"Proletarec" je delavski list za mislece čitatelie Official Organ Jugoslav Federation, S. P. — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. — NO 13H3. ""IHÛIÎÎW ÏÎ? innlle». Usst»bs« a. ItMlT, «t tke »litre * **4W *r« < »I «arr* Sr«. INTO. CHICAGO, ILL., 23. MAJA (May 23), 1934. s stx. r^i • i« CalilUlifd wMklr at ¡WW U. MIh II. LETO — VOL. XXIX. ry-ss DELAVCI SO EDINA SIEA, KI LAHKO ODPRAVI KRIZO ■ i i, t J. S. Z. KLIČE SLOVENSKE IN DRUGE JUGOSLOVANSKE DE-LAVCE V SVOJE KLUBE. — DOBA SOCIALNIH POTRESOV Proč z mrtvilom in brezbrižnostjo! Veliko v naših naselbinah je zamujenega, toda ni ie prepozno! — Pomankljivo prosvetno delo. — Naloga proletarijata. — Izgovori, ki so kvarni in neupravičeni V VALU splošnega nezadovoljstva in razočaranj je čas, da te «ganejo tudi slovenske naselbine, katere to v proilih letih, kar ae delavskega gibanja tiče, bolj životarile kakor bile aktivne. Mnoge so brez vsakršne delavake organizacije in plen v rokah lokalnih politikov, ki rojake izrmblja-jo v svoje orebne koriati in namene. V drugih, ki imajo klube JSZ, je agitacija zelo zaostala. Šele prve mesece tega leta •o ae toliko zganile, da ima JSZ približno 100 članov več kakor jih je imela v enakem čaau prošlo leto, toda to je ie vedno premalo. Tudi agitacija za Proletarca je bila v proilih letih zelo nezadovoljiva. Konference in klubi JSZ so sicer veliko razpravljali in sklepali o nji, in pri tem je večinoma tTJdi ostalo. Le mala skupina delovnih sodrugov je skozi te kritične čase ostala na fronti, toda je premajhna, da bi aama zmogla vzdržati organizacijo in njeno glasilo na povriju. Stotine naprednih, razredno zavednih delavcev je v alovenskih naselbinah, ki bi lahko bili aktivni, ki bi lahko, če se zavzamejo, zgradili klube, ki bi bili v čast in ponos delavakemu gibanju. Lahko bi, če ae bi potrudili, poskrbeli, da ae "Proletarca" dvigne vaaj na njegovo staro itevilo naročnikov, kolikor jih je imel pred pričetkom krize. Tudi na prosvetnem polju je »tanje nezadovoljivo. Mnoge delavske kulturne organizacije goje priredbe takega značaja, ki ee od huržvaanih nič ne razlikujejo. Pozabljajo na pravilo, da delavske prosvete ne bo brez kulturnega delovanja v DELAVSKEM amialu. Referenti o kulturnem deta mod našim delavstvom to to povrinoat na proilih zborih JSZ zelo grajali in potrebno jo, da se o tem bolj odločno pomenimo na prihodnjem zboru meseca septembra v Clevelandu. Vai dogedki proilih let v tej in drugih deželah pričajo, da so poskusi, reiiti kapitalizem, atorjeni na stroške delavcev in kmetovalcev, katerih življonaki standard ae je valed tega jako noslabial. Obljube faiiatič-nih diktatorjev v Evropi in demokratske administracije v Zed. državah niso potegnile ne delavcev in ne farmarjev iz krize. Vojna nevarnost nikjer ne odjenja in svet je neprestano v ooasnosti, da ga objame nov požar klanja in razdejanja — in posledica bo ie večje obubožanje ljudskih množic, in plaz bede bo podsul milijone veliko bolj katastrofalno kakor jih je v letih proile svetovne vojne in v času te krize. Delavski razred je edina sila, ki katastrofo lahko prepreči. Usoda vseh dežel je v njegovih rokah. Ce delavci nočejo vojne, ne bo vojne. Ce nočejo bede, bo odpravljena. Ako nočejo fašizma, bo strmoglavljen. In če so za odpravo sistema izkoriščanja, ga *lahko iztrebijo. Toda v ta namen ae morajo delavci organizirati in usposobiti. Ker tega dosedaj ie niso storili, jih izkorišča in vlada peičica magnetov po svoji volji in jim odreka dobrine življenja, dasi jih je v izobilju za vse. Neuki delavci si mislijo: "Kaj bi jaz, bodo že drugi opravilil" Naii rojaki pravijo: "Naj se Amerikanci prvi zganejo!" In ameriiki delavci argumentirajo, da jim ni mogoče ničesar Storiti, dokler bo toliko "foreignerjev", ki so pripravljeni delati za male plače in ceneno živeti. Kadar hiša gori, bi bilo nesmigelno, če bi stanovalci v nji čakali, da pride kdo in jih reši.« Nesmiselno je, da milijone delavcev se vedno verjame, da jim iavojuje boljie razmere kapitalizem — tisti kapitalizem, ki je povzročil to silovito krizo, ki je odgovoren za vojne, pomanjkanje, bedo in za vre druge socialne nadloge 1. Delavci, ki se nadejajo, da jim bo demokratska stranka pomagala iz krize in neai-gumosti, naj čitajo poročila o stavkah, če niso sami prldkdeti v njih. Demokratska in republikanska stranka se za prihodnjo jeseni pripravljata na običajni volilni boj, ki no bo drugega kakor navadno slepomiienjo in blufanjo volileev. Obe kampanji financirajo kapitalisti, ne v korist delavcev, ampak v svojo. Slovenski in drugI jugoslovanski delavci 1 Jugoslovanska socialistična zveza vas kliče! Pristopite v njene klube! Agitirajte! širite Proletarca, socialistične pamflete in knjige! Pomnite, da je to za vas in za vaie potomce najvažnejie delo v tem zgodovinskem času. Delavci, ki se trudijo za organizacije, katere nimajo z delavskim gibanjem ničesar skupnega, ali ki so ae mlačno na njegovi strani, troiijo svoje energije sebi v ikodo in ob enem zanemarjajo svoje prave razredne dolžnosti! Zdaj smo v dobi prosnavljanja človeike 'jredbe, v dobi socialnih potresov, v kateri potrebujemo delavcev s tako močnim socialističnim prepričanjem in z vero v svoje zgodovinsko poslanstvo, da jih ničesar ne premakne z njihovega staliiča. Sodrugi in sodružlce ter somiiljeniki, kaj je vai odgovor? Ali smo sposobni dati našemu gibanju pod okriljem JSZ potrebno življenje in bojevitost, ali nismo? "Smo!" je edino pravilen odgovor. Ampak treba ga je izraziti v akciji, ne samo z besedo! MILICA PROTI STAVKARJEM V ALABAMI Proti stavka rje* v ieleanih rudnikih v Alabami je kila poelaaa nedavno milica, da slami njihov odpor. Par delavcev je bilo ubitih in več ranjenih. To je v tem letn im drugič, da jo governor Alabama poslal vo-jaštve nad delavce. SOCIALISTIČNA KONVENCIJA V DETROITU PRIČNE 1. JUN. Predkonvenčne konference. — Govori po radiu Priprave za socialistično konvencijo, ki se prične 1. junija v Detroitu, Mich., ko gotove. Zastopane bodo skoro vse države ameriške Unije. Največja delegacija pride iz New Yorka, kjer ima stranka največ članov. Število delegatov v posameznih državah je določeno na podlagi ¿levila članov. Par dni pred konvencijo se bodo vršile konference, na katerih se bo razpravljalo o agitaciji in drugih strankinih problemih. Na ta način bo konvenciji, katera bo trajala 3 dni, olajšano delo. Večer pred konvencijo, v Četrtek 31. maja. se bo vrAil v avditoriju Cass tehnične višje šole shod, na katerem bodo govorili Norman Thomas, D. W. Hoan, Leo Kr-zycki, Jasper McLevy in več drugih. Konvencija bo v dvorani hotela Fort Wayne na Cass in Temple Sts. Udeleži se je tudi tajnik JSZ C. Pogore-lec. Koliko drugih članov JSZ je bilo izvoljenih za delegate, nam ni bilo poročano. v Nekaj gmorov s konvencije bo oddanih po radiu, in sicer v četrtek 31. maja ob 8:30 zvečer (eastern daylight saving time) po postajah CBS in 2. junija ob 10:30 zvečer po postajah NBC. Dve nalogi Pridobivajte člane klubom JSZ in nove naročnike Prole-tarcu. IZ DELAVSKIH BOJEV Posredovcdci v stavkah odlagajo poravnave. — Milica, policija in deputiji proti stavkarjem RAZNOTEROSTI IZ INOZEMSTVA "Preobrat" v Bolgariji. — Sovjetski vnanja politka. — Latva v fašizmu. Hitlerju "gre na živce"Goering v Jugoslaviji — Bolgarija ie dobila dne 19. maja vojaško diktaturo, j Oficirji so ojstavlli prejšnjo vlado in prisilili kralja, da je odobril njihov režim. "Preobrat" je bil izvršen brez civilne vojne,, —t Sovjetska Rusija je svojo vnanjo politiko v poslednjih par letih zelo spremenila, kar je potrdil , tudi nenaznanjen obisk komisarja vnanjih zadev Utvuiova v Ženevi, ki je dospel tja ob priliki zborovanja zastopnikov lige narodov. Kon-feriral je s francoskim ministrom zunanjih zadev in z več drugimi državniki. Sovjetska Unija zelo želi, tla v Evropi ne pride do »vojne, ker ima dovodi poda h pripravami za grozeč konflikt z Japonsko. Zato ji je veliko na tem, da razorožit-vena konferenca, ki se prične 29. ipaja, ne konča s popolnim polomom. — K. Ulmanis, premier vlade v Latvi, je dne 15. maja proglasil naredbe, ki vodijo v diktaturo. Vojaštvo je obkolilo urad socialdemokratske stranke, snelo na njemu rdečo zustavo in razobesilo državno. Vlada je proglasila obsedno stanje in upa, da se ji i pomočjo vojaštva posreči zadušiti vse odpore delavcev in kmetov. — V Paturagesu v Belgiji je bilo v eksploziji v premogovniku ubitih 15. maja 43 rudarjev. Dne 17. maja se je dogodila v njemu druga eksplo* z?ja, v kateri je izgubilo življenje 14 delavcev, ki io iskali trupla ubitih tovarišev. Mnogo drugih je bilo ranjenih ali nevartio opečenih. _ V Bremenu se je 14. maja potopil vlačni parnik in z njim vred 8 pristaniških delavcev. — Nezadovoljnost v Nem čiji se širi. To je priznal tud minister propagande Goeb bels, toda odgovornost zanjo je zvrnil na "defitiste, zlobne že, slabiče in izdajalce", ne p* na vlado. Tudi Hitler je za čel uvidevati, da mu ljudstvi ni tako udano, kakor si je do rnUljal. Razočaranje vrh ra zočaranja mu oslabuje živce Ko so mu v začetku aprila po vedali, da so nemške financ* v veliko bolj kritičnem stanju kot je domneval, je začel pla kati od poparjenosti. Njego\ zdravnik je odredil, da naj st umakne delu in gre na poto vanje. Naložili so ga na vojno ladjo Deutschland in ga vozil po Severnem morju, šele ko t? zdravniki smatrali, da si jo dovolj opomogel, * se je ladja vrnila v Nemčijo. Zdaj poro- (Nadaljevanje na 5. strani.) — V Buffalu, N. Y., j« dne 16. maja zastavkalo moštvo vlačnih parnikov. — Policaji in deputiji v San Franciacu in Seattlu so a-retirali mnogo pristaniških delavcev radi piketiranja. Kom-panije se trudijo zlomiti njihovo stavko s skebi in s pomočjo oborožene in sodne sile. Oblastniki v San Franciscu in Seattlu so apelirali na vlado, da jim naj pošlje vojaštvo "v protektiranje delavcev" (ske-bov). Governer Californije Rolph pa se je obrnil na predsednika Roosevelta, da naj posreduje v califomijitkih stavkah. — V Galvcstonu, Tex., se je pridružilo stavkujočim pristaniškim delavcem 500 črncev. ki vozijo avto-tanke. — Stavka voznikov avto-trukov v Minneapolisu je po-ttala 16. maja skoro popolna. Stavkarjem se je iz solidarnosti pridružilo mnogo drugih delavcev. V St. Paulu so fcom-oanije dne 18. maja izjavile, da so se pripravljene pogajati 7 vozniki, pod pogojem, da s •tavko nemudoma prenehajo. V Minneapolisu je policija a-retirala več sto stavkarjev, ker jim skuša zabraniti piketi-ranje. Okrog tisoč vodilnih trgovcev in obrtnikov v Minneapolisu je na svojem shodu 18. maja sklenilo, da morajo zlomiti stavko voznikov in drugih delavcev za vsako ceno. Župan jim je obljubil, da bo policija stavkokaze protekti-rala in ob enem jim je dovolil najeti tudi privatne straže za protektiranje truckov in ske-bov. Delavci uvidevajo, da je oblast proti njim pod "new dealom" prav tako brutalna kakor je bila pod. prejšnjimi vladami. — Stavka delavcev, ki so u-pravljali gasolinske postaje v Clevelandu, je bila na predlog tajnika notranjih zadev Harold Ickes-a končana. O spornih točkah in zahtevah stavkarjev bo končnoveljavno odločila posredovalna komisija. Stavka je trajala blizu mesec dni. — V Heleni, Mont., so dne 16. maja zastavkali tiskarji. Prizadeta sta oba dnevnika v tem mestu. — Brezposelni v Kansasu niso pri volji, da bi mirno trpeli neznosne razmere. Prirejajo velike pohode, ki r>a jih oblast ne tolerira. Več o tem I v poročilu na drugem mestu v tem listu. — Brezposelni v raznih mestih v Ohiu, v Knoxville, Tenn., v Des Moinesu, Iowa, v Wau-riki, Okla., itd. so se organizirali in zahtevajo, da naj oblast čimprej podvzame potrebne naredbe in akcije za odpravo neznosnega položaja. — Delavci v avtni industriji so v negotovosti kakor so bili v času, ko je predsednik Roosevelt s svojo od vrnitvi jo grozeče splošne stavke izvršil to. kar bo koncem konca koristilo le kompanijani. V posredovalnih odborih imajo kom-paniie prevelik vpliv, da bi mogli biti njih odloki kaj prida za delavce. MUSSOLINIJEVA DIKTATURA NE BO OSREČILA ITALIJE Tudi kapitalisti izgubljajo zaupanje V fašizem. — Ducejeva država na poti v ekonomski polom DIKTATURA v Italiji kapitalistom ni več toliko všeč kakor v početku. Državo je spremenila v kaaarno, in to zagovornike m "privatne iniciative" ni ljubo. Ljudstvu, ki mora živeti v njej, tudi ne. Mussolinijev rt žim je obl jubljal, da bo Italijo rešil gospodarskega propadanj» s pomočjo regulirane ekonomije v mejah kapitalističnega sistema. V ta namen je prepovedal stavke, razpustil svobodne delavske unije in delavce prisilil na pristop v svoje. Produkcija in distribucija je pod kontrolo fašistične vlade, ki jo poljubno regulira. Koliko je Italija dosegla pod vlado fašistične diktature? Frank Knox, izdajatelj velikega čikaškega dnevnika Daily News, ki se je mudil več tednov v Italiji, da proučiva gospodarstvo države pod fašizmom, konstatira v svojih uredniških člankih, da je Mussolinijev fašizem fiasko. Knox je zagovornik "svobodnega kapitalizma". V Zed. državah se bori proti ekonomski taktiki "new deala", češ, da zastopa slično stališče v gospodarskih zadevah kakor Italija. On je mnenja, da je v tej deželi za kapitalizem več prilike, ako se mu pusti pot svobodnega razvoja, kakor pa, če bo "new deal" kopiral Mussolinijeve regulacije. O Italiji piše, da je prva dežela v povojni dobi, ki gt>ji regulirano ekonomijo. V dosego absolutne oblasti je režim zatrl vse drobce parlamentarne ljudske vlade. Svoboda govora, zborovanja in tiska je zatrta, istotako hvoboda peticije. Ljudstvo — revno in bogato — je obdavčeno brez reprezentacije. Delo je prisilno. Delavci morajo opravljati svoje posle tam, kjer jim je ukazano. Seliti za delom se smejo le, t e dobe dovoljenje oblasti. Poklica si ne smejo izbirati po svojem nagnjenju, ampak po vladnih odredbah. Delavci in industrialci se morajo ravnati po navodilih vlade, v kateri nimajo nikake besede. Višino dividend in plač določa vlada. In kaj so posledice te vladne kontrole in regulacij? Italija izvaja Mussolinijevo ekonomsko politiko že na i dobro desetletje popolnoma po njegovi volji. Kljub temu Ji tiv-ljenskega stanja ni mogel izboljšati. Ojačal je le armado, vojno mornarico in zračno vojno floto. Italijanski državni dolg se je letos dvignil na vratolomno višino 102,000,000,000 lir (po sedanji valuti je vrednost lire 8.35 centov, ali 11.7 lir za dolar). K temu dolgu je pripisati še 50,000,000,000 lir drugih obveznosti, ki v prvo omenjeni vsoti \ vladni statistiki niso vštete. Na podlagi teh številk je skupni dolor Italije okrog trinajst milijard dolarjev. Pred petimi leti ga je imela devet in pol milijarde. Njen budžet iz 1. 1933 izkazuje 3,363,000,000 lir deficita. Primanjkljaji v proračunih, in splošni dolgovi, ki postajajo višji in višji, molče oznanjujejo, da je končni bankrot Italije neizogiben, meni Knox. l*ani je šlo v Italiji okrog 38 odstotkov vseh njenih dohodkov za davke. Koliko je Italija storila za brezposelne? Naj povedo številke. L. 1930 je bilo okrog 500,000 delavcev brez zaslužka Januarja 1934 jih je bilo že l,150,000t kar je za razmere v Italiji zelo visoko število. Mussolini skuša rešiti potapljajočo barko italijanske ekonomije z znižavanjem plač, z znižavanjem cen znotraj dežele, zato, da bi Italija, po zgledu Japonske, laglje konkurirala s svojimi cenenimi izdelki na mednarodnem trgu. To pomeni ne samo nadaljno poslabšanje življenskih razmer v Italiji, ne-yo s svo-jt) konkurenci poslabšuje delovne in življenske razmere tudi v drugih deželah. Ce je fašizem v Italiji s svojim nesposobnim gospodarstvom kapitalistične interese ukanil, je to le dokaz, da ni v stanju izvršiti dane mu naloge. Delavce si je podjarmil, jim odvzel vsako trohico svobode in jih vposlil v svoj aparat. Ako kljub temu ne more pokazati uspehov, je s tem le pritrdil izvajanju marksistov, da fašizem ni v stanju rešiti kapitalizma, četudi so bili delavci s terorjem primorani doprinesti v ta ria-men ogromne žrtve. Koncem konca bo torej le treba poskusiti z obsovraženim socializmom, ker za svet ne bo drugega izhoda. • NOVICE, KI SO NOVICE U časopisi, ki so porabili nešteto kolon s poročili o Dillin-gerju, so napravili čitateljem slabo uslugo. Na kratko omenjajo tudi novice, ki so novice. Naj služijo tri za primero. — V Lauresu, S. C., je nekdo šerifa nevarno» obstrelil. Nedvomno je bil črnec, je kon-statirala drhal, ki se je zbrala okrog šerifa. Kakih sto mož in fantov se je oborožilo in Šli so na lov. Ugrabili so nekega neznanega črnca, ki je v smrtnem strahu zločin priznal, nakar so ga mučili in ubili. Oblast imena umorjenega Črnca še ni ugotovila. — Peter Husum, star 45 let, je po dolgem času dobil spet delo. Nalagal je dvigalo z betonom. Zajemalnik dvigala, v katerem je bilo 17 ton betona, se je nad Husumom po nesreči odprl in ga žalil pod • seboj. Vzelo je več ko uro, predno so ga tovariši od kopal i, ker se je beton hitro strjeval. Husum je bil mrtev, ko so ga r»»šili betonskega objema. — lx>nnie M. Upchurch v Raleighu, N. C., ki se je poročil pred letom, se je žene tako naveličal, da se je je hotel iz-nebiti. Ker pa mu je bilo za ugled, ni hotel iskati razporo-ke. Spravil jo ije v avto, po»l katerim je imel pripravljen di-narnit in ga užgal. On se je odstranil po opravku in avto je med tem razneslo, fcena js v kritičnem stanju. Preiskava je ugotovila, da gasolinski tank v avtu ni eksplodiral, osumili so Upchurcha in ga aretirali ter obtožili poskusnega umora. Prosvetna matka je ustanova za vsa napredna dru it va. Ali je vaie včlan>no v nji? .PROLETAREG Izhaja vsako »redo. ls«U¿* Jv(o»lu*aa»ka Delevake Tiskava» Di Ohkaca, '111. GOVERN ER JI PROTI PRIST ANtSKIM DELAVCEM Glasila Jugo»lov»n»k« SecialUtifee Zeeao. NAROČNINA v M i njenih driavah aa «slo leto $3.00; ta pol leta $1.75; xa ¿«trt leta $1.00. Inosemstvo: ta eelo leto $3.60; ta pol Itta $8.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu najpozneje do pondeljka popoldne sa priobčite* v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen** Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor............................... Prank Zaiti Business Manager ...Charles Pogorelec SUBSCRIPTIOTTRATES : United SUtes, One Year $3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year • $3.50; Six Months $2.00. • PROLETAREC4 • 363» W. 26lb St., CHICAGO, ILL. • Telephone; Rockwell 2664. Škof, ki se je javno «povedal in obsodil fašizem Wallace R. Deuel poroča v depeši z dne 17. maja v čikaških Daily News o "škandalu" v Italiji, ki ga je povzročil tržaški škof Fog ar, ker je sklenil, da ne bo več molče gledal, kako fašistična vlada tira Italijo v mlako grafta in čezdaljc večjih krivic. Med drugim je, kakor poroča Deuol, javno izjavil, da se "v imenu patriotizma gode v Italiji stvari, o katerih je nemogoče govoriti. Prišlo je že tako daleč, da morajo umirajoči v Italiji obleči na smrtni postelji črno srajco in klicati v svojih zadnjih vzdihljajih Mussolinijevo ime namesto Krista. V imenu patriotizma in domovine se izteka milijone lir graf ta rje m." O katoliški duhovščini je dejal, da je nevedna in zato ne zapopade, kako zelo je družba prepojena z zlom in krivicami. O časopisju je izjavil, da- mora molčati in biti udano V najpopolnejše sužnjevanje režimu. "Niti list Osservatore Romano (papeževo glasilo iv Vatikanu) ne sme pisati to kar bi rad," je dejal škof Fogar. Govoril je tudi o slovanski manjšini, ki znaša v njegovi škofiji okrog 200,000 duš, toda tega ne sme nikjer omeniti. Škof Fogar je izpovedal kar mu jc bilo na srcu v svojem predavanju v goriškem semenišču. "II Po pol o d'ltalia", ki je Mussolinijevo osebno glasilo, jc škofa napadlo v ljutem članku in ga dolži. da ni kršil samo italijanskih postav, nego tudi določbe v konkorda-tu, ki sta ga sklenila papež in Mussolini. Papež se je namreč v tej pogodbi obvezal, da se duhovniki v Italiji ne bodo vmešavali v politiko, Mussolini pa je dal cerkvi popolno versko oblast nad ljudstvom Italije. To je vzrok, čemu Vatikan ni mignil niti z mezincem v obrambo slovenskih in hrvatskih duhovnikov, ki so bili poslani v najslabše kraje v Italiji, in čemu se ni prav nič protivil odpravi slovenskega veronauka v šolah in slovenskega bogoslužja v cerkvah, ki je nadomeščeno z italijanskim jezikom. Tržaškemu škofu pa je bilo tega zadosti in jc kriknil, da ga čuje ves svet. S tem je demonstriral »voj pogum, kakršnega nimajo ne slovenski in ne hrvatski škofje v Jugoslaviji. Nekateri celo služijo Mussolinijevi imperialistični politiki. Kot •zvesti "sinovi svetega očeta" molče o krivicah, katerim so Slovenci in Hrvati v Italiji še posebej izpostavljeni. škof Fogar je odklonil sodelovati pri bla-goslavljanju par spomenikov in dvoran, ker nimajo z vero nič «kupnega, in storil je še nekaj drugih sličnih grehov. Zdaj bo kaznovan. Njegova karijera je končana, ker jc govoril resnico. Tom Mooney in si 1*V V disca Federalni sodnik A. F. St. Sure v San Franciscu je odklonil apel Tom Mooncyu za razveljavljenje prejšnje in za novo obravnavo. Mnogo jih je bilo med sodniki, ki osebno priznavajo, da se Mooneyu godi krivica in so to tudi javno izjavili v prid njegove obrambe. Toda ko hitro odločujejo uradno, so proti Mooneyu. Tako zahteva "dobro ime" in "prestiž" justice (?) v Califor-niji — pa naj se Mooneyu godi že tolikšna krivica. Sodišča Mooneya ne bodo rešila — ne brez zadostnega pritiska delavskega razreda. Monopol patriotizma Kdor se v Avstriji imenuje za patriota, ne da bi imel v to dovoljenje vlade, se izpostavi kazni, katera določa za take prestopke do šest mesecev zapora in do 2,000 t>iliwrov (okrog $880) globe. Člani domovinske fronte so edini, katerim vlada prizna pravico proglašati se za patriote. Beseda "patriotičen" je zdaj v Avstriji sicer odpravljena, mesto nje pa se rabi beseda "očetnjavski". Avstrija je očetnjava, in kdor jo ljubi in ima poleg tega dovoljenje v ta namen, je "očetnjavski" (patriotičeh). Tako je domovina (pardon, očetnja>va) rešena in Donava se še vedno izteka v črno morje. Razno iz Bridgeport* Governerja držav California in Washington ter župani obrežnih meat v obeh državah so uposlili avojo avtoriteto ter silo na Strani družb v boju »roli pristaniškim delavcem, ki so zastavkali dne 9. maja. Okrog 20,000 delavcev prizadetih. Kotnpanije so najele skebov, kar je izzvalo izgreda in boje, kakor vidite na tej sliki. Prizor je iz San Francisca. — Vprašanje, ki ni uganka. ¡ vodsfivom Jurija Kp|ç^mbatovi- Kako bodo izvršili preobrat "radikalci", ki govore revolucionarno, ob enem pa službujejo raketirskim demokratskim politišnom? Kako bodo zgradili močno delavsko gibanje tisti "napredni" delavci, ki rajše pijejo pivo in jedo sandviče za prigraftan denar demokratov, se navdušujejo za 'new deal" in nabavljajo socialistom, namesto da se bi oprijeli orjani-zatoričnega dela in načelnega boja? Socializem ni kakor sand*ic na seji kakega jugoslovanskega demokratskega kluba, ki ti ga prinesejo na krožniku. — Radoved. Izginjanje koroških Slovencev. Pri ljudskem štetju dne 22. marca 1934 v Avstriji so našteli na Koroškem samo še par tisoč Slovencev. Po padcu Habsburžanov so jih našteli na avstrijskem Koroškem 37,-000. Klerikalci v Sloveniji so se zelo togotili radi tega, češ, da je Slovencev na Koroškem veliko »več, našteli pa so jih samo sedemintrideset tisoč vsled nepravičnega štetja, katerega so vodili avstrijski socialni demokrati. Kdo pa je kriv sedaj, k« Se je šfceviltf Slovencev na Koroškem znižalo za okrog 30 tisoč? Mar ne "krščanski" Doll- fuss s svojo katoliško vlado? « Politika v Clevelandu. William Kennick je slovenski občinski odbornik v Clevelandu. "Amerîàka Domovina" mu zdaj sarkastične pravi "naš (?) koncilman" in Anton Grdina ga je po zatrdilu "A. D." krstil s priimkom "šlapa". "Am. Domovina" ga je v a-gilaciji za izvolitev podpirala, — pravi da zato, ker je vedno trdil, da je — siromak! Torej ne zaradi načel ali prepričanja, ali da bi služil ljudstvu. Kennick se jim je zamejil, ker se ne strinja z načrtom za obnovitev slovenske banke. Vsi skup pa se ravnajo po pravilu, da je Bog najprvo «am sebi »stvaril t rado. Jugoslovanska solidarnost. Patrioti so včasi zatrjevali, da so socialisti edini, ki netc prepire in neslogo med Jugoslovani v tej kontri. A glej šmenta—zdaj se patrioti rav-sajo in kavsajo med seboj in še celo shode razbijajo drug drugemu. Svetovna razstava. Lanski "jugoslovanski dan" na svetovni razstavi v Chicagu jc bil pod upravo J. R. Palan-dccha in njegovih kolcgoiv. Slovenski klerikalci, oficielni kraljevaši in konzulovci sploh pa so ga bojkotirali. Socialisti in komunisti se v take reči sploh ne vmešavajo, ker bi bilo škoda časa. Letošnji "jugoslovanski dan" na svetovni razstavi bodo u-\ pravljali kraljevaši pod pokroviteljstvom in zakulisnim ca. Predsednik jug&sAovaitskp ga odbora v področja konzulove "centralne" organizacije ie 1L, P. Skubic in tajnik pa nekaarfji tajnik jugoslovanske Farmcr-I^abor ha-ha stranke Richard J. Zavertnik. Richard je takrat zastopal dva člana. Ali bodo vsi patriotični in kraljevaški Jugoslovani delovali z Djurom in njegovim odborom? Kaj Še! Marión V. Squarcy, ki je bil tajnik lanskega odbora za jugoslovanski lan na svetovni razstavi, praži, da so tisti, ki so se postavili na Čelo letošnjemu, pustolovci, ki iščejo osebnih koristi in >asti, da bi z njo sebi pomagali. A. Skubicu rn R. J. Za-vertniku pravi, da dozdaj nista še ničesar storila in da sta >i!a postavljena v odbor s po-Tiočjo "zaupnikov" takozvane jugoslovanske "centralne" organizacij«, ki sploh ni organizacija, ampak oTcdje za slepomišenje in pa za moledovanje denarnih prispevkov med demokratskimi in republikanskimi politiki. Gotovo se poznajo med seboj, drugače ne bi drug drugemu s tako gotovostjo očitali grehov! Kar tiče omenjenih dveto odbornikov, je Marión Squarcy v pravem. Ona dva sta le izvrševalca navodil svojih višjih,.¡ki r.> najo "potitfko" izza kulR Squarcy in nje iz Canonsburga, I'a., smo imeli udeležence. Igralci in drugi, ki so rode-lova I i v sporedu, so avoje naloge spretno rešili. Imeli smo /.»bavne in resne točke, ki to bile vse dobro predvajane. Zabava je bila rzborna in je ;rajala še celo po določeni uri. Članstvo kluba št. 11 ie bilo /zradoščeno ob tem svojem novem uspehu in jc hvaležno vsem, ki so pomagali in udeležencem. Dne 16. maja je bilo v tukajšnji Belmont County ustavljeni vse reliefno delo Okrog 1,200 delavcev, ki m bili deležni reliefnega zaslužka, je prizadetih. Pittsburgh Terminal Coal kompanija je zaprla svoj rov v Powhatan Pointu, ki je eden največjih v Ohiu. Vzroka družba ni navedla. Odlok je prišel nepričakovano. Nad tisoč delavcev je prizadetih, med njimi večina članov tamkajšnjega kluba JSZ. Vse tako kaže, da so delavci zamanj upali, da jih "new deal" izvleče iz depresije. V Belmont County so pred par tedni zastavkali vozniki truckov. Ko to pišem, še ni poravnana, pač pa jo skiršajo zlomiti s pomočjo truckov, ki mu čestitaš k zmagi! če pa je to "politika*, pomeni, da ni is- ! jih je dala z vozniki vred na kren ne tisti, ki čestita, in ne razpolago kompaninm oblast tisti, ki čestitko sprejme in se zahvali zanjo. Zato pa jc svet tako salamensko o I muh, ker je še ves prepojen s hinavstvom! Historicus. Izgovori in opravičbe. prej omenjenega okraja. Vladajo ga demokrati. MoikIp se bodo nekaterim delavcem odprle oči vsaj r/ takih slučajih. Josipa Snoya so v soboto 12. maja obiskali J-afcn Troha in soproga iz Strabane, Pa., Ako bi bili izgovori onih de- Matt Tufcek in sinovi Chas. lavcev, ki z njimi opravičuje- Bogatay in soproga ter nekaj jo svoje neaktivnosti, gradbeni materijal, bi lahko z njim seaidali trdnjave in "e marsikaj. Le žal, da izgovori niso nikak materijal. — S. mladih fantov in deklet iz Power Poirla, in Tony Kravanja st. iz Glencoc. Vsi so se udeležili kluboVe priredbe omenjenega dne. — Poročevalec. Čemu avstrijsko delavstvo s silo ni moglo zmagati Avstrijski socialistični v o- roženost ni bila tako strašno dja Otto Bauer je izdal v Pragi na češkem knjigo z naslovom : "Der Aufstand der österreichischen Arbeiter", v kate- ri opisuje razvoj razmer v Av-bodo sodelovali in so to sporo- ! striji po vojni in vzroke fe- čili tndi upravi razrtave. Ker Palandečevih Ijndi ne bo zraven, je Djuro mnenja, da naj bi se pridobilo vsaj upravni odbor SNPJ in posamezna društva te jednote. Kolikor mi jc znano ni3o zagrabila za vado. — Pika. Poizvedujemo. Kaj ne je zgodilo z jugoslovanskimi demokratskimi in "neodvisnimi" političnimi klubi v Chicagu in drugje, da po primarnih volitvah ni več čuti o njih? To sicer ne vprašujem radi skrbi, ampak za šalo.—X. Pinchot čestita Reedu. Governer Pinchot v Penn-sylvaniji je bil pri primarnih volitvah v boju za kandidaturo v zvezni senat na republikanskem tiketu poražen. Zmagal je sedanji senator David A. Reed. Pinchot je gromov-nik proti privatnim interesom in na shodih je govoril "kot socialist". Reed je reakcionar in služabnik Mellonovih interesov, ki dominirajo Pcnnsyl-vanijo. Ko je Pinchot, ki jc govoril "kot socialist", izprevidcl, da jc dobil nominacijo David A. Reed, mu jc čestital k zmagi. Pred volitvami ga je obkladal z vse sorte očitki in zagotavljal, kakšna nesreča da bo za državo Penno, Če Reed spet zmaga. Njegoša žena Mrs. Pinchot je bila v kampanji za svojega moža še bolj odločna. Kako bi izgledalo, če bi bil feldmaršal Iiindenburg čestital maršalu Fochu k zmagi zaveznikov nad Nemčijo? bruarskih dogodkov. Pisatelj je orisal v nji izbruh revolucije, Dollfussovo Otto Dnvir. krščansko-socialno diktaturo, taktiko socialno demokracije napram knščansko-socialnemu fašizmu, vlogo Avstrije med Hitlerjem in MnsRolinijem, potek herojskega štiridnevnega boja proti združeni krščanski Heimwehr, vojski in policiji, vzroke častnega poraza avstrijskega delavv.tva in bodoče naloge. Hcrojstvo avstrijskih delavcev in njihovo neenakost v spoprijemu s sovražnikom primerja takole: "Ko so se dvignili pariški delavci v letu 1871, je bilo to neposredno po obleganju Pariza po nemški vojski. Vse pariško ljudstvo je bilo ?e oboroženo. Orožja za 200,000 r^t je imela komuna na razpola« go. Stotine topov so bile v posesti pariških delavcev. Obo- nccnaka, kakor je bila mereča februarja na Dunaju, kjer so se borili delavci štiri dni z infanterijskimi puškami proti topovom in havbicam zvezine vojske. Ko so se delavci V Leningradu marca 1917 dvignili proti carizmu, je bila Rusija premagana v svetovni vojni, in velik del armade je prešel na stran delavcev. Na Dunaju pa so ¿tali delavci nasproti najemniški vojski, ki se je borila proti delavcem disciplinarno da zadnje ure. Ko so se leningrajski delavci dvignili drugič 7. novembra 1917, so bili .vojaki na njihovi strani in vlado Kercnskega je branilo samo nekaj junker-»kih kompanij. Vsled teh dejstev ni mogoče primerjati boja avstrijskih delavcev z nobeno zadnjih velikih revolucij. Nikdar se še ni delavstvo borilo proti tolikšni tehnični premoči sovražnikov tako dolgo, tako triovrat-14, take^junasko kakor v av-itrijaki vstaji," pravi v tej knjigi Otto Bauer. Izvaja, da kljub temu bi bili delavci morda zmagali, če bi bila stavka popolna, zlasti če bi stavkali železničarji in tipografi. Ali vladi se je posrečilo zlomiti odporno moč teh delavcev in zato so prvi omogočili prevažanje nasprotnikov, drugi pa izhajanje meščanskih listov, ki so lagali o vstaji in trdili, da je že zadušena in da so voditelji pobegnili takoj ko se je pričela. Na koncu knjige daje Bauer navodila za nadaljno organizacijsko delo in taktiko avstrijske socialne demokracije, ki bo predvidoma .kmalu in odločilno posegla v avstrijske raz more. — ft. v ljubljanski "Svobodi". KOMENTARJI Rakovskij in Trockij. Kristjan G. Rakovskij, ki je šel pred nekaj leti v času spora med Stalinem in Tro-c kije m na strun *U?djijeia, je bil /m ku*en deportiran v Sibirijo in Trockij izgnan v Turčijo. Rakovskij se jc nedavno «pokoril in te javil, da co v bodoče lojalen Stalinu. Trockij z bojem proti Stalinu nadaljuje. Trockij sc giblje «vobudnejše ¡¡n živi u fc. /nmistvu primeroma udobno. Sibirija pu jj Rakovskega »trla. Rakovskij je bil premfer ukrajinske vlade in sovjetski podanik v Parizu in Londonu, torej v dveh najvažnejših deželah. Je briljanten diplomat in bil je vpoitevan, dokler sta bila Lenin in Trockij na Čelu diktature in še nekaj časa potem. Zdaj je njegova karijera vzlic spokoritvi končana, kajti spokerniki ne dobe nikdar več prejšnjega slovesa in v»pliva. Troekijevci ttakovskemu zamerijo, ker je dezertiral. Drugi, ki so poznali nje^gov brezupni položaj v Sibiriji, sc ite čudijo. Stalin ni mehkužnež, kadaf ima opravka s svojimi pristaši in ie manj, kadar spravlja s poti opozicionaicc. Trockij in Rakovskij sta pomagala graditi diktaturo, ki je bila dobra zanju, dokler sta bila med diktatorji. Ko ju je Stalin potisnil na stran, sta spoznala, da demokracija ni samo "boržtvazna čednost". Kdor je v opoziciji, to kaj lahko spozna. Louis Fischer, ki je bil v Moskvi poročevalec ameriške revije "Nation", piše, da je sovraštvo sovjetske vlade proti Trockiju tolikšno, da potvarja zgodovino sovjetske Unije, zato, da Trockij ne dobi v nji nobenega priznanja! Trockij ji vrača s sovraštvom. Na »hodih in na sejah iv sovjetski Uniji vstane ta ali oni in avtoritativno zatrjuje, da je Trockij plačan agent buržvazije za poru-šenje USSR. Vsi v sovjetski vladi vedo, da to ni resnica. Tisoče drugih v USSR ve isto, toda niti eden ne sme govoriti v njegovo obrambo! Taka je pač diktatura, k; ne prizanaša ne resnici in ne človeku, ki ji je neljub, pa če ima še toliko zaslug. Svetovna revolucija in komunisti. Komunisti menijo, da je svetovna revolucija na pragu. To zatrjujejo od svojega postanka 1. 1918. Louis Fiaeher, ki sc smatra za veAčaka v zadevah tretje intemacionale, piše v reviji "Nation" z dne 2. maja, da jc svetovna revolucija proletariata še prav tako daleč kakor je bila, ko sta Trockij in Lenin vladala sovjetsko Unijo in vodila tretjo internacionalo. Pravi, da pfeplavlja evropske dežele fašizem, medtem ko komunizem plahni. "Evropa ni bila še nikdar tako temna in v tako brezupnem stanju, kakor danes," ugotavlja Fischer, "in vzlic temu komunizem ne more nikamor prodreti. Kominttrna je žalosten fiasko." Se večji neuspeh, pravi Fischer, pa jc komunistična opozicija, ki jo jc skušal zgraditi Trockij v Evropi in v Rusiji. Fischer je glede oddaljenosti socialne re-> volucije v pravem. Oddaljena bo, dokler sc krm nterna iskreno ne izreče za enotno fronto. Dokler bo s svojimi fanatičnimi stran! arskimi vpadi le rušila delavske vrste in ob onem igrala vlogo revolucionarnih ro-mantikov, bo služila — pa če še tako nena-menoma — reakciji. Italijanska ekonomska politika. Ekonomska pogodba Italije z Avstrijo in Madžarsko je srečno pod streho. Italija sku- kontrolirati ti dve deželi in ju uporabljati za bazo svojih ekonomsko-političnih prodiranj na Balkan. Madžarski je Italija obljubila rabiti v bodoče za svoj izvoz luko Reko namesto Hamburga. Jugoslaviji sc v tem obkroževanju nič do-br ega ne obeta, posebno še ne, ker ima zelo nespretno, staromodno diktaturo, ki ne za-dovoljava nikogar, razen krdela birokratov. Pa tudi v Italiji ni vse rožnato. Njena uradna statistika izkazuje, da je imela Italija v prvih štirih mesecih tega leta 965,830,-000 lir deficita, ali okrog 400,000,000 lir več kakor ga je imela v istem času lansko leto. Madžarska o mejnem sporu s Jugoslavijo. Časopisje po svetu je dalo Madžarski vso priliko razglasiti njen protest proti Jugoslaviji. Predložila ga jo v razsojo ligi narodov. "V prošlih treh letih so jugoslovanske obmejne straže ubile 15 Madžarov," konsta-tira pritožba ogrske vlade. Francoski zunanji minister Barthou je od madžarskih zastopnikov zahteval, da naj navedejo konkretne dokaze. Poročilo pravi, da jih niso imeli. Kljub temu je Ogrska svojo potezo, bržkone na migljaj Italije, precej "posrečeno igrala. Ogrska hoče revidiranje mej. V ta namen jc treba pripraviti javnost sebi v prid. Iste dni so iz Dunaja poročali, da so bili hrvatski emigranti v Avstriji tajno obveščeni od svojih zaupnikov, da se čete jugoslovanskih orožnikorv ob madžarski meji množe, da so aretirali stotine Hrvtftov ¡n jih poslali v Zagreb, kjer jih neusmiljeno mučijo. Jc praiv, da se Hrvati bore za pravice in svobodo, toda z Madžarsko si ne bodo prebrali na bolje. Najboljše zanje je, da se otresejo šovinističnega naziranja, nehajo misliti o "sa-' m ostal ni Hrvatski'" — ker je taka Hrvatska v sredi imperialističnih sosed nemogitfa — in začno z borbo za osvoboditev VSE Jugoslavije v prid vsega jugoslovanskega ljudstva. Dokler tega ne store, bodo kocka v rokah Italije in Madžarske. j Proletario, May 23, 1934. 9 ! E. ZOLA. Ill M Poslovenil ETBIN KRISTAN .................................... (Nadaljevanje.) Ko so prišli na drugo stran, je Santobono ge vedno držal- malo košaro s smokvami na kolenih in Prada ura je prepadel gledal; vprašal se je, kaj ga je tako nenadoma ohromilo, da ni bilo njegovim rokam mogoče poseči po košari in jo včeri proč. 6e nekoliko sekund, preden je prišel voz pod obok, je bil čvrsto namenjen, da stori to. Celo pogledal je še enkrat košaro, da bi natančno preračunal kretnjo, ki jo ima napraviti. Kaj se je torej zgodilo z njim? čutil je, da je postal pit*ii naraščajoče neodločnosti in da poslej ne bo sposoben hoteti kaj gotovega, ker je čutil v tajni misli, da zadovolji predvsem samega sebe, potrebo čakanja. Zakaj naj bi hitel sedaj, ko je Dario nedvomno odsoten in ko gotovo nihče ne použije smokev prej kakor jutri zjutraj? Se nocoj mora gledati, če je koncilska kongregacija razveljavila njegov zakon — mora zvedeti, do katere stopnje je božja pravičnost kupljiva in laž-njiva. Gotovo, nikogar ne da zastrupiti, niti kardinala Boccanere n^, dasi mu ni bilo ničj do njegovega življenja. Toda ni li ta mala košarica, odkar je voz zapustil Frascati, korakajoča usoda? Ni li podlegel užitku neomejene moči, rekoč si, da je v njegovih rokah, če hoče ustaviti usodo, ali pa jo pustiti, da gre do konca? Sicer se je vdajal najne-jasnejšemu vseh bojev; nič več ni iskal razlogov, roke so mu bile tako zvezane, da ni mogel ravnati drugače. Prepričan, da vrže svarilno pismo v nabiralnik palače, preden pojde spat, je bil vendar srečen ob misli, da bi ne storil tega, če bi bilo v njegovem interesu, da ne stori tako. Zdaj je prišel zadnji del ceste v tej medli tišini, v večernem trepetu, v katerem so bili vsi trije možje navidezno odreveneli. Zaman je začel grof, da bi ušel boju svojih misli, zopet govoriti o sprejemu v palači Buongio-vanni, pripovedovati podrobnosti, opisaval krasoto, ki jo bodo videli — spravil je le nekoliko nesvobodnih, nezvezanih besed iz sebe. Potem je izkušal tolažiti Pierra, vrniti mu upanje, in mu je govoril o ljubeznivem, toliko obljubujočem kardinalu Sanguinetti-ju; ali dasi se je mladi duhovnik čutil zelo srečnega in se je vračal z mislijo, da njegova knjiga še ni prokleta in da morda zmaga, če mu bodo pomagali, je vendar komaj odgovarjal in se je prepuščal svojim sanjam. Santobono ni govoril in se ni ganil; v temni noči je takorekoč izginil. Prada je hotel na vsak način pripeljati svoja spremljevalca v ulico Giulia, vsaj do petdeset korakov pred palačo. "Zagotavljam Vam, da mi to ne dela nobene težave... Ker se Vam mudi, vendar ne morete daleč hoditi peš." Via Giulia je že spala v svojem stoletnem pokoju; z dvojno vrsto mračnih plinskih luči je ležala povsem samotna, v otožni zapušče-nosti. Ko je Santobono zapustil voz, ni čakal na Pierra, ki je itak šel skozi mala vrata v stranski ulici. "Na svidenje, abbe!" "Na svidenje, gospod grof. Tisočkrat Vam hvala!" Oba sta mu sledila s pogledi do palače Boccanera, katere stara, monumentalna, s Črno senco napolnjena vrata so bila še odprta na stežaj. Trenotek sta videla njegovo visoko postavo v tej senci. Potem je vstopil s svojo malo košaro. Nosil je usodo. XII. Pierre in Narcisse sta obedovala v Cafe de Rome in potem v dolgih pomenkih pozabila na čas. Ura je bila deset, ko sta šla peš po korzu proti palači Buongiovanni. Zelo težko je bilo priti do vrat. Vozovi so prihajali v neprekinjeni vrsti, množica radovednežev, ki se je kljub redarjem ustavljala in preplavljala pešpot, se je tako zgostila, da niso mogli konji skoraj več dalje. Iz deseterih visokih oken prvega nadstropja v dolgem, mo-numentalnem pročelju je plaval bel sijaj, dnevnojasna svetloba električnih žarnic, ki so kakor s solnčno lučjo osvetljevale cesto, v ljudski množici stisnjene vozove, valovje razburjenih, strastnih ljudi, ki so kakor v boju mahali z rokami in kričali. Ali to ni bila le navadna radovednost, ki hoče gledati uniforme in ženske v dragocenih toaletah, kadar stopajo iz vozov; Pierre je kmalu slišal, da čaka* ta množica na prihod kralja in kraljice, ki sta obljubila, da prideta na slavnostni ples, prirejen od kneza Ruongiovannija v proslavo zaroke svoje hčeri Celije s poročnikom Atiliiom Saccom, sinom ministra Nje*a veličanstva. "Vraga, nikdar ne prideva gor," je dejal Narcisse, ki je bil kakor zagozden med množico. "Saj so povabili vse mesto!" Pierre se je začudil, ko je opazil prelata v mimo d rd raj oči kočiji. "O," je dejal Narcisse, "našli jih boste tam več nego mislite, če se kardinali zaradi navzočnosti kralja in kraljice ne upajo tja, pridejo vendar prelati gotovo vsi. Tam je nevtralen salon, kjer se lahko pobrati črna družba z belo. Pa slavnosti se ne prireja vsak dan. Torej se Hudje pehajo tja, kjer je kaj." Razložil je Pierru, da prireja dvor pozimi redno dva plesa, sicer pa da je treba posebnih okolščin, preden se patriciat odloči za tak slavnosten večer. V dveh ali treh črnih palačah se še odpirajo saloni proti koncu predpusta, ali povsod nadomeščajo male plesne družbe nekdanje sijajne sprejeme. Nekatere kneginje imajo enostavno svoj dan, in kar se tiče maloštevilnih belih salonov, so si ohranili enako, včasi malo manj, včasi malo bolj pomešano intimnost, zakaj nobena gospodinja ni bila postala brezpogojno priznana kraljica novega sveta. - *No vendar!" je vzkliknil Narcisse, ko sta dospela na stopnišče. "Ostaniva skupaj," je dejal Pierre nemiren. "Samo nevesto poznam nekoliko, pa se zanašam na to, da me predstavite." Ko sta prišla gor, je Pierre takoj pri vstopu v prvi salon opazil kneza in kneginjo Buongiovanni, ki sta skupaj stoječa sprejemala svoje goste. Knez, mož visoke in vitke postave, plavih, a že nekoliko osivelih las, je imel energičen obraz nekdanjega papeževega vojskovodje in blede severnjaške oči, ki jih je podedoval po svoji materi. Kneginja je bila s svojim okroglim, nežnim obrazkom videti, kakor da ni še niti trideset let stara, dasi je prekoračila že štirideseto; bila je še vedno lepa, njene smehljajoče dobrovoljno-sti ni mogla nobena reč spraviti v zadrego in srečna je bila v oboževanju same sebe. Imela je rožnato atlasno obleko in se je bleščala v čudovitem lišpu rz velikih rubinov, ki so se žareli, kakor da se vžigajo na njeni fini polti in v njenih plavih laseh kratki plamen-čki. Ker je bil najstarejši sin na potovanju, najmlajša tri dekleta pa še v penzionatu, je bila od vseh peterih otrok samo Celija navzoča — Celija v beli muslinovi oblečici, pla-volasa, dražestna s svojimi nedolžnimi očmi in s čistimi usti. Do konca svoje ljubezenske zgodbe je ostala taka kakor velika, neraz-cvetela, v svoji deviški skrivnosti neprodirna lilija. Saccovi so pravkar šele prišli; Attilio, ki se je vstavil pri svoji nevesti, je imel svojo enostavno poročniško uniformo, ali kazal je svojo veliko srečo tako naivno, tako javno, da se je njegova lepa glava z nežnimi usti in z junaškimi očmi kar žarela v izredni ble-ščobi mladosti in sile. V tem triumfu svoje strasti stoječa drug poleg drugega, sta bila oba že s praga videti kakor radost, kakor zdravje življenja samega, kakor neomejeno upanje v obljube jutršnjega dneva, in vsi prihajajoči gosti, ki so ju videli taka, so se morali smehljati, so bili ginjeni, in so tako pozabili na svojo zlobno, brbljavo radovednost, da so njih srca takorekoč letela tej lepi, vzhičeni ljubavni dvojici naproti. Narcisse je stopil bliže, da bi predstavil Pierra. Toda Celija ga je prehitela; pristopila je k duhovniku in ga je odvedla k staršem. . "Gospod abbe Froment, prijatelj moje ljube Benedette." Sledilo je ceremoniozno pozdravljanje. Pierre je bil ves ginjen od gracioznosti mladega dekleta. "Benedetta pride s svojo teto in z Dari-jem," je dejala potem. "Nocoj mora biti kaj srečna! In videli boste, kako je lepa!" Pierre in Narcise sta ji zdaj čestitala. Toda ostati nista mogla več na mestu; val ju je odnesel dalje. Knez in kneginja sta imela le še toliko časa, da sta za pozdrav nekoli-kokrat ljubeznivo pokimala z glavo, potem ju je val pogoltnil, preplavil, in Celija se je morala takoj, ko je odpeljala prijatela k Attiliju, vrniti kot mala kraljica slavnosti na svoj prostor pri starših. Narcisse je bil nekoliko znan z Attilijem. Ponovilo se je čestitanje in pozdravljanje. Potem sta oba iz radovednosti tako manevrirala, da sta za trenotek ostala v prvem salonu. (Dalje prihodnjič) PRETEPI s FASISTI V LONDONU a ' ste prejeli Proletarca, ne da bi »i ga sami J\ t/ naročili, je vam bil poslan, ali pa izročen po naročilu nekoga, ki zeli, da ga prečitate in ako vam ugaja, da si ga naročite. Prečitajte to številko Proletarca pazno, in uvideli boste, da vam vaš prijatelj nudi list, ki je res vreden, da postanete njegov naročnik. Kapitalizem in demokracija Ker v ugodnem momentu kapitalisti tako z veseljem podpro gibanje za uničenje demokracije, mora biti za delavce le nekaj vredna, čeprav jo eni, ki še niso izkusili fašističnih batin in terorja, podcenjujejo. Sir Oiw«y Moslejr, nekdanji "militaatai" laborit. skuša v Angliji agraditi fašistično gibanj« po vas ledu Mussolini jevega v Italiji. Tudi »rajco j« kopiral ▼ barvi in kroju poMussolini jevi. Na njegovih »kodih prid« do» • tikrat do kravalov, in poslodica so potolcene glava. Par jih vidita na toj »liki. Na dami »podaj jo židkinja, ki jo na fa»i»tičn«m »hodu govorniku praglasno ugovarjala, vslod ¿«»ar »o jo Moslajrjovi fašisti pretepli. ZAPISNIK VZHODNOOHIJSKE KONFERENCE J. S. Z. Zborovanje zastopnikov klubov JSZ in društev Prosvetne matice, organiziranih v vzho-dnoohijski Konferenci JSZ, se je vršilo v nedeljo 29. aprila 1934 v naselbini Power Point, Ohio. Ker tajnik Konference s. Jos. Snoy ni bil navzoč, je otvoril zborovanje njegov namestnik Joseph Skoff, Pričela se je ob 10. dopoldne. Navzočih je približno 50 zboroval-cev. Za predsednika je bil izvoljen Nace fclemberger in za zapisnikarja Frank Zaveršnik. Zapisnik prejšnje konference, ki se je vršila 24. septembra 1933 v Piney Forku, pre-čitan in sprejet s popravkom, da je bilo zastopano v nji druš. št. 181 SSPZ in ne št. 189 SSPZ, kot se glasi v zapisniku. Pomožni tajnik poroča o finančnem stanju Konference, kar se vzame na znanje. Tajnik Jos. Snoy je sporočil, da zaradi bolezni ni mogel priti na to zborovanje, poslal pa je pismeno poročilo, ki se prečita. V njemu vzpodbuja navzoče k vztrajnosti v delu za soc. stranko in njeno literaturo. Med drugim navaja, da je v imenu Konference poslal resolucijo za starostno zavarovanje governerju v Columbus, O., in da je deloval kjerkoli je mogel za soc. stranko. Za Proletarca ni mogel storiti toliko kolikor bi rad, ker ga je ovirala bolezen. Izraža nado, da kmalu ozdravi in potem se loti dela s podvojeno silo, da nadomesti zamujeno. Govoril je dne 27. marca 1934 v Akronu, vračajoč se z državne soc. konvencije v Clevelandu, v prid socialistične agitacije. Priporoča klubom, da naj bodo aktivnejši, kajti prihaja čas, v katerem pride delavstvo v opasnost popolnega potlače-nja, če ne bo organizirano in pripravljeno. Sugestira klubom, da naj imajo več priredb in shodov, kajti le z aktivnostmi dokažemo, da živimo, da delamo in se s tem pripravljamo v svojih velikih nalogah. Dalje se prečita obširno Snoyevo poročilo kot delegata na konvenciji ohijske soc. stranke, ki se je vršiia 23.-24.-25. marca v Clevelandu. V njemu poudarja, da je bila ta konvencija soc. stranke v Ohiu prva v zgodovini delavskega gibanja v tej državi, katere so se udeležili in jo pozdravili voditelji strokovno organiziranega delavstva. Udeležil se je je tudi s. Pletel, znani nemški delavski vodja, ki je ušel iz Hitlerjevega ujetništva v Nemčiji. S. Pletel je ob tej priliki govoril na dveh zborovanjih ob velikem navdušenju in odobravanju. Največ razprave na konvenciji je bilo o platformi Joeeph Shartza. Konvencija jo je končno sprejela pod pogojem, da bo veljavna le, če ni v konfliktu s pravili in taktiko soc. stranke. Kot je razvidno iz zapisnika eksekutive, je Shartz-ova platforma nesprejemljiva. Konvencija je obvezala soc. stranko v Ohiu za nadaljevanje boja v prid državnega zavarovanja proti brezposelnosti in za socialno zakonodajo sploh. Sprejeta je bila resolucija proti fašizmu. Bratski delegatje na konvenciji, ki so zastopali unije, so se o delu soc. stranke v Ohiu zelo pohvalno izrazili, ker je aktivna in je veliko pomagala v organizatoričnih kampanjah za pridruženje delavcev unijam. Snoy svoje po-roročilo zaključuje, da je konvencija sklenila veliko koristnega za pokret, toda njeni zaključki bodo imeli vrednost le tko gremo na delo in jih uveljavimo. Sklenjeno, da se obe poro-Jili s. Sno.va sprejme na znanje in odobri. Poročila zastopnikov. Klub št. 9. — M. Tušek poroča, da so po svojih močeh aktivni na vseh poljih socialističnega gibanja. S. K. Boga-tay poroča, da so sporazumno z društvom št. 181 SSPZ naročili 25 iztisov Majskega Glasa. S. Bergant pohvali člane kluba, ker tako redno poravnavajo članarino. Klub št. 11. — T. Kravanja poroča, da je v tem klubu 21 dobro stoječih članov. V blagajni ima $110.46. Klub plačuje prispevek tudi Pros. matici. Sodeluje z ohijsko in s splošno soc. stranko, in na prošli državni konvenciji je dobil priznanje raditega. V United Socialist Drive je klub nabral $16.90. Naročil je 25 izvodov Majskega Glasa. Prireja igre in zabave. J. škof pravi, da nima k temu poročilu ničesar dodati. L. Gorenc konstatira, da je klub št. 11 eden najaktivnejših v vzhodnem delu te države. Klub št. 25. — J. Merzel poroča, da je v tem klubu 11 članov. Priredili so veselico, da si dobe nekaj sredstev za financiranje agitacijskega dela in da so klubove aktivnosti po-voljne. A. Vehar dodaja, da v blagajni nimajo mnogo, ker so članom naročili Proletarca. Klub št. 95. — Nace 21em-berger poroča, da je ta klub najmanjši v delokrogu Konference v vzhodnem Ohiu, je pa kljub temu aktiven kolikor je v danih okolščinah mogoče. Prosvetna matica. — Druš. št. 13 SNPJ pismeno poroča, da mu vsled slabih razmer, v katerih je članstvo, ni bilo mogoče poslati zastopnika. Konferenci želi mnogo uspeha. Druš št. 358 SNPJ. — J. Bergant izvaja, da je Prosvetha matica zelo koristna ustanova in da jo društvo po svojih močeh podpira. Druš. št. 181 SSPZ. —- J. Taučar med drugim omeni, da Prosvetna matica pošilja dru- štvom preveč knjig ene in iste vrste. Vsled tega njihovo dru-atvo priporoča več različnih knjig in če mog »če naj se pošlje tudi nekaj angleških za mladino. Dalje priporoča boj-kotiranje blaga iz vseh faAi-rtlčnih dežel. J. Pušnik izjavi, da se strinja s Taučarjevim poročilom. Sklenjeno, da se priporočila pred lože po delegatu te Konference prihodnjemu zboru JSZ. Vsa poročilu zastopnikov so bila vzeta na znanje. Tega zborovanja so se udeležili štirje Kodrugi iz zapadne Pennsylvanije, namreč Jacob Ambrozich, John Terčelj, Fr. Mikec in John Tomšič. Prva tlva sta zastopnika pennsyi-vanske Konference. Predsednik povabi J. Terče-lja, da naj nagovori zboroval-ce, ki je omenil, da so Penn-sylvančani povrnili poset so-drugom iz vzhodnega Ohio, ki so prišli na njihovo konferenco, da se tako boljše seznanimo in bodrimo drug irugega pri skupnem delu. Nato je v daljšem govoru izvajal o raznih problemih, ki se tičejo delavstva, a jedro njegovega govora je bilo vprašanje Proletarca in o agitaciji zanj. Ta list ima za seboj že skoro 30 let težkih bojev ne samo proti nasprotnikom delavskih koristi ampak tudi boj ?a obstanek. čitati in širiti bi ga moral vsak slovenski delavec, ki se zaveda, da je delavec, kajti samo s pomočjo dobrega čtiva se delavec usposobi za borbo proti sedanjemu redu in krivicam ter za stvaritev nove socialne uredbe. Omeni J. Snoya, o katerem pravi, da je veliko storil za stranko in Proletarca, ravno tako sodruga M. Tušek in N. Žlemberger. Po Terčeljevem govoru je nagovoril navzoče s. Jacob Ambrozich in jih pozdravil v imenu pennsylvanskih sodru-gov. Nace Žlemberger v razpravi o našem tisku izvaja, da potrebuje Proletarec več gmotnih sredstev in 1,000 novih naročnikov. A. Vehar predlaga, naj se pobira prostovoljne prispevke v korist Proletarca. Sklenjeno, da se to izvrši. Predsednik da to nalogo T. Kravanji. Nabral je $9. K. Bogataj predlaga, da naj se vsoto izroči Mrs. Snoy, da jo odpošlje na pristojno mesto. Sprejeto. Matt Tušek poroča o rezultatu konferenčne prireditve, ki se je vršila prejšnji večer. Prebitek se deli enako s Konferenco in klubom St. 9 v Power Pointu. Prva je dobila $16.71 in klub št. 9, ki je vodii prireditev, isto toliko. T. Kravanja predlaga, da naj da Konferenca $5 iz svoje blagajne v podporo Proletar-cu. Sprejeto. Volitve odbora. — J. Merzel predlaga, da naj se vse prejšnje odbornike znova potrdi. Ker ni bilo ugovora, se je o predlogu glasovalo in bil je sprejet. Odborniki v naprej so torej še vedno sledeči: Joseph Snoy, tajnik-blagajnik; Joseph Skoff in Frank Matko, nadzornika. Organizatorji: Joseph Snoy; Matt Tusek, Power Point; Frank Zaveršnik, Piney Fork; John Mrzel, Powhatan Point; Louis Gorenc, Bridgeport. Sklenjeno, da se vrši pred prihodnjim rednim zborom JSZ še ena konferenca. Skliče se jo v Bridgeport. Datum določi klub št. 11 v sporazumu s tajnikom Konference. M. Tušek predlaga, da konferenca izvoli dva delegata na prihodnje zborovanje penn-sylvanske Konference, katero bo prvo nedeljo v avgustu v --------i 'i ---------!.■!.' V TTT ' -- ...nillJia 1 CanOnsburgu. Predjog sprejet. Izvoljena sta Matt Tušek in Kari Kogatay. Sklenjeno, da se jima plača v*fi$nje stroške iz konferenčne blagajne. Dalje je bilo sklenjeno, da dnevnice in vožnje stroške delegata na prošlo konvencijo o-hijske soc. stranke plačajo klubi, pripadajoči v to Konferenco, in sicer proporčno na podlagi števila svojih članov. Ker je dnevni red izčrpan, zaključi predsednik sejo. Nace Žlemberger, predsednik. Frank Zaveršnik, zapisnikar. VELIK SHOD NA ZAPADNI STRANI Norman Thomas in Max Winter z Dunaja bosta glavna govornika. Sodelujeta oevski in tamburaški zbor "Karl Marx" Chicago, 111. — češki klubi na zapadni strani in klub št. 1 sklicujejo velik socialistični shod, ki se bo vriil v četrtek 24. maja v dvorani Sokol Hav-liček-Tyrš na 2619 S.l Lawn-dale Ave. Prične ^e ob 7:30 ztvečer. Glavna govornika sta Norman Thomas in Max Winter, bivši podžupan mesta Dunaj, ki deluje zdaj v Ameriki v interesu avstrijskih sodrugov. Sodelujeta češki pevski in tamburaški zbor "Karl Marx". Govoril bo tudi Arthur McDowell, socialistični kandidat za kongresnika v Illinoisu. Shodu bo predsedoval Frank Zaitz. Vstopnina je 25c v pokritje stroškov shoda in kar bo prebitka, gre v kampanjski sklad socialističnih klubov r.a zapadni strani. Opozorite na ta shod znance in prijatelje. Dvorana, v kateri se bo vršil, ima 1,600 sedežev. Pridite vsi! — P. O. Vodja španskih komunistov resigniral Jose Balbontin, voditelj španskih komunistov, je resigniral. Ne strinja se s sklepom in diktatom svoje stranke, ki vztraja pri taktiki napadanja socialističnih voditeljev in sindikalistov. \£ečina komunističnega odbora je namreč za "e-notno fronto" od spodaj — to se pravi, pripravljena je vzeti članstvo soc. stranke pod firmo enotnosti, je pa prod skupni akciji s socialistično stranko kot tako. Komunistični vodja Balbontin pravi, da je to za delaivsko gibanje v Španiji samomorilna taktika. On je za skupen nastop s socialisti n sindikalisti, ker ve, da so iskreno za borbo proti nevarnosti fašizma in monarhialični reakciji. Lafollettovci so ustanovili stranko 10 let prepozno I^afollettavci v Wisconsinu so dne 19. maja na konferenci v Fond du Lacu ustanovili progresivno stranko in se s tem 'očili od republikanske, v ka-leri so bili doslej. Ako jo bi bili zgradili 1. 1924-25 v času kampanje za predsedniškega kandidata LaFolletta, bi nekaj dosegli. Zdaj pa je za stranko, ki je samo "progresivna", prepozno. »»»»»»♦eeeeevee»»»»» te»ef FEMI/S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawnd. Je Ave. Chicago, III. Tel. Crawford 13*«! O Pristna in okaana domala jedila o Cen« smerne. Postrežba točna. ] \ ► - ► mm mietcam^■■■m m mm m mmmmmm m m• > PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. 3 " FRANK GRILL, predsednik i ■ PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU " * NsAi vozniki pobirajo perilo po vwm mentu, Cireru In jf * Herwynu in dovajajo ¿¡ntfgt na dom 0 ■ TOČNA POSTREŽBA DELO JAM^FNO fl * 1727 1731 W. 21st STREET% * CHICAGO, ILL. i ■ -| g Telefoni* CANAL 7171-7173 m ittmmmmmmmmmmmmmmm m m ♦j IVAN IV OSE VIC: Nova "bonusna armada" s svojimi lahlevami v Wa»hingtonu Tako umiru socijalisliefcj ¡frpppj}! U socijalističkoj no v in i "New Leader" objelodanjen je prikaz jednog oČevidca, k> ji je oditampan u službenoj Štampi austrijske socijalisti-Čke stranke, i u kojem je opisana tragična ali herojska smrt jednog patnika i heroja, žrtve februarskog ustanka Koloman Wallisch-a, koji je u toj borbi za slobodu, iz oda-nosti i ljubavi za praVjcu i o-slol odjenje radnika avijeta, umro za svoje ideale na vješa-lima. Citajuči taj prikaz o nje-govoj herojskoj smrti, odlu-čih isti prevesti, da tako i ostali naši radnici dobiju priliku i da vide, kako požrtvavno i herojski umire za slobodu i pra-vicu taj odvažni vodja austrij-skih radnika. Mučenje, ubijanje i vješanje klasnih zatocenika u tiranskim kapitalističkim zemljama, narocito pak u fašistiČkoj Austriji i Jugoslaviji, rzvrša-va se najcešce u noči, a donji tragičan prikaz je svjedočan-stvo, koji u suštini glasi: "Paula Wallisch, drugarica i supruga neumrlog borca, do-šla je u posjet sv o m mužu u čeliju, gdje ¿e on Čekao na smrt na vješalima. S njegovom suprugom, posjetila ga je i njegova rod jena sestra i druga bližnja rodbina. On je sjedio na tvrdoj postelji i na njegovu želju naru-čena je časa vina, komadih kolača i novine. Donešeno mu je vino i cijeli kolač, napravljen i donešen iz bližnjeg su-sjedstva. Tamnički nadgled-nik poslao je svog poslužnika U kafanu po novine. Drug Wallisch, koji nije nikada pri-je pio alkohola, popio je vino. Ta^odjer je pojeo cijeli kolač te sa največim zanimanjem pregledavao novinu, u kojoj se opisivalo njer/ovo uapšenje. Strah pred dolazecim prola-zio je kroz grudi posjetnika tamnice. Neopisiva bol za mu-žom i drugom, obuzimala je njegovu ženu, koja na pola sa-trvena i obnemogla, kriknula je tako snažno, da su se ®vi stresli od njenog patničkog krika. Tamnički liječnik pru- žio je drugarici VValliseh rup- Čic, namočen kloroformom. * Zadnji se časovi primiču i drug VValliseh izjavljuje svo-ju posljednju želju, koja mu je takodjer bila i ispunjena. Čovjek, koji je 10 godina živio i borio se sa radnicima u gradu Bruck-u, prije nego Ito umre, zaželio si je još jednom govoriti sa drugovima. Tri mlada čovjeka, koji su rame uz rame sudjelovali u borbi sa svojim drugom Wal-lischem i koji bijahu s njime zajedno zasužnjeni i bačeni u sada pretvorena u tamnicu, do stratilia, Icojč j. ograd J eno visdkini zidom. Iz nu£e£ za^, ora—veli oče-\ ¡»la n gla < V djfti ctjela t ¡/vršenj/ osude. Kriminalni kažnjenlci ¡skopali su (Juboliu jamu,—postavili su vjelaia i od d asa k a napravili su nekoliho stepenica i povrh njih podijum za isvfftenje osude. Oko pola noči pojave se 60 do zubiju naoružAnih vojnika, koji 8U se postaiviii u četvero-ku. 10 Časaka prije po) noci doveli su na&eg obljubljenog tamnicu u Leoben-u, bijahu druga i nezaboravnog vodju, dovedeni u njegovu čeliju. On koji je ¡¿ao Visok ) uzdignuto ih je primio vrlo radosno, sti-skajuči im drugarske ruke i kod oproitaja im reče: "Na-stojte, da budete dobri prole-teri. Vrijeme če doči i to vrlo brzo, kada čemo mi biti po-bjeditelji!" Nakon što se oprostio od glave, vod jen po krVnlčklm po mi ma. 1'rošao je kraj našej tamničkog prozora, bà-civsi pogled u ugao, gdje su bila podignuta vjeàala. Kad ih je ugledao, joâ je vièe uzdi-gao -glavu. Došao je do strati-¿ta isto onako odvažnim ko- svojih drugova, bio je u pitan,. racim;t, Sto smo ga često da li se želi ispovjediti i priče- puta vidjeli, kako ide na gostiti. Ovo je drug Wallisch svi- vorničku tribinu. Wallisch je bio postavljen uz stup. Krvnik se postaivio na stepenicu do stupa. Naš drug VValliseh je tad gromko klik-nuo i njegovo klicanje prodiralo je kroz nočnu tišinu i do nas. čuli smo klicanje stranci, kojoj je tako iskreno služio: "Neka živi socijalna demokra- jesno i odlučno odbio, kao ne-što suvišnog i nepotrebnog. Njegova družica, od silne boli več na pola satrvena, usnula je za kratko vrijeme, a on se je dotle pripremao na svoj zadnji pohod — u zagrljaj smrti. U 11:30 u noči, dodje vladin krvnik Spitzer iz Beča sa svoja dva pomočnika, koji su cijeli dan pili, stanu pred ulaz čelije i sa bečkim nagla-skom viknuše: "Izlazi van!" Drug VValliseh im blago odgovori: "Imate dosta vremena!" Članovi tribunala su več če-kali na izlazu pred vratima, i krvnik je tim časom preuzco druga VVallischa, koji se je obukao u svoje jednostavno odijelo, te se postavio izme-dju dva krvnička pomočnika. Osudjeniku su svezali ruke. Krvnički pomočnici išli su prvi, za njih je slijedio Wa"isch, onda krvnik Spitzer, obučen u svoju emu mantiju sa bijelim rukavicama. Iza njega je sli-jedila povorka policije, ofici-ra, gradjanina, suci i dva li-ječnika. Naš vodja. Opisuje pi-sac, bio je odveden preko us-kog i jtiugačkog hodnika biv5e dominikanske crkve, koja je Dati so veterani, to je, vojaki v času »ve- vlado za takojšnjo izplačilo bonusa. Pri le- tošnjem mobiliziran ju veteranov so vzeli prvenstvo komunisti, kar je povzročilo, da demonstracija ni bila impresivna. Mnogi se čudijo, kako to, da te komunisti navdušujejo za bonus bivših vojakov, ko nima to vendar nič skupnega z "revolucionarno" stranko. tortie vojne in prejšnji veterani dobili letos precej koncesij povrnjenih, je njih glavna zahteva še neizpolnjena. Zato je bil to pomlad izvršen nov poskus mobiliziranja veteranov s pohodom ▼ Washington, da pridobe '-"Vil » , .'L = Jens Peter Jacobson Jvan Vuks * 4P A M l\ EVA R REZULTAT SPLOSNEGA GLASOVANJA ZA SEDE2 X. REDNEGA ZBORA JSZ IN ZA PREDLOG KLUBA ŠT. 14 JSZ. Sledeči klubi eo poslali rezultat glasovanja. G les oval o se je o treh, na zsdrjem rboru določenih mestih sa «edei X. rednegs 7*>ora, ki so tu označena. in o predlog« klufea £t. 14 iz Little Fallsa, N. Y., glede spremembe pravil tikajočih se zvišsnjs asesmenta v agitatoriČne svrhe. 1? s ■o S f I t$ s § ,pm f* o v Številka kluba in kraj i o C I C J 1 y > S" S •»-» m a 3 m Ç ' o M Tako umiru iskreni bocci-^a jednakost i slobodu! Sa takvom odvažnošču, smje-losti i ponosom mogu polaziti u zagrljaj smrti ljudi, slobo-dni mislioci, u čijim grudima kuca srce za napredak i pra-vicu svih ljudi na zemlji! Samo oni muževi i ljudi, koji kroz vijekove tame i ropstva traže svjetla i slobodu, koji ^ smjelo i odvažno traže, da se sa lica feemlje izbriše tiranija i nepraivda, ti če ostati dostojni nasljednici onih boraca, ko^ ji u največim mukama umiru herojskom smrču i klrču: "Živila sloboda!" Ovako mogu umirati samo istinski radnički heroji na či-jima če zlatnim slovima biti potpuna sloboda, buduča po-koljenja podiči spomenike, na kojima če biti uklesani stihovi: Oj slobodo, svijetlija od svega, Tebe ljube protivnici stega. Sužnja srce, samo za te kuca, Neslobodan još te više ljubi. (Iz zapuščine.) AZUMET1 treba, da A-dam Eve ni ljubil. Trditi to, ni tako neresnično. Nasprotno je neresnično trditi, da je Adam Evo ljubil. Ni je ljubil. Eve ni mogel ljubiti. Ne tako, kakor ljubi oče svojo hči. Zakaj Eva ni bila njegova hči. Ni je ljubil tako, kakor ljubi brat svojo sestro. Zakaj Eva ni bila njegova sestra. Ne tako, kakor ljubi daljni sorodnik. Zakaj z Evo nista bila sorodnika. Tudi je ni ljubil tako. kakor se ljubi prijatelja. Zakaj t. Evo Bi nista bila prijatelja. . . ."in Bog je ustvaril iz rebra, ki ga je vz 1 človeku, žensko bitje in ga pokazal Adamu... Bila sta oba naga, Adam in njegovo žensko bitje. In nista «e sramovala..." Adam je bil mož. popolen mož. Ali Eva ni bila ženska, popolna ženska. Eva ni bila lepa. Bila je krepka, močno razvita. Zakaj vzeta je bila iz moža. Nista se sramovala drug pred drugim. Zakaj po- Bog ni govoril enako k njima in tako je nastala med njima Je večja razlika. Naredil jihia je obleko iz kož in ju pognal iz raja. "In Adam je spoznal svojo ženo Evo." Vendar do ljubezni ni prišlo nikdar. Zakaj vkljub vsemu se nista dovolj razlikovala drug od drugega... Čim dalje pa obstoja svet, čimveč generacij je med Adamom in Evo in sedaj živečimi, temvečja postaja ljubezen med moškim in žensko, tembolj lahkomiselno ju vleče skupaj. Moški pač ne bo bolj moški, ali ženska postaja bolj ženska. Vendar popolna ženska ne bo nikdar. Največja bo pri nji brezkončna privrženost. Ta brezkončna privrženost je rešiteljica ljubezni. Zakaj če bi postala ženska popolna ženska, bi ljubezen umrla. Radi razlike med popolnostjo in brezkončno privrženostjo nam je dana možnost, da najdemo pot k ženskemu srcu. Kmetec. Upravo kuhinje je imela Karolina Macerle in pomagale sta ji sodružici N. Bo-žiCnik in Frances Saitz. Hvala \sern skupaj. V petek 25. maja je redna seja kluba št. 1. Po seji in predavanju bo še nekaj časa za domačo zabavo, na katero ste vabljeni člani in članice vseh odsekov. — Justin Saitz. Iz Kansasa le za nominiranje s »c ialistič» lih kandidatov, aranžiranji ihodov in o volilni kampanji ploh- Prihodnja konferenca olnem zamahu. Ustavljena ,*e bila vsa produkcija premoga — tudi ona s parnimi lopatami. Ker Zaradi zastraže-oosti mej6 Missourija ni ivarno ♦marčat" tja, so šli preko le posamezniki in povedali delavcem namen svojega obiska. Dosegli so precej uspeha. Oblastim to "marčanje" ne ugaja. Delavce, ki se ga udeležujejo, "nadzoruje" okrajni pravnik, lerif in tudi generalni pravnik iz Topeke je prišel ^pogledat", kakšni so ti %4div-jaki" na kansaškem "Balka-ou", kot so na3 svoječasno na-zivali "stoprocentni patrioti". Direktnega povoda za aretiranje pohodnikov dosedaj oblasti še niso imele. Pa zdravi do prihodnjega tedna. — Kronikar. želenja drug po drujrem n.ta J« Napredek kljub krizi Socialistična stranka na Danskem je v pročlih 5. letih napredovala za 40,950 članov, ki plačujejo članarino. Januarja t. I. jih je imela 190,070. imela. Ali poželi ženska sama sebe? Ali poljublja moški svojo lastno roko? . Vsevedni pa je vedel, da se bo zgodilo z njima tisto in bosta poželela drug drugega. Zakaj znan mu je bil Feuer-bachov stavek: Človek je, kar on je. 2ato je rekel: "Jejta!" Od različnih dreves sta smela jesti sadje, ker sta se s tem bolj razlikovala drug od drugega. Vendar sadja z drevesa Spoznanja, ki je bilo najslajše, nista smela jesti. Ker če bi jedla od tega drevesa, katerega sadje je najslajše, bi jedla vedno s tega drevesa in vedno tisto sadje. In Bog je povedal to obema. Kljub temu sta pa jedla od tega drevesa in pila iz istega vira, mislila isto, videla isto in govorila isto... In sta Se sramovala! Tako je prišel padec. Eva se je kesala bolj nego Adam. Zakaj ona ni le samo prelomila božje zapovedi, ne-¿o je »k temu tudi zapeljala Adama. Adam se je kesal, ker je prelomih božjo zapoved ter se je jezil na samcfca sebe, zakaj se je dal zapeljati od Eve. In nista več mislila isto. O-gibala sta se drug drugega. Adam zato, da bi ne bil trd k Evi, Eva zato, da bi ji Adam ne očital. In Adam je premagoval samega sebe in se bal Eve. In oba sta se izogibala drug drugega. Nista več jedla z istega drevesa in ne pila iz istega vira In nista več bila eno in isto. Nastala je med njima razlika. "Tedaj so se njima odprle oči in sta spoznala, da ata naga. In naredila sta si predpasnike ¡7. figov<\gn li-stja." . . k Vendar ljubezen med moškim in žensko ne bo nikdar popolna, nego bo ostala vedno brez.končna" privrženost. In privrženost je lepa. Naj živi Življenje! Priljubljenost "Save" Chicago, 111. — Večanje priljubljenosti pevskega zbora "Sava" (odsek kluba št. 1 J. S. Z.) je bilo vidno tudi na njenem zadnjem koncertu v nedeljo 6. maja. Dan je bil tako izredno lep, da je bil kakor nalašč za izlete v prosto naravo, udeležbo na koncertu pa smo i meji večjo nego smo se je nadejali. Udeležilo se ga je nad 300 ljudi, kar je v takih okolščinah med Slovenci v Chicagu visoko število. * V imenu kluba in njegovega pevskega odseka se zahvalim udeležencem in vsem, ki so pomagali k tako lepemu moralnemu in gmotnemu uspehu. * Na tej prireditvi mi je bila poverjena naloga upravitelja. Zato smatram za svojo dolžnost, da se zahvalim vsem, ki so pomagali na dan koncerta. Pevci, pevke, igralci in igralke so izviiili svojo nalogo iz-bomo In s tem pripomogli, da je med občinstvom vladalo do konca priredbe najboljše razpoloženje. V točilnici so delali Frank Sodnik, Albin Rak, Louis Macerle, Chas. Pogorelec, Frank Alesh, Anton Garden, Frank Bizjak in John Rak. Vstopnice je prodajal Luka Groser od začetka do konca. Pobirali so jih Blaž Novak in.Thomas Svetilk. V varderobi so delali Fr. Krebel, Leo Vider in Joe Mačus. Slednji je imel upravo varderobe. Rože sta prodajali Kristina Turpin in Tillie Pole-nik. Listtte ža točilnico in kuhinjo je prodajal ves Čas Filip Socialistična stranka si v Kansasu počasi zopet pridobiva tal. Ross Magill, njen večletni tajnik, je na pritisk eksekutive radi svojih manipulacij pri referendumu moral resignirati. Sedanji tajnik je Lawrence Piercy, mlad, inteligenten dečko. Že v prvih mesecih je pokazal fveliko aktivnosti in uspehe. Vsem članom pošilja mesečnik Bulletin, v katerem jih obvešča o strankinem delu. Dne 2. aprila se je vršil v mestni dvorani v Pittsburgu shod, na katerem je govoril Roy E. Burt. Udeležba ni bila najboljša zaradi premalo 0-glašanja in nekaj pa zaradi starega greha delavcev — brezbrižnosti. Soc. stranka v Kansasu ima v državne urade popolno listo kandidatov. Nadeja se, da jih bo imela tudi v vseh kongresnih okrajih in istotako kandidate iv legislaturo, kjerkoli mogoče. Volitve bodo prihodnjo jesen. V tretjem kongresnem o-kraju, v katerem so vse slovenske premosarske naselbine, je socialistični kandidat dr. Ben-dure iz Baxter Springsa. Sedaj je poslanec v VVashingto-nu za to kongresno okrožje znani H. McGugin, ki se je najbolj vlekel za notoričnega garyskega šolmaštra Wirta v času, ko je odkril "komunisti-čno-socialistično zaroto" v Rooseveltovem "možganskem trustu". McGugin je reakcio-nar in v omenjeni vlogi se je vsi ameriški javnosti predstavil za zvestega služabnika privatnih interesov. Dne 3. maja se je vršila v Pittsburgu konferenca socialistov tretjega kongresnega o-kraja. Udeležba je bila sred nja. Več angleških klubov zaradi oddaljenosti ni bilo zastopanih. Bilo je prisotnih precej ameriških sodrugov in nekaj članov kluba št. 21 JSZ, kateri ima sedež v naselbini Arma. Predsedoval je Anton Sular; zapisnikar je bil Ralph Price iz Pittsburga. Največ razpravljanja je bilo glede nabiranja podpisov na petici Ivan Molek bo predaval prihodnji petek Chicago, 111. — "Fundamen-talne spremembe civilizacije" je predmet, o katerem bo v petek £5. maja predaval Ivan Molek. Predavanje bo po seji kluba št. 1, ki se prične točno ob 8. zvečer. Po predavanju bodo na mestu vprašanja na govornika, ostali čas večera pa bo porabljen za zabavo. Na predavanje vabimo vse. Vstopnina je prosta. — P. O. Socialist ima pravo vrednost za délavsko gibanje edino že je aktiven. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK éé 99 PHOSVETA 1 1 j T > ^^ Stana aa celo lato $6.00, pol lata ¿3.00 Ustanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslbv za list za tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. 4. Dr. ANDREW FUR LAN DENTlst Phone: Cinal 9694 1858 W. CERMAK RD. CHICAGO, ILL. Office hours: 0-12 A. M.; 1-5 and 6 8 P. M. Friday and Saturday alt day and evening*. Waukagan office at 424*1 Oth St., Tal. Ontario 7113 Mon., Tue., Wed. and Thu. till noon. Sun. by appointment only if ■ ■■■■■■■ BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ToL 1475 tii ;;;;;;; INIIlMMMI|«IMIM|lttWt*»»ilHÏ«ïïïïïï7 ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Prijitfng Co. 1838 N. IIALSTED STREET, CHICAGO, U.L. Tel. Lincoln 4700 P R O L K T A R E C SE TISKA PRI NAS. J. S. Z. ZA POVEČANJE SVOJIH AKTIVNOSTI Iz zapisnika seje odborov JSZ dne 10. maja 1934 Seje odborov JSZ dne 10. maj« 1934 «o se udeležili Filip Godina, Anton Garden, Jo-sko Qven, Fred. A. Vider, Fr. Zaitz, Donald J. Lotrich, Božo Stojanivich, A lice Artach, Vinko Ločniškar, John Kopač, iohn Rak, Angela Zaitz in tajnik €has. Pogorelec. Pogorelec pojasni, da se bo »•rtila najprvo seja upravnega od bera, v katerem so Frank Alesh, Anton Garden, Peter Kemik, Filip Godina. Donald J. Lotrich, Josko Oven in Fred A. Vidor. Po končani seji upravnega odbora, ki je razpravljala in sklepala zgolj o ProUitarcu ter agitaciji zanj, se je pričela seja odborov JSZ. Predsedoval je Anton Garden. Chns. Pogorelec je izvajal v svojem poročilu, da je bil z o»irom na število naročenih Članskih znamk mesec april najboljši v tem letu. Teh znamk je bilo naročenih 922, ali 831 več kakor aprila 1938. Sploh je bilo število naročenih znamk letos v vseh dosedanjih mesecih »višje nego v enakem času lansko leto. Povprečno smo imeli v prvih štirih mesecih 834 dobro stoječih članov, lani pa 755. Poleg tega je bilo letos v teh mesecih naročenih 208 manj izrednih znamk kakor lani. Skupno jih je bilo v štirih mesecih tega leta naročenih 531, lani v enakem času pa 789. Od prošle do te seje je JSZ dobila dva nova kluba. Reorganiziran, oziroma obnovljen je bil klub v Barberton-Ken-more, Ohio, s 30 člani. V Bridgevillu, Pa., je bil u-stano vi jen nov klub JSZ s sodelovanje^ Antona Zornika in somišljenikov. Pristopilo je 11 članov. Članstvo teh dveh klubov ni vključeno v prej o-menjenem skupnem številu članov in članic JSZ. Prosvetna matica. — V to trstanovo je do konca marca, ko je bil objavljen izkaz, plačalo članarino 87 organizacij. Skupno število podpornih in kulturnih društev ter klubov v Protrvetni matici bo letos približno enako kakor lani. Meseca aprila je pristopil v Prosvetno matico pevski zbor "Zvon", ki deluje v Norandi, P. Q., Kanada. To je prvo slovensko kulturno društvo v Ka: nadi, ki je pristopilo v Prosvetno matico. Vprašali so, da naj jim pošljemo iger, ker se bo zbor pečal tudi z dramatiko. Želji smo ustregli, ravno tako tudi društvu št. 22 88PZ v Indianapolisu. Prihodnji redni zbor. — Jz dosedaj prejetih glasovnic je razvidno, tla je članst»/o JSZ »zbralo Cicvcland za sedež bodočemu zboru JSZ. Sedem klubov ni še poslalo poročila o izidu glasovanja, toda večina za Cleveland v drugih klubih je tolikšna, da rezultat ne bo spremenjen. Glasovanje se uradno zaključi 12. maja. Fond za potovalnega organizatorja. — Tudi iniciativni predlo-j kluba št. 14 v Little Fallsu, N. Y., ki določa 5c na člana posebnega asesmenta v tond za potovalnega organizatorja JSZ, je bil sprejet. Dalje tajnik prečita pismo člana nadzornega odbora JSZ s. Blaža Novaka, ki se glasi: "Vsled razmer, v kakršnih se nahajam, ne morem biti aktiven v JSZ kot bi želel. Zaradi tega sem se odločil odstopiti od nadzornega odbora JSZ, kar blagovolite vpo^te-vati. 2eleč vam obilo uspeha,; o-stajam, s sodružnim pozdravom, Blaž Novak." Poročilo tajnika se sprejme na znanje, istotako se sprejme resignacijo s. B. Novaka. Tajnik pojasni, da sta po IX. zboru JSZ kandidirala v nadzorni odbor JSZ izmed članov slovenske sekcije samo John Kopach in Blaž Novak, zato sta brez namestnikov. Potrebno je, da ga do prihodnjega zbora izvoli eksekutiva JSZ. Bil je sprejet predlog v tem smislu in »v nadzorni odbor JSZ je bil izvoljen Peter Bcrnik. S. »Pogorelec prečita pirmo sodružice Sarah Limbach, tajnice pennsylvanske soc. stranke, datirano z dnem 18. aprila 1934, v katerem izjavlja, da ona ni kritizirala klubov JSZ na konvenciji pennsylvanske soc. stranke, in da nima vzroka jih kritizirati, ker razume težkoče in ve, da so aktivni.! Pravi, da se čudi, kako je mogel sploh kdo poročati v Pro-ktarča, da so bili klubi JSZ kritizirani in da se jim je pretilo z razpustitvijo, ko se o tem v konvenčni dvorani sploh ni govorilo. Božo Stojanovich obširno poroča o razmerah med srbskimi in hrvatskimi delavci. Priporoča sklicevanje shjdov v hrvatskih naselbinah za u-stanavljanje klubov JSZ. Svoja mnenja k njegovemu poročilu so izrazili Oven, Godina, Garden, Zaitz in Alesh. Smisel njihovih izvajanj je, da se shodi obnesejo le, če je za njimi skupina ljudi, ki? zanje agitira in izvrši vso potrebne priprat/e. č# pa ae bi sklicevalo in agitiralo z« shode samo s pomočjo leiakov, ne bi bili uspešni. Prihodnji zbor JSZ. — 3. F. ^aitz pre llaga, da naj se izvoli odbor petih članov, ki bo do prihodnje seje sestavil Inevni ted, spored cbora in -pravilnik ter ga ji predložil. Ar »ume nt ha, da je tak odbor potrebeu osobito uaradi določitve referatov. Predlog podpiran in sprejet. Izvoljeni so: Chas. Pogore-j •ec, Fr. Alesh, John Rak, Peter Bernik in Frank Zaitz. Dalje je sklenjeno, da naj o sporedu bodočega zbora razpravlja tudi odbor srbske sekcije in svoja priporočila predloži prihodnji seji odborov JSZ. V področju upravnega odbora je bilo z ozirom na agitacijo za Proletarca sklenjeno, da se mobilizira čimveč sodrugov za obiske w druge naselbine v svrho atgitacije. Dejstvo je, da je je bilo v pro-šlih treh letih veliko premalo in rezultat je, da je Proletarec zelo nazadoval v cirkulaciji. Največ je temu kriva seveda kriza. Priporočano je bilo, da naj bi obiskal Clciveland in okoliške naselbine John Rak, in če bo čas dopuščal, tudi naselbine v Pennsylvaniji. Pogorelec bo poit.etil kak teden časa agitaciji v Detroitu. Terčelj, Žlemberger, Garden, Oven, Lotrich in Alesh so bili ni seji istotako priporočani za agita-cijske obiske, ki se jih aranžira kolikor bodo okolščkie dopuščale. JSZ ima skupno z u-pravnim odborom poseben odbor za planiranje agitacije, v katerem so Anton Garden, Joško Oven, D. J. Lotrich, John Rak in Angela Zaitz. NAZÏJSKA PROPAGANDA V Z. D. RAČUN RAZPECANIH ZNAMK J. S. Z. ZA IfESEC FEBRUAR 1911. Nazi ji so »i ustanovili mad Namci v Amariki in Hitlerju naklonjenimi domačini v Zed. državah propagandistične organizacije, katerih naloga ja pridobiti ameriško javno mnenja v prilog naaijske politike v Nemčiji. V velikih mestih ta dežele, kjar ¿ive tisoča -Nemcev in njihovih potomcev, sklicujejo nemška nasijske organizacije shode v obrambo Hitlerja in njegovega režima. Nekaj teh ahadov sa je končalo s pretepom na ulicah, med njimi eden v New Yorku. Na sliki na tleh ja ženska, ki sa ja mod de« monstranti v nemški naselbini v New Yorku onesvestila, in tik nja ja eslen demonstrantov tar policaj, ki ga mikasti. Država In mesto Illinois) Offlesby Chicai(t> ¿1. 221 La Salle Springfield Wauki'tran Vfrden ' Uhicajfo Hi. 1 M. at L. Indiana: Clinton Kansas i A una Michigan: Detroit it. 114 Detroit it. 115 Ohio: Newburifh Tower Poirt Piney Fork Cleveland Powhatan Point Girard Euclid Bridgeport Pennsylvania: Herminie CanonKburg Imperial Avella Forest City ¿»yuan Wisconsin: West All in , Milwaukee Skupaj...... tj a ■o v i ê 3 3 S tj M £ S I* Z C w c« ■l a c ït ■o C o fc C S — 14 — — $ 12 15 2 7 1 24 14 12 25 6 4 13 6 4 — 5 10 4 — — 3 3 — 50 4.'JO 7.80 13.21 2.70 3.50 .80 11.4!) 2.10 2.00 1.05 I—— 15 1 — — 4.85 3 _ mmm* «m .90 1 S — — 1.35 o 2 - — 1.30 36 36 52 - 23.40 — ' U — - 9.11 10 6 — — 5.10 1 — — —• .30 K 4 4 - 3.80 4 1 __ 1.55 10 — 18 - 3.00 6 5 —- 1 n.65 1 2 — - 1.00 3 2 — — 1.60 —- 4 33 - 1.40 10 15 i 8.25 36 12 — — 12.00 11.(57 .50 .50 1.25 5.83' .25 .25 1.40 2.40 3,00 .80 .'JO .10 3.00 /jO .00 .00 10.08 •öCJi 1.Ü0 .30 .40 .40 7.20 .90 1.60 .10 1.20 5.04 3.21 6.08 t.COtf 3.04 .50 1.00 1.15 .50 .40 2.50 3.20 Veselica v Rentonu Renton, Pa. — Plesna nzbz- Iica druš. št. 100 SNPJ se bo vršila v soboto 26. maja v Slovenski dvorani. PrI6ne se ob 7. zvečer. Vstopnina za moške je 35c in za ženske 25c. Igrala bo znana prvovrstna poljska godba iz Pittsburgha, ki igra vsak teden tudi na radio postaji WWSVV. Običajno smo prirejali veselice 30. maja. Letos^smo si zbrali drug dan, ker želi večina članov posetiti drugre pri-red rt ve, predvsem slavnost 80-letnice SNPJ in druš. št. 6, ki se bo vršila pod pokroviteljstvom druš. št. iS in federacije SNPJ za zapadno Penno v sredo 30. maja na Syganu. Na članstvo našega društva apeliram, da pride na veselico polnoštevilno. Vstopnice bodo morali plačati v obliki društvenega asesmenta vsi, pa če se veselice udeleže ali ne. Na svidenje 26. maja v Slovenski dvorani. — Anton Bogataj. Odkritje nagrobnega spomenika s. Greenu Chicago, ITI. — Prihodnjo nedeljo ob dveh popoldne bo odkritje nagrobnega spomenika sodrugu dr. Raphael B. Greenu, na pokopališču v Wald heim, oziroma na pokopališču organi &ac i je " W a rsa v Benevolent Asoc." — Kdor od sodru*ov ima priliko, naj se ude4eži te spominske «lavnosti. Dr. R. B. Green je bil izredno aktiven v socialističnem giba-uju v Chicagu in vsled tega je priporočljivo, da mu $odrugi na ta način izkažejo svoje priznanje. V imenu eksekutive soc. stranke čikaškega okraja bo govoril ob tej priliki Anton Garden. — P. O. Visoki izdatki Biro za statistike v Wash-irvgtonu poroča, da so v fiskalnem letu, končano junija 1932, potrošile oblasti v Illinoisu blizu $600,000,000, ali točno $76.46 na vsako osebo v tej državi. Brezposelnost v Angliji V Angliji je bilo koncem aprila 2,148,195 brezposelnih, aH 549,439 manj kot aprila lansko leto. RAZNOTEROSTI IZ INOZEMSTVA (Nadaljevanje 1. strani.) čajo, da se ga živčna nervoz-nost znova loteva. — Hitler je podpisal novo postivo, ki kmečkim fantom prepoveduje iskati delo v industriji, dokler ne bo brezposelnost odpravljena. Vsa gledišča v Nemčiji so zdaj podrejena centralni vladi in uporab-Ijana za njeno propagando. — Dollfusova krščanska vlada je imenovala v dunajski mestni svet 64 "odbornikov", da nadomestijo one, ki jih je izvolilo ljudstvo z ogromno večino, toda jih je krvavi režim sitoma odstavil. — Obisk Hitlerjevega ministra Hermann Goeringa v Jugoslaviji je bil finsko. Nemško poslaništvo v Beogradu mu je priredilo banket, toda le malo izmed povabljenih visokih beogradskih uradnikov se je cdzvalo. Avdijenca pri kralju Aleksandru je bila Goerin-gu odrečena, kakor poroča dunajski list Der Tag. — Ivan Stranski, dunajski korespondent češkega dnevnika Lidove Novin.v v Pragi, je bil "wled nasprotujočega poročanja" deportiran iz Dunaja. Isrcdne mednarodne znamk:: St. 115, Detroit, Mich. ........... 212 188 180 1 $127.40 $33.37 $16.68^ ;38.15 .25 Ekupni prejemki Illinois: Springfield Chicago it. 20 Waukcgan Chicago it. 221 Chicago st. 1 U Salle Indiana i Clinton Kansas: Aims Michigan: Detroit At. 114 New Yarki Go wands Little Falls Ohio: Power Point Cleveland Euclid New burgh Bridgeport Collinwood Pennsylvania: Library Horminic Imperial Nanticokc Moon Run Onontburg Forest City WUcsniit: West Alii« Sheboygan Milwaukee $127.65 ZA MESEC MARC 1934. 4 7 1 —. 3.65 _ __ 1.10 15 — 6 — 4.50 —.— ——— 3.00 12 2 — — 4.30 "" • ' 1 ______ 1.40 4 4 2 — 2.60 —.— .80 24 12 — ' — 11.40 —.— —.— 3.60 0 8 — « 5.50 8.42 4.21 1.00 1 2 — — 1.00 .25 .\2,/j .30 7 7 5 — 4.55 1.16 .58 1.40 — 25 — — 8.75 2.80 1.0.4 2.50 14 6 — 6.30 ___ i __ 2.40 6 6 — — 3.00 2.66 1.XS 1.10 2 6 — M. 2.70 _____ —- — .80 — — 24 24 2 6 8 20 4 6 30 72 1 7 6 2 — 1 2 — — — 10 — — 9 — 2 — — 10 10 24 7 10 36 2.40 .30 .95 4.25 4.50 4.30 2.15 SJlft 3.10 1.20 2.10 1.60 5.90 9.87 23.70 4.20 2.13 4.45 12.84 2.22'/j 6.42 l.V »10 .30 1.30 1.50 1.30 .70 M .90 .40 .70 .50 1.80 3,93 9.60 V četrtek 24. maja OB S. ZVEČER SHOD V DVORANI SOKOL HAVLIČEK South Lawndale Avenne CHICAdO, IIX. Sklicujejo ga češki klubi s sodelovanjem kluba št. 1 JSZ. L PRIREDVi: KLUBOV J. S. fjrn MAX WINTER NORMAN THOMAS Glavna govornika NORMAN THOMAS in MAX WiNYER. Glasbeni del »poreda o»krbiU Umbrjr.iki in pev.ki »bor "Kari M .nt" Predsednik .hod. FRANK ZAITZ. — V.topnm« 25c. V.topnice prodajajo čUni in ¿lanice kluba «. 1. Dobite iib tudi » uradu Proletarca. V sledečem seznamu so priredbe klubov JSZ, konferenčnih organir^-cij in socialističnih pevskih sborov. Ako priredba vašega kluba ni vključena, nam sporočita. MAJ. CHICAGO. ILL. — V četrtek 24. maja shod v dvorani Sokol Chicago na Lawndale Ave. Govornika Nor-man Thomas in Max Winter. CHICAGO. ILL. — V petek 25. maja bo v dvorani SNPJ predaval I. Mofek o funda men talnih spremembah civilizacije. JUNIJ. CHICAGO, ILL. — Socialistični piknik v nedeljo 17. junija v parku ftiverview. JULIJ. CLEVELAND, O. — V nedeljo IS. inlija piknik kluba it. 27 JSZ in pevskega odseka "ZarjeM na Pintar* jevih farmah. AUGUST. CANONSBURG, Pa. — V nede-I jo S. avgusta konferenca k|pibov in druitev Prosvetne matke. SEPTEMBER. DESETI redni «bor JSZ 1., g. in 3. septembra v Clevelandu. O. Davki in "pijača" V prvih 4. mesecih po odpravi prohibieijc je prejela zvezna vlada $08,078,213 davka na "pijače". Pivci se torej po pravici prištevajo med naj-\ Milejše davkoplačevalce, kajti i davka zveani vladi mora.,, nlačati salunarjem licence Ur okrajni in državni davek. Pristopite v kJuS J$Z! iwmwrm-i Milwaukee Leader Nsjveiji am» !Aki aoeialistiinl dnevnik. — h ocnim: $6.00 na leto, $3.00 la ; ->1 lets, $1.50 za tri mi'sreo. Naslovt 540 W. J tea» Ave, MILWAUKEE, \V,IS. BUK.'lt Kupujem staro zlato bodisi urf, uhane, pmtane itd», po isrrdno visoki '«-eni. Zffla«ite »e pri m^ni. LEBER — ZLATAR MI7 W. 261 h t|., Chieago, III., HH W Carmak RJ . Berwyn. Or. Jokn J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFTCE HOURS: At 3724 26th Street 1:80—3:30; 6:30—8:30 Daily Tel. Crawford Z2IS At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Dsiljr Tel. Canal 96^5 ' W.ii'HwJay and Sunder by appointments only Residence Tel.» Crawford 11440 If no answer — Cqll Austin 5700 n .a1 $ äkupnj 263 158 140 25 $127.77 $36.12 $18.06 $45.38 ZA MESEC APRIL 1034. Illinois: Snnnfjfieltl 6 6 1 — 3.90 —.— ——.— 1.20 ! Virden 2 — 10 — .60 —.— —— .20 J Chicago ät. 16 15 20 — — 11.50 —.— —.—— 3.Ç0 Oeles1>y — 14 — — 4.90 —.— .1.40 Waukegan 3 3 — — 1.95 —.— —— .60 Chicaco ät. 20 7 8 6 — 4.90 —.— — —. Chics*« it. 1 48 24 24 — 22.80 13.00 Kl 7.20 Indiana: t •• Clinton 1 2 — . — 1.00 .25 .12^ .30 Michigan: Detroit it. 114 20 15 — 21 13.35 —.— —.— 4.55 TVtroit ftt. 115 24 2 — _ 7.90 5.95 2.97VS 2.60 New York: (rowan da 9 3 1 —. 8.75 1.00 .50 1.30 Ohio: Piney Fork 2 2 — — 1.30 —,— —— .40 Girard 10 6 _ — 5.10 —.— 1.60 Collinwood 12 12 — _ 7.80 _____ 2.40 Powhatan Point 8 3 — _ 3.45 —— - 1.10 Cleveland — — — 24 2.40 1.20 Euclid 1 — 8 — .30 —._ -- .10 Power Point 1 3 — — 1.35 —._ —_ .40 Bridgeport 10 6 6 — 5.10 —.— i. 1.50 M. at L . 6 — 6 — 1.80 7.83 3.91VÎ .60 Pennsylvania Conemaufh 24 12 12 — 11.40 —,— 3.60 Burgettstown 3 8 — —. 3.70 —.— 1.10 Moon Run 3 — 5 mmmm .90 —.—— _____ .30 Herminie 7 1 — 2.45 , _____ .80 Avella 1 3 12 1.35 _____ .40 Library — 6 — - 2.10 —.— _____ .60 Imperial 5 3 — 1 2.65 —.— ——,_ t .85 Fprest City 3 2 — _ 1.60 6.79 8.3 9 .50 Wisconsin: • West Alii» 7 10 7 __ 6.25 __,__ i , 1.75 Milwaukee 96 24 — 4K a.iflo 13.41 6.70«,<; 7.10 Skupaj 334 198 98 94 $170.15 $48.23 $24.1 V/t $49.25 Iiredne mednarodne znamke St. 10, Forest City, Pa. s. ••••• 1.00 St. 23, Euclid, Ohio. .. «••••••«a * .50 M. at L., Ohio .25 m Skujmi prejemki $171.90 TAJNIŠTVO JSZ. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NAROBKA TISKARNA 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo * slovanskem, hrvaikem. slovaikem. lalkam, poljskem, kiksr tudi t angleikem In nemikem jesikn. NA^A POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCI •............................... A Jugoslav Weekly Dovotad to th« Interest of the Work« 1 OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P. PRO TAR EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH J NO. 1393. Publ.shed Weekly et 3ë39 W. 26tk St. CHICAGO, ILL., May 23, 1934. Telephonet Rockwell 2S64 VOL. XXIX. RISE OF JAP CAPITALISM BRINGS TRADE CONFLICT AND A MENACE TO WORLD WAR 11 »*— ■ fl Great Britain started a few ma thc pregl. Workingman? dent's Secretary of State. Japan and a bitter struggle is on over trade and profits wrung from the working masses who produce the commodities that are stakes in this struggle. In the lower depths of society in Japan, Great Britain and the United States are the workers on the farms and the wage slaves, millions of whom are idle and destitute. They are raw material now largely useless in production but available cannon fodder to serve as conscripts in the struggle of banking and capitalist corporations for the control of markets. The trade war may at any time become a war of cruisers and airplanes, of big berthas and tanks, of poison gas and machine guns, and all for the greater glory and gain ! of the masters of economic life. «•iMtuis murr irerijr wnicn win some hel|» to the Socialists in th job of < duoating the people. Education in a «low process of Does it hearten you to know that F. I). R. believes there problems of democracy will be *r* » ^ of thillll can taught and discussed in the put.lk- do '" If SO, is it not possible schools more freely which wiM l>e that you have failed to ana- their jyZe the meaning of that ocess oI re- WOrd' "We" founiag the people butTTThe Jfe When the president of these and sfcne way. We must remember United States says "we" he that the people must be edueated doesn't mean You—any more before our goal—Socialism can be than he»(1 mean you ¡f he told attain^. ^ > Mrs. Roosevelt to spread her- Recently I read in a Pittsburgh »» a hou"e Party and "ill- newspaper that at the unfe*rsity of vite everybody." You'd be out Pittsburgh just as many men join- of that and you're out of it ed the R. O. T. C. (a military stu- when Mr Roosevelt thinks permitting the people to en dent organization) th,. ^ talks about the things joy the wealth which abounds dent's Secretary In other words, "take things easy. Don't cure the disease of poverty until you can do it in such a way as to permit those who own to profit from the labors of those who work. Don't perform an operation; just inject a little dope in the way of food vouchers and relief work, so that the victims will not feel the pain so much. Well, protably you're satisfied ; at least you act ai though you are on every election day. But we're not content with the same slow process which Messrs. Roosevelt and Hull eulogize. We don't think there's a single letter too many in the word revolution. We think it's just the word to describe what is needed throughout the entire world: An Industrial and Social Revolution, which will turn things over so completely that workers will have the full fruits of industry and idle owners nothing at all except the chance to become workers. We regret that Mr. Roosevelt doesn't feel about it as we As far as the president is, do. For we feel that the re-concerned it will be better to ¡volution, which will turn take time about this thing of year in spite of the protect________________m m against joining that were disth- we can ('0' buted by a group oi radical« on the What the "New Dealer" campus. Is thia supposed to be our means is that those who really road to disarmament ami peace? «mount to something in this Jane Fredei. Latrobe, Pa. prjVate profit system have a few more moves left to them 99 44-100 per cent troubles are man-made. of man'« before they will be compelled FOOLING THE MASSES And now, the capitalist prêta reporte, MhmoÜm he» abolished capital-Here is a phase of world ca- >•") eta»«*. Every time ke promulgate» a new decree, it it reported that pitalism that will bear watching. Whatever their pretense, :he aim of each imperialist powet is the same, the enrichment of a handful of exploiters at the expense of the toiling masses. Workers have everything to lose and nothing to gain by fighting in such a conflict. — The New Leader. he ha* abolished capitalism.- It seems that capitalism has more livos than a cat. It can bo aboliskod, and abolished again, and still keep on doing children's Children _ for the on every hand. To abolish poverty too quickly would likely be to end Capitalism and establish some form of Socialism. Mr. Roosevelt thinks that would be bad. So do Mr. Mellon, Mr. Morgan, Mr. Astor and the other gentlemen burglars who are included in the president's "WE." But how about YOU? Are you willing to wait until some way can be found to work you and your children and your \ GLEAM OF LIGHT The real purpos? of the naw deal is not to change thc game of capitalist exploitation but to put the system ba k on its feet so that it can '•v'i on another period of exploita->.». Ho.v far the administration has got in th » direction is revealed in the fact that there are still 11 million unemployed. Our Doings Here And There Our first important announcement is that of the mas-meeting arranged by the Yugoslav, Bohemian and Lswndale Socialist branches for tomorrow night, Thursday, May 24. at Sokol Havltfek Hall. The pr;n-ci,pal speakers are Norman Thomas and Max Winter, former Vice-Mayor of Vienna, Austria. We hope to have a large crowd attend this meeting. Every member should see to it that their friends are notified ami try to dispose of as many ticket* as possible. The admission price is 2&c. Tickets can be purchased at the office of Proletarec. * On Friday, May 2ft, branch No. 1 JSF will hold its regular meeting at the SNPJ Hall. Important reports will be given, therefore it is imperative that we have a good attendance. After the busine^ meeting comrade Molck will lecture on The Fundamental Changes of Civiliza tion. A social with refreshments will follow the general dir'ussion. o The Cook County Socialist Party picnic will this year be held at Riverview Park. The preparation committee is planning to feature an excellent program with prominent speakers and plenty of entertainment. Branch Ne. 1 JSF baa re celved ita quota of ticket« to sell and urges Ha members to sett them. Of our friends ant sympathisers we a*k that they re*«rru this date and upend Sunday, June 17, with their comrades at Riverview Park, a A debate is being contemplated bctw en the Chicago and Cleveland Youth group«. If the plans go thru, the Chicago ccmrados will visit Cleveland in this respect sometime next month. Watch for further announcement«. Cleveland. We hope to have more delegate* attend this convention than we had present at Milwaukee 2 years ago. Some of the im;>oriant problen. that will come up for discussion will be the cultural work >f our Educational Burrau and greater agitation among lodges to join this institution. Our publications, Pro-'ctarec, The American Family Almanac ami May Herald will be important problems. The quo-stion of Youth, how to orgnnize it and how hall id firnction is another vital >rtu>lem that no doubt will receive i go >d leal of attention at this con-/ertion. It would be well for our voung comrades to discusae some of h« c questions at their bran.h meetings, especially the question \*f Vm.th which will concern them • r.ostly. The convention will take >lace on SeptimVr 1, 2 and 3. * On Sunday, May 27, the mem'iers ►f our English } action of branch 1 fSF plan to hold an outing at the iand Dunes. All vncinfers wishing o make Lhi» trip are urged to be in ront of Proletarec office, M39 W. .'6th St., not la'er than 7 A. M. In-itc y.ur friends alorg. Jchn Rak, Chicago, IJI. Any way one views this situation the immediate future looks Mack. Co-incident with this, however, there is a trenJ of thought developing on the part of sane, sober, thinVing people who may not as ye* be willing to publicly oxprees themselves, neverthHesn who have arrived at the inward belief that only in Socialism is the salvation of the world to be experienced. This gleam of light amid the pre«sent darkness is most encouraging.—W. L. BaLd-rH^e. in T*»e Arlren«»« City Tribune. bnsinoss at the old stand Of coarse, Mussolini and Hitler never do abolish capitalism. Instood, they saee capitalism—temporarily—from being abolished. Their decrees leave private ownership of industry in existence, they leave the profit system functioniag, they leave the usual social parasites in control. Fas> cism ie a method of attempting to rescue capitalism from complete collapse. Of course the chieftains of Fascism are shrewd enough to try to make it appear that Fascism is in the interest of the masses. In Germany they have the gall to call it "National Socialism." They put it forth as a working class movement, although it is a capitalist movement. That foay deception It not confined to Fascist nor to fascist countries. In the good old United States the two old capitalist parties are adepts at fooling the masses. Do you remember how they fell for "The full dinner pail?" And how they fell for "He kept us out of war?" An how they fell for "A chicken in every pot?" And how they fell for "The forgotten man?" Those parties, like the Fascist, claim- to Le interested in making things lokay for the massee, and, like the Fascists, they are really interested in making things okay for the capitalist class. The difference U that they never claim to abolish capitalism; they «laim to be able to perform the miracle of making the masses prosperous under capitalism. The methods they have used, so far, have not been as drastic as those of the Fascist, but the aim is the same. In short, the capitalists of no country have a monopoly on fooling the masses. They and their political executives try to do it in all countries The Milwaukee Leader. profit of an owning class? Does the slow, process of evolution suit you even if, in the process you become a pauper, your son a vagrant and your daughter a prostitute? could be made a peaceful and easy event if those who hold the political power of the nation in their hands would use that power to bring the revolution about. We're sorry Mr. Roosevelt isn't ready to assist in the revolution because we feel that his hold-back policies in this matter are going to result in a violent revolution in the long run. It is to avoid the violence and general hardships which accompany most revolutions that we Socialists are so eager to get political power and legally usher in the new cooperative society which will not grant special privileges to owners but which will give all a chance to work and enjoy the fruits of their labors. Reading Labor Advocate. THE PROGRESS OF HUMANITY Municipal Ownership Speeding Up Municipal nwnsrthip is evidently needing tip all through the country, '»eorge A. Rire. secretary of the Towa section of the Public Ownership lee-gue, writes us this month ♦hat out of 22 municipal campaign« !n the state recently In which municipal cwner'hip w«s an issue every vote but one was favorable. Public Ownership. Why should any worker be with-* %. ¡oat the necessities of life when ten Last week It was announced thi.4 . mcn ran produce enough for a the J3F convention will be held iulhundrad? m mho*"" ARCHLICHT Donald Lotrich IIIUiiii Hlit. III!»........ In the much heralded Darrow report to President Roosevelt on the NRA we note a tone of disatisfac«-ion very much like we Socialists have presented right from the outset. There is the matter of higher prices on commodities made possible by the codes with no corresponding raise in wages, monopoly, diiplacement of the little man, etc. In short Darrow's committee, originally appointed by the President, told him what he had to do to solve the prob4am — socialization. The (Uiicago Tribune, which has been knocking the New Deal more than any other Chicago newspaper and which has given all attacks on the New Deal prominence, displays the I>arrow report prominently. How-over, while the attacks on Roosevelt» NRA are looked upon with favor they try to ridicule Darrow's open insistence for .socialization, on* Clarence Darrow is known as a brilliant lawyer. He has a masterful mind. His report was sought eagerly ami it is hoped that it may make some indentations on the people of America. It is well to let j America know what ails it and while | there is no hope of the present ad-ministration adopting such measures a* Darrows committee recommend»*, Hill there is a chance that many will now discus* It who otherwise would hold closed opinions. In-cidentaNy, a grea* majority of the mass of people are still in favor of the Presidents New Deal and maybe we Socialists shouldn't looAc at that too lightly. It shows that the American mind can be awung aiway from the horrors of competition to a mediocre planned sort of thinking. It confirms our belief that the American mind will be able to nc-cipt the new society of which Socialists preach. And while we are at it Kt us say that the old guard these share cropper», for, while the land owner received his share from the government for not planting the«« share croppers who produced all the eotton were left completely out of the pact. It was only in the last feapers have brought out thia story. And at that it wasn't because they wanted to right the wrong but because the newspapers are opposed to the New Deal and they want to attack it for publicity value. When you aok yourself some pertinent questions you juat must admit that it's the peoples' own fault because they have the power to stop all this if they only would use that power. We've been trying to teach Hum to think but it set,™ hardly possible that anything like tliat h going to happen so soon yet. * * • Norman Thomas will be in Chicago again on Thursday, May 24 and will speak for the Lavwndak> Socialists at Sokol Havlicek Hall. He is a keen cbserver of the trends and happening and should (being a message of interest to the workers. Be tore you attend for he is the advance guaid of the workers. Am) just like the case of the sharecroppers which has just come to the attention of the nation although Comrade Thomas uncovered it three months ago he'll bring the message of the workers from other section.* of the country which will be reported in future months. • * • Immediately after the National Convention of the Socialitt Party of America we must place all of our effort* into the convention of the Jugoslav Socialist Federation scheduled for Cleveland, Ohio Sept. 1, 2 and 3. We sometime* take pride in clawing ourselves as the best Federation affiliated with the Party. How mu'h more satisfaction i t publicans are out trying to Maze would be ours if we doubled our numiber and trebled our influence? And thir* is possible of attainment. It deserves proper attention from every active and eratwhile Federation member now. the trial to recapture the profit« of he system before Rooisevelta New Deal goes any further. • * ♦ Norman Thomas came to Chicago on February 2H, 19.14 from a visit of the South ami told us about the poor share croppers who farm the land for the owners and who receive pay, on the basis of the total production. He explained that the governments plan of thwarting production was playing havoc with Warm Argument "But, madam, you have no clahfc Tour husband did not inture hit lifts he took out a policy against fireV" "That'» what I claim, lie ha» ere maud."