Katollšk cerkven list. Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsacega mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld.. za pol leta I gld. GOkr.. v titkarniri sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo »li praznik, izide Danir* dan poprej Tečni XIX. Ljubljani 10. listopada 1866: List 32. Prestave naj lepših himen sv. cerkve. Poslovenuje J. Bile. P&aire Iloirua dodosi lauream cert&mi&i?*." n Pevaj jezik slavne borbe Lovoriko, svitli ven'c. V slavo pesmi slavne zlagaj Križu, zmage znamenju, Ktero si sveti zveličar Je pridobil darovAn. Križ preljubi, ti edino Plemenito si drevo. V gojzdu tako ne priraste, Germ, rastlina ga ne dA; Les presladki, sladki žeblji, Sladko težo nosite! — *) Ko oČAk prekanjen v sadu Vgriznil si škodljivem smert, Zmote pervega človeka Se je vsmilil večni Bog; Sam drevo zaznamoval je , Škodo da končA lesa. Delo tako je zahteval Red otenja našega, Da satanovo zvijačo Zmede stvarnika modr6st, Ino lek od tod prinese, Kjer sovražnik ranil je. Ko se torej je spolnila Doba časa svetega, Pošlje Oče z dvora svoj'ga Sina, ki je vstvarii vse; On z diviškega telesa V mesu stopil je na svet. Joka dete položeno V tesne, revne jaslice. Ga v plenice je povila Mati. deva 'zvoljena. Glej, obdaja povoj tesni, Bogu roke in noge. Šestkrat pet je let preteklo, Cas življenja spolnil je , Proste volje je zveličar Se terpljenju, smerti vdal. Jagnje se na križ dviguje, Večnemu kervavi dar. Glej , napojen z žolčem vmira; Ternje, žeblji, sulica Truplo blaženo prebada, Ž njega zvira voda, kri. Svet vesvoljni, morje, zvezde Potok vrniva Čudovit! Vpogni, verh drev6 visoko, Stisni žiljce stegnjene; In terdoba ti vrojena Naj meči se, mila bo, Ter na mehkem deblu nosi Kralja Večnega tel6! Samo ti si vredno bilo Vsega sveta nosit' dar, In pripraviti zavetje Svetu iz pogube dna: Ki te sveta kri oblila Je s telesa Jagnjeta. Bodi večna slava Tebi, Trojedini, Večni Bog! Ko Očetu, taka Sinu, Taka Duhu svetemu. Naj zvikšuje svet vesvoljni Trojedinega ime! — Amen. Mirane herdanskih ioi. Vodila bratov keršanskih šol. Začetnik in oče šolskih bratov, častitljivi Janez Kerst. dela Sale je želel dobrih pa keršanskih učiteljev, zato je vedno premišljeval in posnemal iz skušenj svojih in modrih tovaršev, ktere'lastnosti so težavnemu temu stanu posebno potrebne za zdatno in vspešno učenje. Spo-znavši pa lete lastnosti, je neprestano Boga prosil za razsvetljenje in spoznanje, kako in s kterimi pomočki in *) Se po vsaki kitici ponavlja. Prestavlj avec. sredstvi bi jih zamogel naj laglje in gotovše vsajati in veepljevati svojim novincem v glavo in serce, pa kako bi v njih ogenj in vnemo za učenje in keršansko od-gojo celo življenje ohranjal ali omerzle v novo ogreval. Z Božjo pomočjo, pa po večletnim opazovanju svojim in skušenih bratov spiše poslednjič vodila, ktere so rimski papež Benedikt XIII po njegovi smerti poterdili in vsem bratom in udom tega reda spolnovati ukazali. Da bi za-mogli Slovenci ta dosedaj skor neznani red više čislati, hočem cvet teh vodil kratko tu postaviti. I. poglavje govori o namenu bratov keršanskih šol, ki je ta, da imajo mladost keršansko odrejati (iz pomanjkanja ali zaneinarjenja take odgoje izvira namreč naj več zla na svetu), )o učiti resnic sv. vere, pa tudi druzih za zemeljsko življenje potrebnih znanost in umetnost, toraj se nimajo z ničemur drugim pečati, tudi mašniki ne biti, da so lagije in popolnoma le temu poklicu samo vdani. II. poglavje govori o duhu tega reda, ki je l)duh žive vere, kakor so jo imeli očaki. Toraj naj vsak brat dela vse samo iz vere in po veri, zavolj Boga in zaupaje samo njemu, nikakor pa ne sebi, svoji učenosti in spretnosti; vsaki dan naj bero iz sv. pisma nove zaveze, da si vero oživljajo in uterjajo, misli naj imajo naj raji na Boga obernjene ter naj se skerbno varujejo razmišljenosti in praznih senjarij, krote naj oči, ušesa, jezik in vse počutke, da jih ne bodo v hudo napeljevali. Duh tega reda je 2) duh serčnih želja in naj skerb-nišega prizadevanja, da bi mladost lepo, keršansko gojili, ji sovraštvo do greha pa ljubezen do čednosti v mlade serca vsajali in jo vadili živeti po naukih svete vere. III. poglavje veleva bratom skupaj stanovati celi dan razun šole, zedinjeno moliti, jesti, se učiti, sprehajati itd. IV. V. VI. poglavje ukazuje in določuje molitev, sv. rožni venec, premišljevanje, branje svetih bukev, spraševanje vesti, pogosto spoved sv. obhajilom, post, bratovske opomine, molčanje in enake pomočke bogo-ljubnega življenja, brez kterega bi bili bratje kakor riba brez vode ali cvetica brez rose in dežja. VII. poglavje naklada naj večjo skerb za šolo, za keršansko odgojo izročenih otrok in za učenje ukazanih šolskih tvarin. Zravno dobrega učenja naj bodo pa bratje učencem sami naj lepši zgled in prav živa podoba vseh priporočenih jim čednost po zgledu Jezusovem, skerbe in ljubijo naj vse šolarje enako, revne še bolj memo bogatih, ali spoštovanje si imajo vender skerbno ohraniti, toraj naj nikdar ž njimi ne bodo pre-otročji, preprijazni itd., s starši ne preveč znani in posebni prijatli. VIII. poglavje ukazuje bratom skerbeti, da v šoli no bo treba pogosto kaznovati; varovati se jim je vsega zmerjanja, primkov, zaničevanja, lasanja, tepenja; kazni naj bolj na čast merijo, pa v jezi in nevolji Bog ne daj kaznovati! IX. X. pog. govorite od vedenja bratov v soli; naj Imdijo zjutraj in popoldan po opravljeni molitvi, li-tanijah in rožnem vencu hitro v šolo, tam naj tiho čakajo šolarjev, prebiraje med tem sv. pismo nove zaveze; v molitvi naj bodo zgled pobožnosti, med učenjem naj govore samo naj potrebniše reči, sicer se imajo otroci z nalaš za to odmenjenimi znamnji voditi in gospodovati. To poglavje tudi določuje šolske počitnice. XI. XII. XIII. XIV. poglavje uči vedenje proti šolskim nadzornikom in svojim vikši m, potmi tudi vedenje medsebojno in do zunanjih ljudi. Spoštovanje, pokoršina, priljudnost z resnobo sklenjena so poglavitne točke tega učenja. XV. poglavje našteva dolžnosti bratov služabnikov. Dele se namreč šolski bratje v učitelje za šolo in pa v služabnike za domače opravila in hišno postrežbo. XVI. poglavje opominja brate, naj spol nuje jo vse vodila, tudi najmanjše, prav skerbna in po vesti, pa našteva poslednjič tako imenovane desetere zapovedi šolskih bratov: V svojih vikših Boga spoštujte in častite; vse svoje brate serčno ljubite; otroke dobro in brezplačno učite; vse delajte v duhu vere in samo zavolj Boga: ves čas, ki je molitvi odločen, obračajte skerbno in edino le v molitev; vedno na Boga mislite; svoje po-čutke krotite in berzdajte; zapovedano molčanje vestno spolnujte; ohranujte se zmiraj zbrane v duhu in čiste, pa ljubite uboštvo in ne imejte nič posebej za-se. XVII.—XXIII. poglavja govore od obljub šolskih bratov in od molčanja. Šolski bratje se zavežejo z navadnimi 3 obljubami: uboštva, devištva in pokoršine, zravno pa še s to posebno, da hočejo vse žive dni mladino učiti in keršansko gojiti. Preden pa se zamore kdo s temi obljubami zavezati, mora se najpred celo leto poskušati v novinstvu v bogoljubnem življenji in pokoršini; potem pa še drugo leto v šoli. Kdor te dve leti pre-skušnjo dobro prestoji, zamore najpred za 3 leta te obljube storiti, in po prestanih teh treh letih, čc je že 2"» let star in se jc sploh vnetega in gorečega skazoval, se zaveže za celo življenje, siccr pa zopet le za druge 3 leta. Večno obljubo ponavljajo vsako leto sv. Trojice dan. XXIV.-XXIX. pogl avja ukazujejo veliko skerb za bolnike in umirajoče brate, pa maše, obhajila in molitve skoz 30 dni po smerti kakega uda; govore tudi od popot van j in pisem. XXIX. poglavje obsega red vsakdanjega življenja. Vstajajo ob 1 potem bero zase v skupnem bi-vališu Tomaža Kcmpčanaali sv. pismo nove zaveze, opravljajo jutranjo molitev in prebirajo za odločeno premišljevanje pripravno tvarino; po slišani sveti maši se vadijo šolskih reči iu se uče katekizma. Ob 7 imajo kosilo 1 zajutrek i, pri kterem se jim bere iz vodil za šolo in učenje, potem molijo litanije deteta Jezusa, da si pridobivajo dobrega duha za učenje in vladanje šole, in poslednjič še perve 3 desetke rožnega venca: potem gredo v >ole. Učitelji pa, ki imajo zunaj svoje hišo kje druge j šolo, odhajajo kar po končanih litanijah, pa molijo rožni venec grede v šolo in iz šole domu, tedaj med potom, in sploh morajo med potoni večidel moliti, pa doma odgovor dajati, kaj so počeli, ko so bili zunaj svojega doma. Po šoli, ki terpi dopoldan večidel 3 ure, se uč- katekizma, kterega razlagajo v šoli vsak dan pol ure. Pred južino si vest sprašujejo, med jedjo se jim bere kaj pobožnega, potem se odahnejo do 1, in zopet irulij" litanije >%. Jožeta, patroua svojega reda, iu rožni v.-mc prav kakor dopoldan pred šolo. Po šoli se ima vsak učitelj sprašati, ktere pregreške in napčno-sti je storil posebno v šoli, pa tudi sploh čez dan, da jih obžaluje in sklene, dalje sc jih varovati. Po takem premišljevanji se uce in pripravljajo za šolo druzega dne in čez nekaj časa imajo duhovno berilo, kjer kleče poslušajo skoz pol ure branje iz sv. pisma nove zaveze, in pol ure terpi molitev kar precej po tem berilu. Pred večerjo spoznavajo čezdnevne svoje pregreške, pri večerji se jim bere kaj pobožnega in po večerji se zopet uče in pripravljajo za šolo, po opravljeni večerji grejo spat, da so po 9. kmalo vsi v postelji. Kdor čez dan kakšne ukazane molitve zavoljo zaderžkov ni mogel opraviti, naj jo opravi zdaj zvečer po 9. uri, preden gre spat. XXX.-XXXVI. poglavja obsegajo vodila in ukaze za nedelje, praznike, počitnice šolske . in velike cerkvene godove v oziru nedeljskih in ponavljavnih šol, službe Božje itd. Tri mesce na Jfuiroeem. (Konec oddelka VIII.) Veliko kervi je prelilo katoličanstvo skoz toliko stoletij, da bi Jeruzalem in druge svetiša v svoje posestvo dobilo in jih, ohranilo, in zdaj na vse zadnje, kaj je nasledek? Se ima turčin ključe od Božjega groba 'in šteje si zemljiše, na kterem cerkev stoji, za svoje, le pravica znotraj je katoliška: pa ker življenje ni več v nevarnosti, se gnjetejo razkolniki od vsih strani in pu- i1a bnf alt/t(im/\«m n i/vul. ^ 1_____! _ _ ji 1 • • 1 • razkolniki zmiraj več svetiš katoličanom jemljejo z vsim nasilstvom, zvijačami in potuho. Celo k vojski'na Krimu so mogli prepiri zastran ss. krajev Napoleonu III pretvezo dati, ko jc bila Porta 1. 1852 Latincem priznala pervenstvo v posestvu nekterih svetiš. Oez vse sramotno in kaznovanja vredno je, da cclo katoliški poročniki in vradniki v zadevnih napravah naj rajši z razkolniki potegnejo ter so izdajavci nad pravicami svoje lastne matere Cerkve. Med drugim je tudi že nekaj let prepir, kdo bo popravljal skorej vso razderto kuplo nad Božjim grobom, in se zdaj se prav ne ve, kaj ste med seboj dognale Rusija in Francija? V enem naj poslednjiših pisanj patriarha Valerga se bere med drugim: „Viditi je, da francoski minister zunanjstva je Rusom vse mogoče dopustil zastran cerkve sv. groba." Toliko tedaj je pomagala dobljena vojska na Krimu, ki se je bila, češ da, vnela zavoljo svetiš svete zemlje!! — Ravno une dni se je bralo, da so slednjič res prišli ruski stavbarji začet delo kuple nad cerkvijo Božjega groba v edinosti s francoskim stavbarjem. IX. (Ogled mesta. Priljudnost gg. vodjev v hospicu. Ka%-asi. Pot po H«/..ti. „Via Dolorosa." Pilat o ve poslopja. Cerkev sv. Magdaleno. Simonova hiša. Kapela korv. bičanja s samostanom. Ss. stopnice. Katishon in sionske hčere , namen njegove naprave itd. Prelepa podoba in obok Kkei>-Homo. Najden studenec in »um med judi. Siro-tinski otročiči. Postrežba in zapis v spominske bukve.) Dvajsetega sušca, to je, v torek po tihi nedelji smo začeli mesto Jeruzalem in njegove znamenitosti ogledovati. Gospoda vodja avstrijanske romarske hiše sta nam v tej reči prav priljudno stregla, ter nas je vselej saj eden vodil in nam razkazoval in razlagal, če ne še oba. Pred nami pa je kaj mogočno stopal hišni kavas z velikansko palico ter na verhu z avstrijanskim znamnjem. Taki kavas je turške derhali strah, in živa stvar si nc upa kaj zabavljati ali nagajati, kadar je kavas pričujoč. Veliki gospodje imajo tudi po dva ali še po več. Morajo pa jih sami rediti in plačati. Oni so turčini, nekaki beriči, pa vender v veči veljavi in spoštovanji. Perva pot jc bila v Bezeto ali novo mesto, proti severo vzhodu , ker začne se ta oddelek precej pri romarski hiši zgorej ceste križevega pota, ktere perve tri postaje so med Morio in Bezeto. Grede po ulicah od romarniee proti vzhodu ter vratam sv. Štefana so kmali ob poti prostori nekdanjih Pilatovih poslopij, gradu Antonije in tempeljna, ribnika Betezde, obok Ekce-Homo z Ratisbonovo napravo, cerkvica kervavega bičanja itd., bolj od poti višej pa še druge znamenitosti. V tem kraju je imenitna cerkev sv. Ane, ktero smo pa še le o drugi priliki ogledali. Nekoliko višej so ostanki cerkve sv. Magdalene, zidane proti sredi 12. stoletja, ki je bila pa v musulmansko šolo spremenjena, ko so bili Turki Jeruzalem predobili. Kaže se ne deleč od tam tudi hiša Simonova in pred hišo skala z vtisnjeno stopinjo, ki pravijo, da je od Zveličarja itd. Mem druzega imeniten je latinski samostan oo. frančiškanov „pri kervavem bičanji," kterega je Ibrahim-paša 1. 1838 dal oo. frančiškanom svete dežele, po dobroti Maksimilijana Bavarskega pa je bil potem samostan zidan na nekdanjem svetišu s cerkvico Kristusovega kervavega bičanja vred. Stebri te prijazne cerkvice so še od nekdanje v vojskah raz-djane cerkve. Drage altarje je napravila blaga napoli-tanska kraljeva deržina, zdaj oropana in pregnana, od ktere pobožnosti se tudi drugod spominki vidijo. Samo-stanček ima tudi malo romarnico. Vse okrožje tukaj je silo imenitno zavoljo Zveličarjevega terpljenja, ker v teli krajih se začenja tako imenovana „Via Dolorosa" ali križev pot. Kažejo namreč tam novejši stolp s starini podzidjem, ki ga naznanjajo za ostanke gradu Antonije; in blizo njega ob levi, namreč ko se gre od vrat sv. Štefana v mesto, so zazidane vrata, ki so peljale v Pilatovo sodnjo hišo in sicer po svetih stopnicah (štengah), ki so zdaj pri sv. Janezu Lateranskem v Kimu. Nazaj proti avstrijanskemu hospicu grede, ne deleč od poprejšnjega, sem vidil drugo svetiše, ki mi je stokrat ljubše, kakor ko bi bil vidil vse kitajsko cesarstvo in spoznal sem moža. ki sem ga že davno želel viditi in mi je pogled njegovega obličja bil dražji od blišobe vsih azijanskih mogulov in velicih inogulov. Prišli smo bili- namreč v napravo preslavnega Alfonsa K a t i s b o n a, v novi vstav sionskih hčer, kterega začetnik je ravno Katisbon. Ta naprava je v enem naj lepših krajev ob „Vii Dolorosii" precej pri poti in je narejena tako okusno, da ne v Jeruzalemu ne drugej sc mi ni naključilo poslopje temu enako, pa veliko ga še ni dodelanega. Vse kar Katisbona tiče, je tako tehtno in mično, da malo kaj enaccga, torej bom za zdaj ob kratkem povedal, kar sem danes opazoval, naslednjič pa upam vstreči, ako malo obširniše spregovorim o Ratisbonu in njegovem djanji. Katisbon Marija Alfons je mož srednje postave, dobro podpert, čverst, lepega života, pa Še lepši duše, vse na njem je edino in ravnomerno. Nos ima orlovat, obličje nekoliko podolgasto - okroglo in polno, primerno debel vrat, lase černe in po francoski šegi česane, vender ne predolgih. Brada je velika, gosta, v sredi siv-kasta, čelo obokano in srednje visokosti, oko sivo in prijazno — pa moško-rezno , vsi udje čversti, vsa obnaša živa in urna, duh poln serčnosti in nepremagljivosti. „Zarčs, taki značaj premagati — je premogel le čudež!" sem si mislil premišljevajc nekdanjega izraelskega sina, in sedaj tako velikoserčnega katoličana. Namen svoje naprave nam je povedal z malo besedami nekako tako-le: „Supcr „„Via Dolorosa"" sint ..,.tiliae Sion,"" ut Dominum consolentur." Ob žalostnem ali križevem potu naj bodo nove redovnice, „Sion-ske hčere," da bodo Zveličarja v Njegovi britkosti tolažile: s premišljevanjem in molitvijo, zlasti za spre-obernjenje judov itd. Kavno na tem mestu so judje vpili zoper izpostavljenega Sinu Božjega (Ecce - Ilomo.: .,Križaj ga, križaj! Proč z njim! Njega kri naj pride čez nas in naše otroke itd.!" Tukaj naj se godi zdaj ravno nasprotno od tega, kar so počenjali nekdaj nesrečni očetje. — Vse v tem lepem poslopji opominja pre-bivavce na nekdanje britkosti Zveličarjeve. povsod je rudeča barva, na kelihih in po vsih orodjih in napravah so krone, v začasni kaj čedni kapeli pa stoji prekrasna podoba Ekce-Homo v človeški velikosti iz kararskega marmorja, belega kakor mleko. Izdelal jo je v Rimu neki Poljak. To delo se nikoli ne more prehvaliti; kraljevo veličastvo je zedinjeno z ,,Možem bolečine." Vožnja samo od Jafe do Jeruzalema je stala f»<> napolconov, koliko pa podoba, niso povedali; — dozdeva se iui, da bi utegnila biti darilo od sv. Očeta. (Konec IX. nasl.i Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Izročeno iz neduh. roke.) V „Prcssi" beremo: ,,Jezuiti so še zmiraj vzrok, »la se ljudstvo v Pragi nc pomiri. Sc pred Božjo službo nepokojneži ro-govilijo okoli cerkve. V sprednje izbe zmirom mečejo kamnjc, zadet pa še vender ni bil nobeden, ker so se oo. umaknili v notranje sobe. Nadškof in kardinal, ki je jezuite poklical, jc neki nad tem zelo nejevoljen in tudi drugi gospodje se nad tem obnašanjem množice močno hudujejo. Pripravlja sc menda velikanska prošnja (Monstrc - PetitionJ, ktera se bo vladi predložila, da naj se oo, zopet odpravijo." — Jezuiti so tedaj vzrcjc, tla je ljudstvo nemirno. Čudna logika ta. Da bi |Prcsse" in njene pajdašice rade vidile , da bi sc odpravili nar prej jezuitje, potem vsi meniški redovi in slednjič ves svečeniški stan, to žc davno vemo. Zbegano , zapeljano in ubogo ljudstvo bi pa poslednjič padlo nad svojc „osrcčevavcc," kteri mu jemljejo naj dražji kar ima, namreč versko zavest. Kteri pa so sovražniki jezuitov, smo žc večkrat povedali: ti so namreč vsi psevdo - liberalci ali učeni brez vere in katoliške zavesti, ti dobro poznajo jezuite, smertno jih sovražijo; laž in resnica, tema in svetloba, potuhnje-nost in odkritoserčnost sc nc strinjate, ne poprijaznite: druga podkupljena, nevedna, zapeljana in zbegana množica jih pa sovraži, ker jfc tako šega na svetu, ker je omikan tisti, kdor zoper jcfisuite govori, neveden pa tisti kdor jih zagovarja. — „Ko bi bili vi tega sveta, bi vas svet rad imel, ker pa niste od sveta, vas pa svet sovraži ; pa vedite, da jc svet mene poprej sovražil," to sc spolnuje nad vsemi gorečimi duhovni, dokler se časi ne spolnijo. { — Verli učitelj g. A. iVaprotnik, ki zraven svojega poklica s šolskim „Tovaršlm" toliko dobrega deželi dela, jc k vsemu temu šc postrani prav radoviten pisatelj. Kndan smo priporočili lepo delo „Marija Pomočnica" molitvenik, posvečen M. De v. na Brezjah, za vnemo in pobožnega duha; — danes naznanjamo pa za_ veselo dobrovoljo „Palčck-a," koledarja za I. ls»'«7, ki jc žc v drugo na svitlo prišel (pri Milicu; in obsega zraven navadne pratikc šc precej podučne in vedrilnc tva-rinc v vezani in prosti besedi. Od sv. Katarine v Topolu. 30. vinotoka. Komaj jc preteklo 7 tednov , kaj jc v Lipji blizo cerkve sv. Katarine hud ogenj v nafcli hitrosti razdjal in pokončal lepo, ravno prenovljeno hišo s f> poslopji vred, 12 goved, 27 ovac, 5 svinj, vso klajo, hišno in gospodarsko orodje, vsa oblačila, z eno besedo — vse do čistega, škoda je cenjena na 4<>i>0 gld., — v resnici velika nesreča za enege samega kmeta v hribih . ker j«» s tem razun zemljišč ^se zgubil in ker jc vožnja p«, gerdih stermih potih tako težavna in izdelovanje pohištev silno trudno. Zanašal se je usmiljenja vredni siromak na pomoč dobrovoljnih sosedov, kteri so mu do zdaj radi in z veseljem pomagali, ali glej! — strašen ogenj je 29. vinotoka ob dveh zjutraj njegovim sosedom v Topolu (2«>o korakov od cerkve) zopet čisto pokončal 3 hiše, hleve, pode, klajo, veliko žita itd.! — Zavoljo pomanjkanja gasilnega orodja, vode in gasivcev, ker so ljudje vsi še terdno spali in so tudi vasi raztresene, ni bilo mogoče ljudem razun živine veliko druzega oteti. — Kam se hočejo ti reveži zdaj podati, akoravno so bili za nekaj malega zavarovani, kje za se in za ubogo ži-vinico na zimo, ki že na duri terka, prebivališča in živeža iskati in zdatne pomoči dobiti, kakor le pri usmiljenem Bogu in radodarnih ljudeh! — Bog in dobri ljudje naj se tedaj usmilijo ubozih pogoreleev! '*) — Is Ribnice 2<). oktob. 1*60. Više in niže smreke, lepo razdeljene, vendar pa med seboj v višavi zvezane z zelenimi venci, robijo prostor, 24 sežnjev dolg, in 11 sežnjev .širok; z njihovih veršičkov v hladnem zraku vihrajo belo - modro - rudeče zastave. Na tem prostoru je ob devetih zjutraj pod milini nebom zbrana množica, ki šteje do 3000 glav, željno pričakovaje tega, kar ima priti. Tudi veljaki so med množico. Ura v lesenem stolpu odbije devet. Kar jamejo možnarji pokati, od Velike in Male gore se odmeva njih grom; lepo ubrani zvonovi veselo zadone po dolini; iz lesene, začasno postavljene kapelice slovesno stopa osem parov duhovnov proti obrobljenemu prostoru; perva dva — rojaka ribniške fare — na belo pregernjenih nosilih neseta štiri-voglat kamen, čegar pok r i valeč venča cvetličen šopek, brez para pa gredo ljubljanski stolni prošt in škofov vesoljni namestnik, prečast. g. Anton Kos, z mitro pokriti in opirajoči se na škotjo palico. Ko sprevod dospe na omenjeni prostor, razdeli se množica tako, da duhovščini gaz naredi sredi med seboj. „Kaj vse to pomc-nja?" vprašal bode tujec; Ribničan pa mu bode odgovoril: „Danes je tisti veseli dan, po kterem smo Rib-ničanjc že dolgo hrepeneli; danes se ima novi naši cerkvi temeljni kamen blagosloviti in vložiti; ljubljanski stolni prošt in škofov namestnik so nas počastili s tem, da so prišli opravljat pomenljivi obred. Sešla se je iz tega namena skoro vsa duhovščina naše dekanije, trije duhovniki, v naši fari rojeni, in tudi sosednja dva dekana, cirkniški in kočevski, sta nas razveselila s svojo pričujočnostjo." Obreda, s kterim se novim cerkvam blagoslavlja in vlaga temeljni kamen, ne bodem popisoval, kajti popisan in razložen je v 20. in 27. listu „Zgodnje Danice" 1*54 1. ; zderžati pa se ne morem, da nc bi omenil pridige, v kteri so preč. g. prošt in vesoljni škofov namestnik z vzvišanc leče s svojo pohlevno besedo nagovorili zbrano in pazljivo poslušajoče množico. „Le eno je potrebno : edino, neumcrljivo, in drago odkupljeno dušo zveličati, kajti če se ona pogubi, zgubljeno jc vse, zgubljeno na vekomaj, ta zguba se ne da nikdar več popraviti. Da se pa zveličamo, treba nam je pomoči in milosti Božje; ta se nam deli zlasti v cerkvi, toraj je cerkev naj imc-nitniša hiša v soseski, ona je prava hiša Božja, v njej prebiva živi Bog med svojim ljudstvom. Soseske Bogu na čast zidajo cerkve, toda veliko veča čast je za sosesko, da hoče Bog prebivati med njo. Bog, ki ga ne more nebo obseči, ne potrebuje zidanih hiš, potrebujemo jih mi; zato so darovi, ki jih sklada soseska, da ž njimi cerkev zida, soseski sami na korist. Še nikdar ni bilo slišati, da bi bila ktera soseska obožala s *} la popis« k j,' vmlniatvo prejelo spremljen z besedami: ..Morebiti »e ktor.. UMnilj. rio -ene k ljan»ki pomoči nagne, posebno rati-niariiili Ljubljančanov, kterim j.- 9 Katarina dobro znana." J»j' Vred. tem, da je cerkev zidala, kajti Bog je bogat in radodaren vračevavec. Kdor to živo premišljuje, temu bode jako polajšan trud, ki ga čaka pri zidanji nove cerkve. Tedaj serčno, složno in z veseljem na delo, sleherni naj stori rajši več, ko manj. Pri vzajemnem delu, ki se bode veršilo z zedinjenimi močmi, bodo hitro rastle stene, vzdigovalo se stebrovje in razpenjalo sc obočje nad prostorom, kjer sedaj stojimo. Ko bode poslopje doveršeno, prišli bodo škof mazilit in posvetit vašo cerkev, da bode dostojno prebivališe nebeškemu Jagnjetu, ki sc bode dan na dan darovalo ne le za vaše, ampak tudi za grehe vsega sveta. Takrat bode pozabljen ves trud, veselje vam bode igralo v sercih, da je Bog blagovoljno sprejel delo vaših rok." To so bile glavne misli izverstnega govora, ki je gladko in milo tekel iz prepričanega serca in poslušavcem tako globoko segel v serce, da ni bilo očesa, ki se nc bi bilo rosilo. — Po darovanji (ofru) so prečast. g. prošt veliko mašo peli v prekrasnem šotoru, ki je bil postavljen na zidališču. Ravno o poldne je bila končana slovesnost, ktero bodo pričujoči Ribničanje pomnili do smerti ter jo ustmeno izrooevali svojim otrokom in vnukom. Le mimogredč omenjaje obedi, pri kteri se je verstila zdravica za zdravico, naj še pristavim besede, tiskane na kožo, ki sc je vložila v temeljni kamen. Grlasč se tako-le: Za Pija IX, rimskega papeža, Franca Jožeta I, avstrijskega cesarja, J erne j a Vidmar j a, ljublj. knezoškofa, Ignacija Holzapfelna, dekana in župnika ribniškega in njegovih dveh kapelanov RihardaFranka in Matija Smole j a so tej cerkvi, ktero ribniški fa-rani sv. Štefanu papežu materniku na čast na svoje stroške s pomočjo cesarjevo kot svojega patrona zidajo na mestu svoje prejšnje prestare in veliko pretesne, vpričo vseh letos novo izvoljenih županov ribniške fare in silne množice druzih faranov in sosedov slovesno blagoslovili in vložili ta temeljni kamen Anton Kos, ljubljanske stolne cerkve prošt in vesoljni škofov vikari. V spomin tega imenitnega dneva smo v ta kamen vložili zapečateno pušico ter vanjo deli :v 1. To pismo, pisano na kožo. 2. Štiri karaenčeke (in sicer: enega z Oljske gore, enega z gore Tabor, enega z verta Getsamena in enega iz „Ecce Homo" oboka, nedavno izkopanega, na kterem je Kristus stal), ktere je seboj prinesel Luka Jeran, kapelan v Ter-novem, ljubljanskem predmestji, ki je bil letos romal v sveto deželo. 3. „Zgodnje Danice," katoliško-cerkve-nega lista, naj novejšo številko 30. od 20. oktobra 1866 1. 4. „Gospodarskih, obertniških in narodnih Novic" naj novejšo št. 43. od 24. oktobra 1866. 1. 5. Zemljevid in popis ribniške doline od 1864. 1. V Ribnici — na zidališču nove cerkve — v ponedeljek po 23. nedelji po binkoštih 29. oktobra 1866. leta. V spomin tega imenitnega dneva je bilo to pismo tiskano tudi na papir v toliko iztiskih, da so vsi pričujoči duhovni in vse županije ribniške fare dobili po enem iztisku; enega teli iztisov pa so tudi podpisali vsi, ki so podpisali onega na kožo, tako da je ta tudi izvirnik, ki se bode hranil v novi cerkvi. Priserčna hvala in slava bodi izrečena prečast. pro štu, da so Ribničane tako počastili in vzvišali slovesni in pomenljivi dan! Pivke. V rožnikransko nedeljo smo tudi v teh krajih imeli posebno in redko slovesnost, drugo novo mašo, ki sojo obhajali čast. gosp. France Križaj, farman (fajra.) v Hrenovicah. *) Zlatomašnik so bili rojeni leta 1790 na Godešiču blizo škofje Loke, so bili *) Malo let jo, da bi se obhajalo toliko zlatih m%», kolikor lotos ; to je res posebno veselje in čast za deželo. Vr. posvečeni 1. 1816; v duhovni službi so bili na gorenski, dolenski in notranjski strani in sicer kot duhovni pomočnik v Srednji vasi v Bohinji, Loži, v Polhovem gradcu in Komendi, kot ekspozit na Verhpolji v Moravski tari, in kot farman v Dolih pod Litijo, in zdaj že 17 let v Hrenovicah. K njihovi zlati maši je bilo zbranih razun v. vr. g. dekana Postonjskega P. Ilitzingcrja še štirnajst druzih mašnikov, sosedov in znancev, in vmes osem prejšnjih in sedanjih duh. pora. čast. zlatomašnika. Vernega ljudstva se je bila sošla tudi velika množica, nekaj sicer zavoljo praznika, ki ga je obhajala bolj posebno rožnikranska bratovšina, že pred 1. 1690 ondi vstanovljena in 1. 1855 ponovljena, naj več pa zavoljo slovesnosti zlate maše, kakoršne nihče v teh krajih ne pomni, nikomur tudi po sluhu ni znana, če ravno so bili ondi večkrat priletni mašniki, in so nektere tare obilno stare (za Ilrenovško na pr. se zna farman Simon Piačenski 1318.1.). Počastili so zlatomašnika tudi g. predstojnik Senožeški, Št. Klančič s svojo pričujočnostjo. — Častitljivi zlatomašnik so sicer še zadosti zdravi, samo noge jih težko nosijo, da jih je treba deloma tudi pri svetem opravilu podpirati, in da so tudi, ko so bili s procesijo v cerkev spremljani, si s palico na poti pomagali. Pa tudi palica ni ostala brez pomena; opominjevala je namreč, kakor so jim g. dekan pred odhodom bili sporočili, na njihovo dosedanje dolgo popotvanje, in pa na poslednje ne lahke stopinje proti večnosti. Cerkveno opravilo so zlatomašnik začeii s krepkim petjem pri poklicu sv. Duha „Veni sanete Spiritus" ter krepko opravljali sveto daritev do konca. — V govoru med svetim opravilom so g. dekan začeli z besedo, kaj je vzrok takemu obilnemu in slovesnemu shodu, kakoršnega ta cerkcv ni lahko kdaj imela, če ravno je stara tarna in ima mnogo podružnic. Izpeljali so dalje stavek, da je ta dan pomniti kakor god zahvale, ktero naj daje zlatomašnik Bogu za to, kar mu je On dal dočakati, ktero naj pa tudi verno ljudstvo Gospodu skazuje zato, kar mu je sedanje čase na tem svetem mestu došlo dušnega blagra po Gospodovih mašnikih, in kar je njegovim prednikom dohajalo Božje milosti ravno tukaj, kjer so od nekdaj duhovni pastirji stali, kakor ne tako po bližnjih in daljnih krajih. Zlatomašniku ni šteti samo obilnih let, ki so jih doživeli, temuč zlasti vse milosti nebeške, ktere so sami prejemali v presveti daritvi sleherni dan v družbi s svojim Gospodom in Bogom in do kterih so pa tudi svojim izročenim ovčicam pomagali z nebeškimi nauki in z duhovnimi opravili. Vernemu ljudstvu pa je tudi pomniti, koliko dušnih dobrot jim dohaja po cerkvenih mašnikih ravno iz oznanovanja besede Božje in iz opravljanja svete maše in svetih zakramentov, tedaj mu je tudi skerbeti, da svojo zahvalo z djanjem skazuje in si opravila duhovne službe v zveličanje obrača. Pa vernikom pričujočim je tudi vediti, da ne samo oni, temuč tudi njihovi očetje in predniki za sto in sto let so se na tem mestu vdeleževali nebeških darov. V takem spominu tedaj naj zlatomašnik danes opravijo petdesetletno daritev sv. maše v zahvalo Bogu, Očetu vsih dobrot, pa tudi Marii, vseh bcsednici pri Bogu, za vse leta svojega življenja in za mnogotere dari milosti Božje; prosijo naj tudi za vse šc žive ovčicc, ki so jim šc zdaj izročene, spomnijo naj se vseh poprej izročenih duš, zlasti njih, ki so že ločene iz tega sveta. Vsak pričujoči vernik pa, bodi si duhoven ali nedulioven, naj se zedini z zlatomašnikom, da tudi po svoje se zahvali Bogu za vse dočakane leta in za vse prejete dari. Vseh skupaj sklep pa naj bo, tako ravnati vse prihodnje dni svojega življenja, da kdaj pastir in čeda, duhovni in verne duše bodo združeni v nebeški Božji hiši, in bodo vekomaj darovali Bogu iu Božjemu Jagnjetu daritve hvale in časti. — Opravilo svete maše jc dalje spremljcvalo lepo petje, vmes tudi pesem za zlato maso nalašč vbrana (gl. na koncu). V zadnje so čast. gospod farman kot zlatomašnik pred altarjem džlU blagoslov, ker na prižnioo jim ni bilo lahko mogoča priti. — Od druzega, kar je sledilo po vsem opravilu, ni potreba na drobno pisati: pa posebej je priraerjeno opomniti, da popoldne se je v slovesnih petih litanijaj počastila Marija roženkranska Kraljica, ktero za Bogcin morajo tudi zahvaliti zlatomašnik in pobožni verni :i, ker ona je posebna pomočnica vseh kristjanov. — Cer sc od drugod na Kranjskem vedno piše o cerkvenih naredbah in popravah . bodi si povedano, da tudi na pivki nismo zadnji v tacih pobožnih delih. Cerkev sv, Daniela v Zalogu pod Postojno, ktere zidovje jc žugalo jazpasti, sc jc letos popravila in ipravna za Božjo službo. Novih dobila tri cerkev sv. Marjete v po dobroti gospe Marije Kali-itajo 1534, 853 in 476 ft.; dva linah poleg št. Petra, ki tehtata predelala, da bo zopet p zvonov lepo vbranih jc Kočah v Slavinski fari strove, ki po versti te cerkcv sv. Jerneja v Pet 1<>45 in 662 ft., in ccrkev sv. Antona v Stari vasi pri Postojni enega, ki tchtaJ>P.) ft. in se tudi vjema s prejšnjima dvema. Tudi farni cerkvi v Hrenovicah in v Slavini ste prejeli pri iltarjih popravo in nov kinč v novih podobah. 0 flati masi ans kot Simeon presrečni Mašnik zlat gre pred altai Da zroči dobroti večni Petkrat desetletni d ir. 1 Božja milost bod", ji hvala! Sc je zdaj nad njim skazala. Ohranila mnogo let • Ga jo za poklic presvet. j Stan duhovnega pastirja! S Svet enac'ga ne pozna; t Kralj po zemlji moč razširjl, Mašnik ključ nebes ima. Kralj telesa vč vkleniti, Mašnik duše zna rešiti i Uni le za Čas »lari . Ta za večnost jih deli. Iz Kobarida, 25 iz naše fare v Gorico Zlati mašnik , dolgo leta Si resnico Božje učil, Prot nobesom do Očeta Dušam zvest vodnik si bil. /»•Ije njih pred Boga nosil. Milost jim od zgoraj prosil ; Dar vse spravo in miru Daroval za nje Bogu. Jezus kdaj poslal je tebe, Kakor sam je bil poslan ; Zdaj te vabi gor do sebe, Kjer bo trmi ves plačavan. Kakor tukaj zbrana čeda. Se v oči s pastirjem gleda: Skup naj vživa gori mir, Kjer jc On, vseli duš pastir. Ilitzin ger. oktobra. —č. Šlo jc nekaj ljudi ker je bilo po Danici oznanjeno, da bode v jezuitovsk cerkvi poleg Travnika slovensk misijon pod vodstvom čč. oo. Doljaka, Bankiča itd. —-Pa kako so se zavzeli , ko je pridigar v nedeljo zjutraj (21. okt.) po dokonča icm govoru „o trojnem domu pravega kristjana" oznan 1, da bodo vsaki dan misijona, ki se ima v pondeljek $2. okt.) začeti, sicer trije govori, pa slovensk lc eden, drugi italijansk, tretji lašk (furlanski. Ostali so ti nauka željni našinci dva dni v mestu ter slišali dve lepi slovenski pridigi iz ust č. o. Doljaka. Žal jim je bilo, da niso dobili, česar so pričakovali. Pričakovali so namreč, da bodo v dveh dneh kakih šest misijonskih govorov slišali ter bodo s temi za daljni pot obilno odškodovani. Žal jim je bilo šc zlasti zato, ker so videli, da talijanska in furlanska pridiga le redke poslušavce imate, slovenska (če tudi zjutraj v mrazu» pa obilno množico. Rekli so mi: Zakaj bi ne mogel biti v Gorici čisto slovensk misijon (ali duhovne vaje)? Sej je v Gorici dovolj Slovencev in v bližnji okolici tudi, bi gotovo radi vsaj poldrugi dan v mestu ostali, da bi kakih pet pridig slišali. Pet —to bi že kaj zdalo, zlasti ker bi jih slišali v kratkih prcnchljejih; ali sami dve v istem času slišati je premalo. Komaj nas ena ogreje, že zopet omerznemo, preden druge dočakamo. Treba jc mah za mahom po naših terdih sercih biti. Prav imate; sem odgovoril. V naši Gorici bi imele biti vsako leto slovenske duhovne vaje, da bi sc ljud- stvo, ktero se v mestu popači, se tudi v mestu zopet popravilo. Slovenci iz goriške okolice bi gotovo take vaje na trume obiskovali, zlasti če so ob takem času, ko ni tako silnega dela na polju. Cisto lašk (prav za prav talijansk) „kvarezimal" sme biti, zakaj bi ne smel biti tudi cisto slovensk misijon ? v Iz Gorice, 8. listopada. Šolsko leto v klerikalnem semenišču se prične 18. tega mesca s slovesno sv. mašo, 19. pa šolski uk. Iz Amerike. St. Pavel Minesota. 13. oktob. 1866. Veliko, veliko se je spremenilo, odkar sem Vam zadnjikrat pisal: Vi ste zanimive kraje obiskovali, po Evropi je vojska razsajala, v Ameriki smo radovedni časnike prebirali o strašni evropejski vojski. Mir se je po-vernil, pošte so zopet v redu, tedaj si lahko mirno dopisujemo. Tukaj v Minesoti cerkveno in posvetno življenje od dne do dne bolj napreduje, tudi v merzlih severnih krajih po indijanskih gojzdih in travnikih se napredki kažejo, vsaj med naselci, kakor boste iz tega kratkega dopisa previdili. — Pred 14 dnevi sva bila s č. g. Buh-om v št. Pavlu, ker zdaj je prav pripravno doli iti, železnica žc gre do št. Klavda, tudi plačamo mi le polovico voznine, bodi si katoliški duhovni ali prote-stanški pridigarji, kar reče se „clergyman" (klerdžemen ) in koj verjamejo brez druzih dokazov, ker po obleki tudi nc morejo soditi, amerikani namreč tako laž sovražijo, da si malokdo upa le sumiti, da ta ali uni resnice ne govori. Mesto št. pavelsko se je v tem letu jako spremenilo, Še čez tri sto novih hiš so zidali, veliko krasno kat. cerkev itd., vse kaže napredvanje; tudi ljudi je veliko več, še čez trideset tisuč se jih je samo v Minesoto to leto naselilo. — V št. Pavlu sva se mudila tri dni, ter še le v saboto odrineva zopet proti severju: g. Buli so ostali čez nedeljo v št. Klavdu, jaz sem pa v dežju naprej popotoval proti Belprerii. P«»zno zvečer sem dospel do nemškega sela v Platrivru, kjer sem prenočil in se drugi dan (v nedeljo zjutraj) zgodaj v prav neprijetnem vremenu na pot podal, ker imel sem še pet ur do Belprerije, vender sera došel o pravem času za veliko mašo. To je bila zadnja nedelja, da sera v Belprerii Božjo službo opravljal, ker škof so me iz g. Pircovih misijonov vzeli in rae pošljejo za samostojnega misijonarja v mesto „Wabashawv južni Minesoti pri reki Misisipi. Akoravno nisem škofa nikoli prosil, da bi me prestavili, akoravno sem tudi gori v Belprerii zadovoljen bil, rae vender veseli, da so rae prestavili, ker zdaj se mi velikansko polje odpre, kjer bom z Božjo pomočjo z veliko večjim vspehom delal, kakor bi bilo gori v severnih krajih mogoče. Belih je v severnih ravninah Ic malo, z Indijani pa terdo gre in še okolišine so take, da je skoraj nemogoče z vspehom delati: podpore od nobene strani toliko, da bi kaj prida izdalo, Indijani preveč raztreseni na dalje o krogu, in >e ti kar jih je skupaj, se večkrat kam preselijo, da sladkor delajo, ali divji rajž berejo; prodajavci nesrečnega žganja jih popačijo (terdo je prepovedano od vlade Indijanoin žganje prodajati, vender se še zgodi skrivaj), protestanški pridigarji jim možgane mešajo, deržava jih vedno bolj v raerzle kraje poriva, tako da bi se misijonar mogel s strašnimi težavami in sitnostmi bojevati, ko bi prav Indijani voljni bili našo vero sprejeti, ali 'Jčipvovci so bolj terdi, kakor so bili Otava-Indijani v Mičiganu, kjer so jih mil. Škof Baraga, v. č. g. Pire, č. g. (Vbulj toliko spreobernili. Jaz mislim, da bi bila naj boljša podlaga omike poljedelstvo; ali tega sc nikakor nočejo poprijeti. Vender Božja milost včasi čudne reči tlela, znabiti, da tudi te sirote kmalo obiše, misijonarji se gotovo ne trudijo premalo, da bi te ptuje ovčicc v ovčnjak Gospodov pripravili. — Pri belih je tu grozno pomanjkanje duhovnov, posebno ker toliko naselcev pri- haja. Po več krajih je tri sto, štiristo družin blizo skupaj, ki nimajo duhovna: duhovnije so tolike, da jih je včasi nemogoče oskerbovati; en misijonar tukaj ima še čez devet tisuč duš pod svojim varstvom in vodstvom. Tudi k glavnemu misijonu „Wabashaw," kamor jaz pridem, se je popred štelo še 17 druzih misijonov; zdaj so jih neki par od njih m. škof sosednjemu misijonarju dali. Imel bom tam večino Ircev, veliko Nemcev in Francozov opravljati, dosti za pet duhovnov, kakor škofijski duhovni pravijo; pa treba bo biti le samemu in delati z Božjo pomočjo, kolikor in kakor bo moč. Vender poglejmo še malo v severne kraje, kjer sera popred bival, ker o prihodnjem misijonu bora pozneje bolj natanko pisal. Preden sera zapustil zgornje kraje, sera še Slovence v št. Jožefu previdil, jih spovedoval, jim pridigoval, jih potem malo okrog obiskoval itd. Je jih zdaj žc čez sto v št. Jožefu in so večjidel prav zadovoljni; posebno tisti, ki kako rokodeljstvo znajo, so prav dobro zadeli; tem, ki so še le zdaj prišli, se malo bolj terdo godi, pa sej je vsak začetek težek. Ni ga tu tako pripravnega in varnega kraja zanje, kakor je št. Jožef, imajo blizo cerkev, mašo vsaki dan, včasi jih slov. duhoven obiše in previdi, živijo med pobožnimi Nemci, ki se res izverstno obnašajo pod vodstvom nevtrudljivih benediktinov. Dobro znamnje tega je, da tam vsako nedeljo čez 40 Nemcev k mizi Gospodovi pristopi. Tudi imajo Slovenci tu upanje, da dobe v par letih slovenskega duhovna. V št. Vincencu je namreč Slovenec g, Pavletič pri benediktinih v samostanu, in ta kanton, v kterem je naselstvo št. Jožef, samo benediktini previ-dujejo, ki bodo gotovo g. PavletiČa tje poslali, da zamore tudi Slovence oskerbovati, posebno če jih še več pride. — Iz št. Jožefa sem šel peš v Platriver, sedem ur deleč; prišel sera tje v petek zvečer o. vinotoka. V saboto prideta tje tudi č. gospoda Buli in Tomazin, ker v nedeljo, 7. vinot., je bila tam v samotni pdšavi prav mična slovesnost; blagoslovili smo namreč majhno cerkev, pod vodstvom nevtrudljivega misijonarja g. Buha narejeno. Kako se je zvonilo, streljalo itd., od kaj tacega se tu, se ve, ne more govoriti; pa čisto veselje se je bralo na obrazu vsakega, ki je v cerkev stopil v tej krog in krog z gojzdi obdani samoti. G. Buh so cerkvico slovesno blagoslovili in potem slovesno mašo peli; gosp. Tomazin je imel prav mičen in ginljiv govor, prav pripraven taki slovesnosti v teh samotnih krajih; pravil je med drugim: ,,Tukaj, kjer se je pred malo časom le divje rjovenje zveri in čudno bobnenje indijanskih bobnov slišalo, tu zdaj stoji prijazna kat. cerkvica, ki jo ravno danes službi Gospodovi izročujerao." Razlagal je na dalje potrebo daritve in potem posebno vrednost in visokost naše daritve , namreč daritve sv mase. — Povzdigovalo je slovesnost tudi za ta kraj izverstno petje krovinških in domačih pevcev in pevkinj, peli so krasno latinsko mašo, in jaz sem zraven harmonium (fisliar-moniko) igral. Vse jc bilo prav veselo te slovesnosti, vsak je rekel, da bi nikdar ne verjel, da sc zamore v tej samoti kaj tacega pričakovati; celo protestantje, ki so bili pričujoči, so bili jako zadovoljni, neizrečeno jim jc dopadlo, posebno tistim, ki še nikoli popred v nobeni kat. cerkvi niso bili. — Na kosilo jc povabil neki Nemec okoli 40 oseb; prav dobro smo sc imeli, vse je bilo praznično, celo okinčanc torte so sc na mizo prikazale, vse je kazalo, da to je imeniten dan za samotne prebivavce. Popoldne ob treh smo imeli slovesne ve-černice z godbo, in k slovesu sera imel jaz pripraven govor do zbranih ovčic, ki sem jih celo leto pasel; govor namreč za slovo, bilo je zadnjikrat, da sera jim pridigoval, ker treba je bilo hiteti proti št. Pavlu. V ponedeljek zjutraj po maši odrinemo; prav težko se mi je bilo ločiti od teh dobrih in prijaznih Nemcev. Možje so me daleč spremili in s solznimi očmi so mi zadnjikrat roke podali; ločitev od dražili ljubljenih prijatlov in znancev je pač težka. Bil sem tudi v Krovingu, da bi se pri v. č. gosp. Pircu poslovil, pa jih nisem dobil doma; bili so v daljnem misijonu med Indijani. Treba se jc bilo tedaj pismeno posloviti, ker osebno ni bilo mogoče. — Zdaj sem tedaj v st. Pavlu in tu malo pomagam, ker so mil. škof in „general-vikar" pri zboru v Baltimor-u, in tedaj tu v škofii duhovnov primanjkuje, še le 17. vinotoka se podani v novi misijon, kjer bo treba noč in dan delati. — G. Čebulj mi piše, da je bila te dni v Mičiganu slovenska nova maša; pel jo je č. g. Janez Vertin iz Dolenskega, ki je nekaj pod vodstvom gosp. Čebulja, nekaj v semenišču v Milvaki svoje študije do-veršil. G. Vertinov oče, ki tudi v Mičiganu stanujejo, so dobro pojedino napravili, in prav po domače so se radovali, kakor mi g. Ccbulj piše.^ — Zgod. Danica nas jc bila dalj časa popolnoma zapustila, mislili smo, da je zaspala; pa v veselje zopet nas je obiskala v tem daljnem svetu. Še naj omenim, da smo imeli včeraj popoldne tu velikansk požar v sredi mesta; vender pri izverstnih amerik. pripravah za gasitev ni ogenj daleč segel, akoravno je bilo viharno: velikansk lesen hlev in skedenj je pogoril, in 14 konj je v ognju konec vzelo. — Vreme imamo zdaj kaj prijetno, tako imenovano indijansko poletje; kolere se malo bojimo, ki v bližnjim velikim mestu Čikagi precej razsaja. Preserčno pozdravim vse drage rojake, posebno svoje duhovske prijatle in sobrate v Kristusu. Molimo in spominjajmo se eden druzega posebno pri sv. mašah, da bi nam Bog dal obilno sadu našega truda, da se enkrat s svojimi ovči-cami v nebesih veselimo. Z Bogom! Jaka Trobec s. r. Napis: Rev. James Trobec Wabasha\v P. O. Wabasha>v Co. Minesota. Via: Bremen, New-York. North-Amerika. Kaj je hej novega po širokem sreiu ? Svitli cesar so se med velikimi slovesnostmi včeraj na Dunaj vernili s Češkega, kjer so bili povsod sprejemam z velikim veseljem in delili dobrote znamenite. „Zkft." piše, da je novi minister zunanjstva Beust. protestant, imel namen konkordat odpraviti in civilni zakon postaviti, Njili veličanstvo svitli Cesar pa so mu to iz osnove izbrisali. Bog živi našega katoliškega Cesarja! Pariška „Presse" piše, da Rusija in Prusija ste si do dobrega roke podale. Ako bi Rusijo kdo motil v njenih osnovah za jutrovo, ji bode Prusija pomagala: in ako bode Prusijo kdo motil v njenem omreževanji severne Nemčije, ji bode Rusija pomagala. Zraven tega ima pa Rusija šc Ameriko na strani; kdo ve, kokošne uganke so pa tukaj vračs, ker dandanašnji jc mnogim vladam vštric sreče narodov le preveč mar njih lastna saraopridnost. Take sebičnike ima Avstrija na eni in drugi strani. K kterim se hoče nagniti? Ko bi pač bolj na Boga kakor na ljudi, in svojim lastnim narodom bolj kot tuji pomoči zaupala. Iz Lužic, piše „Blah.," roma vsako leto množica vernikov v slovesnem obhodu v Bogusudov v Cehih. Lanskega leta zopet pride taka procesija do Gottlcube, protestanške vasi ob saksonski meji; prebivavci pa so jo sprejeli z zasmehovalnim kričem, nekterim romarjem se jc celo sila delala, pa ne da bi se bili vradi kaj zmenili za to počenjanjc. Ne dolgo potem je pogorela cela vas Gottleuba. Berž ko katoliški Lužičanje zvedo to nesrečo, napravijo zbirko in pošljejo tolarjev po-gorelcem, pristavivši k daru te - le besede: „Od Luži-čanov, ki vsako leto romajo skoz Gottleubo v Bogu-sudovo." Preblago to raaševanjc je zmagalo prebivavec pogorele vasi: zakaj ko se je ietošnja procesija bližala, pridejo Gottleubarji Lužičanom naproti, jim podajajo množino vencev in cvetlic, jih obkladajo s hvalo in zahvalo ter daleč spremljajo bogoljubne popotnike. — Slovenci, učimo se maševanja od svojih bratov slovenskih Lužičanov! Rimsko. Sv. Oče so v ravnem in čverstem nagovoru 29. vinotoka zavergli, obsodili in za neveljavne izrekli vse krivice in nasilstva, ktere je piemonška vlada s toliko prederznostjo storila in jih še dela katoličanom. Rimu in katoliški Cerkvi, in z njimi vred so ograjali tisti prešeštni civilni ali zaplotni zakon, ki je enako škodljiv katoliškemu nauku kakor človeški družbi. V drugem nagovoru so razodeli preganjanja, ki jih katoliška Cerkev terpi na Ruskem in Poljskem, pa kako ruska vlada z Rimom storjene pogodbe veči del ui spolnovala in jo svoj pot prelomljevala itd. Prihodnjič več o tem. Iz llerolina. IS. vel. serp. so se v neki družbi čver-sti mestnjani, zlasti tergovci, pomenkovali zastran poslednjih dogodb mirno in brez vsake strasti. Hvalili so med drugim hrabrost Vestfalcev in prebivavcev ob Renu: vsi so priterdovali, kako obilno pomoč so po polj skih bolnišnicah (lazaretih) skazovali katoliški rodovi: občudovali so lepe in velikanske stolnice katoliških mest, ki so jih nekteri izmed družbe vidili. Eden teh gospodov je na to prišel, da pri tacih okolišinah in ko sc je Prusija tako zvikšala, mora v Berlin priti vikši škof — samo škof mu jc bil premalo za prusko glavno mesto — in da naj se zida za katoličane zala, velika stolnica. Vsa družba (protestantov) jc priterdila, da to jc očitno potrebna reč. Vsak je bil s tem zadovoljin. Tako sodi pravo ljudstvo, ako mu rogovileži glave nc zmešajo, pravi dopisnik. V Regensburg-u jc mesca vel. serp. umeri mož, ki je v malo letih nezmerno veliko dobrega storil, namreč o. Juri Zeil, iz plemenitega rodu \Valdburg - Zeil-Trauchburgov, od svojega 20. do 45. leta, to je, do svoje smerti mašnik v Jezusovi družbi. Obhajal je v svojem življenju 120 misijonov, največ po 15 dni. V Kolinu ob Renu, k jer je bival 0 let, je v enem letu imel 1»),čotu v Rim: „V narodnem zboru v Bal timori v zedinjenih deržavah zedinjeni sedmeri vikši škofje in štirdeseteri škofje prepoštljivo pozdravijo sv. Očeta in mu vošijo dolgo življenje, zdravje in blagor, in pa neoskrunjeno vterjenje vsih njegovih pravi«- za vselej." — To priserčno vošilo, kakor meni ,.Ncw. ^ ork. Kztg.," jc moglo sercc sv. Očeta toliko bolj razveseliti, ker jc prišlo v enem trenutku tako daleč, iz druzega sveta, in pa od zbora, ki je naj veči od h't , ali pač od trienškega cerkvenega zbora. Amerikanski časniki z velikim navdušenjem popisujejo preslavni pričetek že omenjenega amerikanskega cerkvenega zbora v Baltimord. < »d vsih strani je silo ljudstva skupaj vrelo, vse okna sosednjih hiš, drevesa, strehe so bile polne gledavcev, cenijo jih na .'»«>- 4« *»0O. Po poli desetih je v procesii šlo v častitljivo >toluico 4o škofov in vikših škofov, čez 1">0 druzih duhovnov in bogoslovc v v cerkvenih oblačilih, in z njimi toliko redovnih vikših in opatov. Med škofi so pričujoči tudi naš rojak mil. gospod Baraga. Predsednik v zboru je apostolski poslanec vikši škof Spalding. 18. u. m. je bila perva seja. Seje pa so v stolni cerkvi. Katoličani in drugoverci so veseli častitijivosti, ktero razodeva katoliška ccrkev s tem preslavnira zborom. — V ('incinatu sta undan dva bogata protestanta kupila za 1 »",;>.< > gld. prav dobro vravnano bolnišnico, ki je pred malo leti stala 048.000 gl., s koncem vojske pa odveč postala, in izročila sta jo usmiljenim sestram samo s tem pogojem, da naj se vanjo jemljo tudi ne-katoliški bolniki (k čimur katoličanov sicer ni treba opoininjovati, vera zapoveduje do vsih ljubezen in usmiljenje). To v novo priča kakošno zaupanje imajo v resnici liberalni možje v katoliške redove, kteri so pa mnogim — tudi katoliškim — psevdoliberalcem jeli skomino delati, ker v dimu „svoje omike" ne vidijo, česa človeštvo potrebuje.. Cesar Maksimilijan, pravijo, se je vladi odpovedal. Zastran meliikanske cesarice pravi „Wahrheits-frd." v Cincinatu, da je bila od Napoleona kaj prijazno sprejeta in se je lepo z njo ravnalo, slednjič pa ko je naravnost iskala odgovora, je dobila od V amprora pismo, v kterem le-ta milva, da po eni plati ne more več odstopiti od dogovorov z zaveznimi deržavami, in po drugi plati tudi od tega ne, kar je dognal s cesarjem Maksom po baronu Saillard-u. — Cesarica tedaj ni za cesarja nič opravila, nič pomoči dobila, in kako ji je moglo pri sercu biti, si je lahko misliti. Znano je, da se je velikoserčni gospcj na potu v Rim, morebiti pa že v Parizu um zmešal. Zdaj je v Miramaru in zdravniki boljšanje obetajo. Kratke naznanila. Mil. škof Strosmajer so 50.000 gl. darovali za jugoslovansko vseučiliše. Zanesti se je, da bodo tako velikoserčni podpornik tudi v prid katoliške odreje pri tej napravi potrebne pogoje postavili. Oo. Ajala in Gjuričco, S. J. iz Požege, sta proti koncu unega mesca v nadškofijskem semenišču imela z mladino duhovne vaje. —V Zagorji na Hcrvaškem je une dni umerla Polona Ravenska, stara 102 leti, ki nikoli v svojem življenji ni bila bolna in imela je še vse zobe, bele kakor sneg. — Napoleonu je zopet nagloma umeri eden naj zvestejših pri-jatlov, poprejšnji minister Thouvenel. Nazadnje bodo vender tudi njega za seboj zvabili! — Kardinal per-vostolnik ostrogonski Scitovski je umeri v 81 letu svojega življenja 19. u. m. Pred smertjo se je v pismu poslovil s svitlim cesarjem, ter se je zahvalil za prejete dobrote, priporočil Nj. veličanstvu Cerkev in domovino in blagoslovil vso cesarsko rodovino. — Mil. gosp. Jožef pl. Lonovič jc izvoljen za vikšega škofa v Koloči; Ladislav pl. Biro za škofa vSatmaru; Štef. Pav-lovič za gerško-katol. škofa v Munkaču. (Kat. list.) — Kakor nekdaj, tako zdaj. Svoje dni so se derli judje iu neverniki zoper Zveličarja: „Križaj ga, križaj ga!" — zdaj tudi judje, neverniki, pa nevedneži (blasphemant, quod ignorant) zoper Jezuite, ki jih neki dopisnik iz Kraljevega gradca po pravici imenuje „vstav, ki je s tolikim blagrora delal v nogradu Gospodovem.4' V dunajskem srenjskem zboru je sicer eden judov djal, da mn kakor nekatoličanu ne gre govoriti o jezuiski reči; pa je vender le govoril — zoper nje. V teržaškera srenjskem zboru je menda celo neki Že-leznikar govoril zoper ta častitljivi red. Njegova mati ga kaj tacega gotovo ni učila. — Od 1. pros. do zadnjega vel. serpana tekočega leta je prišlo v novi Jork 170.833 ljudi iz Evrope, iz med njih 79.G34 Nemcev, h kterim naj berže tudi Slovane štejejo ; lansko leto o ravno tem času pa 123.309. — Tudi v Ameriki kakor na Jutrovem, po nekterih krajih kobilice gospodarijo. V Fort-Halleck u so tla gosto pokrivale. Duhovske spremembe. V ljubljanski škofii. Za naslednje gg. naj se v popr. listu tako-le popravi: Lor. Mencinger gre iz Presarji na Golo za administratorja; Jan. Oblak v Ilarije za ekspozita. Umerla sta gg.: Jan. Žlebnik, v pokoju v Grahovem, 30. vinotoka, And. Mu lej, lo-kalist v Želimlju, G. t. m. R. I. P.! Dobrotni darovi. Dohodki in stroški ta Slomšekov spominek. Skupnina prejšnjega računa: 2169 gold. 91 kr. dva cesarska zlata. 3 '/'j križ. tol., in 8 dvajs. — Dalje so darovali gg.: Kožuh M., dekan 2 gld., Jereb M., Gašparin Vil., kaplana, Ažman Ivan, vodja, vsi v Kočevji, Judnič I., župnik v Polomu, po 1 gold. — Razpotnik A., stolni korar, 10 gold. Rečicky Al. konsist. svet. oba v Celovcu, 5 gld. Člani Mariborske čitalnice 10 gold. Skupnina vseh dohodkov 2200 gld. 91 kr. Za poštnino je stroškov 33 kr., tedaj še ostane čistih dohodkov mesca sept. 2200 gl. 58 kr., dva cesarska zlata, 3 /, križ. tolar, in 8 dvajsetic. Opazka. Imena dariteljev prejšnjega računa: V Idrijski dekanii so darovali; Kovačič J., dekan v Idriji, 5 gl. Majnik J., žup. v Žireh, Svetličič Fr., žup. v Godoviču, Močnik Franc, žup. v spod. Idriji, po 2 gl. — Gregorič Ig., Jakič A., oba duh. pom. v Idriji, Gorišek Fr., kapi. v Žireh, Germ J., kapi., Šoklič J., kapi., oba v spodnji Idriji, Rome Ig., župnik v Ledinah, Aleš L., vikar v Černem verhu, Osana, kapi. ravno tamo, Bergant Fr. , lokalist na Vojskem, Aicholcer Vojteh, gorski duhoven, Pivk Jan., proviz. v Zavratcu, po 1 gld. V Videmski dekaniji: Rejc Ant. v Videinu, dr. Razlag v IJrežcah po o gl.; Otorepee v Brežcah, Sternad M. v Videmu, Sever Jož. v Pišcah po 3 gl. Mihelin v Sromli, Romar Ferd. v Pišcah; Span Ant. v Articu, Vihar Filip v Sromli, Geršak Vinc. ravno tam, Unuk Štef. v Poli, Lah Jož. v Artiču, Kromperger Mart. v Dobovi, Novak J. v Brežcah, Smolič Fr. v Dobovi, Veble Mart v Kapelu, Za-bukovšek Jože v Bizelji, Rakoše Mih. ravno tam, Kalint Fr. v Rajhenbergu, Zupančič Franc v Koprivnici, Bizjak ravno tam, Jeraj Mih. v Rajhenbergu, Burja Fr. v Severvi, Valter Fr. ravno tamo, po 2 gl., Pirkmajer J. pri sv .Lenardu, Francoz v Vidmu, dr. J. Mencinger, Tomšek Ivan, Vidrič L., Krašovic Emil, P. Celsus Novak, P. Gilbertus Gravelj, P. Filip Flies, vsi v Brežcah, po 1 gold. Kužnik Jak. 15 kr., Neimenovan 35 kr., oba v Brežcah. Za sv. Očeta. Pio IX Papae. In gratiarum aetionem. Re-tribuere dignetur Dominus mihi et omuibus meis benefactoribuB propter nomen suum felieem mortem et vitam a eternam, veči cek. — Li-povska duliovnija 5 gold. Sv. Oče! Bog reši Cerkev in Vas iz rok sovražnikov, nam pa dodeli s pripomočjo Vašega blagoslova v milosti Božji živeti in srečno umreti. — Več dobrotnikov po Ani La-hovi 14 gold. — Neimenovan sv. Očetu zlat perstan z dragim kamnom in spomiuico o zaročitvi Nju veličanstev Frančiška Jožefa in Elizabete, s pristavkom : Sin, spoštuj, podpiraj rad Očeta; To zares dolžnost je tebi sveta. Dekla iz Moravškega 3 dvajsetice s pristavkom: Sv. Oče! prosite za m« je ranjce starše in žlahto in blagoslovite nas vse žive za srečno zadnjo uro. — Neimenovan 2 gold. „Naj bi sv. Oče Pij mili Srečno zadnjo uro mi sprosili." Za afrik. misijon. Dve devici 2 gold. sr. Za pogorel c e v Ilotederšici. „Za duše v vicah" 15 gld-Neimenovan 1 gold. — G. B. Th. 2 gold. Za pogorelee na Volčah na Goriškem. „Za duše v vicah" 6 gold. — G. B. Th. 2 gl. Za misijon v sv. deželi. Neimenovan 2 gold. Za g. mi s i j o n a r j a Čebula. Transmarinus 50 kr.