novih in so, ožiroma naj bi bili, boljši ¡delovni pogoji.
Povprečna starost invalidov se giblje med 38. in 45. leti. Trenutno je zaposlenih 271, od tega 217 — III. kategorije, 27 — II. kategorije in 27 z oceno telesne okvare. Od tega števila je 27 invalidov zaradi nesreč na delu, ostalim je bila ocenjena invalidnost zaradi obolelosti (najpogosteje je obolelost okostja in krvnega obtoka), nezgod doma in v prometu.
~ ~~~	KDO JE ODGOVOREN
ZA VARNOST?
Tl,Ml,VSI!
Največ invalidov imajo v livarni II ¡(21), čeprav je zaposlenih še več (25) v TOZD transport, kamor ¡so bili premeščeni iz drugih TOZD in se rehabilitirali za transportne odpremnike in teh-talce. Reševanje invalidnih oseb se težko izvaja, ne samo zaradi težkih delovnih pogojev, temveč tudi, ker v redkih primerih lahko .izvajamo premestitve iž TOZD v TOZD, ker ima vsaka precej svojih.
I
Nekaj primerov je takih, ko pacienti želijo izsiliti invalidsko upokojitev, zato odklanjajo vsako delo in jih je enostavno nemogoče reševati.
Opazimo lahko, da se ni bistveno dvignila številka zaposlenih invalidov, to pa predvsem zato, ker je bilo letos upokojenih 19 invalidov II. in III. kategorije.
Na invalidskih komisijah redno sodelujemo. V kolikor se da, izpolnjujemo njihove zahteve, komisija pa skuša razumeti naše težave, zato lahko ocenjujemo
sodelovanje s komisijo kot pozitivno.
V	letošnjem letu je že 67 upokojenih, od tega 38 redno in 29 invalidsko. Pri rednih upokojitvah bistveno hitreje izpolnijo pogoje delavci, ki opravljajo dela, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem (beneficirana). Je 965 takih delavcev, ki opravljajo dela in naloge, ki so beneficirana, ali 92 delovnih mest.
Kljub sprejetju STATUTARNEGA SKLEPA, ki ga je sprejela Zdravstvena skupnost Celje, izvleček vsebine smo objavili v našem »Informatorju« v slovenščini in srbohrvaščini, s tem smo seznanili vsakega delavca o pravicah in dolžnostih; vsi zaposleni v naši delovni organizaciji so sprejeli Pravilnik o bolniškem redu in kontroli delavcev v bolniškem staležu, seznanjeni so s samoupravnim sporazumom v zvezi z bolniško med republikami in AP — kljub vsemu temu še vedno prihaja do nesporazumov, izsiljevanja bolniškega staleža za nazaj, pri tem gre običajno za vedno ene in iste delavce. Kontrolorja bolnikov pošiljajo naši zdravniki, pogosto pa izražajo to zahtevo iz TOZD, kjer najbolj poznajo človeka. Naši delavci so ugotovili, kateri, dan jih obiskuje ¡kontrolor in ni več takega učinka. Dogovoriti se bomo morali za »izredne« kontrole.
Prek leta je bilo 22 žensk v porodniškem staležu in v zvezi s tem ni posebnih problemov, ker skušamo ustreči željam mater.
Prehrana je pri nas zadovoljivo rešena, saj imamo urejene štiri jedilnice (tri v ¡Štorah II in eno v Štorah I) ter svojo kuhinjo. Na jedilniku so dnevno tri različne vrste jedil. Kljub temu bo potrebno razmišljati o dietni prehrani, ker izbira vedno ne ustreza predvsem tistim, ki imajo predpisano dieto za dalj časa.
Iz podatkov o osebnih dohodkih v mesecu oktobru 1980 lahko ugotovimo, da je imelo v naši DO:
—	pod 4.430 din 7 delavcev
—	pod 5.000 din 18 delavcev
—	pod 6.000 din 110 delavcev
V- teh številkah so zajeti tudi
tisti, ki so bolni in na porodniškem dopustu.
Če pa te odštejemo, ugotovimo naslednje:
45 čistilk je prejelo 5.104,00 din
4 kurirke	5.193,00	din
4	pomoč, v kuhinji 5.398,85 din
5	v TT	5.454,50	din
1	v transportu 5.002,10 din
Med ¡navedeno skupino je nekaj samohranilk.
V	krajevni skupnosti Štore imamo vrtec, ki ga obiskuje 126 otrok, ter jasli — s 15 dojenčki. Pretežno so iz Štor in njene bližnje okolice, nekaj pa jih tudi vozijo iz Celja, Šentjurja, Gro-belnega itd.
Trenutno je premalo mest, predvsem v jaslih, kar je verjetno vzrok v tem, da je bila pred kratkim vseljiva stolpnica, kamor so se vselile predvsem mlade družine.
V	srednjeročnem planu je dograditev jasli izpadla, čeprav se trenutno .izraža velika potreba vsaj po enem oddelku jasli.

OBRAVNAVANE INOVACIJE
Komisija za gospodarjenje TOZD Valjarna II je pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za predlog tov. Petra Kramerja iz TOZD vzdrževanje,, št. 364 — »Dopolnitev naprave , za izmetavanje gredic pri brusilnih
. strojih«, se odobri izplačilo drugega posebnega nadomestila. Izračunano je bilo na osnovi prihranka 54.544,34 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a.
2.	Predlog tov. Zvoneta Ur-banoka iz TOZD valjarna II, št. 577 — »Podaljšanje proge iz hale BC v CD«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno nadomesti-
lo.
3.	Predlog tov. Ferda Halerja iz TOZD valjarna II in Ivana Čretnika iz DS PP, št. 566 — »Hladno kalibriranje profilov v valjarni II«, se sprejme. Avtorjema pripadajo ¡tri posebna nadomestila in faktor ustvaritvene sposobnosti 1 a. Prvo je bilo obračunano na osnovi prihranka 1,154.975,39 din.
4.	Za predlog tov. Antona Novačana iz TOZD vzdrževanje, št. 85 — »Izpopolnitev krmilnih in kopirnih stikal«, se odobri izplačilo tretjega posebnega nadomestila. Izračunano je bilo na o-šnovi prihranka 282.418,47 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 1 b.
5.	Za predlog tov. Mirka Gajška iz TOZD ¡valjarna II; št. 368
—	»Sprememba izdelave šob grelcev na koračnih pečeh v valjarni II«, se odobri izplačilo drugega posebnega nadomestila. Izračunano je bilo na osnovi prihranka 115.982,52 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a.
v 6. Za predlog tov. Mirka Gajška iz TOZD valjarna II, št. 369
—	»Odstranitev stebričkov med gorilci koračne peči v valjarni II«, se odobri izplačilo drugega posebnega nadomestila. Izračunano je ¡bilo na osnovi prihranka 463.930,08 din in faktorja u-stvaritvene sposobnosti 1 a.
T. Za predlog tov. Ferda Halerja iz TOZD valjarna II in Edvarda Hitija, št. 321 — »Hidravlične podpore zgornjih valjev na progi 0 550 mm«, se odobri izplačilo drugega posebnega nadomestila. Izračunano je bilo na osnovi prihranka 242.835,38 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3 b.
8.	Predlog tov. Antona Šumeja iz TOZD vzdrže vanje, v št. 580 — »Predelava odmičnega mehanizma«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna nadomestila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 3 b. Prvo je bilo obračuna-
- no na- osnovi prihranka 101.045,82 din.
9.	Predlog tov. Ferda Halerja in Ivana Drofenika iz TOZD valjarna II, št. 568 — »Razrez o-'kroglih profilov na 400-tonskih Škarjah«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posehna nadomestila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 1 a. Prvo je bilo obračunano na osnovi prihranka 1,194.363,10 din.
10.	Za predlog tov. Ivana Hra-
.¡stnika in Draga Pertinača iz
TOZD vzdrževanje, št. 365 .— »Snemalna naprava SHP«, se odobri izplačilo drugega poseb-
nega nadomestila. Obračunano je bilo ¡na osnovi prihranka 37.639,84 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3 b.
11.	Predlog tov. Ferda Halerja iz TOZD valjarna II in Franca Selčana iz TOZD KK, št. 565 — »Priprava valjanih profilov v konti žarilni peči z zaščitno atmosfero«, se sprejme. Izračun prihranka ¡bo opravljen po enem letu uporabe predloga.
12.	Predlog tov. Bogdana Gajška iz TOZD vzdrževanje, št. 525 — »Sprememba kablske vleke na CM«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna nadomestila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 3 a. Izračun bo opravljen po enem letu uporabe predloga.
Komisija za gospodarjenje TOZD MO je pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Predlog ¡tov. Bogomirja Slaparja in Bojana Hermana iz TOZD energetika, št. 544 — »Pritrditev kablov na stružnicah Waldrich«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno ¡nadomestilo.
2.	Za predlog tov. Jožeta Ha-bota iz TOZD MO, št. 208 — »Sprememba gretja valjev pred nasajanjem labirintnih obročev«, se odobri izplačilo tretjega posebnega nadomestila. Izračunano je bilo na osnovi prihranka
28.194,01	din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 b.
3.	Za predlog tov. Ivana Judeža iz TOZD livarna II, št. 371 — »Ločevanje brusa od temeljne plošče«, se odobri izplačilo drugega posebnega nadomestila. Izračunano je bilo na osnovi prihranka 22.780,25 din in faktorja ustvaritvene ¡sposobnosti 2 b.
4.	Za predlog tov. Alojza Šramla iz TOZD MO, št. 157 — »Sprememba načina upravljanja žerjava«, se odobri izplačilo drugega posebnega ¡nadomestila. Izračunano je bilo ¡na osnovi prihranka 304.445,67 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 b.
5.	Za predlog tov. Mirka Kolarja iz TOZD MO, .št. 495 — »Dvojna zvezda za struženje«, se odobri izplačilo prvega posebnega nadomestila. Izračunano je bilo na osnovi ¡prihranka 56.086,25
din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
6.	Za predlog tov. Mirka Kolarja, Franca Freceta, Jožeta Ocvirka iz TOZD MO, št. 496 —
„»Vrtanje pest ¡kolesa TT«, se odobri izplačilo prvega ¡posebnega nadomestila. Izračunano je bilo na osnovi prihranka 48.700 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 1 b.
7.	Za predlog tov. Franca Freceta ¡iz TOZD MO in Ivana Do-manjka iz DS PP, št. 497 — »Vrtanje križev na večvretenskem vrtalnem stroju«, se odobri izplačilo prvega posebnega nadomestila. Izračunano je bilo na osnovi prihranka 47.191,90 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 1 a.
8.	Predlog tov. Marjana Mac-koška, Vlada Mlakarja, Mihaela Kristana, Rajka Gorška ¡in Ivana Domanjka iz DS PP ter Jožeta Ocvirka in Leopolda Povaleja iz TOZD MO, št. 536 — »Kasetno orodje za CNC stružnico THG 125«, se sprejme. Avtorjem pripada pavšalno ¡nadomestilo.
Služba za inovacije
STRELCI SO ZBOROVALI
Strelci SD KOVINAR Štorp so se nedavno zbrali na svojem rednem občnem zboru v svojih društvenih prostorih. Od 56 članov se je občnega zbora udeležilo nad 30 članov, ki so pregledali in o-cenili svoje delo. Po začetnem pozdravu so izvolili delovno predsedstvo in začeli z delom.
Predsednik in orožar sta podala izčrpno poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da je bila dejavnost v preteklem mandatnem obdobju precej razgibana. Članska in mladinska ekipa je ■ sodelovala na vseh tekmovannjih, ki jih predpisuje SZS. Z zračnim orožjem so člani v občinski ligi dosegli drugo mesto, mladinci pa prvo. Posamezniki, kot so Ivan Kočevar, Vili Dečman, Friderik Rezar, uveljavljajo svoje strelske sposobnosti tudi v republiškem merilu z vidnimi rezultati. Enake rezultate dosegajo tudi mladi strelci: Branko Malec, Bojan Petek in Jože Česnik. Kot ekipa so absolutno občinski prvaki, med prvimi v republiki, na državnih prvenstvih pa kot posamezniki posegajo po vidnih mestih. Podobne rezultate dosegajo tudi z ostalim orožjem. Tako se tradicija dobrih strelcev v Štorah nadaljuje. V razpravi, ki je sledila, je bilo ugotovljeno, da se pogreša zadovoljiva povezanost in zainteresiranost med OŠ, ŠKIMC in strelsko družino. . Družini je nujno potreben podmladek, saj vemo, da je za dobrega strelca potrebno mnogo vadbe in časa tudi po več let. Konkurenca in norme za nadaljnjo uvrstitev na republiška prvenstva so precej visoka. Podmladek je nujno potreben, da bo nekoč še naprej dostojno zastopal naš delovni kolektiv. Sicer se aktivnost družine vlclaplja z rekreacijo v spretnosti rokovanja s strelskim orožjem. To se nanaša predvsem na zračno in MK puško. Takih in podobnih tekmovanj se je v pre-
teklem letu udeležilo preko 500 članov naše delovne organizacije. Tudi na občinskih sindikalnih tekmovanjih Slovenskih železarn, naši strelci (ekipa in posamezniki) segajo po najvišjih mestih, saj so članice Lidija Kavka, Anica Ambrož, Katja Ivačič, Marjetka Kumperger že vrsto
Del priznanj v vitrini strelcev (arhiv)
let nepremagljive. Med zaključne sklepe občnega zbora spada med najvažnejše tudi ta, da je treba krepiti aktivnost in sodelovanje v KS in DO Železarne za čimbolj še sodelovanje in uspehe pri usposabljanju krajanov pri DS in SLO. Ugoditi se mora vsem TOZD pri njihovi zahtevi po usposabljanju na strelskih objektih v Štorah. Uskladiti, je treba njihove želje in. nuditi vso ustrezno strokovno pomoč v ustreznem kadru in orožju.
Ob zaključku se člani občnega zbora iskreno zahvaljujejo konferenci OOS Železarne za vsakoletno denarno pomoč v obliki dotacije, brez katere si družina ne bi mogla nabavljati prepotrebnih športnih rekvizitov, predvsem orožja. Porok za nadaljnje uspešno delo so novoizvoljeni člani organov družine: Vinko Bule, Pavel Štefančič in drugi.
Še važno opozorilo vsem krajanom in članom delovne organizacije, OŠ in ŠKIMC
Zračno strelišče v Štorah je odprto in dostopno vsakomur, brez vsakršnih obveznosti, vsak TOREK v tednu od 15. do 18. ure. Na razpolago so zračne puške vseh vrst in vaditelji. V tem času se lahko posamezni TOZD prijavljajo za medsebojna srečanja.
Vsem strelski pozdrav »MUŠ«!
Boris Malec
Na vseh večjih železniških postajah od Jesenic do Zidanega mosta so se 25. januarja, 1941 zbrali demonstranti in nasprotovali ustanavljanju koncentracijskih taborišč. Prav takrat je namreč peljal vlak okoli 300 slovenskih delavcev, kmetov ¡in izobražencev v novo koncentracijsko taborišče, ki ga je vlada Cvetkoviča in Mačka pripravila za antifašiste in komuniste v Ivanjici v Medjimurju.
Veliki italijanski skladatelj Giuseppe Verdi, čigar ustvarjanje' obsega celotno obdobje v glasbeni zgodovini in se končuje pri operah Othello ¡in Falstaff, v katerih je skladatelj v visoki starosti še enkrat pokazal vso veličino svoje neugnane domiselnosti, izvirnosti in smisla ža nove oblikovne in vsebinske redkosti, je umrl 26. januarja 1901 .v visoki starosti 88 let.
Sport
Tek na smučeh
NA TRNOVSKEM MARATONU PREKO 3.500 tekačev
Na malem maratonu je zmagal Lapajne (15 km), naš Drago Bobnič na odličnem 54. mestu.
Črni vrh nad Idrijo, 28. dec. 1980: Na belih poljanah pred hotelom Bor na Črnem vrhu nad Idrijo je potekal 6. trnovski maraton, ki bi moral biti lani februarja, a je bil zaradi neugodnih snežnih razmer preložen na december. Udeležilo se ga je rekordno število tekmovalcev, kar znova dokazuje, da postaja smučarski tek pri nas eden najbolj množičnih zimskih športov. Or-
Letošnjega šestega smučarskega tekmovanja se je udeležilo preko 2800 tekmovalcev, kar dokazuje veliko zanimanje za to prireditev. Značilnost tega tekmovanja je, da je vsa vas že nekaj tednov pred prireditvijo neutrudno sodelovala pri pripravah prog in pri ostalem deluj da bi se tekmovalci čim bolje počutili in odnesli najboljše vtise iz te prireditve.
Proga je potekala mimo spominskih obeležij iz časov NOB v znamenju obujanja spominov na
prehojeno pot in borb Kokrškega odreda.
V kategoriji malega maratona na (15 km) je nastopilo 1000 tekmovalcev, med njimi tudi štirje naši člani kolektiva.
Rezultati: 1. Marjan Vidmar 00:43,14,	2. Rudi Kolander
00:44,08, Mirko Gabor 00:46,22 in naši 54. D. Bobnič 01:03,12,82. V. Majoranc 01:10,30, 142. F. Kavka 01:17,20 in 262. M. Kavka 01:39,24.
NA VII. KOROŠKEM MARATONU PREKO 350 TEKAČEV
Na 25 km dolgi progi je zmagal T. Djuričič, naš Majoranc na odličnem 9. mestu.
Smučine VII. koroškega maratona so bile pripravljene, lepo vreme pa je nudilo sproščen užitek vsem tekmovalcem, ki so se podali na smučino. Prireditev je bila posvečena prihodu 14. divizije v te prelepe kraje na Koroškem in Krepitvi obrambne spo-
sobnosti ter obujanju spominov NOB.
Proga, dolga 25 km, je vodila ob vznožju Uršlje gore, mimo naselij Sele — Kotlje, preko Preš-nikovega vrha in naselja Podkraj nazaj v Kotlje. Del 9 km dolge proge je potekal vzporedno z maratonom.
Rezultati: 9 km — Gros (Ravne) 25:27,41, 2. Soršak (Mb) 26:32,6,
3.	Vidovšič (Ravne) 31:45,40, Srečko Kranjc (Štore).
Rezultati: 25 km — T. Djuričič (Bled) 1:08,41,2. Kalan (Gorje) 1:08,59,	.3 Kolander (Lovrenc)
1:09,14 in naši 9. V. Majoranc 1:17,29,49 .B. Vrtovec 1:32,28, 58. F. Kavka 1:35,36, 82. M. Kavka 1:42,25 itd.
Naslednja in ena najbolj množičnih prireditev pri nas je Trnovski maraton, ki je bil 8. februarja na Črnem Vrhu nad Idrijo in se ga je udeležila 7-članska ekipa našega podjetja ter tako prispevala svoj delež k čim hitrejšemu razmahu hoje in teka na smučeh.
ganizatorji so ponovno dokazali, da so bile smučine enega najlepših maratonov dobro pripravljene, kar se je odVažalo v zadovoljstvu vseh nastopajočih, ki so prispeli na cilj.
Na maratonu, dolgem 30 km je nastopilo preko 900 tekmovalcev, med njimi tudi član naše ekipe Franc Kavka.
Rezultati: 1. T. Djuričič 01:28,01,2. Cveto Podlogar 01:26,49.3. Maks Jelenc 01:29,21 in 491. Franc Kavka 02:32,19.
Na malem maratonu (15 km) je nastopilo preko 700 tekmovalcev, med njimi tudi pet članov naše ekipe.
Rezultati:	1. Mirko Lapajne
00:39,57,2. Tine Zupanc 00:40,19,3. Bojan Munih 00:40,51 in naši 54. Drago Bobnič 00:54,33, 91. Franc Zupanc 00:59,09, 169. Rafko Zupanc 01:05,18	216. M. Kavka
01:08,27 in 293. Branko Vrtovec 01:13,48 itd.
PO POTEH POHORSKIH PARTIZANOV
Osankarica, 4. januar 1981 — Na 4. množičnem smučarskem teku »Po poteh pohorskih partizanov« je sodelovalo preko 150 tekmovalcev. Na odlično pripravljeni progi, ki je vodila od Osankarice do Klopnega Vrha in nazaj, dolgi 18 km, so počastili spomin na zadnji boj legendarnega Pohorskega bataljona.
Rezultati:	L Soršak (Mb)
49:54,2. Smidhojer (lov.) 50:18,4, 3 .Lihteneger (ŠoŠ.), naši pa so prispeli na cilj po sledečem zaporedju: Bobnič D., Majorec V. Zupanc R. in Vrtovec B. Zal nam prireditelji niso poslali posameznih rezultatov, zato smo prikazali uvrstitve naših po zaporedju prihoda na cilj.
TEKAČI — REKREATIVCI »PO POTEH KOKRŠKEGA ODREDA«
Na malem maratonu je zmagal Vidmar (15 km), naš Bobnič Drago zasedel odlično 52. mesto.
Duplje, 18. januar 1981 — Du-peljski smučarski maraton »Po poteh Kokrškega odreda« postaja iz leta v leto vedno bolj množično smučarsko tekmovanje v tekih.
Tretji spominski veleslalom
Mlakarjeva drča ali žlajfa, kakor so jo domači poimenovali, je bila 18. 1. 1981 po enoletnem premoru zopet prizorišče tistih, ki se radi pomerijo v smučanju in tistih, ki uživajo v spretnosti le-teh. Vsi pa so prišli z namenom, da se poklonijo spominu pokojnega Jožeta, ki mu je ta zvrst športa pomenila zelo veliko. Prav ta drča je bila Jožetov vsakdanjik v zimskem času od takrat, ko je dobil prve smuči, pa vse do njegove zahrbtne bolezni. Da je bil Jože zelo priljubljan, dokazuje že dejstvo, da se je zbralo prek 80 tekmovalcev vseh kategorij ter veliko število krajanov iz bližnje in daljnje okolice. Organizacijski del tekmovanja je opravil športni aktiv La-
ška vas pod vodstvom predsednika Draga Sivka, tehnični del tekmovanja pa je prevzel TVD Partizan Štore pod vodstvom starega znanca belih poljan Tineta Vebra. Tekmovanje so s svojo prisotnostjo počastili družbenopolitični delavci Sonja Ocvirk, Ladi Kaluža in drugi.
Vse prisotne je v imenu organizatorja pozdravil Jože Kragel, tekmovalcem zaželel veliko športne sreče, gledalcem pa obilo razvedrila in športnega užitka. Vsi skupaj smo se z enominutnim molkom poklonili pokojnemu Jožetu Holcingerju. Nato so se po strmini spustili najprej naj-mlajši, za njimi mladinci in nato starejši. Prav v kategoriji starejših je bilo izredno veliko šte-
vilo tekmovalcev, ali drugače rečeno, nastopili so vsi najboljši v Železarni Store in njeni okolici. Imena Lorger, Renčelj, Kavka in drugi nam dovolj zgovorno povedo, da so imeli gledalci kaj videti. Organizator se je tudi letos izredno izkazal, ne samo v pripravi terena, saj so ga pet dni pred tekmovanjem teptali vsako popoldne, pač pa so letos pripravili tudi pravcati piknik na snegu, kjer si lahko dobil po zelo zmernih cenah od toplih in hladnih napitkov do pečenih dobrot iz dobrega železarskega »tig-la«. Posebnost teh dobrot je bil vsekakor kruh iz Kresnikove krušne peči, ki ga je skoraj vsak pospravil dvojno porcijo. Odlično- organizacijo ni mogel omajati niti izredno slab, sipek sneg, zaradi česar je moral Tine progo skrajšati za nekaj vratič, kajti takšen sneg ni prenesel na veliki strmini zaprtih vratič. Čeprav na videz zapleteno, je vsa korekcija proge trajala le kratek čas in tekmovanje je zopet steklo naprej. Vsi, ki radi gledamo in prisostvujemo podobnim tekmovanjem, -smo bili priča, kako lahko izgleda dokaj zahtevna prireditev v rokah zanesenjaških in marljivih ljudi na popolnoma amaterski osnovi. Vsem nam je naredil izreden vtis že pogled na tekmovalno progo od starta do cilja, označeno z zastavicami in vejicami. Na cilju je bilo elektronsko merjenje časa. Poleg tega se je vse skupaj odvijalo zelo tekoče.
Ljubljenec domače publike, Holcingcr Karli (foto Kragel)
Po pričakovanju je prvo mesto zasedel Lorger Edo (foto Kragel
Ko sem po tekmovanju priso-stoval podelitvi priznanj, sem lahko slišal razne želje in naloge, ki. so si jih zadali marljivi aktivisti v Laški vasi. Na mestu, kjer so pripravili priložnostni zimski piknik, morajo spomladi dokončati igrišče, za katerega jim je zemljišče brezplačno odstopil Jože,Šuhelj. Na tem mestu nameravajo zgraditi tudi brunarico, ki bi bila primerna prav za takšne prireditve. Vsakoletna želja se jim ob tej priložnosti vedno znova poraja v mislih: kako bi dobili primerno 'vlečnico, za kat* obstaja veliko variant in pomisle-(Nadaljevanje na 8. strani)
(Nadaljevanje s 7. strani) kov. Morda bi se' bilo treba z lastnikom zemljišča — Mlakarjem — konkretno pogovoriti in uspeh ne bi izostal; še zlasti, če bi vse skupaj bilo pod pokroviteljstvom TVD Partizana Štore, kajti ne manjka marljivih zanesenjakov te športne zvrsti, ki so voljni amatersko delati in pomagati v širši krajevni skupnosti.
Za nami je tretji spominski veleslalom, ki nam bo ostal še dolgo v spominu po odlični organizaciji. Videli smo vse najboljše železarske smučarje in prepričali smo se, da je bilo dolgoletno delo z mladimi za to zvrst športa pravilno. Pri takšnih prireditvah se običajno doseže vpč namenov, ki se ne merijo samo s časom. Pri tem se namreč spomnimo na tiste, ki so nam bili nekoč zelo dragi. Poleg tega je dosežen danes zelo pomemben cilj, da delovnim ljudem, ki se vsakodnevno ubadajo z različnimi težavami, omogočimo, da se nekje zberejo^ se med seboj spoznajo, pokramljajo in sprostijo, kajti le tak človek bo lahko na delovnem mestu, doma ali v tovarni dal družbi tisto, kar le-ta od njega zahteva. Zato še enkrat vse priznanje športnemu aktivu Laška vas in TVD Partizan Štore.
Rezultati tekmovanja:
V	kategoriji do 9 let je pri dekletih zmagala Bernarda Stojan iz Prožinske vasi, pri fantih pa Peter Štor iz Laške vasi.
V	kategoriji do 15 let je pri dekletih osvojila prvo mesto Alja Kroflič iz Štor, pri fantih pa Jani Glavač iz Prožinske vasi.
V	kategoriji nad 15 let je pri ženskah osvojila prvo mesto Marjeta Šuhelj, pri moških .pa je po pričakovanju slavil Edo Lorger s časom 14,56, drugi je bil Miran Renčelj (14,98), tretji Albin Drobne (15,09), četrti Vinko Kranjc (15,11), peti Stane Čater (15,12), šesti Aleš Kavka (15,15), sedmi Karli Holcihger (15,18) itd.
Pokal v trajno last je z najboljšim časom osvojil Edo Lorger, prvi trije iz vsake kategorije pa so dobili lične medalje in diplome.	Tine Sivka
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega moža in očeta
FRANCA PETRIČA
iz TOZD KK
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem, prijateljem in znancem .za izrečeno sožalje ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence. Posebno se zahvaljujemo kolektivu- kemijskega laboratorija, vhodne kontrole, mehansko me-talografskega laboratorija in sostanovalcem za izkazano pomoč, ter govornikom za ganljive besede ob odprtem grobu.
Žalujoči:
žena Mija, hči Sabina in Darja z možem
PROMETNI KROŽEK OŠ
Ni bilo prvič! Zadnje dni pred novim letom so mladi člani prometnega krožka osnovne šole Štore pritrdili na vse parkirajoče avtomobile v Štorah lepe z lastno roko narisane in napisane novoletne vizitke s čestitkami za praznik.
Res lepa gesta pionirjev osnovne šole!
Vozniki motornih vozil se članom prometnega krožka za to pozornost iskreno zahvaljujemo in jim želimo pri njihovem delu obilo učnih uspehov.
V imenu voznikov Jože Kragelj
0 delu aktiva borcev Železarne Štore
slovenske
železarne
ljubljana
POVRŠNOST,
POVRŠNOST!
Pri vseh neskončnih govoricah, televizijskih razpravah in simpozijih o SLOVENŠČINI V JAVNI RABI, ga nekateri lomimo po starem, uporabljajoč celo čisto neslovenske besede. Pa ima naš lepi jezik bogato zakladnico! Delovni koledar (ne KA-LENDAR), ki smo ga prejeli skupaj z decembrsko plačo, ima tri napake:
Beseda KALENDAR pomeni v slovenskem jeziku KOLEDAR, 27. april so »pozabili« rdeče označiti (republiški praznik), prav tako 22. julij (dan vstaje). Morda velja »tudi zame« le čevlje sodi naj Kopitar, skromno pa mislim, da koledarček sestavi j alcu ni v čast! •
Jože Kragelj
ZAHVALA
Ob ¡prerani izgubi našega ljubega sina, zaročenca, brata, strica FRANCA GOBCA se najlepše zahvaljujemo sosedom, ki so nesebično pomagali v težkih trenutkih, zahvala godbi Železarne štore, pevcem, vsem govornikom, predvsem pa mladincem iz Kompol za častno stražo in vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoča mama, oče, zaročenka, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo
STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE — Izhaja dvakrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, ing., Zmahar Ivan — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.
V decembru je aktiv ZB NOV Železarne Štore imel letno delovno konferenco, kjer so pregledali svoje delo, sprejeli program dela za leto 1981 in izvolili novo vodstvo. Poleg članov aktiva borcev so, bili navzoči tudi predstavniki krajevne organizacije ZB NOV, konference predsedstva sindikata DS za kadre in splošne zadeve ter tisti upokojeni borci, ki so bili člani odbora aktiva.
Obširno poročilo o dosedanjem delu je podal tov. Zmahar, kot dosedanji predsednik ak.tiva. O-risal je uspehe aktivnosti borcev, na raznih področjih družbenega življenja.
Število zaposlenih borcev se iz leta v leto manjša. V letu 1980 jih je bilo upokojenih kar 16 borcev, razen enega vsi člani odbora. Predvsem je bilo veliko storjenega pri reševanju tistih aktualnih problemov, ki se nanašajo pri podružbljanju skrbi za socialni in zdravstveni položaj borcev in vojaških invalidov. Rečeno je bilo, da aktiv ZZB NOV Železarne Štore mora tudi v bodoče bdeti nad počutjem borcev NOV, biti tankočuten za reševanje težav posameznika. Razprava je pokazala, da borci na vseh področjih izredno aktivno spremljajo vse družbenopolitične dogodke, gospodarska gibanja in stabilizacijska prizadevanja. Posamezniki so poudarili, da mora
borčevska organizacija biti na čelu pri reševanju vseh težav. O-pozorili so na napake, ki se pojavljajo v najrazličnejših sredinah, na premajhno disciplino in delovno zavest, na izvajanje kadrovske politike, problematiko nagrajevanja po delu, organizacijo dela in neizvrševanje sklepov in dogovorov. Ob vseh teh razmišljanjih so se borci predvsem zavzemali, da se vsi negativni pojavi končno začnejo odpravljati.
Ker so posledice vojne vse bolj prisotne, borci pa vedno starejši, je v programu dela poudarjena skrb, da se omogoči borcem zdravstvene preglede in njihovo zdravljenje. Vodstvo aktiva so zadolžili, da skupaj z občinsko organizacijo ter združenjem aktivov DO SRS aktivno rešuje tiste probleme borcev, ki so vezani na rtov pokojninski zakon.
Poleg udeležbe na IX. srečanju borcev NOV ŠZ (katerega organizator so letos Jeseničani) načrtujejo izlet v partizanske kraje.
Izvoljen je bil 5-članski odbor aktiva Železarne Štore, za predsednika aktiva pa so izvolili tov. Jožeta Vodeba iz tozda transport, ki se je na zaključku zahvalil dosedanjim članom aktiva za u-spešno delo in izrazil željo aktivnem sodelovanju vseh članov.
Žolčni kamni in možnosti njihovega zdravljenja
Ena najbolj znanih in neugodnih bolezni žolčnika so žolčni kamni. Običajno je obolenje privedlo bolnika na operacijsko mizo! Ni čudno, da so strokovnjaki iskali pot, ki bi brez skalpela pripeljala bolnika do ozdravitve. Dejstvo je, da so v tem do neke, meje uspeli. O tej problematiki pišejo različni časopisi in vprašanja o tem se pojavljajo v ambulantah. To je tudi razlog, da bom napisal nekaj besed o žolčnih kamnih.
Da ne bi predolgo čakali na tiste »odločilne besede«, naj povem na začetku, da je z zdravili možno zdraviti tiste žolčne kamne, ki vsebujejo vsaj 7 % holesterola, pigmentirane kamne in hole-sterolne z dosti kalcija pa še vedno zdravijo kirurgi! ■
Od vseh pacientov ima 90—94 odstotkov holesterolne kamne, 6—10 % pa pigmentne. 40 % prvih je primernih za- zdravljenje z novimi zdravili, ki jih strokovno imenujemo HOLELITOLITIKI. Pristop k tovrstnemu zdravljenju ni mogoč pri pigmentnih kamnih, pri katerihkoli kampih večjih od 2 cm, ali če je tudi en sam kamen, ki zajema več kot 50% celotnega volumna žolčnega mehurja. Zdravljenje je tudi neprimerno pri vnetjih žoleevodov, žolčnika in jeter, cirozi jeter, kroničnemu vnetju črevesne sluznice, razjedi dvanajstnika in v nosečnosti.
Za zdravljenje sta na razpolago dve žolčni kislini: CDC-CHE-NOFALK in njen 7-beta epimer UDC-URSOFALK. Prvo dozira-
mo v količini 15 mg/kg telesne teže na dan, največja doza je zvečer. Druga je 30 % efikasnej-ša. Zdravljenje traja 4—24 mesecev. Laboratorijske kontrole delamo na 4—8 tednov, rentgenske pa na 6 mesecev. Če so se kamni raztopili, nadaljujemo z zdravljenjem še'2—3 mesece. Zdravljenje je uspešno v 60—80% pravilno selekcioniranih pacientov. Če primerjamo to z operativno terapijo, kjer so naknadne operacije potrebne v 10 %, težave pa se v takšni ali drugačni obliki nadaljujejo v 5—25%, ima takšno zdravljenje svoj smisel. S tovrstnim zdravljenjem bi vsakemu petemu lahko preprečili operacijo.
Čeprav teh zdravil pri nas še ni, drugje pa so dokaj draga, obstaja za te paciente poleg diete in noža še dodatno upanjg.
Dr. Marjan Hrušovar,
spec. med. dela
Dopisujte v
ZELEZAR