ma DOLENJSKI LIST Iz novoletne poslanice predsednika Tita Tovariši in tovarišice, državljani in državljanke Jugoslavije, ko stopamo v novo, 1963. leto, lahko z olajšanjem gledamo na minulo nevarno obdobje v letu 1962, ko je človeštvo s strahom gledalo na svojo usodo. Bili smo na robu vojne katastrofe z najstrahotnejšimi posledicami. Pa vendar je tudi tokrat zmagal zdrav človeški razum tistih faktorjev, ki so najodgovornejši za ohranitev miru na svetu. Ves miroljubni svet jim je za to hvaležen in prav ta hvaležnost je zanje najodgovornejša obveznost, da bo Ju .'i v prihodnje njihova poglavitna skrb ohranitev miru, tli bodo budno in resno spremljali miroljubne težnje velikanske večine človeštva in da bo to njihova orientacija v zunanji politiki. Tiste sile, ki zastopajo in ki bodo zastopale politiko miru, politiko miroljubne in konstruktivne koekslstence med narodi, lahko s popolno pravico in zaupanjem računajo na podporo vseh miroljubnih sil na svetu. V boju za mir in miroljubno mednarodno sodelovanje, skupaj z neangažiranimi in drugimi miroljubnimi silami na svetu je politika naše države na mednarodnem torišču prišla v preteklem letu do popolnega izraza, zlasti v OZN. Zaradi tega se je v svetu še povečal ugled naše države. Naša zunanjepolitična aktivnost mora biti prežeta s takšno skrbjo, da lahko naši delovni ljudje mimo grade srečnejšo prihodnost v prepričanju, da sadovi njihovega ustvarjalnega dela ne bodo z ničimer ogroženi. Naša zunanja politika mora biti v skladu z načeli miroljubne aktivne koeksistence, z načeli miroljubnega sodelovanje z vsemi državami, ne glede na razlike v družbenih sistemih. V boju za mir je potrebno še bolj usklajevati naše akcije z akcijami neangažiranih držav in še bolj razširjati vsestransko sodelovanje s temi državami. V zunanji politiki moramo še naprej krepiti in razširjati sodelovanje s socialističnimi državami, s Sovjetsko zvezo in drugimi ter se izogibati vsega, kar bi lahko oviralo pravilne odnose z njimi. Ce bo naša zunanja politika slonela na takšnih temeljih, bomo najbolj prispevali k utrditvi miru na svetu in k ustvarjanju umirjenosti pri graditvi socializma v državi. Menimo, da je v današnjem času politika sile, politika urejanja mednarodnih problemov s silo ali z oboroženim obračunavanjem med družbenimi sistemi najreakcionar-nejše pojmovanje, pa naj pride s katerekoli strani. Zmaga socializma je najbolj zanesljiva v miroljubnem tekmovanju med narodi držav z različnimi družbenimi sistemi v njihovem ekonomskem razvoju. Zanikati to pomeni zastopati stališča, podobna stališčem tistih reakcionarnih kapitalističnih krogov, ki menijo, da lahko z vojno ne le preprečijo, temveč tudi uničijo komunizem in podaljšajo eksistenco kapitalizma. Toda minilo je obdobje klasičnih vojn, ko je ena stran lahko zmagala. V novi svetovni vojni z današnjimi rušilnimi sredstvi bi bili vsi premagani, katastrofa bi bila popolna. DRŽAVLJANI IN DRŽAVLJANKE, v leto 1963 sto-pamo z novimi nalogami, ki niso nepremagljive, zakaj dovolj izkušenj imamo, da jih bomo lahko pravilno reševali. Iz pomanjkljivosti v preteklosti smo potegnili potrebne sklepe in sedaj moramo te sklepe izvajati dosledno, brez nervoze in pretiravanja. V prihodnjem, 1963. letu bomo sprejeli tudi novo ustavo, o kateri javno razpravljajo najširše ljudske množice. Prepričan sem, da nam bo nova ustava preča j olajšala naadl ju ji pravilen razvoj celotnega družbenega življenja. Z zaupanjem lahko gledamo v srečnejšo prihodnost, v uresničenje socializma v naši državi, zakaj to je cilj, ki je zapisan na zastavi naše revolucije. Državljanom in državljankam Jugoslavije, našim delavcem, graditeljem socializma, članom Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, naši mladini in pionirjem, pripadnikom naše ljudske armade in varnostne službe želim srečno novo 1963. leto! Združitev okrajev ne sme ovirati bodočega dela SZDL Občinska konferenca SZDL v Sevnici 28. decembra je obravnavala vlogo SZDI. v komuni in nakazala vrsto problemov ter na koncu pestre razprave sprejela več sklepov. Kot gostje so se je udeležili Metod Lampič, sekretar ideološke komisije pri glavnem odboru SZDL, inž. Andrej Marine, predsednik okrajnega odbora SZDL Celje, in sekretar okrajnega odbora SZDL Celje Janko Zevart. Nekaj nad 60 delegatov je izvolilo nov, 23-članski občinski odbor. Za predsednika občinskega odbora SZDL je bil ponovno izvoljen DUŠAN BRELIH. Predsednik občinskega odbora SZDL je v svojem referatu med drugim poudaril, da je občinska konferenca v času, ko občani še živo razpravljajo o novi ustavi, o statutu občine in statutih delovnih organizacij. Prav v tem času so se delovni kolektivi v gospodarskih organizacijah odločno zavzeli za povečanje proizvodnje, obli- kovanje sistema delitve po delu in proučevanje notranjega ter zunanjega tržišča. Kolektivi si prizadevajo, da bi se njihove gospodarske organizacije čim uspešnejše vključile v mednarodno delitev dela. Ker bodo krajevne skupnosti kot bodoče osnove družbene samoupravne enote na določenem področju reševale izredno pomembne naloge, je dolžnost krajevnih organizacij SZDL, da z njimi sodelujejo. Tovariš predsednik je nadalje poudaril, da so bili ponekod zbori občanov organizirani samo zato, da bi zadostili formalnostim. Odgovorni činitelji so premalo prisluhnili razpravam občanov. Občani so sicer že večkrat predlagali rešitev določenih problemov, ki bi bili izvedljivi z manjšimi finančnimi sredstvi, vendar o tem ObLO pa tudi sveti največkrat niso razpravljali. Opazilo se je tudi, da zaprtost tako občinske kakor tudi krajevnih organizacij SZDL ni najbolje vplivala na delo SZDL. Zato bi bilo potrebno, da bi občinski odbor SZDL izdajal svoje glasilo, ki bi občane obveščalo o najvažnejših političnih in gospodarskih dogodkih v komuni. Znatan del dejavnosti krajevnih organizacij bi se mo (Nadaljevanje na 20. str.) Pokrovitelj JPf je pozval najmlajše Predsednik Centralnega odbora Ljudske tehnike Jugoslavije in pokrovitelj Jugoslovanskih pionirskih iger »Tehnična kultura mladih« Franc Leskošek je pozval pionirje in ostale najmlajše člane naše skupnosti, naj množično sodelujejo pri teh igrah, ki bodo trajale do 25. maja. Pionirje so k sodelovanju povabili tudi biolog, akademik dr. Siniša Stanko vič, predsednik asferonavtske-ga in raketnega društva Jugoslavije prof. dr. Tatomir Andželič in prof. Ante Obu-ljen. V Novem mestu Jože, v Brežicah Duško... To, kar smo zapisali pred letom dni, lahko danes ponovimo: ROJENICE SO ZAČELE NOVO LETO S FANTKOMA... »Šele sinoči me je mož Janez pripeljal ob enajstih zvečer v novomeško porod- nišnico,« nam je nasmejana povedala Martina Hočevar z Vrha 4 pri Šentjerneju, delavka Iskrinega obrata »Upori« v Šentjerneju, ko smo jo 1. januarja opoldne obiskali. Že 14. minuto v novem letu je kot naj- mlajši prebivalec Dolenjske pri Jokal na svet njen drugi otrok, sinko z 2780 grami, dolg 50 cm. »Vrsto let že beremo pri hiši Dolenjski list,« je nadaljevala, »pa so mi delavke v obratu rekle: Martina, počakaj, da boš v •lovem letu prva na vrsti... Bodo o tebi pisali! Pa si nisem nič mislila, da bo mene doletelo ...« Ljubeče je pogledala sinka, ki so ga za nekaj minut položili na njeno zglavje, da smo ju lahko fotografirali. Res si ni mogla predstavljati, da bo prva darovala življenje otroku v novem letu, saj je nastopila porodniški dopust šele 30. decembra. No, pa se je vse srečno izteklo: njenemu Jožku je pomagala na svet dežurna babica Tončka Kolenc, navzoča pa sta bila tudi zdravnica dr. Marija Maležič in mlajši dežurni zdravnik dr. želj-ko šribar. Se prisrčna čestitka, velik šopek nageljnov in obvestilo, da smo sinku namenili hranilno knjižico s prvo vlogo 3000 dinarjev, pa smo se poslovili. Zanimalo nas je še, kako je bilo lani s »pridelkom« v novomeški porodnišnici. Dežurni zdravnik dr. Šribar nam je postregel s podatki: bilo je 1674 porodov, rodilo pa se je 855 deklic in 845 fantkov; 26-krat so se rodili lani dvojčki. Skupno se je torej rodilo lani 1700 otrok (predlanskim: 1634 otrok). Leto 1962 je zaključila mala Vesna, ki jo je rodila Antonija Jan-kovič, delavka iz BELTA v Črnomlju, na starega leta dan ob 21.30. V brežiški porodnišnici so čakali 1. januarja na prvi porod kaj do pol dvanajstih dopoldne, ko je pri-jokal na svet Duško, prvo rojenec Ljudmile Gvozdič iz Brezine 107, uslužbenke trgov, podjetja KRKA v Brežicah. Tehtal je 3300 g, dolg pa je bil 54 cm; njegov očka je elektrotehnik in dela v Zagrebu. Dve uri pred polnočjo v Silvestrovi noči (Nadaljevanje na 5. str.) Duško, sinček Ljudmile tivozdič, je privekal na svet 1. januarja ob 11.30 v brežiški porodnišnici (Foto: Baškovič, Brežice) VREME OD 10. DO 20. JANUARJA Okrog 10. januarja pričakujemo nastop mraza s snegom in burjo. Snežilo bo. v glavnem do srede januarja in še enkrat okrog 18. januarja, nato jasno in hud mraz. Dr. V. M. Martina Hočevar Iz Vrha pri Šentjerneju z »najmlajšim Dolenjcem« — sinkom Jožkom, ki se je rodil v 14. minuti novega leta 1963 PRIJETNO PRESENEČENJE ZA VSE NASE BRALKE !N DRUGE NAROČNIKE - NA 23. STRANI DANAŠNJE ŠTEVILKE! 99 NOVOLETNIH NAGRAD - Priprave za gradnjo domače atomske elektrarne Strokovnjaki inštituta »Ru-djer Boškovič« v Zagrebu nadaljujejo v sodelovanju z atomskimi instituti in industrijo priprave za gradnjo naše prve atomske elektrarne, ki naj bi bila prototip za gradnjo elektrarn te vrste pri nas. Sedaj pripravljajo jugoslovansko združenje, ki bi prevzelo gradnjo prve atomske elektrarne. Sodijo, da so za ustanovitev takšnega združenja že dane realne osnove. Doslej smo uporabljali v Jugoslaviji jedrsko energijo predvsem v obliki radioaktivnih izotopov v industriji in kmetijstvu. štev. 1 (667) L. XIV. NOVO MESTO, četrtek, 10. januarja 1963 ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Razvijajmo lovski turizem! Ko razvijamo turizem, ne smemo nikdar pozabiti na to, kakšno zabavo in razvedrilo bomo nudili gostu, ki bo obiskal naše področje. Nihče ne potuje zato, da bi po svetu samo jedel in pil, saj lahko obo.e opravlja doma. Naravne lepote področja odtehtajo marsikaj, ne pomenijo pa vsega. Zelo važen sestavni del turizma sta lahko lov in ribolov. Za oboje je pri nas dovolj pogojev, zlasti dovolj pa jih je na brežiškem področju. Oboje lahko pomeni tudi znaten priliv tujih deviznih sredstev, ker obe vrsti športa: lov in ribolov tujci zelo ceni; o in usluge te vrste radi plačajo. Stalež v gozdnih in rečnih loviščih je v občini Brežice precej osiromašen. K temu je razen »mesarskega« lova pripomoglo tudi deževje, poplave v letošnjem letu, pozna pomlad in zgodnja zima. Takšno stanje narekuje takojšnje razumne posege v lovišča v želji, da bi jih obogatili z divjadjo in ribjim zarodom. Občinski ,udski odbor, ki se zelo zanima za razvoj turizma na področju občine, bo najbrž dodelil primemo dotacijo, ki bo služila kot osnova za izboljšanje stanja. Štiri nižinske lovske družine se že dogovarjajo o tem, da bi prispevale vsaka po 100 tisoč za ureditev voliere (gojišča za fazane in jerebice), pozneje pa bi s svojimi prispevki krile stroške vzdrževanja takšnega gojišča. Prav tako bo treba v reke na brežiškem področ.u spustiti dovolj mladega ribjega zaroda. Tujcev, ki bi radi prišli k nam na lov in ribolov, je dovolj. Lepo priča o tem nedavni obisk tujih lovcev s posredovanjem republiške lovske zveze. Zato je prav, da o lovstvu in ribištvu kot po- Bralcem našega lista Tone Grivec iz Poljan pu Mirni peči, k: je pri vojakih v Sarajevu, zeli srečno novo leto vsem domačim, posebiio pa bralcem našega domačega lista! membnih dopolnilih turizma v občini resno razmišljamo in takoj napravimo potrebne korake. HIPODROM ZA KONJSKI SPORT PRI CATE2TJ? Morda (upamo, da se bo ta »morda« kljub vsemu uresničil) bomo pri savskem nasipu za čateškimi Toplicami v prihodnjih letih lahko v sodobno urejenem hipodromu za konjski šport navijali za svoje štirinoge pri^atelje-ko-nje. Konjski šport je bil nekdaj v Posavju precej razvit, pa je pričel naglo pešati, ko je hipodrom Matije Gubca v Vidmu-Krškem pričel služiti speeđway dirkam. Del stroškov za gradnjo hipodroma bi poravnalo Avto-moto društvo Videm-Krško, ker je prevzelo hipodrom Matije Gubca. Novo konjsko dirkališče pri Cateških Toplicah bi bilo pomembno za konjski šport, razen bega pa ne gre zameta vati njegove tržne vrednosti. Bližina Zagreba, ki podobnega hipodroma še nima, in neposredna bližina Cateških Toplic kot osrednjega turističnega objekta v občini, bi zagotovila zadosten o-bisk gledalcev, to pa bi hkrati pomenilo lep dohodek. Tudi pri nas postajalo zlasti v večjih mestih konji muzejska redkost, zato ni čudno, če drugod v svetu velik del prebivalcev zelo rad preživlja proste trenutke prav v hipodromih, ker občudu.e konje. Prireditve na čateškem hipodromu bi bile najbrž vsakih 14 dni. Tu bi lahko prirejali tudi razna mednarodna tekmovanja. Na brežiškem področju živijo trije znani rejci konj kasakov (Lipej. Balon in Križanec), ki so vzgojili že mnogo plemenitih in odličnih konj- Na novem hipodromu bi kazalo urediti še totalizator, službo konjske stave, saj izkušnje z beograjskega konjskega hipodroma kažejo, da je stava na konje prav v konjskem športu med gledalci zelo priljubi, ena in prinaša precej zaslužka organizatorju. Hipodrom bi torej za brežiški turizem po vsem, J:ar smo našteli, res veliko pomenil. M. Novoletni prazniki so za nami, poslovili smo se za vedno od burnega leta 1962, o katerem smo dosti pisali. Življenje se je vrnilo v normalni tir in z novimi željami in ambicijami smo stopili v nove leto 1963. Tudi tokrat je naše novoletno razpoloženje motilo pokanje pušk in grmenje topov v Kongu, Južnem Vietnamu, Bruneiju, jemensko-sudanski meji, med tem ko so si državniki pošiljali novoletna voščila z »najboljšimi željami«. Vendar tudi novoletne čestitke državnikov niso le diplomatska vljudnost in samo lep običaj. V mnogih lahko zasledimo določeno politiko, poudarjanje stvari, ki so važne in značilne. Naj omenim le citata iz čestitk, značilna za odnose Vzhod — Zahod. »Ameriški narod pričakuje Novo leto z naj-iskrenejšo željo za napredek stvari miru. Kar zadeva nas, vam zagotavljamo, da ne bomo zamudili nobene priložnosti za razvoj miru v svetu in razumevanje med narodi«, je med drugim rečeno v čestitki predsednika Ken-nedvja, premieru Hruščovu in predsedniku Brežnjevu. V prav tako optimističnem duhu sta poslala čestitko Hruščov in Brežnjev Kennedvju: »Izražamo upanje, da se bodo odnos) med SZ in ZDA v letu 1963 okrepili...« Tudi ideološki spor med Pekingom in Moskvo z o žirom na usmeritev v svetovni politiki, je imel velik odmev v novoletnih čestitkah. Hruščov in Brežnjev sta napisala v čestitki Kitajcem med drugim: »Vedno bolj jasno se lahko vidi, da so sile miru sposobne preprečiti termonuklearno vojno in da postaja svetovni socialistični sistem vedno bolj činitelj, ki odloča o razvoju mednarodnega položaja v korist miru in napredka. Sovjetsko ljudstvo ostaja zvesto leninističnim načelom miroljubne koeksdstence in utrjevanju prijateljstva med narodi in očuvanju svetovnega miru«. V Pekingu so odgovorili med drugim: »Kitajski narod bo vedno s sovjetskim ljudstvom, energično se bo držal načel Moskovske deklaracije in Moskovske izjave ter se bo odločno uprl imperialistični politiki vojne in agresije ...« In če k tej čestitki dodamo dolgo razpravo, objavljeno v kitajskem časopisu »Hung Či« pod naslovom »Revolucionarna dialektika in kako oceniti imperializem«, potem lahko sklepamo, da se bo diskusija o »zobeh papirna- predvsem nanaša na vprašanja vojne in miru. »Modre čelade« so v kratkem času brez večjih težav pregnale Combe-jeve žandarje in druge plačance iz Ka-tange in sam čombe je komaj ušel ujetništvu. In ko je že kazalo, da so sile OZN z vojaško akcijo spravile čombeja s političnega prestola, so se vmešali , njegovi zaščitniki v Londonu in Bruslju ter začeli z akcijo, da bi vsaj zavrli, če že ne bi mogli preprečiti dokončne likvidacije čombeja. čombe se je vrnil v Elisabeth-ville, kamor je kongoška vlada poslala svojo misijo, da bi začasno prevzela Z optimizmom v novo leto tega tigra« v letošnjem letu nadaljevala in še bolj zaostrila. V tem kitajskem članku korajžno razpredajo filozofijo, da so »vsi reakcionar ji papirnati tigri« in da ni bilo nikoli odločilen činitelj za usodo človeštva »nobeno orožje, temveč vedno ljudske množice. Največja sila na svetu je sila ljudstva in ne jedrsko orožje«. Seveda napadajo »jugoslovanske revi-zioniste«, mislijo pa na Hruščova, Togliattija in vse tiste, ki se ne strinjajo s Kitajci in njihovimi dogmatskimi staliSti. »Pravda« je objavila obširen članek, v katerem analizira položaj v mednarodnem komunističnem gibanju ter napada tudi kitajsk? voditelje zaradi dogmatskih stališč. — »Pravda« poudarja, da ima spor, ki je nastal v delavskem in komunističnem gibanju principielen značaj in se upravo v Katangi. Vendar najnovejši razvoj dogodkov kaže, da sc bo začelo sedaj obdobje pogajanj, da bi našli kompromis med interesi ZDA in zahodnoevropsko skupino, ki jo vodi Velika Britanija. To naj bi bil verjetno kompromis, ki naj bi v osnovnih obrisih pomenil uresničenje V 'fantovega načrta integracije Konga, hkrati pa rešitev tujih interesov v Katangi. Tako smo se srečali že v prvih dneh novega leta z nerešenimi mednarodnimi problemi od Konga, Berlina, indijsko-kitajskega obmejnega spora in drugimi. Toda navzlic vsemu vstopamo v novo leto z optimizmom, ker smo se v preteklem letu ob kubanskem primeru obc-gatili z ugotovitvijo, da so »jedrski argumenti« na mednarodni politični borzi brez vrednosti. Zakaj samo sezonski popust pri „ličkih"? Vest o začasnem znižanju cen »ličkov« za 95 tisoč dinarjev je povzročila večje povpraševanje po njih. Samo zagrebško podjetje »Auto-Hrvatska« je sredi decembra prodalo 40 do 50 avtomobilov dnevno. To znižanje pa je imelo še eno posledico: spet je oživelo polemiko med proizvajalci in javnostjo o tem, ali so »lič- ki« lahko cenejši. Kupci se nikakor ne morejo strinjati s tem, da gre le za »sezonsko« znižanje cene, ker upravičeno menijo, da avtomobil ne more biti sezonski artikel. Kupci zastavljajo tudi vprašanje, kakšna bo cena »Fička« po prvem februarju, ko bo sedanji »sezonski popust« nehal veljati. In kako bo s prodajo avtomobilov po tem ro- ku, saj bo marsikdo, ki je planiral nakup »fička« spomladi ali še kasneje, skušal kupiti avto zdaj, dokler traja popust. Skoraj sto tisoč dinarjev ni majhna stvar. Mnogi pa pravijo, da naša avtomobilska industrija ne vodi najboljše politike na tržišču. Odločitev, da se povečajo cene malih avtomobilov za petino vrednosti pred prehodom na tekoči trak in po- TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Na tem skromnem prostoru je težko tudi bežno orisati vse najvažnejše, kar se je zgodilo v času, odkar smo zadnjič izšli. Zaradi tega bomo morali marsikaj izpustiti. Tako ne bi posebej pisali, kako so naši delovni ljudje po vsej Jugoslaviji praznovali novoletne praznike. Omenimo naj le to, da je tovariš Tito preživel novoletno noč v Zagrebu, med najbližjimi tovariši in seveda v veselem razpoloženju. Tako prijetno pa so praznovali ljudje vsepovsod, veseleč se uspehov in z novimi obeti, v pričakovanju še večjih uspehov, ki pa jih ne bo brez truda in naporov. Tik pred zaključkom starega leta, se pravi že skoraj na pragu novega leta, je Zvezna ljudska skuščina sprejela družbeni plan in proračun sa leto 1963. Značilno zanj je, da je realen, ker računa z razpoložljivimi možnostmi. To pa je zelo važno. Včasih so plani le preveč izhajali Iz velikih potreb in želja, za katere pa ni bilo stvarnih možnosti. Predvidevanja in usmerjanje gospodarskega razvoja temeljijo na osnovah, ki smo jih ustvarili lani, predvsem pa na vzdušju in uspehih druge polovice leta. To pomeni, da bo treba napeti vse sile, in to že takoj prve mesece, da bi tudi letos dosegli uspehe, kakršnim smo bili priča v najugodnejših mesecih lanskega leta. V planu je poudarek na tistih poUtično-ckonomskih nalogah, katerih izpolnitev bo omogočila povečanje proizvodnje, izvoza In produktivnosti. Pri zaposlovanju nove delovne sile bo treba paziti, da ne pridemo v te večje težave ali z drugo besedo, da k sedanjim ne dodamo ie nove. Vedeti je namreč treba, da je marsikje precej odvečne delovne sile. Najprej je treba racionalno zaposliti to, preden se bomo odločili sa zaposlitev nove. Vseh notranjih rezerv ie nismo izrabili; tudi to so možnosti, s katerimi računajo predvidevanja letošnjega plana. Precejšen poudarek je tudi na nadaljnjem razvoju znanstveno-rasiskovalnega dela, brez katerega si na tej stopnji gospodarstva ne moremo več zamisliti uspešnega gospodarjenja in konkurenčnosti na tujem trgu. Težišče je mili na osebni potrošnji, ki mora iti v korak z doseženimi uspehi v proizvodnji in produktivnosti. g »Gospodarski vestnik« je v svoji novoletni številki objavil razgovor s predsednikom Izvršnega sveta Viktorjem Avbljem. Iz njega naj povzamemo samo nekaj misli, ki pa še daleč ne bodo verna podoba bogate vsebine razgovora. Ko je tovariš Avbelj odgovarjal na vprašanje, kateri so bili glavni uspehi novega, sproščenega gospodarskega sistema, je dejal, da je to zavest, ki že prevladuje, da je treba še naprej izgrajevati ta sistem. V nadaljnjem razvoju je treba premagati razne zaostale težnje, ki vlečejo razvoj nazaj, misleč, da je težave mogoče premagati le s »politiko močne roke«. Bogate izkušnje In doženi uspehi pa dokazujejo. Pred nami so velike naloge da je edina pot, ki zagotavlja uspešen razvoj: nadaljnji razvoj družbenega in gospodarskega sistema, s sproščanjem najširših iniciativ delovnih ljudi. — Za letošnji plan je tovariš Avbelj dejal, da sc opira na delovanje gospodarskega sistema, s katerim povezuje izvrševanje eko-nomsko-političnih nalog v letošnjem letu. Hkrati je opozoril tudi na nekatere naloge, ki se jih moramo lotiti že takoj v začetku leta: povečanje proizvodnje, ki je temelj za povečanje vseh oblik potrošnje. Nadalje bo treba še naprej povečevati izvoz, produktivnost In raven realnega standarda, ki pa mora ustrezati doseženim uspehom v proizvodnji in produktivnosti. Med letošnje naloge sodijo tudi povečanje kmetijske proizvodnje, predvsem tistih pridelkov, l.-i jih stalno primanjkuje, zaradi česar nihajo cene na trgu, doseči družbeno ekonomičnost in rentabilnost investicijskih vlaganj itd. H . Na nedavnem plenumu Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije so obravnavali predloge za spremembo v organizaciji in de- lovnih metod sindikatov. Take spremembe naj bi olajšale delo v skladu z nalogami, ki jih imajo sindikati na sedanji stopnji družbenega in gospodarskega razvoja. Po predlogu naj bi bilo namesto dosedanjih 14 strokovnih sindikatov le 6 organizacij po področjih: sindikat industrijskih in rudarskih delavcev, sindikat delavcev uslužnostnih dejavnosti, sindikat delavcev javnih služb, sindikat delavcev gradbeništva in gradbene industrije, sindikat delavcev v prometu in zvezah ter sindikat kmetijskih delavcev in delavcev v živilski in tobačni industriji. Po istem predragu naj bi bili občni zbori oziroma volitve vodstev v sindikalne org-.niz~-;ije vsaki dve leti, članarina r-' naj bi se plačevala procentualno — ne več po skali — v znesku 0,5 odstotka od osebnega dohodto. HI Ker je tudi med nekaterimi našimi bralci precej nejasnosti tf.ede prihodnosti zasebne obrti, čeprav smo o tem p«1irno pisali, bomo na kratko posredovali i-ka.j misli Toneta Faj-farja. predsednika sveta za obrt Zvezne gospodarske zbornice. V razgovoru za »Delo« je povedal, da pripravljajo nev zakon, ki bo odnrl stalnejšo perspekt'--> privatnemu obrtništvu. Obrtnik bo lahko samostojno delal s sv.'.jimi nroizvajalnimi sred,:ivi. V današnjih pogoiih bo lahko zaposloval tudi do največ pet tujih nomožnib delavcev. Odprta bo tudi možnost odnosov s socialističnim sektorjem. Možni bodo namreč tra+neiii kooperacliski odnosi na primer z gradbenimi "n drugimi podVt.fi. kar naj bi prispevalo k boljšemu izkoriščanju proizvodnih zmogljivos.* privatne obrti. Samostojni obrtnik bo lahko v sporazumu z oiičino, s katero se bo dogovoril glede udeležbe v dohodkih in o drugih pogojih, uvedel delavska samoupravljanje v : voji delavnici. V tem primeru ne bo omejitev glede zaposlc.-anjja tuje delovne sile, delavnico pa bo lahko ie naprej vodil obrtnik sam. — lova 17. lajfar je napovedal tudi sprc.neii «• v obdavčenja vrivatnili obrtnikov. Dejal je, da je potrebno'korigirati davčno lestvico, « te>i da bi bil-, »služnostna obrt obremenjena z manjšimi davčalmi obveznostmi. dvojeno proizvodnjo v novi tovarni v Kragujevcu, in to v času, ko so težave pri prodaji vseh drugih industrijskih artiklov in ko se zmanjšujejo najvišji dohodki, res ni najboljša. Zanimiva je kalkulacija »Zastave« o tem, komu in koliko avtomobilov bo prodala v bodoče. V zadnjih treh letih je tovarna prodala okrog 25 tisoč »fičkov«. Analiza tržišča, ki se je opirala na povečane cene teh avtomobilov, je opozorila, da so potencialni kupci »fičkov« pretežno ljudje, ki imajo okrog 90 tisoč dinarjev mesečnih dohodkov. Po teh analizah bi lahko tovar*.-«, prodala največ 7 tisoč avtor* "Vbilov, proizvedla pa j*n je lani 12 tisoč. Kako pa bo v bodoče? »Zastava« lahko izdela že 32 tisoč avtomobilov letno. Ko je bilo treba odločati o kreditih za modernizacijo tovarne v Kragujevcu, so bili glavni motivi za oidelitev teh kreditov prav pocenitev proizvodnje in perspektive tvttsča. Analize pa so povedale še nekaj, če bi bile cene »fičkov« nižje, bi se med kupce lahko uvrstili tudi ljudje s 50 do 60 tisoč d'"»:arji mesečnega dohodka in 20 tisoč prodanih avtomobilov bi takrat bila realna številka. Kako bo »Zastava« prerezala ta gordijski vozel? Bo uvedla celoletni popust pri avtomobilih, poiskala notranje rezerve in zmanjšala proizvodne stroške? Na velikem sejmu: živahno 7. januarja so na prvi letošnji sejem klub slabemu vremenu pripeljali 930 prašičev ln 185 glav goveje živine. Zaradi velikega števila kupcev, U so to pot prišli tudi s Hrvaškega, se je cena prašičem od zadnjega sejma v decembru nekoliko povečala: znašala je 4.500 do 8.000 din. Za vole so zahtevali 110.000 do 135.000 din, za krave 55000 do 95.000 din in za mlado živino 60.000 do 110.000 din. DOLENJSKI LIST 6tev. 1 (667). Gozdarska proizvodnja in devize Na nedavnem posvetu, ki ga je sklicala Okrajna gospodarska zbornica Novo mesto v zadevi izvoza iz kmetijstva, so predstavniki kmetijskih zadrug in kmetijsko gozdarskih podjetij načeli med drugim tudi problem udeležbe pri devizah, ki so ustvarjene bodisi s prodajo gozdnih sortimentov v inozemstvo preko posrednikov bodisi z dobavo gozdnih surovin, ki jih gozdarska proizvodnja dobavlja lesnopredelovalni industriji in jih ta predelane izvaža. Gozdarski kolektivi se v svezi s tem srečujejo v svoji proizvodnji z več problemi. Čeprav izvozimo vsako leto precejšnje količine gozdnih sortimentov (bukovih drv, bukove celuloze, železniških pragov, drogov raznih vrst itd.) in čeprav gozdarska proizvodnja sodeluje v izvozu lesnopredelovalne industrije tako, da ji dobavlja osnovne surovine — les, doslej problem udeležbe gozdarstva pri ustvarjenih devizah še ni rešen. Udeležba pri devizah ni tako malenkostna zadeva, kot je to videti na prvi pogled. 2e lani smo v naporih za povečanje izvoza pričeli sekati več lesa kot doslej. V gozdarski proizvodnji pa se marsikaj zatakne pri cenah sortimentov. Vzroke je iskati največ v tem, da so gozdna mehanizacija, pa tudi sredstva za spravilo lesa že močno obrabljena in nesodobna. To dvoje ceno storitev v gozdu zvišuje in zmanjšuje učinek. Hkrati z večjim posekom se odpira tudi vprašanje pogozdovanja, če bomo posek povečali, ne da bi obenem povečevali pogozdovanje, bo gozdna proizvodnja pešala. Tudi pri pogozdovanju razpolagamo v primerjavi z naprednejšimi državami z dokaj skromno mehaniza- cijo, pogozdovanje pa je prav zato dražje. Pravkar našteti razlogi nas silijo k temu, da načnemo problem udeležbe gozdarskih organizacij pri devizah, ki so ustvarjene z izvozom. Mehanizacija obeh vrst, ki smo jo omenili, je potrebna, na žalost pa jo domača industrija proizvaja v zelo majhni meri, deloma pa sploh ne. Pri nakupu so torej gozdarske organizacije vezane na uvoz potrebne mehanizacije. Ta uvoz pa so zaradi restrikcij v uvozu potrebna devizna sredstva, ki jih je kupec sam ustvaril. Takšnih sredstev gozdarstvo zaenkrat nima ali pa jih ima tako malo, da so komaj vredna omembe. Preden načnemo problem udeležbe pri devizah, je treba rešiti še vprašanje evidence nad tem, kar je bilo iz gozdarstva prodano na tujih tržiščih. Gozdarska proizvodnja bi se torej morala bolj neposredno vključe- vati v izvoz, ker danes sploh ne razpolaga s podatki, kaj in koliko od tega, kar je posrednikom bodisi v zunanji trgovini bodisi v lesnopredelovalni industriji dobavila v izvozni kvaliteti, je bilo res izvoženo. Nato pa bi ji bilo treba zagotoviti njen delež pri ustvarjenih devizah. V lesnopredelovalni industriji pa bo treba prav tako najti skupen jezik in se dogovoriti za delež, ki bi ga pri ustvarjenih devizah dobilo gozdarstvo. Problem je prikazan, vendar velja opozoriti, preden ga pričnemo reševati, da bi bilo vsako načelno odklanjanje razprav o tem škodljivo. Gozdarska proizvodnja in lesnopredelovalna industrija sta tesno povezani, vsako odklonilno stališče pa bi zmanjšalo interes za sodelovanje pri gozdarjih. Problem udeležbe pri izvozu preko trgovskih posrednikov pa bo verjetno laže rešljiv. Poglejmo v sadovnjake Koristni seminarji »Kar lahko danes narediš, ne odlašaj do jutri!« pravi pregovor. Tudi sadjarji naj bi ne odlašali s čiščenjem, škropljenjem in gnojenjem sadnega drevja. Spomladi, ko bo največ dela, se bomo jezili na tistega, ki bo prišel z občine in nas zapisal, ker nismo očistili in poškropili sadnega drevja, ko bomo dobili poziv od sodnika za prekrške, pa bomo preklinjali. Toda zakaj? Drevje moramo očistiti sami, saj imamo tudi dohodke od njega sami. To nalaga tudi temeljni zakon, ki pravi, da mora vsak lastnik sadnega drevja zatirati škodljivce in drevje negovati. Sadovnjak pe je hkrati ogledalo kmetovalca. Kmetovalec, ki je zanemaril sadovnjak, ima namesto lepo negovane-" ga drevja, pragozd. Z malo dobre volje tega ne bi bilo. »Saj sem že škropil, pa ne pomaga,« slišimo tega ali onega. Sadno drevje moramo najprej ' nahraniti. Koliko gnojnice odteče po poteh, koliko gnoja gre v nič in strnišč-nika tudi! Samo dobro pognojeno sadno drevje lahko kljubuje škodljivcem. Kdaj in kako bomo, čistili? Za čiščenje sadnega drevja lahko izkoristimo vsak lep zimski dan, ko ni drugega dela. Z debel in vej moramo ostrgati staro skorjo, mah in ,Iišaje, ker se prav pod njimi skrivajo škodljivci. Odžagamo pregoste, polsuhe in suhe veje in porežemo bo-hotivke. Previsoke vrhe odžagamo, ker jih težko škropimo, in z njih oberemo sadove. Vsa bolna in izrojena drevesa odstranimo iz sadovnjaka. Kdaj in kako bomo škropili? Škropimo lahko v zimskih mesecih od decembra dalje, če ne zmrzuje in če je mirno vreme. Škropiti pričnemo od zgoraj navzdol, da vse drevo temeljito, operemo s .škropivom. Ker so škropiva smrtno nevarna tudi za ljudi, si primerno zavarujemo usta, nos in roke! S čim bomo škropili? Uporabili bomo: rumesan ali kreosan v 2-odstotni koncentraciji ali pa rumesan olje (3%). Ne pozabimo na sadovnjake! Se je čas, da jih uredimo! Janez Škof Decembrski seminarji za izdelavo statutov delovnih organizacij, ki jih je organiziral Center za informacije in publicistiko v Zagrebu, je dal zelo bogate sadove. Udeleženci seminarjev so se temeljito seznanili s teoretičnimi vprašanji v zvezi s statuti, pod vodstvom predavateljev pa so Imeli tudi praktične vaje. Predvsem so se u-čili, kako je treba oblikovati posamezne statutarne odredbe, ki obsegajo: organizacijo in samoupravljanje v delovni organizaciji, njeno poslovanje, sredstva, planiranje, delovne odnose, medsebojne odnose in socialno zaščito, delitev dohodka in odnos delovne organizacije do komune. Te dni je center poslal novo gradivo tistim delovnim organizacijam, ki so že dale ljudi na seminarje. Na ta način pa tudi praktično uresničuje predlog, naj bi bila v prihodnje stalna vez med centrom in organizacijami, katerih člani so se udeležili seminarjev. Predvidevajo, da bodo v februarju ali marcu lahko priredili seminar višje stopnje, če B V tovarni smuči »Elan« so iz- delali novo vrsto plastičnih smuči iz steklenih vlaken. Nove smuči so zelo elastične, veljajo pa 50.000 dinarjev. ■ Na savskem pristanišču v Beogradu so splovili moderno tovorno ladjo »Deligrad«. To ladjo so zgradili v ladjedelnici »Tito«, ki bo zgradila se dve večji ladji za rečno plovbo. »Deligrad« Je sodobno opremljen, poganjajo pa ga motorji, ki imajo po 1200 konjskih moči. ■ Letos bodo na Kapeli zgradili nov turistični objekt. To bo sodobno urejen lokal za goste in turiste, ki se bodo mudili v Radencih. Krompir je - krompirja ni... Letos: krompir na velikih površinah — Kmetovalcu je letos že pri podpisovanju pogodbe za kooperacijsko proizvodnjo krompirja vnaprej zagotovljena zelo ugodna odkupna cena — Prednost jmajo tisti kmetovalci, ki bodo pridelovali krompir na večjih strnjenih površinah. Vnaprej določene odkupne cene za krompir iz pogodbene in družbene proizvodnje močno izpreminjajo položaj kmetijskega proizvajalca. Ze več let smo bili v času odkupa krompirja priča nihanju cen in raznim špekulacijam. Takšnemu negotovemu načinu trgovanja pa tudi proizvodnje je končno le odklcnkalo. Letos bo Zavod za državne rezerve v Sloveniji odkupil od kmetijskih zadrug in družbenih posestev 6 do 7 tisoč vagonov krompirja, prav toliko, kolikor ga za tržišče potrebujemo. Celotno količino tega krompirja se je Zavod obvezal odkupiti po vnaprej dogovorjenih cenah, ki so zelo ugodne. Na ostalih področjih Slovenije so že pričeli sklepati pogodbe na večjih, strnjenih površinah, saj bo na ta način manj stroškov pri uporabljanju uslug strojne, strokovne in semenske službe. Približno 4 tisoč vagonov krompirja bodo pridelali obrati družbene kmetijske proizvodnje, preostalih 3 tisoč vagonov pa bo dala pogodbena proizvodnja zasebnih kmetov. Ze v začetku velja posebej podčrtati, da so "vnaprej' 'dogovorjene' odkupne cene ugodnost, katere bodo deležni samo tisti zasebni kmetovalci, ki bodo z zadrugami podpisali pogodbe o kooperaciji za krompir. Za preostale bodo veljavne normalne , :j. tU* <)f1 »mm -••»- lin tržne cene, prav gotovo pa bodo krompir prodali teže kot doslej. Kmetijske zadruge naj se takoj lotijo sklepanja pogodb za proizvodnjo krompirja. Pogodbe naj sklepajo predvsem s kmeti, ki se bodo odločili za pridelovanje na večjih površinah, saj potrebujejo na našem področju iz kooperacijske proizvodnje le okoli 200 vagonov krompirja. Odkupne cene so dogovorjene vnaprej in so odvisne (o tem smo že poročali) od vrste in kvalitete pridelka. Merkur iz pogodbene proizvodnje bodo zadruge plačevale po 17 do 19 din kilogram, ostale boljše vrste pa od 22 do 24 din. Proizvajalcem je s tem zagotovljena odkupna cena, ki je ekonomska, zato nimajo kaj odlašati. Upoštevati je treba tudi to, da so potrebni tržni presežki zagotovljeni. Iz južnih predelov Jugoslavije v lanskem odkupu ni bilo več povpraševanja, ker so si zaradi prejšnjih težav v oskrbi že zagotovili lastno proizvodnjo, razen tega pa je tam potrošnja krompirja manjša. Zasebnemu kmetovalcu se nudi priložnost, kakršne v kmetijstvu po vojni še ni imrl. Vnaprej zagotovljena odkupna cena mu omogoča gotovo in ugodno prodajo pridelka, zato naj se hitro odloči za pridelovanje na večjih površinah, da ne bo zamudil ugodne priložnosti! bo dovolj zanimanja. Za delo centra se posebno zavzemajo sindikati delovnih organizacij. Center za informacije nadaljuje s seminarji. V januarju bosta še dva (9. in 16 Jan.); če bi bilo dovolj prijav, pa bi lahko organizirali še paralelne seminarje. Na vsakem seminarju je okrog 100 'do 150 ljudi, dela pa v skupinah (29 dc 30 slušateljev in v plenumu. DkŽAviljANf IN DRŽAVLJANKE, v našem notranjem razvoju in' življenju so v lanskem letu 1962 naši delovni ljudje dosegli nove uspehe na raznih "'področjih svojega ustvarjalnega iflela. Zlasti v kmetijstvu," na družbenem sektorju, so bili ti uspehi doseženi kljub zelo težavnim elementarnim razmeram in suši. To je še pomembnejše. O čem govore ti uspehi? — Uspehi govore o tem, da je tudi v slabih vremenskih razmerah mogoče doseči dobre rezultate v kmetijstvu, če je obdelovanje sodobno, če se majhne, razmetane parcele združijo v velike kom- Dober nauk plekse, na katerih je edino mogoče uspešno izvajati vse potrebne sodobne agrotehnične ukrepe. Letos je bilo mogoče najizraziteje videti razliko med donosi na družbenem in individualnem sektorju. Na družbenem sektorju je bil donos trikrat, štirikrat ali celo večkrat večji kot na individualnem. Naj bo to dober nauk za naše individualne kmetijske proizvajalec, da bi tudi sami uvideli, da je individuama proizvodnja v kmetijstvu brez vsakršne perspektive in da je to škodljivo ne le za skupnost kot celoto, temveč predvsem za nje same. Zatorej je družbeni oziroma socialistični sektor v kmetijstvu pokazal doslej svojo popolno vrednost v prid proizvajalca in naše skupnosti v celoti, in mi ga moramo vztrajno ter nepretrgoma razširjati, da bi lahko zagotovili dovolj kmetijskih proizvodov za preskrbo našega prebivalstva, pa tudi za izvoz, zakaj ustrezne pogoje imamo. Ni nam vseeno, kako bo živel naš kmet, kmetijski proizvajalec, želimo in prizadevali si bomo, da bi živel bolje, da bi tudi njegov standard hitreje naraščal. Toda zato mora tudi on proizvajati za tržišče in tako boljšati svoj standard. Posamič tega ne bo zmogel, pač pa vključen v zadrugah, v družbeni proizvodnji. (Iz novoletne poslanice predsednika republike tovariša Tita) Odkod mlada živina za pitanje? Pitališča, ki smo ;ih zgradili v minulem letu in prej, imajo zmogljivost okoli 3500 stojišč, do leta 1965 pa bomo po programih zgradili še okoli 8 tisoč novih stojišč. Zvezni in republiški krediti za te investicije so že odobreni. S tem da bomo zgradili hleve, bo opravljen šele majhen del nalog. Hkrati bo treba zagotavljati dvoje, od česar je močno odvisna živinorejska proizvodnja: z odkupom, zakupom in zaokroževanjem osvajati nova zeml.išča, ki bodo nudila krmsko osnovo, ter povečati vzrejo mlade, kvalitetne živine tako, da je bo dovolj za pitanje. Odkup, zakup in zaokroževanje zemljišč so kot osnovna naloga že oživeli, čeprav še nismo dosegli tega, kar bi morali. Druga naloga, zagotovitev mlade kvalitetne živine za pitališča, ki so že zgrajena in za ona, ki jih bomo še zgradili, pa je precej zapletena in hkrati tudi dolgoročna. Kmetijske organizacije bodo morale stremeti za tem, da bi živinorejsko službo učvrstile, ker smo .o v zadnjih letih precej opustili. Nujno potrebno je, da izboljšujemo kvaliteto živine,>to pa je hkrati v tesni povezavi z rodovniško službo in selekcijo. Prav to dvoje so v zadnjih letih kmetijske organizacije precej zanemarjale. Niso redki primeri ko predstavniki pitališč zato, ker .e kvaliteta ponujene mlade živine za pitanje slaba, jemljejo v pitališča neustrezno živino. Zato se dnevni prirastek pri vzreji manjša, to pa hkrati načenja problem ekonomičnosti živinorejske proizvodnje. Spričo velikih investicij v živinoreji in vse večjih potreb na tržišču bo ta problem vedno bolj pereč. ze v prvih mesecih tega leta ,e treba konkretno in programsko obdelati ne le vprašanje obstoječih proizvodnih živinorejskih zmogljivosti in tistih, ki jih bomo še gradili, ter krmske osnove zanje, ampak tudi vprašanje, kako pitališčem zagotoviti dovolj. kvalitetne mlade živine iz reje pri zasebnih "proizvajalcih. Te naloge bomo lahko uresničili samo, če bo delovala čvrsta živinorejska služba, ki Odkup, zakup in zaokroževanje zemljišč so procesi, ki so se v kmetijstvu zlasti lani pričeli prav na široko razvijati. Največkrat je potrebnih mnogo razgovorov, pojasnil in prepričevanja, preden se gospodar odloči. Na kmetijski oddelek občine Brežice pogostokrat prihajajo lastniki in pazljivo slede razlagi strokovnjakov. Takšnih prizorov, kot je ta, ko je treba razgrniti tudi načrt, je precej. Na sliki: ini. Mile Pleterski kaže mlađemu lastniku položaj njegove parcele ha načrtu zaokroževalnega področja, kjer že nastaja nov obrat družbene kmetijske proizvodnje bo skrbela za selekcijo, za rodovniško službo in za umetno osemenjevanje. Vse tro.ie je potrebno zato, ker na kvaliteto živine vplivajo selekcija, rodovniška služba, osemenjevalna služba, pa tudi dobri plemenjaki so zelo pomembni. Močna organizacija KO SZDL na Senovem Krajevna organizacija SZDL na Senovem je do nedavnega štela 921 članov. Na zadnji konferenci organizacije pa so sprejeli sklep o ustanovitvi podružnic, ki bodo delovale v sklopu KO SZDL na Senovem. Te podružnice so: Dovško, Brezje — Kali-šovec. Dobrava, sedem, Re-štanj in Mali Kamen. Tako se bo število članov KO SZDL znatno povečalo. Po vsej verjetnosti bo štela Organizacija nad 1500 članov. Uspešno delo senovške-ga poravnalnega sveta Poravnalni svet na Senovem je letos obravnaval 158 sporov. Uspešno je posredoval v 76 primerih, 60 strank se je poravnalo kar doma; samo 22 primerov je moralo obravnavati sodišče. Obvestilo udeležencem Kajuhovega natečaja Udeležence natečaja za Kajuhove nagrade, Id jih vsako leto podeljuje Zveza združenj borcev NOV Slovenije, obveščamo, da smo podaljšali rok za oddajo del, ki kandidirajo za Kajuhove nagrade. V poštev za nagrade pridejo vsa dela, ki jih bo Zavod »Borec« prejel do 1. marca 1963, oziroma dela s področja likovne umetnosti, ki jih bo prejel do 1. junija 1963. Nagrade bodo podeljene 22. julija 1963. Iz pisarne predsedstva Zveze združenj borcev NOV Slovenije StevVl \WtT DOLENJSKI LIST Naši ulitki na tujih tržiščih Črnomaljski Belt se je v lanskem letu uvrstil med pomembnejše izvoznike svojih izdelkov na področju Bele krajine, Posavja in Dolenjske. Belt šteje med redke proizvajalce izven lesne in kmetijske pnoge, ki so lani sodelovali v izvozu. Tolikšnega uspeha niso dosegli zlahka, dolgotrajno in vztrajno delo je bilo potrebno, nemalo truda m naporov jih je stalo, preden so lahko pričeli izvažati. Z doseženimi uspehi pa še niso zadovoljni. Predvsem skušajo doseči dolgoročno sodelovanje s tujimi kupci, zato skrbno ocenjujejo potrebe tujih dežel in iščejo takšne, katerim bodo s svojimi izdelki in s prilagajanjem svoje proizvodnje lahko zadoščali za daljšo dobo. Lani so izvozili za 289 tisoč dolarjev izdelkov. Največ so prodali v Vzhodno Nemčijo, nekaj gradbenih strojev so prodali v Gani, nekaj avtomobilskih ulitkov pa v Indiji. Ulitke za avtomobilsko industrijo Deutz so prodajali s posred- ništvom Tarna iz Maribora, ki je njihove proizvode prej obdelal. V letu 1963 bodo izvozili za 185 tisoč dolarjev, okroglo 40 odstotkov na področje trdnih valut (predvsem Zahodna Nemčija in Italija), preostalih 60 odstotkov pa na klirinško področje. Z Italijo imajo že sklenjene pogodbe za blizu 150 ton ulitkov. Proizvodnjo gradbenih strojev nameravajo prilagajati potrebam afriškega tržišča (vibro preše in kalupi za izdelavo betonskih blokov), zato temeljito raziskujejo tamkajšnje potrebe. Dva pogoja: sivo surovo železo in rekonstrukcija Poleg pogojev, ki jih mora Belt ustvariti v svoji proizvodnji, da bo izdelke lahko prodajal na tujih tržiščih, sta še dva, ki sta izven njegovih moči. Prvi pogoj je sivo surovo železo iz uvoza. Belt ga potrebuje, sivo surovo železo domače proizvodnje pa ni naj- Sproščeni razgovor Beltovih livarjev v času dopoldanskega odmora. Plan so dosegli, realizacija je zelo ugodna, izvoz se je povečal, nasmeh na licih je torej upravičen boljše in je sorazmerno drago. Ker vedo, da sredstev za uvoz primanjkuje, razmišljajo o »vezanih poslih«, o proizvodnem sodelovanju z drugimi firmami, o neke vrste kompenzaciji. Belt bi prek svojega posrednika izvažal na zahod ulitke, za ustvarjeno protivrednost pa bi izvoznik tam kupoval strojno opremo in orodje tistih vrst, ki jih pri nas ne izdelujemo. Drugi pogoj je nadaljevanje rekonstrukcije. Prva stopnja rekonstrukcije livarne je povečala zmogljivost od prejšnjih 2500 na 4000 ton dnevno. Obdelava ulitkov postaja ozko grlo. Zunanji trg zahteva visoko kvaliteto in delno ali popolnoma obdelane ulitke, Bel-tu pa primanjkuje strojev za obdelavo (avtomat za struženje zavornih bobnov, večvre-tenski vrtalni stroj, radialni stroj, specialni orodni stroj »Borvverk«, stroj za honanje — za fino mehanično obdelavo — itd.). Za vse to bi Belt potreboval blizu 90 do 100 milijonov din posojila pri Gospodarski banki in približno 65 tisoč dolarjev pri Jugoban-ki za uvoz potrebne strojne opreme z Zahoda. Svoj izvoz bi nato lahko povečali, hkrati pa bi se izognili zelo dragi in nekvalitetni ročni obdelavi ulitkov, ki lahko cene zviša za toliko, da na zunanjem tržišču ne bi bili konkurenčni. Kvaliteto, nizke cene in pravočasna dobava! Kvaliteta izdelkov, nizke cene in pravočasna dobava je troje, kar tuji kupci posebej čislajo in zahtevajo brez popuščanja. Prav to troje pa bo, kot smo že omenili, Beltu omogočila rekonstrukcija strojnega oddelka. Naj dodamo še to, da bo kolektiv k posojilom, na katera upa, do- dal še 50 milijonov dinarjev lastnih sredstev. Na strokovnjake niso pozabljali, zlasti v zadnjih letih. Večja kvaliteta izdelkov, ka-karšno zahteva tuje tržišče, vse bolj pa tudi domače, se da ustvariti samo z dobro pripravljeno proizvodnjo in dobro organizacijo dela. Oboje lahko posredujejo samo strokovnjaki. Belt se je že vključil v mednarodno delitev dela, spoznal je zahteve tujih tržišč in doumel pravilnost trditve: Prilagajaj se izvozu, pa boš uspeval tudi doma! Zelo pomembno povečanje našega izvoza v tem letu, zlasti v d rugem polletju, prav tako pa tudi povečanje proizvodnje kaže, da do tega ni prišlo zaradi nečesa zunaj nas, iz objektivnih razlogov, marveč predvsem iz subjektivnih razlogov, zaradi hitrega odpravljanja negativnih stvari, zaradi boljše organizacije, zaradi večje aktivnosti komunistov in drugih zavestnih socialističnih sil pri presojanju interesov skupnosti kot celote. (Iz novoletne poslanice predsednika republike tovariša Tita) Sadje in hmelj za izvoz S prodajo hmelja na tujih tržiščih smo že doslej ustvarjali precejšen priliv tujih deviz — Sadje, nekdaj glavni predmet izvoza, se zaradi zaostalega sadjarstva in majhne proizvodnje v izvozu sploh ne pojavlja več. „VINO" iz Brežic izvaža Podjetje »Vino« iz Brežic, znani izvoznik vin z našega področja, ima že sklenjene pogodbe za izvoz v prvi polovici prihodnjega leta. Ker se usmerjajo predvsem T trgovsko dejavnost z vinom, za ostale proizvode iz kmetijstva pogodb niso sklepali. Z večletnimi poslovnimi stiki Je »Vino« Brežice prodrlo na tržišče v Holandiji, Belgiji, Zahodni Nemčiji in Italiji. Zlasti v prvih treh državah je deloma zaradi visoke kvalitete, deloma pa tudi zaradi ugodnih cen veliko povpraševanje po naših desertnih vinih. V Holandiji BELT v luči številk Plan sa leto 1H2: 1 milijarda 100 milijonov din brutoproizvoda, ustvarjeno: 1 milijarda 130 milijonov. Fakturirana realizacija Je dosegla »90 milijonov, plačana 030 milijonov. BeUov kvar Je v letu 19(1 ustvaril za 2 milijona 3M tiso« din vrednosti, v letu 1962 pa za z m II.Jona 53J UsoČ din. — Proizvodnost dela j« porasla lani za 10,7 ©Ust. Fakturirana realizacija s« Je lz povprečnega mesečnega zneska 66 milijonov in pol v letu 1961 dvignila v letu 19*3 na (2 milijonov din. Stroški tožb za neplačane račune, ki jih je vložil Belt leta 1961, so znesli 7 milijonov din (kupce so tožili za 275 milijonov), leta 1962 so tožili za 46 milijonov; stroški so znesli le 1 milijon 200 tisoč. V letu 1961 so dobavitelji tožili Belt za 19$ milijonov din neplačanih računov in mu s tožbami povzročili za okroglo C milijonov din stroškov. V letu 1962 je bil taksnih tožb le za 31 milijonov in le 630 tisoč din stroškov. Kupci so konec leta 1961 dolgovali Beltu 195 milijonov din ali vrednost tromesečne proizvodnje, konec leta 1962 pa so dolgovali 87 milijonov, kar je enako vrednosti proizvodnje v enem mesecu. Konec leta 1961 Je Belt dolgoval dobaviteljem 62 miUjonov dinarjev, 28. decembra 1962 pa je imel poravnane vse obveznosti do dobaviteljev. V letu 1962 se Je v Beltu zaposlilo 131 ljudi, 104 pa so podjetje zapustil) (od tega 36 samovoljno). Razne strokovne seminarje Je v letu 1962 obiskovalo 20 članov kolekUva, v srednje tehnično solo za odrasle Je bilo vpisanih 16, na vajenski soli kovinske stroke je bilo 69 članov kolektiva, na raznih fakultetah pa štipendirajo 8 Studentov. Belt je prevzel od ObLO vajensko solo kovinske stroke, ki bi bila sicer ukinjena, za izobraževanje kadrov pa Je prispeval v letu 1962 blizu 5 milijonov dinarjev. V letu 1*62 je kolektiv /gradil 18 družinskih stanovanj (v zadnjih treh leUh 40), razpolagajo pa s 57 stanovanji. Dva tovorna avtomobila podjetja (TAM in Deutz) sta prevozila lani 86 tisoč kilometrov in prepeljala 4200 ton tovorov. 8.500 ton tovorov so lani prepelJaU s tujimi prevoznimi sredstvi na relaciji tovarna - železniška postaja, kar Je toliko kot 600 vagonov ali vsak dan povprečno dva vagona. Takšna so suha dejstva in gole številke. Oboje pa govori prepričljivo o tem, da Je v Beltu t°m se bodo odgovorni čitrre'M lažje odločili za najboliftp 'n naj-pravičnejšo rešitev manjkanje strokovnjakov, zato je ponudba tolikšnega števila nadvse razveseljiva. Prav gotovo pa bodo kljub razveseljivi ponudbi nastale težave s stanovanji. Vsakdo se pač raje odloči za tisto delovno mesto, ki mu nudi največ, zato bo šel strokovnjak tja, kjer bo na razpolago stanovanje. To opozarja, da bo treba razen s štipendiranjem reševati problem kadrov s hitrejšo gradnjo stanovanj. Viktor PovSe: GRMADA (1961) Na ponudbo je 21 strokovn icov z visoko izobrazbo Pa Luca se predolgo časa vendarle ni mogla krotiti. Imela je jokajoč, stepen glas, kakor ga ima zajec, če si ga slabo zadel. Povzdignila Je ta glas. »Toliko sem vekala,« je zastokala, in njene oči so v resnici bile podobne studencu, kadar zgubi vodo v poletju, »toliko sem vekala, ko so mi moža odpeljali. Sosedje me niso pogledali in, če bi Presečnika ne bilo, vzela bi bila konec od lakote. Drugi me tako ni vzel na delo! Dobro leto potem je umrla Spelica — od stradanja! Toliko sem vekala!« Pri nas ljudje ne jokajo, pri nas vse »veka«, tako otrok v zibeli kakor žalujoči pri pogrebu. Zatorej je tudi Luca »vekala«, ko so ji moža vzeli in ko Je umrlo otroče. Pa tudi brez vekanja bi bil človek tej ženski verjel, da je veliko trpela pod božjim soncem. V tem trpljenju se je Je oprijela bolezen, da je s suhim svojim obrazom migala neprestano sem In tja, kakor petelin na vrhu cerkvene strehe, kadar je dvojna sapa v zraku. Ta uboga glava se Je brez odloga kakor nihalo premikala od leve na desno in od desne na levo, prav kakor da bi hotela sproti zanika vati, kar je govorila z Jokajočim in s stepenim svojim glasom. Vse to je napravljalo vtis smešnosti, ali ravno ta smešnost Je nehote poviševala — če si nosil kaj človeškega srca v sebi — vtis žalosti, katera je bila v toliki meri prisojena materi Luci. »Tako je umrla tudi Spelica. Pa še tružlce mi niso hoteli napraviti v vasi! Morilci in ubijalci nismo imeli nobene pravice!« Radoveden sem postal. »Lemojte,« — pa se je takoj popravila — »lemoj, zdaj som te spoznala! Brada ti rase, pa si vendar Kosmov! — Zjutraj Je umrla, in povem ti, od stradanja! Na svetu Je bila komaj tri leta. Pa nikjer nisem mogla dobiti desk, da bi jo bila spravila, kot se spodobi človeku. Zvečer, ko se Je luna prikazala za Goro, sem Jo naložila v košek, s katerim smo vozili travo, če smo Imeli kravo prt hiši. Takrat Je sadje cvetelo. Naložila In odpeljala sem jo po- noči. Nekaj jablanovih vejic sem položila k nji, da je šla v cvetju od doma.« Sedaj si predstavljajte to revo, ko je svojega mrtvega otroka v pozni noči vozila po slabih gorskih potih! Kdo naj vam, mestne gospe, verjame, da sploh veste, kaj je trpljenje na svetu? — »Povedati ne morem, kako mi je bilo tisto noč. Tak pogreb, m nedolžen otrok, ki nikomur nič hudega storil ni! O Jezus! O Jezus!« Nekaj časa je vzdihovala, nakar Je še dostavila: »Ali brez pogrebcev moja Spelica ni ostala. Ko jo pod Maienskur vrhom pripeljem do prvega ovinka v gozdu, pogledam na tratino pod seboj, pa ti Jo primana tam doli rjav in kosmat zajček. Kak streljaj od mene skoči na pot. Prav nič se nI bal mojega mrtvega otroka. Sredi pota sede, prav čudno maha z ušesi in si mane z nožico kuštravo glavo Oči si brise, sem si mislila. Na vse to Izgine v bukovje, a povem ti, se trikrat je žival prekrižala pot; vselej je obsedela in si brisala gobček. In vidiš, Bog je poslal tega pogrebca, ker ni bilo ljudi! O Jezus, jaz sem kaj prestala tisto noč!« Se mnogo sta mi potožila, ali Luca je potem vodila prvo besedo. »Otroka sem pokopala, moža so imeli v Gradiški, fantiček pa je moral v službo, ker ga doma preživiti nisem mogla. Bila sem zapuščena kot zapuščena ptica pozimi. Leta so tekla, nato pa sem šla k cesarju.« Vprašam: »Na Dunaj?« »Tje, kjer je cesar. Dohtar,« — tu je v moje veliko zadoščenje imenovala našega prijatelja Karla — »mi je vse lepo napisal In v posebnem listu je prosil vse kristjane, naj mi gredo na roko, ker ne govorim nemškega jezika. Nič mi ni računal in še nekaj za pot mi je dal. Hvala Bogu, da so še dobri ljudje na svetu:-.« Na dolgo in široko mi je pripovedovala, kako se je vozila na Dunaj, kako Je ondi iskala cesarja, kaka so ji vzeli prošnjo, da cesarja ni videla, da pa Ji je ta vendarle pomilostil moža. »Zdaj, zdaj imam moža,« je končala. »Obleko sem mu kupila, da se je napravil, kakor vidiš.« Ponosno je migala z glavo: »Ali ni čeden?« Čeden sicer nI bil, ker Je nova obleka visela na nJem kakor na plotu, a pritrdil sem, da je čeden. Tiho Je dodala: »Doma pa mu nimam kaj skuhati. Ni pšena, ni moke in drugega nič. Prvo noč bo moral v posteljo brez večerje.« Obmolknila je ter me kimajo gledala od nog do gtave. Nato je vprašala: »Ali kaj prida zaslužiš?« Videl sem, da je s strahom pričakovala mojega odgovora. »Nekaj le.« »Toliko, da lahko živiš?« »Prav lahko!« Sedaj Je trepetala v&ak'a črta na upadlem obrazu, dokler ni polagoma iztisnila iz sebe, da bi Jima kaj posodil m, pri ljubem Bogu) ne podaril. Kmalu smo bili edini, da jima posodim, da si bosta imela s čim kupiti živeža na Malenskem vrhu in da si potem tudi kravo kupita, brez katere jima ni bilo Uhajati. Ob morebitnem prešolanju otrok iz Podbočja v Kostanjevico IMHIIIIRIMIMIlMIllllliBliMM Starši iz šolskega okoliša Podbočje smo v Dolenjskem listu 20. decembra 1962 brali članek pod naslovom »Staršem šoloobveznih otrok in javnosti«. Pod točko 7 piše tov. Ivan Grašič, kako naj bi se reformirale šole v občini Videm-Krško. Pisec navaja, naj bi otroci iz. višjih razredov osnovne šole Podbočje obiskovali osnovno šolo v Kostanjevici, kamor imajo le 4 km. Navaja tudi, da bi se lahko vozili z avtobusom, ker so zveze ugodne. Pisec članka pa je pozabil na to, da imajo otroci iz hribovskih in oddaljenih vasi že v Podbočje 5 do 8 km in da morajo že sedaj v šolo v Podbočje iti od doma zjutraj ob 6. uri ali 6.30, da ne zamudijo pouka. To so otroci iz vasi: Pristava ob Krki, Hrastek, Mladje, Brlog, Brez- je, Planina (oddaljena 8 km), Gradec (oddaljen 7 km) in Brezovica. Ti otroci imajo v Podbočje eno do dve 'uri. Otrok je v šoli 337, od tega obiskuje višje razrede 150 otrok. Iz oddaljenih vasi jih je dobra polovica. Ti otroci naj prehodijo do Podbočja 5 do 8 km, nato pa 4 km do Kostanjevice? Torej nekateri 12 km na eno stran, v obe strani pa 24 km dnevno! Kdaj naj se učijo, če bodo prišli zvečer domov utrujeni in sestradani? Pa avtobusne zveze! Prvi avtobus vozi zjutraj ob 7.30. Ali bi lahko vsak dan prepeljal 150 otrok? Drugi vozi ob 10.30; toda ta ne pride v poštev, ker se pouk začne ob 8. uri. Prebivalci iz hribovskih vasi so bili že v bivši Jugoslaviji zapostavljeni, saj so morali že v prvi razred osnovne šole hoditi v Podbočje. Ko je otrok prišel v šolo 6 do 8 km daleč, je bil utrujen ter ni bil zmožen za učenje. Prebivalci iz teh vasi sami pripovedujejo, da so prihajali v šolo utrujeni, da so v šoli zadremali in da sta jih učitelj ali učiteljica pustila spati, češ naj se odpočijejo. Njihovo znanje je bilo pa takšno, da je danes večina ljudi iz hribov- skih vasi nepismenih, oziroma se komaj podpiše. Temu niso krivi niti oni niti njihovi vzgojitelji, temveč prevelika oddaljenost, ki je otroka utrudila, da ni bil sposoben za dojemanje učne snovi. Vsi vemo, da so hribovske vasi doprinesle največ žrtev za našo svobodo, saj so se nekatere naše brigade zadrževale le v hribovskih vaseh. Nad 40 žrtev je padlo iz teh vasi, vas Planina je bila požga-na itd. Otroci iz teh vasi imajo nižjo osnovno šolo v Brezju, kjer poučuje mlada učiteljica prve 4 razrede. Ostali hodijo v Podbočje, kakor so hodili njihovi predniki. Torej prehodijo 10 do 16 km dnevno. Ali se naj njihova pot podaljša še za 8 km v Kostanjevico in nazaj? Ali so njihovi starši dali življenje in premoženje zato, da bo njihov otrok trpel še več, kakor so oni sami? Pa recimo, da bi otroke iz Podbočja vozil poseben avtobus (z rednim ob 7.30 se ne bi moglo peljati 150 otrok). Toda kdo bo ta avtobus plačal? Starši otrok iz hribovskih predelov bi tega ne zmogli, kajti vsi so gospodarsko izčrpani, saj v mnogih hišah nimajo denarja niti za najpotrebnejše. To vemo vsi, ki vidimo, ka- ko slabo oblečeni prihajajo ti otroci v šolo. • V Kostanjevici je 82 otrok manj kot pa v Podbočju. V kostanjeviškem šolskem okolišu ni nobena vas tako oddaljena od centra (za hribovske vasi imajo šolo v Bušeči vasi), kakor so vasi iz hribovskega predela v Podbočju. Ce smo 'emokratični, naj se pa manjšina podredi večini in naj se otroci višjih razredov iz Kostanjevice prešolajo v Podbočje. To bi bilo res demokratično, kajti povsod se mora manjšina podrediti večini. Upamo, da bomo, preden bi prišlo do tega prešolanja, vprašani tudi mi starši, ki smo upravičeni o tem odločati. In takrat bomo povedali svoje mnenje in svojo sodbo! Prizadeti starši Proti dekadentnim pojavom fc semoramo boriti TOVARIŠI IN TOVARISICE, stanje v našem kulturnem in moralno-političnem življenju ni takšno, kakršno bi želeli in kakršno ustreza naši socialistični skupnosti. Zlasti v književnosti in v umetnosti nasploh je mnogokaj tujega, nezdružljivega z našo socialistično etiko, nekaj, kar poskuša, da bi z linije, ki jo je določila naša revolucija, obrnilo tok našega razvoja v drugo smer. To so razni dekadentni pojavi, prineseni od zunaj. Boriti se moramo proti njim, toda ne zmeraj administrativno, temveč s političnim delom. To je naloga naše celotne družbe. To je naloga Socialistične zveze, to je naloga Zveze komunistov. To je zlasti naloga mladinskih in drugih organizacij v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Pravilen in uspešen razvoj socializma v naši državi je odvisen predvsem od nas, vodilnih ljudi; zato je treba pogumno in vztrajno popravljati vse tisto, kar se je v preteklosti izkazalo kot negativno. Naš razvoj je odvisen predvsem od komunistov, od pravilnega vodenja in usmerjanja, odvisen od realističnega gledanja na naše potrebe in materialne možnosti, od pravilne delitve sredstev, odvisen od skrbi za človeka, za ljudi. (Iz novoletne poslanice predsednika republike tovariša Tita) l)ll!lli»IIIIIIIBIIilllWUIII!llllll!lli:ii;illllilH ARTHUR MILLER: VSI MOJI SINOVI 6. decembra dopoldne so v avli Studijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu odprli razstavo del zagrebških mojstrov gline in lesa Stjepana Kičina in Slavke Pribanič. Razstavila sta okrog 80 del, ki so nastala v zadnjem času. Kičin, ki • 'novomeško občinstvo že pozria, je tokrat prispeval vrsto del, ki. pomenijo nadaljnji korak v njegovem umetniškem . razvoju. S keramičnimi in lesenimi .figurami, ki jim je vtisnil obličje preprostega jugoslovanskega človeka, se je močno približal naivnemu kiparstvu. Podobno kot Smajiču, znanemu naivnemu umetniku z lanskega simpozija v Kostanjevici, je tudi njemu najbližji človek, tak, ki ga vsak dan sreča, največkrat odet v narodno oblačilo. Priljubljen Kičinov motiv je žena z o-trokom ali cela družina, zelo rad pa uporablja delavce in kmete. Njegove'figure, šo.često tudi prefinjene, kar vsekakor najbolj nazorno izpri. čuje njegov tenki posluh za doslednost. Taki so skoraj vsi njegovi keramični in leseni kipci. Posebej bi seveda morala govoriti o Kičinovih maskah. Le-teh je na razstavi precej, umetnik pa jim je znal dati učinkovitost, tako da gledavca v trenutku prevzamejo. Kaže, da je Kič in naredil velik napredek in še bolj povzdignil pri nas to svojevrstno umetnost. Slavka Pribanič očitno izhaja iz Kičinove šole, saj je 26. in 27. decembra smo na novomeškem odru videli Ar-thurja Millerja dramo v treh dejanjih »Vsi moji sinovi«. Uprizorilo jo je gledališče PD Svoboda »Dušan Jereb« iz Novega mesta in poželo priznanje občinstva. Vsi, ki so postavljali na oder psihološka dela ameriških dramatikov, zlasti sodobnih in naprednih, so morali priznati, da so se počutili silno nebogljene pred dejstvom: uprizoriti delo tako, da bo gledalec res videl in slišal tisto, kar je zasnovalo avtorjevo pero. Za Millerja in precej njegovih sodobnikov onstran oceana je značilno, da obsojajo veličino kapitala, katerega edina odlika je, da, na tre- nutke dvigne grabežljive poslovne ljudi in jih v odočil-nem trenutku pregazi. Skoraj v vseh svojih delih, ki jih lahko imenujemo psihološke tragedije, je Miller poleg tega časovno aktualen, svobodomi-slec, ki polaga na usta svojim osebam oster protest proti podlosti in zahrbtnosti grabežljivih ameriških mogotcev. Na drugi strani izzveni ta protest kot smrtna obsodba vsega slabega, nečloveškega, lut-karstva, s tem pa kot upanje v zmago človeškega razuma. Nekaj takega preveva tudi dramo v treh dejanjih »Vsi moji sinovi«. Dogodek je Miller vzel iz predmestja nekega ameriškega mesta po drugi svetovni vojni, po nekem sodnem procesu, ki je obtožil tovarnarja Kellerja velike špekulacije med vojno.Z zvijačo je Keller dosegel, da je bil priznan za nedolžnega, njegov poslovni tovariš Deever pa poslan v. ječo. Keller je tajil ta zločin še vrsto let, dokler ga dokončno ni obsodilo pismo njgovega sina Larrija, ki se je razočaran odrekel vsemu, celo svoji nevesti, Dee-verjevi hčerki Ann, in se samovoljno pognal v smrt. Kellerja je na novomeškem odru dokaj prepričljivo upodobil Franc Kralj. Morda je bil kdaj pa kdaj nekolikanj nespreten, v odločilnih trenutkih celo preveč zadržan, vendar nas ni razočaral. Svoj talent je v vlogi Kate, Keller- jeve žene, mojstrsko uveljavila Marija Sali, ki je bila tudi osrednja igralska osebnost na odru. Pohvaliti je treba tudi Emila Bratoša in Evo Nt-fergal, ki sta, posebno Nijer-galova, nadpovprečno zaigrala vlogi ljubimcev. Zdi se, da je pri tej dvojici prevladala večja igralska izkušenost in dovršenost Eve Nifergal.. Pri Bratošu je nekolikanj motila zadržanost, zlasti takrat, kg se začne Chrisov psihološki preobrat. — Ustrezno vlogo si je v tej drami psiholoških zapletov izbral režiser Riko Urh, ki je advokata Georgea Deeverja prav ' mojstrsko predstavil. Dobro so odigrali svoje vloge tudi Ivo Pavšič (zdravnik). Mara Glonar (njegova žena), "Franc Štirn (Frank Lubey) in Zlata Zera-jič (Lydia Lubey). Sceno sta pripravila Ljubo Žagar in Niko Golob in z njo dostojno prikazala vzdušje na periferiji ameriškega mesta. Dve predstavi Millerjeve drame na novomeškem odru še nista prinesli pomladi gledaliških, predstav žejnemu občinstvu. Prav zato je ta enkratna odjiiga tudi najpomembnejši uspeh gledališča PD Svoboda »Dušan Jereb«. Ta gledališka skupina ima v svojih vrstah več kvalitetnih igralcev, ki dvigajo celoten kolektiv visoko nad amatersko povprečje, škoda, da jih ne vidimo večkrat. J. Z. Cankarjev večer na novomeški gimnaziji Letošnji literarni krožek na novomeški gimnaziji nadaljuje s tradicijami iz prejšnjih let. Najprej mu je uspelo izdati svoj list »Stezice« (upajmo, da bo redni izhajal), 25. decembra pa je priredil Cankarjev večer umetniške besede. Takih večerov je bilo pred leti na gimnaziji precej; eden izmed najbolj uspelih je bil Puškinov večer. Kljub majhnemu številu poslušalcev je Cankarjev večer zelo lepo uspel. Dobrškov vezni tekst in odlična klavirska spremljava tov. Finka sta strnila vsa dela v solidno celoto, iz katere sta izstopala gostja z učiteljišča Zupančičeva z izredno občuteno pripovedjo Svetega obhajila in gimnazijec Erpič, ki je s svojim melodičnim glasom zelo lepo podal Dunajske večere in odlomek iz Hlapca Jerneja. Picljeva (Iz moje samotne, grenke mladosti, Greh), Go-leževa (Skodelica kave), Meh-letova (Kurent, odlomek iz Bele krizanteme), Možina (Kako sem postal socialist in skupaj z Erpičem odlomek iz Martina Kačurja) in Kusič (Gospod stotnik) so po svojih močeh pripomogli, da je bil večer izredno lepo doživetje za prisotne, kar je potrdil tudi aplavz ob koncu prireditve. Aplavz pa je veljal tudi prof. Hrovatovi in vsem ostalim, ki so pomagali pri organizaciji Cankarjevega večera. Jože Splihal čeprav stisnjena v pretesno sobico, ima kostanjeviška ljudska knjižnica vedno dovolj mladih obiskovalcev, ki radi segajo po zanimivem branju po motivih in obdelavi materiala zelo bizu zagrebškemu mojstru. Take so n.ene keramične vaze in vrči, taki so tudi njeni ostali izdelki. Razstava dokazuje, da se je pri nas umetniška keramika že dokaj uveljavila in da je v Zagrebu šola, ki bo dala še veliko mojstrov. Novomeškemu občinstvu ni žal, da vidi razen običajnih slikarskih razstav tudi nekaj svojevrstnega, nekaj kar lahko zaživi pod roko veščih oblikovalcev gline in lesa. Razstava bo odprta do 15. januarja. Izobraženost - pogoj napredka Kako poteka delo politične šole v Črnomlju Hitri gospodarski in druž-beno-politični razvoj terja od naših proizvajalcev kakor tudi od ostalih občanov vedno večje pravice in dolžnosti. Zato moramo delovnega človeka sistematično in nenehno izobraževati. Upravljavec v delovni organizaciji in občan v komuni, ki bosta o vsem poučena in dobro seznanjena z nalogami družbene skupnosti, bosta lahko kos nalogam na delovnih področjih. Delovnemu človeku nuditi potrebno izobraževanje in izpopolnjevanje je bil osnovni namen občinskega komiteja ZKS v Črnomlju pri ustanovitvi večerne politične šole. V šolo so se vključili predvsem mladi komunisti, mlajši druž-beno-politični delavci in mladinci. Večina jih že dela na odgovornih mestih v raznih organizacijah. V prvi polovici decembra sta v sklopu večerne politične šole začela delovati dva oddelka. Oddelek v Črnomlju redno obiskuje 40 slušateljev, medtem ko je na predavanjih v Semiču nad 30 slušateljev. V ostalih večjih krajih v občini na Vinici, v Adlešičih in v Starem trgu pa nameravajo organizirati občasna predavanja. V Dragatušu, kjer je bila že lani uspešno zaključena večerna politična šola, pa naj bi letos priredili ciklus predavanj. Ves predavateljski aktiv je iz Črnomlja in ga sestavljajo družbeno-politlčni delavci, gospodarstveniki in drugi strokovnjaki. Letošnji program črnomaljske politične šole je razdeljen v dva dela. V prvem semestru bodo predavanja s področja ekonomske graditve FLRJ. Razen uvodne splošne ekonomske tematike bo v predavanja vključena tudi gospodarska problematika komune. V načrtu je še obisk slušateljev na zasedanju delavskega sveta v enem črnomaljskem podjetju. Predavanja iz ekonomskega področja bodo trajala predvidoma do polovice februarja, nato pa se bodo slušatelji lotili seminarskih nalog. Teme bodo obdelali po skupinah in s so-sodelovanjem strokovnjakov. Problematiko bodo nato še skupno prediskutirali v okviru nadaljnjih predavanj. Marca bo šola nadaljevala z drugim delom programa. Slušatelji se bodo v tem semestru seznanili z družbenopolitično graditvijo FLRJ in tozadevno problematiko v okviru črnomaljske komune. Predviden je tudi obisk na zasedanju ObLO Črnomelj, konec meseca pa zaključek šole. Kljub objektivnim težavam (ni skript in ostalega učnega gradiva, skromna finančna podpora!) je pričakovati, da bo šola tokrat uspela. V prihodnje bo treba pravočasno začeti s pripravami na naslednjo sezono. Kot zdaj kaže, bo šola v prihodnjem letu delovala v strnjeni obliki in manj časa, tako bo ugodnejše za slušatelje. Tudi za finančna sredstva bo treba več razumevanja kot doslej! Ker imajo delovne organizacije same korist od izobraženih članov,; bi bik) prav, da bi prevzele' tudi stroške šolanja. Slavko Grahek štev. 1 (667) DOLENJSKI LIST 9" Novoletni pozdrav Prek našega domačega lista pošiljamo tople novoletne pozdrave vsem znancem, mladini, sorodnikom in domačim ter jim želimo v prihodnjem letu vso srečo in mnogo uspehov! Milan Zupančič iz Vrbovca, Janez Zupančič iz Me-niške vasi, Ivan Volčjak iz Dobrave, Franc Zaletel iz Za. gradca. Zvonko Hanzelj: „Ušel sem smrti... Med tem časom so nas obkolili belogardisti iz Loškega potoka, ki jih je pripeljal lažni zaščitnik. Sam ne vem, kaj me je gnalo ven; mogoče nisem bil tako lačen kot tovariši ali pa sem hotel njim pustiti, da se najedo; nekaj me je gnalo pred hišo, da bi videl, če gre kdo s kruhom ali ne. Vtem so belogardisti skočili iz zasede, streljali in kričali, naj se predamo. V trenutku sem zakričal: »Umik!« in skočil v obcestni jarek. Od tam sem začel teči preko ceste, okoli vaške gostilne proti gozdu. Nekje sem si okrvavil roko. Ves zbegan sem se začel tipati po telesu v prepričanju, da sem ranjen. Da bi bila nesreča še večja, sem v zmedi izbral najslabšo pot. Tekel sem naravnost čez njive. Zagledal sem sušilnico, poiskal za njo zaklon in začel streljati na belogardiste. V začetku so vpili, naj se predam, ko pa so uvideli, da se resno upiram, so me začeli obkoljevati. Nabojev mi je začelo primanjkovati. Upal sem na pomoč tovarišev, ki so ostali v gozdu. Položaj je bil vedno težji. Ni bilo časa za premišljanje. Potisnil sem naboj v cev in začel ponovno teči proti gozdu. Na robu se je pred menoj pojavil belogardist z naperjeno puško. Ustrelila sva istočasno. Jaz sem ostal neranjen, kaj je bilo z njim, ne vem. Dirjal sem globlje v gozd. Tovarišev nisem našel. Spominjam se samo jutra; kako je bilo ponoči, ali sem spal ali bil v nezavesti, ne vem. Svojih dveh spremljevalcev nisem videl nikoli več. Leta 1952 sem zvedel za njuno usodo, ko sem bil v novomeški bolnici z nekim vašča-nom iz Malega Loga. Pripovedoval mi je, da je eden takoj padel, drugega so ujeli živega, ga zverinsko mučili, zasramovali in nato zaklali.« »Žalostno se je spominjati takih trenutkov,« je končal tovariš Zvonko Hanzelj. IVO LIKAVEC Srance Slana: PARTIZANI V GLOBOKEM SNEGU MALA POGUMNA PUNČKA... 2e v zadnji številki smo poročali o sprejemu pri komandantu novomeške garnizije JLA, prirejenem v počastitev lanskega dneva naše Ljudske armade. Danes objavljamo najboljšo nagrajeno nalogo o JLA, ki jo je napisala Slavka Božič, učenka 8. a razreda osnovne šole KATJA RUPENA v Novem mestu Razen tega so nagradili tudi naloge, ki so jih napisali naslednji učenci in učenke: Terezija Povše iz ESS v Novem mestu, Rajko Rajer iz 6. razreda v Smarjeti, Alenka Grahut iz šmarjete, Anica Mihelčič iz Smihela pri Novem mestu, Slavka šurla iz Stopič, Olga Klopčič iz Novega mesta, Zdenka Logar iz Smihela, Nace Kralj iz Šentjerneja in Milena Koren iz 8. razreda osnovne šole v Novem mestu. Težka in dolga je bila pot naših narodov do nove socialistične Jugoslavije. Svoboda se je pisala s krvjo naših najboljših sinov, mož, deklet, žena in mater. Grenki so spomini borcev partizanov na najtežja leta svojega življenja. Nikomur ni bilo mogoče niti z nasiljem in zverinskim mučenjem preprečiti rojstva nove, svobodne Jugoslavije. Naprosili smo tov. Zvonka Hanzlja, borca od 1942. leta, ki je bil takrat 16-leten partizan, da nam obudi spomin na enega izmed mnogih težkih dogodkov, ki jih je preživel. Nerad se tega spominja, vendar se je naši prošnji odzval. »Dogodek, ki ga bom sedaj opisoval, se je odvijal okoli 1. oktobra 1942 v vasi Mali Log na Notranjskem. Takrat sem bil v Tomšičevi brigadi, ki se je pomikala iz Ovčjaka nad Maverlenom, kjer je bil zbor Tomšičeve, Cankarjeve in Gubčeve brigade, proti Veliki gori. Blizu Jelenovega žleba smo se utaborili. Mene so postavili na stražo k vodnjaku, imenovanemu »Stir-na«, da pazim na porabo vode, ker je bilo veliko pomanjkanje. Iznenada so bili dani znaki za pripravljenost. Napadali so nas Italijani, ki so prišli od Jelenovega žleba. Razvila se je kratka, toda ostra borba. Razbili smo Italijane, zaplenili precej težkega pešadijskega orožja in zajeli predhodnico. Ta' spopad je znan pod imenom bitka pri »Stlrni«. Brigada je potem krenila na Travno goro. Glavnina je šla naprej; tu je imel ostati le en vod, kamor sem bil dodeljen tudi jaz, da straži sedem italijanskih ujetnikov in jih naslednjega dne spusti proti Novi Štifti pri Sodra-žlci. Tako smo tudi storili, i kljub temu da je vso noč tolkla italijanska artilerija. Krenili smo za brigado. Pot je bila znana le politdelegatu in vodniku. Dospeli smo do vasi Mali Log. Bili smo lačni in izčrpani. 2e tri dni Je preteklo, odkar nismo imeli poštenega zalogaja v ustih. Naš vodnik se je odločil poiskati hrano. Zatrjeval je, da vas pozna, da je partizanska, sama treba se je zglasiti pri vaškem zaščitniku. Poslal je patrolo. Kot nalašč so tedaj prišli v vas iz Planine Italijani. Naši so se pravočasno umaknili. Čakali smo, da se Italijani poberejo. Takrat je vodnik določil mene za vodjo patrole in mi dal še dva tovariša. Prišli smo v vas. Naleteli smo na starca, ki je napajal živino, in ga povprašali, kje je vaški zaščitnik in če je kaj belogardistov in Italijanov v vasi. Mrko nam je obrnil hrbet in ni spregovoril. Preveč smo bili lačni in utrujeni, da bi se na to dosti ozirali. Krenili smo naprej. Prišli smo do mladega moškega in ga vprašali za zaščitnika. Predstavil se je, da je to on, in obljubil, da nam bo dal vse, kar potrebujemo. Odpeljal nas je do gostilne. Na zunanji steni je visel lepak s pozivom, da se naj partizani predajo. Strgal sem ga in stopili smo v sobo. Takoj se je zbralo okoli nas nekaj vaščanov. Ne vem, ali so nas pozdravljali ali le zadrževali. Dobili smo tudi nekaj krompirja in jabolk. Zaščitnik se je izmuznil z izgovorom, da gre po kruh. Nekdo izined vaščanov nas je začel spraševati, koliko nas je, kakšno orožje imamo, iz katere brigade smo itd. To mi je postalo sumljivo. >Bilo je okoli 1. oktobra 1942 ...« je začel pripovedovati tovariš Zvonko Hanzelj v Metliki Odšel sem proti hiši, kjer bi naj za nas pekli kruh. Poslali so me na konec vasi, češ da ga tam pečejo. Dali so mi pa takoj krompirja in mleka. Pozval sem še ostala dva tovariša. Sestradani, kot smo bili, smo začeli jesti. Vojko, ki je s svojo četo taboril pri črnem vrhu, je izvedel, da ima karabinjer-ski marešalo v Črnem vrhu pitanega pujsa, ki ga bo pripravil za novoletne praznike. Vojko pa ne bi bil Vojko, če bi to novico pustil mimo uies. Zbral je nekaj svojih fantov, pa hajd z »novoletnim drevescem* v črni vrh, kjer so se kakor lisjaki tiho in neopazno priplazili v ma-reialov svinjak. Pujs seveda ni imel časa niti pošteno zakruliti, ko se je v partizanskih rokah preselil med mrtve; njegove parklje, uhlje in rep so obesei na »novoletno drevesce* pred marešalo- Bilo je poleU 1942. V vasici, stisnjeni v vznožje dveh hribov, je bilo živahno kot vedno ta letni čas. Na poljih je dozorevala pšenica. Vsepovsoa je klicalo delo. Na videz se ni nič razlikovalo od prejšnjih let. Pa vendar — bila je vojna. FašisUčni škorenj je gazil našo zemljo. S strahom in bojaznijo so vo stanovanje, nanj pa obesili listek 2 voščilom za novoletne praznike. Lahko si predstavjamo, kako je marešalo naslednjega dne buljil v prazen svinjak, v »novoletno drevesce* in v partizansko novoletno voščilo. * Po boju se je tudi partizan Zajec hotel pokazati junaka. Pa pravi: »To smo se borilV Z enega hriba na drugi hrib, s prsi v prsi. Pa poči top naravnost vame, odskočim in granata odleti naravnost v mojega brata... pa sva oba ostala živa.* vaščani izgovarjali besedo vojna, kot da je to neka pošast, ki jim bo uničila vse in jim prekinila ter skalila dotedanje mirno življenje. Res je bila vojna nekaj strašnega in tudi v tu malo vasico, odrezano od sveta, so že prodrle vesti o grozotah, ki jih povzroča okupator na našem ozemlju Vaščani so se zavedali, da tudi njihova vasica nebo ostala dolgo neodkrita. S stranem so čakali dan, ko bodo tudi njihov kraj zasedli fašisti. Nekega lepega poletnega dne, ko je bilo nebo čisto in je sonce s svojimi toplimi žarki božalo hiše, je po poti, ki pelic skozi vas, pribrnel kamion Ustavil se je sredi vasi in z nJega so poskakali Nemci. Prišli so, da se maščujejo nad družinami, katerih sinovi in očetje so se borili v gozdovih ali pa so na kakršenkoli način pomagali partizanom. Nemci, s puškami na ramah, so se razdelili in odšli po vasi. Prišli so tudi k Blatnlkovim. Njihov sin Peter Je bU v partizanih. Ponoči Je večkrat prihajal s svojimi tovariši domov in dobra mati jim je postregla r vsem, kar je premogla njihova shramba. Ponoči pa Je ple-tla tudi nogavice za partizane, knjtl bližala se Je Jesen in t njo hladni in deževni dnevi. Nemci, ki so tistega dne vdrli v hišo, so zmerjali očeta In mater in ju tepli; ker niso izvedeli ničesar, so ju končno pustili prt miru. Sc daj so se lotili male sedemletne Anke, Petrove sestre, in bili so prepričani, da bodo pri njej lahko izvedeli vse, kar bodo hoteli. A Anka, mala pogumna punčka, kot jo je vedno imenoval njen brat Peter, se je delala, kot da nič ne ve. A vendar je veliko vedela. Vedela je, kje so partizani, saj jo je njena tovanšica učiteljica večkrat pošiljala tja z važnimi vestmi o Nemcih, ki so imeli postojanko nedaleč od vasi. Toda Anka vsega tega ni izoala. Vedela je, da bi potem Nemci ubili Petra in njegove tovariše, očeta in mater, pa morda tudi njo in potem ne bi nikoli postala učiteljica, kar si je tako vroče želela Ko so Nemci uvideli, da tudi pri Anki ne bodo nič dosegli, so jo z očetom m materjo odgnali pred hišo in jim ukazali, da se od tam ne smejo premakniti. Vsi trije so vedeli, da je sedaj napočil tisti strašni trenutek Po vasi so že go rele hiše in tudi Blatnikovo je zda .i objel rdeč plamen in švigal visoko v jasno nebo. kot da hoče doseči sonce. Vaščane je ta grozni prizor, ki se je odigraval pred nji hovimi očmi, močno preplašil. Sli sati je bilo obupno vpitje, pred vsem žena. Nekateri so skušali reševati živino in z vedri vode ga-siU požar, a jim tega Nemci niso pustili. Pobrali so može in fante, kolikor jih Je še bilo. in jih naložili na kamion. Anka ln mati sta se držali za roke in jokajoči gledali za kamionom, ki jima Je odpeljal očeta On je stal ponosno vzravnan med ostalimi ln tisti hip se je začula partizanska pesem, s katero so se možje poslavljali od goreče vasi. Oče se je Se poslcdnjič ozrl po Anki in ženi ter Jima pomahal z robcem. Anka si Je otrla solze ln bila Je poi.osna. da ima tako pogumne ga očeta. Dan se je že nagibal Nizko po tleh se ie valil dim in se plazil po poljih za vasjo. Mati ln Anka sta zapustili pogorelo domačijo in se napotili k teti, katere hiša Je na srečo ostala nepoškodovana. Pri teti sta imeli zdaj Anka in mati svoj dom. Zvečer Je prišel tja tudi Peter Povedal Je, da niso mogli priti vaščanom na pomoč, ker so se drugje borili z Nemci. Povedal je tudi, da bodo partizani priredili v šoli miting, na katerem bodo recitirali, peli in Igrali partizanske pesmi. Anka Je bila neizrečeno vesela, ker. ji Je Peter povedal, da bo tudi ona lahko nastopila s pesmico. Napočil je dan, namenjen za miting, in zvečer je bila slavnostno okrašena šolska dvorana nabito polna poslušalcev Z navdušenim ploskanjem so nagradili vsako točko sporeda. Včasih so celo sami pritegnili in skupaj z nastopajočimi zapeli- kako pesem. Na vrsto je prišla tudi Anka. V dvorani je bila popolna tišina. Recitirala je zelo lepo in gladko, a naenkrat je nočil strel ln v dvorani so se pojavili Nemci z naperjenimi puškami Torej so bili izdani. Med ljudmi je nastal močan preplah, šola ie bila obkoljena. Partizani so takoj prijeli za orožje in pričelo se io streljanje. V tisti zmedenosti iti'nI nihče opazil male Anke. ki •o <>3 ob prvem strelu zgrudila in -lena kri je pordečila tla..... Partizani so pognali Nemce v beg. Brez žrlev so zmagali. Peter ie takoj začel iskati svojo sestrico, da bi jo pohvalil in ji čestital, ker je 'ako lepo recitirala. Tudi drugi so Jo pričeli iskati, a Anke ni bilo nikjer. Končno so Jo le našli. Ležala je čisto bleda, v mlaki krvi, s titovko na glavi. Njeno zlato, pogumno srce ni več bilo. Partizanom so se utrnile solze iz oči. Peter se Je sklonil ln Jo poliubll na mrzla usta. Bil je partizan, znal je prenašati bolečine, a vendar je Jokal kot otrok ob izgubi svoje male. pogumne punčke. Slavka Božič, učenka 8. a razreda osn. šole »K. Kupen a« Novo mesto Vsak četrtek: v vsako hišo našega okraja DOLENJSKI LIST! PARTIZANSKE ANEKDOTE Bili so težki in lepi časi Po pripovedovanju vaščanov iz Sel pri Jugorju napisala Regina Fir Vedno znova se radi spominjamo tudi prebivalcev vasi, ki so vsa leta med vojno prenašali gorje in vse lepo z našimi borci. Vasica Sela pri Jugorju je prikupna vas tik na meji Gorjancev. Ima 14 hišnih številk. Vas Je imela leta 1942 64 prebivalcev, z begunci in borci pa mnogo več ze v začetkv 1942 je bilo v vasi 18 članov Skoja, ki jih Je organiziral domačin študent Stane Klemenčič, ki je pobegnil iz Ljubljane. Se preden so vaščani dobili prvi stik z borci, so bili že organizirani in dobro pripravljeni. Prvi partizani so prišli v vas marca 1942. Tega dne se vaščani zelo radi spominjajo Prišlo je dvanajst borcev, ki so tvorili »Gorjansko sku- pino«. Vodil jih je njihov prvi komisar Jovan Galič. Okrog partizanov se je zbrala vsa vas. Vaščani so jim nanosili obleke, obutve in hrane. Skupina je imela taborišče v gozdu tik nad vasjo. Njihova prva akcija je bil napad na vlak pri Rožnem dolu; to je bilo 14 junija 1942. V akciji so borci zaplenili 1 puškomitra-ljez (nosil ga je narodni heroj Martin Južna), 17 pušk, 120 bomb, nekaj drugega razstreliva in mnogo hrane. Sko-jevci iz vasi so bili v stalnem stiku z borci. Eden iz vasi je bil vsak dan dežurni. Ta je smel tudi v taborišče k partizanom. Vaščani so dajali vsak dan mleko za partizane. Hišna vrata so pustili kar odprta, tako da je dežurni lahko vzel mleko, tudi če ni bilo nikogar doma. Drusa večja akcija, pri kateri je sodelovala ta skupina, Je bil napad na fašistično postojanko pri Zajcu 22. junija 1942. Isti dan so ime U v Selih sestanek s Kočevsko četo Komandant te čete je imel govor, v katerem je dal vaščanom navodila za sodelovanje s partizani. Dve mladinki iz vasi sta dobili nalogo, da obvestita Bado-vmčevo družino, naj se umakne iz hiše, ki so jo nameravali napasti. Fantje pa so dobili nalogo, naj streljajo z možnarji na gorjansko cesto Streli so odmevali proti Novemu mestu in fašisti so mislili, da streljajo partizani s topovi. Znak za začetek borbe so dali z zvočnikom starega gramofona. Dekleta iz vasi so pomagala kot bolničarke. Tončka Škofova in Ivanka Simoničeva sta dobili v oskrbo prvega ranjenca: to je bil Lojze Petric z Ra-dovice, ki mu Je krogla raztrgala pleča. Drugi ranjenec je bil Franc Simonič. Vse ranjence so potem odpeljali na Brezovo reber, kjer Je bila partizanska bolnica, ki jo je vodil dr. Lojze Mihelčič. V borbah so prvi padli Janko Pavličin iz Drag, Marko Re-ba iz Popovičev ter učitelj Mitje iz Mihelje vasi Po borbah se Je gorjanska četica premaknila nad Jugor-je v taborišče »Vodene drage« Ob večerih so borci spet prihajali v vas, žene pa so jim pripravljale hrano in kar tekmovale med seboj, katera bo boljše skuhala. 23. Julija 1942 je bil izvršen uspešen napad na fašistično postojanko na Hrastu. Tudi pri teh borbah so sodelovali vaščani iz Sel. 2e dan poprej so prišli v vas partizani, da bi se spočili in pogovorili z vaščani o sodelovanju v akciji. Zvečer so šle z njimi tudi mladinke iz vasi ki pomagale kot bol- ničarke. V borbah je bil ranjen Martin Južna. Prebivalci iz Sel se spominjajo, kako so borci reševali ranjence, če niso mogli pravočasno iz sovražnikovega obroča. Med borbami so otroci bili kurirji in obveščevalci. Pred ofenzivo 1942 partizan Jcian Galič ni mogel pravočasno naprej in mu je pomagala Simoničeva, da ga niso dobili v roke sovražni! Tisto leto so pripadniki belogardističuega Štajerskega bataljona imeli na Gorjancih v neki Jami skrito orožje. Ko jim Je njihov pripadnik, ki je bil navezan na vrv, podajal orožje iz Jame, se je^ vrv utrgala in je cepnil v* jamo. Tedaj so prihrumeli v vas in zahtevali, naj gre z njimi vaščan Sodja. Prebivalci Sel so takoj obvestili Staneta Klemenčlča in skupno z njim odšli za r.jimi, ker so se bali, da ne bi Sodje đblli. Res so ga rešili gotove smrti. V vsej vasi je bila najbolj prizadeta Sodjeva družina. Dva sta bila v InteviaciJl na Ra- bu, dve dekleti v zaporu v Aleksandri doma pa je ostala 65-letna stara mati z dveletno vnukinjo. So-ijeva mati je poznala vse partizane, ki so prihajali v vas Ona je tudi spoznala pripadnike Stsjerskeg* bataljona, ko so prišli v vas, in vedela, da to niso pravi partizani. Ol. nenadnem vdoru v vas so Škofovi na Selih skrili partizana v skrinjo, orožje pa porinil pod posteljo, tik prečen, so stopili belogardisti pred vrata. Vodil jih je neki duhovnik. Takrat so odpeljali iz vasi Katarino Skof, Ivana Klemenčiča, Martina Pluta ln Ano Simonič Gnali so Jih na Gorjance in jih tam zasliševali. Hoteli so zvedeti, kje so partizani in kdo Je vaški zaščitnik. Ker vaščani niso hoteli govoriti, so jih pretepli Potem so oropali vso vas in odnesli inštrumente tamburaškega orkestra. Se mnogo Je dogodkov, ki se Jih prebivalci Sel spominjajo. To Je le delček vsega, kar so doživeli med NOB. IO DOLENJSKI LIST Stev.1 (667) Nikar ne pozabimo začetka? (Ob začetku objavljanja našega novega feljtona: »REICHSTAG V PLAMENIH«) Nemčija je bila v tridesetih letih na razpotju. Razjedala jo je gospodarska kriza in politične razmere. To je bilo obdobje; ko so se vrstili zadnji predsedniki vlad in kanclerji, dokler se ni zgodil »čudež«: za zadnjega kanclerja »tretjega rajha« je bil imenovan avstrijski državljan, kaplar v Litztovem polku — Adolf Hitler, voditelj nacistov. Nacisti so prišli na oblast, ko so že nihali pred popolnim polomom. Zdaj je prišel na vrsto obračun. Nacisti so potrebovali povod, da bi lahko obračunali z vsemi političnimi nasprotniki in da bi lahko Fiihrer oklical sebe in nacistično stranko za edinega nosilca oblasti. Obračunal je z meščanskimi strankami, social-nodemokratsko stranko in seveda najprej s Komunistično partijo Nemčije. Nacisti so 28. februarja 1933 zažgali Reichstag ter obdolžili požiga komuniste. Na zatožno klop v leipziški sodni dvorani so posadili na- Čemu odlašanje z odškodnino? Kljub vztrajnim zahtevam jugoslovanske vlade za obnovitev razgovorov o odškodnini jugoslovanskim žrtvam nacizma, Bonn molči... Sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je v intervjuju z za-hodnonemškinri novinarji izjavil in poudaril, »da gre za neizpodbitno obveznost ZR Nemčije in da želimo o tem z vlado ZR Nemčije govoriti.« Ker se v zahodnonem-škem tisku pojavljajo izjave, da je razlog, zaradi katerega odklanjajo in odlagajo plačilo, dejstvo, da je Jugoslavija edina izmed dežel izven vzhodnega bloka, ki je priznala vlado Demokratične republike Nemčije, je Koča Popovič izjavil: »To ne more biti razlog, niti se ne more navajati kot razlog za zanikanje teh obveznosti. ..« Naj poudarimo, da je za-hodnonemška vlada podobne obveznosti do drugih držav že poravnala in da bo izplačala odškodnino (kot je sporočil zahodnonemški tisk) celo španskim falangistom, ki so skupaj z nemško vojsko pobijali in plenili po Sovjetski zvezi! Kako naj ocenimo takšen odnos vlade Zahodne Nemčije? Mar ni to dovolj očiten poskus pritiska na neodvisno politiko naše države in poizkus poslabševanja že tako slabih odnosov, ki niso takšni po naši krivdi? Kako naj razumemo dejstvo, da bodo španski fašisti dobili odškodnino, našim ljudem, ki so krvaveli v neenakem boju proti tujemu nemškemu zavojevalcu, pa to pravico odrekajo? Jugoslavija je bila ob koncu vojne porušena, požgana in oropana, nemški vojski smo plačali velik krvni davek, odškodnina brez dvoma ne more povrniti tega, kar smo pretrpeli, saj z nobenim denarjem ni moč plačati izgubljenega zdravja, življenj in trpljenja, kljub temu pa je ta, ki je škodo povzročil, dolžan plačati odškodnino! jetega požigalca van der Lu-bbeja in komuniste Ernesta Torglerja in tri Bolgare: Di-mitrova, Popova in Taneva. Leipziški proces je potresel ves tedanji svet in po zaslugi Georgija Dimitrova prikazal nacizem v resnični luči. Dimitrov je sredi nacistične Nemčije osmešil Goringa in Goebbelsa, osmešil sodišče in »iskanje« požigalcev. Njegov nastop na sodišču mora prevzeti slehernega bralca in vsak se mora vprašati, od kod taka prepričevalna moč in sila v človeku, kateremu na razpravi grozi s smrtjo policijski minister Goring s stisnjemi pestmi in zariple-ga obraza. Resnični obsojenec na procesu je nacizem, toda v zgodovini »tretjega rajha« se začne obdobje pogromov in pokolov. Da bi bilo zgodovini zadoščeno, obračuna Hitler tudi z lastnimi oddelki SA, ki so po prihodu nacizma na oblast uvideli — posebno njihovi voditelji — da so bili opeharjeni. Tako napoči 30. julij 1934, ko čmi oddelki SS pobijejo svoje tekmece, oblečene v rjave srajce oddelkov SA. Padejo vsi pomembnejši voditelji SA, na čelu njihov poveljnik Ernst Rohm, razen Georga Strasserja edini nacistični veljak, ki je tikal Hitlerja ves čas njegove politične kariere ... Današnja Nemčija (Zvezna republika) nikakor ni Nemčija iz tridesetih let, toda na pomembnih položajih sedijo majhni »Hitlerji«. Tudi zdaj v Nemčiji mnogo govorijo o rdeči nevarnosti, kot so govorili pred tridesetimi leti, in s tem opravičujejo prisotnost nekdanjih nacistov v zvezni upravi, sodstvu in vojski. S tem opravičujejo obstoj več kot štiristo nacističnih organizacij, v katerih se zbirajo bivši Hitlerjevi vojaki — pešaki, mornarji, letalci in SS-ovci. Kaže, da danes le-ti niso nevarni, pač pa je nevarno združenje bivših zapornikov iz koncentracijskih taborišč. Te dni bi se moral začeti sodni proces proti temu združenju ... Proces so odložili... Za koliko časa? V Bad-Godesbergu je bil smrtno zadet Momčilo Popovič. Podrli so ga streli ustaških klavcev, ki uživajo v Nemčiji vso podporo oblasti. Policija je bila obveščena o nameravanem napadu na naše predstavništvo, toda po pravilu je tudi tokrat prišla prepozno ... Današnja Nemčija ni Hitlerjeva, toda lahko postane... Nas vznemirja, ker vemo, kaj je svetu že prizadejala. Zato nikar ne pozabimo začetka — zato preberimo »Reichstag v plamenih«! Partizanske anekdote Kurirja Tiče in Miče sta se v pozni noči prebijala po snegu in mrazu. Prideta do samotnega hleva. Kaj je v mrazu prijetneje kakor topel hlev! Vstopita in se zlekneta v listje. Tiče je v temi ugotovil, da v bliZini zadovoljno prežvekuje krava; Miče se zagrebe v listje kraj njega. Trdno sta zaspala in bil je že dan, ko je Tiče zabrundal: »Miče, daj no mir s svojo krtačo!« Zdaj se Miče dodobra prebudi in plane v krohot: ko je namreč krava pospravila Tičetovo torbo, se je vsa slinasta spravila z raskavim jezikom še na Ti-četov spokojni obraz. * Janez je kot vodja odšel s trojico na diverzantsko ak- cijo v bližino sovražnikove postojanke. Nalogo so dobro opravili in Janez je poslal v štab tako sporočilo: »Nalogo smo opravili pod mojo osebno konspiracijo. Likvidirali smo vrečo sladkorja in lonec masti ter rekvirirali enega gestapovca. # Pride partizan Jaka v hišo in pravi: »Hej, mati, tako sem lačen in žejen, da ne vem, kam bom šel spat« # Nikola Demonja, komandant bataljona, je poslal štabu odreda za svoje tri partizane take karakteristike: Sto\m Kumljenovič-Coka, Srb, kmet, član partije, junaško juriša, kadar pa ni v boju, je zelo odljuden. Dušan Corkovič, kmet, sko-jevec, bombaš, uren kot veverica in neustrašen v boju. Milan Joka, delavec, sko-jevec, puškomitraljezec. Nič se ne boji, v boju od vseh najbolj divji; po boju pa ga imajo rada dekleta. (Iz 1. številke novega časnika TV-15) Iz Makedonije: vso srečo! Staršem, znancem, delovnim kolektivom Dolenjske, posebno pa dekletom želijo vse najboljše v novem letu fantje, ki služijo vojaški rok v Dorče Petrovu pri Skopju: Primož Rueh, Jože Priveršek, Ob prvi številki novega lista Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije V četrtek, 3. januarja, je izšla prva številka novega 14-dnevnika »TV-15«, glasila Zveze združenj borcev Slovenije. 16 strani urejenega časopisa, ki nudi bralca mnogo prijetnega branja, obeta, da je naša javnost, zlasti pa vse tri borčevske organizacije, dobila glasilo, kakršnih si lahko samo želimo. V njem bomo laman iskali tisto togost, ki so je navadno polna glasila organizacij. Vedro, sproščeno in hkrati na zanimiv način načenja »TV-15« mnoge probleme, informira, pojasnjuje in pripoveduje in je ves tak, kakršni so bili partizani v boju: čeprav maloštevilni, slabo oboroženi in slabo oskrbovani, so-z vero v zmago in z vedrim zaupanjem v lastne sile in moči štrli marsikak trdi oreh. »Združitev organizacij borcev, invalidov ter rezervnih oficirjev in podoficirjev v skupno zvezo je terjala ustrezne spremembe tudi t našem tisku,« pravi v uvodu tov. Janko Rudolf in nadaljuje: »Tiskana beseda je še posebno važna za našo skupno organizacijo, tako zaradi množine in pestrosti vsebine dela kakor tudi zaradi specifične organizacijske ureditve, saj imamo v skupni zvezi z enotnimi vodstvi do okra* jev, samostojna združenja z ločenimi vodstvi v osnov nih organizacijah, kakor tudi t občinskih.« Ko govori o nalogah »TV-15« tov. Janko Rudolf poudarja: »Moral bi biti čimbolj vsestranski in pester, obenem pa načelen in dosleden v vseh odločilnih vprašanjih, ki zadevajo našo organizacijo in članstvo. Naj bo v pravem pomenu besede ogledalo našega dela, problemov in uspehov, pa tudi napak, slabosti in pomanjkljivosti, kjerkoli se pojavljajo.« Dobršen del teh želja in napotkov je »TV-15« uresničil že v prvi številki. Na 10 straneh bo vsak bralec našel kopico zanimivih sestavkov iz dela in življenja organizacij, iz naše revolucionarne preteklosti, s področja zunanje politike, mnogo spominov bivših borcev, celo stran izbranega literarnega branja in tudi kotiček za humor in križanko. Po vsem tem lahko »TV-15«, novo glasilo zveze, priporočimo vsem članom, zlasti še zato, ker je naročnina sorazmerno majhna — za vse leto je le 320 din — in jo bo pač vsakdo zmogel. Jože Dimec, Alojz Ivanšek, Lado Kotar, Franc Kuzma. želje iz Zrenjonino Domačim, znancem, priji-teljem in delovnim kolektivom želijo v novem letu vse najboljše in kar največ uspehov dolenjski fantje, ki so pri vojakih v Zrenjaninu: Metod Plut iz Volavč, 'Janez Breznik, Vinko Pevec, Viktor Crnobrnja, Vlado Kump iz Cerove pri Dol. Toplicah. Novoletni pozdrav Metod Plut, vojak v Zrenjaninu, želi vsem prebivalcem Volavč vso srečo V letu 1%3, kolektivu »Petrola« t Novem mestu pa še mnogo uspehov v poslovanju. Previdnosti naj se pridruži še obzirnost! V vašo dobro bo, če olajšate promet. To pa boste dosegli, če boste mislili tudi na druge. Po tolikih letih... Ce bi me zdajle vprašali, kako je prišlo do tega, bi bil v nemajhni zadregi. Spominjam se, da smo sedeli v bifeju nasproti bencinske črpalke. Moja miza je bija tik ob velikem oknu, ki je gledalo na cesto. Sedel sem tako, da sem bil s hrbtom obrnjen proti voglu. Tako sem lahko videl vse, ki so prišli v bife z moje desne. Samo trije, dva moška in ženska, so prišli, ne da bi vedel, kdaj. Najbrž sem takrat prebiral neko žolčno polemiko v domačem tedniku. Se sem sedel. Moj avtobus bi moral priti šele čez debeli dve uri. Počasi sem srebal kavo in grizel kekse, ki sem jih naročil za šankom, razmišljal o tem in onem in včasih pogledal skozi okno. V sobi, kjer smo sedeli, so se ljudje živahno pogovarjali. Eni slovenski, drugi srbohrvaški. Poskušal sem ugotoviti smisel oziroma bistvo teh pogovorov. Besede, pomešane s pokašljevanjem, vinskimi hlapi in cigaretnim dimom, so me narahlo uspavale. Zdelo se mi je, da sedim ob čebelnjaku. Le tu in tam je bil kdo za spoznanje bolj glasen. Navadno je temu sledila krepka kmečka kletvica na račun davkov, mraza, nezveste žene in slabega vina, ki so ga pili. čas je tekel proti deseti uri dopoldne. Popil sem in velel strežnici, da poračunava. Slišal sem, da je rekla: »Takoj, prosim!« vendar je nisem videl še celo uro. Nenadoma je neki moški pri mizi blizu vrat vstal in se napotil k mojim sosedom, tistim trem, dvema moškima in ženski, ki so prišli, ko sem prebavljal novice v domačem tedniku. Dva koraka pred njihovo mizo se je ustavil, nasršil obrvi in se še v tistem hrpu zasmejal, »Pa kako, vi tu? Gledam vas, činilo mi se, da se poznajemo, a vi — ništa. E, burazeru, mislim, da si Tratnik, od kada te majka rodila. Jelte?« »Cubranovič? Od kod si se vzel, ti pasja dlaka? je rekel nagovorjeni moški, ki mi je kazal hrbet. Potem je vstaL zgrabil Cubranovicevo desnico in se z njim bratsko objel. Tratnik je hitro prinesel stol za starega tovariša, ta pa je rekel: »Izvini, tamo mi je žena i kčerka!« »Pripelji ju! — Natakarica, 'liter črnine sem!« je velel Tratnik in prinesel k mizi še dva stola. Medtem je prisedla ćubranovićeva družina. »Jao, vidi, kakav susret! Koliko se nismo videli?« je spraševalo radostno Cubranovicevo lice. »Takoj! Si bil zraven, ko smo napadah tisto progo? — Jasno, bil si, spominjam se. Ko smo bili blizu nekega skednja, si pomeril vame, ker sem nosil nemško bluzo. Mislil si, da sem eden od onih. Pomisli, če bi me... Ko sem te vprašal, če si videl komandirja Vojka, si popustil cev in mi ukazal, naj se prlbližam na pet korakov. Storil sem tako. Ti pa: ,Bog te ubdo, odakle si, bre?' Bila sva v istem bataljonu in se nisva poznala. Ti si bil menda edini, ki so te dodelili bombaški skupini.« Tratnik je potem pripovedoval, da so morali ob nenadnem povelju v različne smeri in da se od takrat nista videla vse do konca vojne. »Poglejte, in danes, koga vidim? Cubranovića z brki, ki so v tem času posiveli, toda njegov pogled je isti kot takrat. Ko si me pogledali, sem se precej spomnil, da sem tak pogled že nekje videl. Ko pa si spregovoril, nisem bil več v dvomih, da si ti. Tu si, pij, pijrno bratje na naše zdravje, na naše svidenje!« Vsd po vrsti so dvignili kozarce, eni iz spoštovanja, drugi zaradi tega, ker so se čutili počaščene, da so lahko prisostvovali svidenju starih bojnih tovarišev, tretji zato, ker niso hoteli nič zamuditi. »Razmišljam, baš sada, kako bi bilo, da se mi svi, ne samo nas dvoje, sastanemo negdje kod mene u Hercegovini. Sta mislite?« »Morda bi najprej stopili k meni na dom, pol ure z avtobusom je od tod. Kaj praviš, Cubranovič?« je rekel Tratnik. »Ne, ne mogu. 2eni mi se brat. Pomisli, već drugi put uzima neku čobanicu. Baš mi je svejedno koga uzima na muvu?« je rekel Cubranovič ki se zadovoljno počehljal za ušesom. »A što se tiče mog pose ta tvojoj porodici ili suprotno, mogli bismo se dogovoriti za drugi put. Daj, burazeru, dodji ti prvo meni u posetu, a iduće godine ću ja i Još neko od mojih. Dogovoreno?« »Takrat pridem, ko se vnovič tudi ti oženiš!« se je pošalil Tratnik, ostaili pa so se zasmejal! »Zal, mi je, da danes ne morete k nam.« »Jelte, čuo sam, da si dobio orden za hrabrost? Je V tako?« i »Dobil. Ko smo odšli iz Ljubljane, bi ti povedal, če bi te videl. Pa kdo bi se takrat hvalil, ko je bdlo vse eno samo doživetje. Zmaga!« »Dabome. I ja nisam ostao potpuno bez, Jel* tako, ženo? se je postavil Cubranovič, njegova žena pa je odvrnila: »Jako su pogrešili, kad su baš tebe izabrali za taj orden.« Vsi so se zasmejali. »Dakle, važi? Dogovoreno?« »Da, samo sporoči, kdaj! Veš, pri nas na kmetih je tako, da težko zapustiš zemljo in bajto. Ce te nekaj dni ni, je vse narobe.« Prišel je avtobus in bife je bil v trenutku prazen. Spominjam se, da sem pogledal za njimi. Pred vstopom v avtobus so se bratsko objeli ta poljubili. »Čudovito mora biti takole srečanje po toliko letih,« sem si dejal človek res nikdar ne ve, kaj bo doživel. Niti jaz, niti oni, niti vsi, ki so se spoznali in razšH tisti dan, niso vedeli, da se bo to zgodilo prav v Metliki. Ivan Zoran fl/l/lilan <7Tlipčie: REICHSTAG V PLAMEN IH 1 Nemčija se zvija v strankarskih- krčih — to so leta 1930 do 1932. Leta zmede. Leta temnih strasti. Odloča se usoda nemškega ljudstva, usoda, ki je Nemčijo v naslednjih desetih letih zrušila v prepad. To je usoda, ki bo priklicala doslej največjo in najbolj krvavo vojno nad človeštvo. Hitler se prebije v ospredje. Nacizem začenja svoj pohod. Reichstag — nemški parlament — bo pogoltnil plamen. Reichstag v plamenih — to je pretresljiva zgodba Nemčije o prihodu nacistov na oblast in veličastna zgodba o zmagi Georgija Dimitrova na procesu v Leipzigu, kjer so ga sodili kot požigalca Reichstaga. POT NAVZDOL Nacistično stranko je v zadnjih letih pred prihodom na oblast vodila šestorica: Hitler, Rohm, Georg Strasser, Goring, Goebbels in Frick. Program, ki ga je začrtal Hitler v delu »Mein Kampf«, je bil važen le zato, da bi stranka dobila množično podporo. V resnici so voditelji hlepeli le za tem, da se polastijo oblasti, položajev in bogastva. Na kakršenkoli način! Stranka je bila pravzaprav zarota proti državi. To je marsikdo vedel, toda ni bilo ljudi, ki bi imeli odločnosti, da bi to preprečili. Hitler je v javnosti neprestano ponavljal, da se bori le v okviru zakonitosti. Cim bolj so se množili oboroženi izpadi SA in SS, tem bolj je hitel zatrjevati: »Mi stojimo čvrsto kot stena na temeljih zakonitosti.« To je bila njegova taktika. Položaj v Nemčiji se vedno bolj slabša. Število nezaposlenih se je v marcu 1931 dvignilo na 4,750.000; iz nemških bank na veliko odteka kapital. Ena od treh največjih bank je morala zapreti vrata in ustaviti izplačila. Vlada je pohitela z akcijo. Začela je zviševati davke, zniževala je plače in mezde, ustavila pomoč nezaposlenim. lo so bili za ljudstvo hudi udarci. Hitlerju ni bilo težko zvaliti vso krivdo na vladno politiko, posebno zaradi tega, ker je Nemčija morala plačevati še reparacije in je država zabredla v gospodarsko krizo delno tudi zaradi svoje nezdrave zunanje politike. ZADNJE LETO — 1932 Res, v Nemčiji ni bilo stranke niti Ljudi, ki bi začeli ostro borbo proti zločinski nacistični stranki. Strankarske in osebne razprtije so v zadnjem letu 1932 to jasno pokazale. V teli kalnih vodah je imel Hitler dovolj priložnosti. V tem letu so se menjavali predsedniki in kanclerji drug za drugim. Groener — predsednik vlade — odstopi 13. maja. Zakaj? Povest ni dolga. Oblasti so v zadnjih letih izsledile celo vrsto dokumentov nacistične stranke, ki so govorili o oboroženih pripravah za prevzem oblasti. Groenerju ni kazalo drugega, kot da pod pritiskom vlade rajna ter pruske in bavarske vlade izda 14. aprila dekret, s katerim se razpuščajo oddelki SA. in SS in vse njihove organizacije. Uredba je govorila: »Te organizacije tvorijo zasebno vojsko, katere obstoj pomeni državo v državi in predstavlja stalni iz-\ or nezadovoljstva civilnega prebivalstva... Le država ima izključno pravico, da' vzdržuje organizirane sile. Toleriranje take strankarske organizacije... vodi neizbežno do spopada in do stanja, ki ga lahko imenujemo državljansko vojno.« Rohm, poveljnik oddelkov SA, je že pomislil na upor. Njegove »rjave srajce« (SA) so tedaj štele 400.000 mož. Štirikrat več kot armada, ki jo je Nemčiji dovoljeval versajski sporazum. Hitler je svojo avtoriteto dosegel, da so se oddelki SA pokorili. Izginili so s parad in ulic. Organizacija SS je ostala nedotaknjena. V ozadju je rovaril Kurt von Schleicher. Groener je bil pomembna osebnost v politiki. Stari predsednik republike Hindenburg prav tako, toda mnenje generala von Schleicherja je bilo še bolj pomembno, kajti bil je poosebljen glasnik armade. Bil je eden redkih oficirjev, sposoben gcneralštabni oficir, uglajen in ambiciozen, ki ga je bolj zanimala politika kot pa vojska. Hitro je napredoval. Groener ga je povzdignil v šefa odseka za vojsko in mornarico v svoji vladi. Kmalu je postal ena izmed najmočnejših osebnosti v Nemčiji. Poleg tega je bil osebni prijatelj Oskarja von Hindenburga (sina starega predsednika republike maršala Hindenburga) in je imel vedno svoboden dostop do predsednika republike. Le-ta je Schleicherja zelo upošteval. Schleicher se tajno sporazumeva s šefom SA Roh-mom in voditeljem berlinskih SA Helldorfom. Odšel je do Hitlerja in mu dejal da se ne strinja s prepovedjo SA oddelkov. Nagovoril je starega Hindenburga. da je napisal žolčno pismo Groenerju, v katerem se pritožuje nad dejavnostjo socialdemokratov in zaključuje, da je bila prepoved SA enostranski akt. Groener je hotel v Reichstagu odgovoriti na te obtožbe, toda sprejelo ga je tuljenje in psovanje iz nacističnih klopi. (Bil je bolehen človek.) Ko je sedel, je k njemu pristopil Schleicher (Groener ga je imel rad kot lastnega sina) in mu blagohotno sporočil, da armada vanj nima več zaupanja. Naslednji dan — 12. maia — je nastala v Reichstagu taka zmešnjava, da je morala nnlir-ita n^rerfnvntl in isprazniti dvorano. Dan za tem je Groener odstopil. (nadaljevanje sledi) 24 let se niso poznale Domiselni člani odbora mestnega društva prijateljev mladine v Novem mestu so zadnje dni decembra pripravili otrokom in odraslim prijetno novoletno presenečenje: stavbo občinskega ljudskega odbora so preuredili za nekaj dni v »stekleni grad«, pred katerim se je v soboto in nedeljo zvečer zvrstil lep spored in prihod dedka Mraza. Bilo je veliko gledalcev in še več hvaležnih malih občudovalcev; posebno v njihovem imenu: iskrena hvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli k lepemu novoletnemu prazniku malčkov v novomeški občini in še posebej v mestu samem! Nedaleč od Mirne, na Glin-ku št. 4, je bilo na starega leta dan kaj nenavadno silvestrovanje. Pri Golobovi Zalki so se zbrale štiri sestre, ki se doslej niso poznale in so se prvič po 24 letih sešle. Zgodba sega v zadnja leta pred vojno, ko je pri Mole-tovih v Sentrupertu umrla mama štirim deklicam, v starosti od 6 mesecev do štirih let. Oče je šel v svet, otroke pa so oddali v def je domove. Dve so vzeli v Ljubljani, dve pa sta šli v Celje. Nekaj časa so bile deklice v zavodih, potem pa so jih posvojile družine. Slavko in Zalko, ki sta bili v Ljubljani, je vzela neka družina blizu Mokronoga, Pavlo in Jožico, ki sta bili v Celju, pa so poslali v Šmarje pri Jelšah. Leta so telda in dekleta so doraščala. Najstarejša, Slavka, se je poročila v Jezero. Njen mož Stane Kovic se je že od vsega začetka zanimal za družino svoje žene, saj je tudi on doma iz Sentru-perta. Pri vaščanih je poizvedoval, ka^o je bilo z Moleto-vimi, in zvedel, da je bilo četvero otrok, ne samo dvoje deklici ;n da sta ostali dve šli v CeA-, od tam pa nekam v okolici Šmarja. Tudi za imena o*alih dveh sestra je po vztrajnem poizvedovanju zvedel. H«> je bil letos na zdravljenju v Rogaški Slatini, se jej vozeč se mimo krajev, v Npterih je slutil, da živita nejnani svakinji, odločil: napj&al je dopisnico na Ime r*|e in Jožice Mole, Šmarje bri Jelšah. Čeravno se Pavi«!"* piše več Mole in živi v Cfrovcu, je po zaslugi poštarjfc! kj zgodbo verjetno pozna, dopisnico prejela. Takoj je |anjo odgovorila, in tako j*! bila vzpostavljena prva veš med sestrami. Slavki? mož pa je šel še dalje in|se dogovoril za sestanek P3 Silvestrovo. Tega dne so & res vse štiri zbrale pri 2p'ki, se prisrčno objele, n»i° pa pripovedovale, kaj vso so izkusile, odkar jih j' pi- ločila. SI J .ezeru, Zalki na Ghnk- I \'u v Cerovcu in Jožici .f^estinjah želimo v bodoče srečnejše življenje, kot so ga bile deležne v mladosti! Zlato darilo za Nehruja Za 73, rojstni dan je dobil indijski premier Nehru mnogo dragocenih daril. Sporočili so, da bo-vse podaril državi, ki naj jih uporabi za potrebe narodne obrambe. Država Pendžab je poslala Nehruju darilo iz čistega zlata, ki tehta toliko, kolikor sam indijski premier. Za novo leto čestita in pozdravlja vse naročnike Dolenjskega lista, zlasti pa domače, brata in sestre Alojzij Jakša, ki je pri vojakih v Vršcu. ALI POZNATE DOMAČE KRAJE? Objavljamo rešitev slikovne uganke, ki smo jo objavili 20. decembra lani: na sliki je bilo poslopje Zvezne ljudske skupščine v Beogradu, ki je bil osvobojen 20. oktobra 1944. Uganiti vsaj 3 pomembne ustanove v glavnem mestu naše socialistične republike pa res ni bilo težko — zato smo dobili iz vseh strani tudi precej pravilnih odgovorov. Zreb je bil tokrat naklonjen 5 pionirjem in pionirkam; knjižne nagrade so dobili: Vesna Komočar, 1. razred osnovne šole Velika Dolina, p. Jesenice na Dolenjskem; Slavko Hrovat, Travni dol 3, p. Uršna sela; Drago Glavač, Brezovec 3, p. Boštanj ob Savi; Bojan Rezek, Deskova vas 3, p. Stari trg ob Kolpi; Ivan Zabkar, Križišče 13, p. Raka pri Krškem. Rešitev slikovne uganke iz zadnje številke našega lista bomo objavili prihodnji teden; takrat bo na vrsti tudi nova slikovna uganka. „Glejte, dedek Mraz prihaja!" Tekme čevljarjev - modelarjev • »Dedek Mraz, dedek Mraz, dedek Mraaaz!« • Oči otrok so uprte v tribuno. Toda dedek se ne pojavi. • »Pokličimo ga še enkrat!« poveljuje glas deklice pri mikrofonu • Precej se razlega: »Dedek Mraaaz, dedek Mraaaaz!« »Dedek Mraz,« kliče vsako otroško srce. »Dedek Mraz,« odmeva po trgu, od stene do stene. Zdaj mora priti toliko zaželeni, toliko pričakovani dedek Mraz! 17.30 je, morda tudi nekaj minut več. Na Glavnem trgu v Novem mestu je zbranih več sto ljudi. Spredaj so otroci, tisti ki že hodijo v šolo, in tisti, ki še ne znajo držati svinčnika v roki. »Mami. kakšno brado pa ima dedek Mraz?« sprašujejo najmlajši svoje mamice. »Je velik njegov avtomobil? Kaj bo prispel z avtomobilom ali s helikopterjem?« želijo vedeti. Pod tribuno zbrani najmlajši ponovno zakličejo: »Dedek Mraz!« In še enkrat: »Dedek Mraz!« Nenadoma je vse tiho, da bi lahko slišal Hvanko, če bi padla na tla. Vse oči se upro proti najvišji tribuni. Tam se odpirajo vrata. Ali prihaja? Da prihaja! Očka dvigne petletnega sinčka, mamica svojo hčerko, ostali se dvignejo na prste. Da, pravi dedek Mraz, malce upognjen, s težko palico v roki. Njegova utrujena roka pozdravlja. »Prišel sem, dragi otroci, da vam zaželim mnogo sreče v novem letu 1963. Nocoj sem obletel vse vaše prijatelje od Triglava do Gevgelije, povsod so me bili veseli. Za marljive otroke imam posebno naročilo: pohvaliti jih moram in jih postaviti za zgled manj marljivim. Tudi za manj marljive imam naročilo, da jih pograjam. Tega ne bom storil, če mi obljubijo, da bodo v novem letu bolj ubogali svoje starše in se marljivo učili!« Kako ga vsi poslušajo! Saj ga nekateri vidijo celo prvič. Dedek Mraz tako poredko pride! »Potem pridite vsi v osnovno šolo, kjer sem pustil nekaj za vas!« S temi besedami se dedek Mraz poslovi. Njegov odhod oznanita dva ognjemeta, dva ognjena slapa, ki curljata z obeh strani tribune kakor pravljičen dež. Da, kakor pravljičen dež. Glavni trg se v hipu spremeni v pravljično deželo, tako, v kakršni je doma dedek Mraz. Visoko na nebu zasvetijo rakete, zadnji pozdrav dedka Mraza. Na vzvišenem prostoru plešejo snežinke. Vsi otroci jih Med številnimi društvi, organizacijami, klubi in kolektivi, ki s prijetno zabavo za svoje člane stopijo v novo leto, so bili tudi letos novomeški taborniki. Njihove zebave se odlikujejo vedno z vzgojnimi igrami, ki razvijajo spretnost in vsestransko ročnost. Na sliki: veseli taborniki v novomeški telovadnici 1. januarja popoldne vidijo. Snežinke imajo v rokah velike kovance, ki se svetijo kakor čisti baker, kobalt in kakor razbeljeno železo. Ognjeni slap preneha, čez nekaj trenutkov se umaknejo tudi Snežinke. Koliko otroških rok jim vihti v pozdrav! Vsi hočejo za njimi. Ne, saj gredo Snežinke z dedkom Mrazom. Z njim gredo, ker dedek Mraz ne sme biti sam. Še dolgo pot ima pred seboj. Dedek Mraz se poslavlja. Ne za vedno, čez leto osorej ga bomo spet pozdravili med nami. Hvaležni smo mu, ker nas je obiskal, ker je izpolnil naše pričakovanje. Kako smo ga vsakokrat veseli, kajne, otroci? Ivan Zoran Ne samo v Španiji, taka vrana je tudi pri nas Nedavno smo pisali, da imajo v nekje v Španiji vrano, ki laja. Takrat še nismo vedeli, da imamo tako vrano tudi doma. Ogledamo in slišimo jo lahko v Polju pri upokojenem železniškem uradniku tov. Pakižu. Njegova vrana je že od rane mladosti živela v pasji druščini, zato ni nič čudnega, če je nekega dne psu »odgovorila« v njegovem jeziku. Pa-kiž je svojega »psička« priklenil na tanko verižico, dovolj dolgo, - da naredi krajši polet. Tako nam piše naš bralec tov. Maks Kos iz Čateža ob Savi. Samo še nekaj dni nas loči od prčetka sejma »Moda 1963«, ki bo od 12. do 20. januarja na gospodarskem razstavišču v Ljubljani. 2e precej časa so za ta sejem oddani vsi zaprti razstavni prostori. Ni pretirano, če za- pišemo, da bo na tem sejmu zbrana jugoslovanska elita konfekcije, usnjarske, čevljarske in tekstilne industrije. V razstavnih paviljon'h se bodo obikovalci sejma seznanili z modo za pomlad in poletje 1963. Se bolj pa bo obi-kovalce pritegnila velika modna revija, ki bo med sejmom vsak dan dvakrat (ob 17. in 20. uri) v festivalni dvorani. Na tej elitni mocuv reviji, na kateri bo sodelovalo več kot 100 manekenov obojega spola, bodo obiskovalci videli, kakšna bo moda prihodnje leto. Posebna zanimivost sejma bo tekmovanje modelarjev Sc Jj*^ "Okraskov«, pa bo Snežak ponos dvorišča in vseh pr<*!V . y. hiše ob njem... Dež zadnjih dni ga je mord* ze stopil, toda otroci bodo naredili novega, saj se sneg spet ponuja Bogastvo v obleki beračice Te dni so v Atenah aretirali neko beračico. ženska SC: je policajem zdela sumljiva zato, ker je bila izredno zanemarjena in slabo oblečena. Ko so policaji hoteli izvršiti telesno preiskavo, se je beračica branila na vse kriplje, češ da ne dovoli moškim, da bi se je dotaknili. Policaji so poklicali uradnico, da je izvršila preiskavo, in ta je našla v obleki beračice 22 tisoč drahem v bankovcih in 165 angleških zlatih funtov. Denar je imela spretno všit v obleki. Presenečenim policajem je 60-lctna beračica izjavila, da je 40 let prosjačila samo zato, da bi si prihranila dovolj denarja za' »brezskrbno starost«. čevljarske stroke iz vse drža-žave. Za najboljše modele v vsaki standardni grupi čevljev, ki jh bo ocenila posebna zvezna komisija, bodo modelarji dobli visoke nagrade po 100.000 dinarjev. Med podjetji čevljarske industrije je za tekmovanje veliko zanimanje, saj bo tekmovanje spodbuda modelarjem in priznanje za njihovo podjetje. Razen tega si bodo najboljši modeli, ki bodo pozneje šli v serijsko proizvodnjo, nedvomno hitro utrli pot tudi do potrošnikov. P-n VSAK PETI NEMEC JE PREDEBEL! Vsak peti zahodni Nemec je predebel in se mora bati prezgodnje smrti, ki jo bo posredno povzročila njegova debelost. To so ugotovili znanstveniki na letni skupščini združenja za raziskovanje prehrane, ki je bila pred dnevi v Stutt-gartu. Potrošnja masti v Zahodni Nemčiji iz leta v leto raste. Tudi vse manjši telesni napori, ki so neposredno povezani z naraščajočo motori-zacijo, so idealen pogoj za debelost. Strokovnjaki so izjavili, da za 25. odst. prevelika telesna teža skrajša življenjsko dobo za polovico, zato bodo morali nemški debeluhi, če bodo hoteli dalj časa živeti, nujno spremeniti svoj jedilnik. DOPISUJTE V DOLENJSKI UST! PRIREDIL: RIŠE: ■■■hm I Kaznjenec št. 594 \ Ameriški predsednik Kennedy stoji te dni pred težavno 1 odločitvijo: odločiti mora o prošnji za pomilostitev dvoj- 1 nega morilca Roberta Strouda. Za pomilostitev tega moža, ki je sedaj star 72 let in I sedi že 53 let za rešetkami, se je zavzel tudi mednarodni § odbor uglednih pisateljev. Zanj se je po svoje zavzel tudi I Hollywood, kjer so pred kratkim končali snemanje filma 1 »Kaznjenec številka 594« z Burtom Lancastrom v glavni J vlogi. Stari kaznjenec v kaznilnici Alcatraz pa ni navaden ■ zločinec: nekoč je našel na dvorišču kaznilnice vrabčka, ki §§ je padel iz gnezda. Odnesel ga je v svojo celico in ga nego- I val, dokler ni okreval. Od tedaj se je pričel mož zanimati ■ za knjige o ptičih in je postal eden vodilnih ornitologov 1 sveta. Njegove knjige o ptičih in njihovih boleznih so bile i prevedene v osem jezikov. Rokopise knjig o nepravilnostih jj v ameriškem sistemu kaznovanja zločincev pa je zaplenila 1 uprava kaznilnice. Pravosodni minister Robert Kennedv je pred nekaj I tedni odklonil pomilostitev moža, ki si deli svojo celico s g 300 ptiči. Zanj je primer jasen; Stround je leta 1909 kot i devetnajstleten mladenič ubil nekega moža, ki je pretepel m njegovo dekle. Pozneje je v kaznilnici ubil paznika, ki ga I je izzival. Robert Kennedv trdi tudi, da je bil Stround vsa leta v 1 kaznilnici gospodovalen in nasilen. Razen tega si je v celici 1 iz ptičje hrane kuhal žganje. Za pravosodnega ministra jj ostane Stround nepoboljšljiv, čeprav zelo izobražen zloči- g nec. Zdaj vsa Amerika napeto pričakuje odločitev predsed- - 1 nika Kennedv j a. Sadje brez semen j Na Japonskem gojijo vedno več sadja brez semen. 1 Grozdje brez semena so na primer odkrili po naključju pri m eksperimentiranju že pred nekaj leti na neki japonski po- g skusni kmetijski postaji. Največji uspeh v tem pogledu pa 1 predstavlja danes brezsemensko rdečkasto grozdje »dela- g vare«, ki ga za razliko od ostalih vrst grozdja v tej deželi g goje tudi v vinogradih; druge vrste goje namreč večinoma 1 v steklenih gredah. Šele pred kratkim so se začeli aktivno | ukvarjati z gojenjem grozdja v vinogradih. Tehnika pridobivanja brezsemenskega grozdja je v tem, | da dajejo hormon mladike trsu še pred cvetjem, ta hormon g pa uničuje reproduktivno funkcijo semena. Nedavno so odkrili tudi skrivnost gojenja lubenic brez g semen, kar so dosegli po približno istem principu kot pri Ij grozdju, t. j. z dodajanjem nekaterih kemikalij rastlini g v času rasti. Lubenice rastejo na Japonskem večinoma na peščenih m zemljiščih sončnih področij, obrnjenih proti Pacifiku. Med g njimi razlikujejo mnogo vrst različnih velikosti in barv. Zanimivo je, da na Japonskem goje lubenice in dinje 1 vse leto v steklenih vrtovih. Boljši okus pa imajo zimske. ] Razliko v okusu pripisujejo dobri rasti in zorenja. Poleti j§ je za zorenje potrebnih 40 dni, pozimi pa 60, zato srna- g trajo, da so zimske dinje boljše zaradi daljše dobe zorenja. g '■' -: " :- ' - • -■" t i.-:: •.' I • Hipnoza - zdravilo proti jecljanju Eden izmed učencev sovjetskega znanstvenika Pavlova har- g kovski profesor Lev Dubrovski je pred kratkim začel na dokaj I nenavaden način zdraviti jecljanje: Bolnike hipnotizira in jim potem veli brez jecljanja izgovo- B riti nekaj preprostih stavkov. Pozneje to ponavlja z daljšimi in g zamotanimi stavki. Poročajo, da je doslej dosegel dokaj lepe g uspehe. Profesor Dubrovski je na moskovskem pedagoškem inštitutu 1 imel posebno predavanje, v katerem je pedagogom svetoval, naj 1 uporabijo njegovo metodo pri pouku otrok, ki imajo težave 1 z govorom. Prve rezultate pričakujejo konec šolskega leta. < S Nikoli pravočasno... Paul Yayt iz nekega škotskega mesta je po telefonu poklical I babico, ki naj bi njegovi ženi pomagala pri porodu. Ko je pogovor g končal, se je porod že začel. Ni mu preostalo nič drugega, kot da g sam prevzame vlogo babice in pomaga na svet svojemu otroku. J Ko je babica res prišla, je bilo že vse končano. Mož se je pripravljal, da leže v posteljo in zaspi, ko je opazil, 1 da je pričel goreti njegov hlev. Stekel je k telefonu in poklical 1 gasilce, nato pa se je sam lotil gašenja. Uspelo mu je, da Je ogenj j ukrotil. Gasilci so kasneje sicer prišli, vendar pa Yayt ni več jj potreboval njihove pomoči. 112. Kriš in Čok sta odšla v kočo dveh onemoglih bolnikov. V skodelici ste zmečkala tisočdolarskl krompir z olupki vred. Dobila sto gosto tekočino, ki sta jo po kapljicah spuščala v usta. Vtirala sta zdravilno tekočino v otekle dlesni, v katerih so se majali zobje. 113. Wentworth je LKrišu. da mu je dal zadnji krom- pir. »Prodal sem ga az?tti spomladi plačal vožnjo domov.« Kri« mu ni verjet Ko .F "*koe odšel stori lisjak po vodo, je premeta! vso kočo, a *riaj "j^ka. »Jo že imam!« je planil zvečer Kri« pokond. »Cofc m Petrolej!« 114. Neslišno sto polila s Petroleum vrate ft"^: nila ste se v temo in opazovala. p°Ja^.s^^„^ent^^;ik^0l časa je divje zri v plamen, P«*«»P» "v ^boko ^ Pretekla je muiute. Spet se je prikazat Stopal je globoko saio-njen, kajti na hrbtu mu je čepela težka vreča. i I — Vrtati vam res ni treba, BREZ BKSEl) I luknja je ie notri! LANI NISO PRIŠLI NA VRSTO Dolenjski Uši bi moral imeti vsak teden skozi vse leto najmanj po 24 strani, da bi lahko objavili vso pošto, ki pride na naš naslov. Da to ni mogoče, vemo vsi; toliko denarja nimamo, številka na 24 straneh nas stane v tiskarni od 674.000 do 774.000 dinarjev (samo delo in papir, brez odpreme, klišejev in vseh drugih stroškov!). Pa vendar smo veseli tako obsežne poŠte, saj dobimo z njo veliko dobrih novic, obvestil in člankov, ki jih ali v izvirni ali pa v predelani obliki objavimo. Marsičesa pa kljub najboljši volji le ne moremo objaviti. So vmes članki in spisi, včasih kar »romančki« in dolgovezne storije, »... kako je krava soseda L. C. prišla na naš zeljnik in nam požrla vsaj za tritaužent dinarjev solate in druge robe, ki bi jo lahko dobro prodali ...« So vmes spisi, ki se začenjajo takole: »Milo smo pogledali prvikrat otroke, ki so odšli v šolo v S. in nekateri starši so pravočasno ukrepali in jih prešolall na šolo v O. češ da bodo tam bolj napredovah ker v S. ni pravega odnosa do otrok in učitelji med sabo se kregajo in so učite, lja ...« Marsikaj tudi v ta* kih pismih drži, posebno takrat, če »učitelji v Š.« res niso zgled prosvetnih delavcev oziroma vsaj nekateri med njimi niso taki, kot spet nekateri drugi (navadno »strici«) v mestu mislijo o njih... In spet drugi: »POGLEJMO RESNICI V OČI2 Odgovoril bi rad samo par besed k članku, ki sem ga čital v vašem listu 28. novembra letos. Vidimo samo kako izko. riščajo in zapravljajo milijone naši delavci prek socialnega, ne vidimo pa kako izkoriščajo in zapravljajo še večje milijone naši gospodje, U pa znajo vse to prikazati v lepi luči našim vodilnim funkcionarjem na občinah in okrajih. Ni vse zlato kar se sveti! Le poglejmo samo ...« in tako naprej. Zanimiv članek! Uredniku se zježijo lasje, ko ga prebere do konca — toda namesto podpisa: či> re-čare, kracanje, izmišljen podpis! Ko bi naš ljubi bralec in »vaš zvesti naročnik«, kot se tak neznanec podpise, bil toliko pogumen in pošten, da bi se podpisal s celim imenom in polnim naslovom, pa bi mu članek seveda objavili. Saj resnično navaja zanimive stvari! Verjetno bo marsikaj držalo, saj tovariš Tito lani v Splitu ni govoril kar tjavdan o negativnih /i-javili, ki so se razbohotili v naši družbi! Toda pri vsem tem je treba biti pošten in pogumen; napake in ljudi, ki jih delajo, imenujmo s polnim imenom! Nepodpisana pisma (med te štejemo tudi vsa tista, ki imajo izmišljene podpise!) romajo brez izjeme v koš! Mnogokrat dobivamo spise in članke, ki ne sodijo v naš tednik: ta je napisal »Spomi- ne na straži« nekje na mladinskem taborjenju; S strani in pol drobne pisave — kam naj to vtaknemo? Onemu se je zamerilo, da okno v avtobusu ni bilo ves čas odprto, ko se je vozil iz Ljubljane v Zagreb: hop, v časopis s sprevodnikom, podjetjem in žveplo čez vse! Ne tako, prijatelji! Precej je pošte, ki je kljub najboljši volji nismo mogli uvrstiti med naše strani. Tu so razni neuresničjUvi predlogi, pa nedokazano sumniče-nje in nepotrebno, jokavo tarnanje nad nekaterimi pojavi, ki jih mora doma urediti najbližja organizacija ali društvo, tu so razni odgovori na opravičeno kritiko (ko stopiš mačku na rep, zacvili!) itd. Marsikatero pismo nas opomni, da smo morda to in ono res pozabili — pa smo pisen v takem primeru hvaležni za opozorilo in nasvet! Precej je tudi — pesmi! Naši ljudje radi pišejo in pesnijo. Ze več let zbiramo take pesmi in ob priložnosti jim bomo posvetih nekaj več prostora, čeprav ni naloga našega lista, objavljati poezijo. Bo pa zanimivo prebrati, na kaj vse naš človek misli in kako preliva svoja čustva v rima ne vrste. Naj končamo — na tej strani pa poglejte nekaj takih, ki lani niso prišli na vrsto. Se veliko več je takega gradiva, ki pa bo verjetno za vedno ostalo v naših arhivih. Brez zamere — in še vabilo: pišite v svoj časnik! Se vedno nam manjka dobrih dopisov in vesti, ki jih bomo vse leto radi objavljali! UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA O kiparskem simpoziju v Kostanjevici smo lani kar precej poročali (nekateri mislijo, da celo preveč); tule še slika, kako je pater Ciril v pleterski Kartuziji razkazal udeležencem simpozija znamenito sončno uro na samostanskem dvorišču HITIMO ZA ČASOM Ker sem preprosta kmetica in sem pozabila že slovnico, vas, prosim, da mi popravite napake in mi oprostite, če ni kaj v redu. Prosim, da ta moj članek v prihodnji številki objavite. Rada bi postala vaš dopisnik, pa ne vem kaj bi vam ustrezalo. Nimam dosti časa ali za naš Dolenjski list bi ga morala najti. Negodovanje Ujeli ste vendar enega v Trebnjem, ki brezvestno in neusmiljeno izkorišča naše ljudstvo. Takšnih in podobnih izkoriščevalcev imate še nešteto, pa jih iz ne vem kakšnega vzroka ne razkrinkate. Potrebno bi bilo, da bi malo pogledali, kako posluje in prodaja neki J. F. na Velikem Cirniku v poslovalnici KZ Tržišče — Šentjanž št. 4. Ta prodaja jedilno olje, steklenica 0.95 litra po 320 din medtem ko je ista mera v Šentjanžu samo 280 din, v Krmelju pa le 270 din. Zakaj ima J. F. pravico toliko več zaračunati in kdo mu to dovoljuje? Naj vedo merodajni činitelji, da mi potrošniki nimamo toliko dohodkov, da bi ljudi bogatili na tak način. Šlo je pa tozadevno pismo na tržno inšpekcijo v Sevnico, ker se tam niso nič zmenili, je šlo drugo podobno pismo tržni inšpekciji okraja Novo mesto. Ker se pa tudi tam niso nič zmenili in J. F. še vedno nemoteno prodaja v poslovalnici št 4 po od ne vem koga določenih visokih cenah olja, sira in salame in slabi vagi se oglašam pri naslovu s prošnjo, da ta članek priobčite v vašem listu! Tujega nočemo, svojega pa ne damo! Potrošnik F. E. Vrli brakadarji V poCastitev lovske družine na Strekljevcu Brakado so štrekljevsM lovci imeli. »Streljali bi zajce!« so si zaželeli. »Od vaših brakad, eh, uspeha ne bo,« pozdravi jih sraka in pravi: »Tako, vse leto imeli ste tu kanonado, le kaj vas prignalo je še na brakado? Ne veste, da tajnik vaš mrharje ščiti? Doma bi se morali lovstva učiti. Najprej čuvajem bi v gozd ukazali in mačke in pse s rafali pregnali, zakoni naj ščitijo lovopust, ne tajnik, pa maj naj bo ali avgust! Bilo je divjadi nekdaj tu vse vrste, a zdaj? Prav lahko jo prešteješ na prste. In kdo, o le kdo bi zdaj tega bU kriv? Eh, tajnik, blagajnik in ves kolektiv. Brakadarji taki so v vrli družini, da pokajo zajce poleti, pozimi; če pride žival se v deteljo past, četudi mladič je, gre lovcem v slast.« »Ti skrakasta sraka, govori spodobno! Ce boš še zijala, bo zate usodno. Ne misli, da prišli smo tebe poslušat! Daj no, še svinec ti damo pokušat!« »Slaba kmetija — prav tako dvorišče, slaba družina — nič boljše lovišče, a disciplina? — Glej lovopust! Taka družina zasluži razpust!« Brakado so štrekljevski lovci Imeli, a plena bilo ni, kot so želeli. Ker niti en zajec ni padel na dlako, zato so nazadnje ustrelili to srako. Svrk Vroče pelebje se počasi urnika, bliža se jesen, zemljo je treba pripraviti za jesensko setev. Prej kot zemljo je treba pregovoriti prebivalce naše vasi za boljšo vrsto pšenice. Nedeljski popoldan je. Zadnji sončni žarki pozdravljajo naš hribček in nas vse, ki se zbiramo pred osnovno šolo Zilje za sestanek. Bilo je pred tremi leti. Sestanek je imel tedanji upravnik viniške zadruge Florijan Jaketič. Pripovedoval nam je o sortah pšenice, večjem donosu, pa tudi to, da ta pšenica ne uspeva brez umetnega gnojila. Začudeno smo ga gledali in govorili med seboj:._»K4j pomaga kupiti seme in gnoj, rajši kupimo moko! Ne bo nam treba orati.« Zadruga ima na zalogi dosti umetnega gnoja. pa ga drugače ne bo mogla prodati. Največji grešnik sem bila jaz. Ko je upravnik povedal, da ta pšenica ni za kritje strehe, sem se začela jeziti: »Kdo nam bo pa dal opeko!« Vroče poletje se je spremenilo v deževno jesen. Začela se je setev. Večina nas je sejala staro seme, nekateri so šli s časom naprej in sejali novo seme. Marko Ca-donič je šel prvi za upravni-kovimi besedami. Pridelek je bil zadovoljiv. Ko smo to videli ostali, smo šele tedaj spoznali svojo napako. Zdaj sejemo vsi. Hvaležni smo upravniku in naši kmetijski zadrugi, ki nas oskrbuje z umetnim gnojilom. Ali bilo je vprašanje, kaj s slamnato' streho. Porušili smo stare slamnate hiše in sezidali nove. Ali to vse ni bilo lahko, saj je naš kraj slab in pasiven, ali dobra volja, trdno delo in medsebojno razumevanje so uspeli. Pomagali smo drug drugemu. Naše geslo je: V slogi je moč! Danes krasi naša polja lepa rumena pšenica, našo vas pa lepe nove hiše. Ko prihajajo sosedje, pravijo, da se Zilje ne bi tako obnovile, če ne bi bili tako složni. Posebno pohvalo zasluži invalid Peter Barkovec, po domače Maradin, star 70 let, vedno vesel in dobre volje, hiti pomagat vsakemu. Nebo pokrivajo temni oblaki, v zvoniku bije ura dve, vsa vas počiva, zgodi se nesreča, njega ne ovirata ne noč ne dež, njegov cilj je pomagati slehernemu med nami pri nesreči ali delu. Ce je treba zapeti, zaplesati veselo polko, ga ni sram. Želimo mu vsi Ziljani, da bi še mnogo let zdrav in vesel hitel pomagat kakor do zdaj. Naša vas Zilje naj bo za zgled, da tu živijo delavni in složni ljudje, ki jim ni več problem staro, temveč, kako bomo hiteli za časom. Ana Cemas Nesrečni tiskarski škrat! In za konec še: slavni urednikov koš, ki požre vse nepodpisane dopise, izmišljena pisma in drugo tako reč, vmes pa tudi kaj takega, kar bi morda zaslužilo objavo, pa je naš list spričo omejenega obsega ne zmore. Ne zamerite mu, če je včasih nenasiten! Kot že nekajletna naročnica Dolenjskega lista sem včeraj pogledala prispeli list. Oko mi je obstalo na rubriki »Gibanje prebivalstva«, in sicer pri poročilu iz Sevnice. Glasno sem se zasmejala, ker sem kot prvo v tem poročilu zagledala ime svojega brata kot novoporočenca ter sa njim popačen priimek in ime neveste, ki naj bi bila stara 88 let. Takoj zatem pa je vpisan človek, ki je umrl in ima napisan kraj bivališča moje svakinje, ona pa ima njegovo starost. Mnogo je takih, ki poznajo brata, žene pa ne, in bodo dejali: »Glej ga no, tako dolgo se je odločeval za zakon, nazadnje pa se je ta 29-letni fant poročil s 68-let-no iz Doma onemoglih na Impoljci. Res je, če ni v listu nič za šalo, se pošali pa tiskarski škrat in nam privošči malo smeha. Tudi v podjetju, kjer sem zaposlena, je rekla taj* niča tehniku: »Nace, poglej no, tu piše, da se je poročila ena iz Doma onemoglih iz Impoljce.« Smatram tudi, da umrli ne sodijo med novopo-ročence. Hkrati bi vas prosila za sporočilo, do kdaj morajo biti pri vas rokopisi za naše okrajno glasilo. Prosim tudi sa sporočilo, koliko je naročnina ca inozemstvo. ZOFKA PLETERSKY, Sevnica, Klavniška ul. 17 Takole se je lani v jeseni nek domiselni čebelar zavaroval pred morebitnim neljubim medvedovim obiskom: na kol je pritrdil zvečer prižgano svetiljko, pred panje pa je postavil močno ograjo. Kole je povezal s vrvico in jo napeljal na zvonec, ki ga je namestil pod svoje okno. Ce bi kosmatinec prišel razmetavati kole. da bi si utrl pot do sladke večerje, bi sprožil alarm in zbudil čebelarja... 1^ DOLENJSKI LIST »Kateri osel... Bilo je v decembru lani. nekaj dni po pozam pri Mo-retovih v Novem mestu. V »Novomeški kroniki« smo objavili vest o poiaru, v kateri smo opozorili na pozno intervencijo gasilcev. »Nekdo« izmed gasilcev je ves ogorčen zavrtel telefon in vprašal: »Kateri osel pa je to napisal?« Pojasnili smo mu, da smo bili ti »osli« mi, novinarji Dolenjskega lista. Gasilce in njihovo človekoljubno ter koristno delo nadvse spoštujemo, kljub temu pa nismo mogli mimo tega, da so pri poiaru v Moretovi hiši potrebovali veliko časa, preden je pritekla voda. in so na ta račun poželi nemalo kritičnih opazk radovednežev, ki so se zbrali na požarišču. Takšni smo pač: za dobro delo dobro platilo! Na kaj je pozabil Jaka Zvrniga Jaka Zvrniga jo Je tudi tokrat prirnahal v službo. Dopoldne je doma sadil krompir, popoldne jo je z družbo ubral k sosedovi zidanici in se le stežka odločil, da bo treba na delo. Od sajenja krompirja ga je bolel križ. popiti alkohol mu je rahlo silil v glavo. Pred vhodom v tovarno je prikimal vratarju, nate v veličastnem loku brizgnil slino in zasikal »Prokleta služba!« Urico ali dve je nato še bedel in delal načrte za prihodnje dni: kako bo po vasi pomagal saditi krompir in koruzo ter druge stvari. Nato se je udobno zleknil in zadremal. Ko se je malce pred deseto zvečer zbudil, je odšel v bližnjo gostilno. »Stalni krog«: on in še dva druga čuvaja so tam vsak večer popili po nekaj deci vina in moževali. Jaka Zvrniga (edini izmed njih je imel kapo s kromiranim napisom »čuvaj« in pištolo) je od časa do časa kot mimogrede snel kapo, po drgnil bleščeči napis z rokavom in zdaj pa zdaj s palci obeh rok porinil suknjič na hrbet, da se je pokazala pištola za pasom. S tem je svoja tovariša brez besed opozarjal, da sta nekaj manj kot on, ker sta bila čuvaja pri maniših podjetjih. Ko so popili in jih je natakarica nagnala, ker je zaoirala, je Jaka Zvrniga odšel nazaj v tovarno. Njegov »obhod« je bil končan. Osta nek noči je predremal . .. »Prokleta služba« je spet siknil, ko je vstopil v tovarno. Pozabil ie na to, da je družba vložila v obrat več sto milijonov dinarjev. Pozabil je, da si v njem služi kruh več sto ljudi. Pozabil je, da bi moral ■ svojo službo opravljati tako. kot mu je bilo naročeno. Večkrat ponoči bi moral obiti prostore in okolico stavb ter paziti, da ne bi izbruhnil požar. Če bi ga vprašali, kffffil! bi telefoniral, če bi opazil požar, in kako bi uporabil stenski aparat za gašenje požarov, bi vas pogledal, kot da ste marsovec Ko bi ga vprašali, kaj bt storil, če bi zasačil vlomilca pri poizkusu vloma, bi mu najbrž izstopile oči. Nočni čuvaj Jaka Zvrniga je pozabil na marsikaj, na kar ne bi smel pozabiti. Nanj, nočnega čuvaja, pa je pozabil tudi vodstveni kader tovarne to ves kolektiv Tisti kolektiv, ki je dan za dnem gradil svojo tovar-, no. skrbno gospodaril ta var-čeval, je svojo svetlo stavb> z vsemi napravami brez dvomov in strahu prepuščal nočnemu čuvaju Jaki Zvmiga z vsemi njegovimi slabostmi (da teh slabosti ni malo, ste se prepričali pravkar). Nihče ga ni nikdar kontroliral. Le majhen del iz vreče dokazov Zmajujete z glavami, vas obhaja občutek, da pripovedujemo pravljico? Prisluhnite! Čuvaji iz žage SGP »Pionir« v Novem mestu, iz »Mlekarne« v Novem mestu, iz obrata »Novoles« v Straži so ob nedavni kontroli varnostnih organov vasovali pri čuvajih iz drugih podjetij. Vratar IMV Novo mesto je bil »zdoma«, kontrola pa ga je pozneje našla v bližnjem lokalu v prijetni družbi pri popivanju. Čuvaja KGP Brežice so našli v čuvajnici vinjenega z zalogo alkoholnih pijač! Mnogi čuvaji in vratarji niso vedeli, katero telefonsko številko morajo klicati v primeru požara, niso poznali telefonske številke PLM, niso znali ravnati z gasilnimi aparati in so zelo malo ali nič vedeli o svojih dolžnostih. Precej primerov bi lahko našteli. (in še kdo...) Tistega večera se je direktor v družbi pohvalil z uspehi tovarne. Naštel je vse, kar so dosegli z rekonstrukcijo: večjo proizvodnjo in dohodek, zmanjšanje stroškov ter boljšo prodajo. Proti jutru ga je doma zbudilo neprijetno brnenje telefona. Ko je na pol zbujen dvignil slušalko, mu je glas z druge strani žice dejal: »Tovarna gori! Glavni obrat je v plamenih! Nekdo je skušal skozi nezavarovana vrata skladišča vlomiti! Pridite takoj!« V tovarni so pozabili na nekatere »malenkosti«. Eden izmed njih je bil nočni čuvaj. Ta je na zaslišanju priznal, da je dremal. Ko ga je zbudil dim požara, je najprej reševal svojo kožo. Pozneje, ko ga je vest zapekla, se je pridružil množici zijal. Gasilce je poklical nekdo izmed mimoidočih, ki je po vratarjevem pobegu slučajno opazil dim in ogenj. Toda vendar ... Zakaj doma, zvečer, ko že ležete, pošiljate otroka, naj preveri ali je stanovanje zaklenjeno? Zakaj po večkrat vprašate ženo, ko sta se odpravila od doma: »Čuj, draga, pa si res zaklenila vhodna vrata stanovanja?« Je mar res ključavnica vašega stanovanja tako različna od ključavnice predalov pisalne mize in ključavnice pisarniških ah tovarniških vrat? V čem je ta razlika? Vsakdo z veseljem ureja svoj dom, dokupuje, ga zalj-ša in se ponaša z redom in snago doma. Zakaj torej pozabljamo na podjetje, na pisarno, kjer služimo kruh in denar, s katerim bomo svoj dom opremili? Mar ni to več kot samo nehvalež-nost? — Kako, odhajate? Pa imate odprte predale, akte in ključe pa na mizi! Ali niste dobili okrožnice o čuvanju premoženja? — O, saj, ta je pa zaklenjena v predalu! Naj povemo tudi to, da čuvaja ne more nadomestiti pes, čeprav mnogi ne mislijo tako. Naša Mica in predali »Naša Mica« pravimo naši snažilki. To je dobrodušna, starejša žena, ki vsak dan čisti pisarne. Urna in spretna je pri delu. Nekoč sem se kmalu po drugi uri vrnil v pisarno. Nekaj sem pozabil. Mica je stala sredi sobe in mrmrala. Potajil sem se in prisluhnil. »Poglej tega packa! že spet je pustil kup papirjev na mizi! In oni pujs ima vso Naših Mic. pa tudi pisarniških »pujsov« je žal dovolj... Kako bi vam bilo pri duši, če bi kdorkoli iznenada rekel: »Zdaj pa, dragec moj, bova malce pregledala tvojo mizo!« Kaj vse bi prišlo na dan? Kako bi se počutili, če bi vas zvečer nekdo v prijetnem razpoloženju v družbi vprašal: »Ali si zaklenil pisalno mizo, v kateri imaš razne dokumente ta štam-piljke podjetja?« Koliko bi zaslužili na mesec, če bi za vsakič, ko pustite svojo pisarno nezaklenjeno, morali MALOMARNOST Ce resno pretehtamo odgovor in če smo odkriti, bomo priznali, da je po sredi malomarnost. O takšni malomarnosti naj resno razmišljajo v upravi rudnika Senovo, v njegovi jamomernici ta v pisarni jamskega obrata Ravne. O tem naj razmišljajo v tovarni čokolade »Impe-rial« v Vidmu — Krškem, v KGPK Novo mesto, v NB Črnomelj, v upravi novomeške »Zeleznine«, v upravi KZ Trebnje, v zdravstvenih domovih Dobova, Senovo ta Črnomelj (v Dobovi naj zlasti bolj pazijo na snago!). Poleg naštetih pa razmišljajmo o tem vsi ostali, prav vsi, ker se to v veliki meri tiče nas vseh! — Nikar, bencin bo eksplodiral! — Saj ne vem, če je sploh not. Pravkar bom posvetil, da se prepričam. mizo mastno. Spet je jedel plačati tisoč dinarjev kazni? klobaso. Tista mrha ima naj- Najbrž bi vam ostalo bore brž še vedno sandale v pre- malo ali nič. dalu. Ona tam pa ostanke Naši ljudje so pošteni, za-malic Ja, kaj še sploh kdo upamo jim in ^ je prav zaklepa mizo? Kaj Ie ljudje mislijo?« Njen pogled je med tem samogovorom švigal od mize do mize, tu in tam je odprla predal in ga spet zaloputnila Obličje je bilo jezno, njene oči pa iskreče. »Vratarja, tega pijanega lumpa, spet ni bilo v njegovi »gajbi«, pisarne na stežaj odprte, da bi lahko kdo kaj odnesel, pa nihče ne pomisli. In to naj bo tovarna!« - Po prstih sem odšel skozi vrata in se ropotajoč spet vrnil. Kot mimogrede sem vprašal Mico, ki je medtem že pridno delala: »Mica, povejte, kaj bi naredili, če bi prišel kdo sem krasti, pa če bi ugotovili, da tovarna gori!« Malce Je premislila ta odgovorila: »če bi zasačila tatu, bi se skrila, da me ne bi ubil, če bi gorelo, bi pa Dobegnila!« »O sveta preproščina!« sem pomislil ta Ji na hitro naštel njene dolžnosti v podobnih primerih. O tem smo nato temeljito razpravljali na seji delavskega sveta. »France, le naloži, da bo grelo...«« Mehanični obrat, avtome-hanična delavnica, kovinska delavnica, politirnica v lesnopredelovalnem obratu, skratka kakršenkoli obrat podobne vrste v proizvodnji. Skupina delavcev dela. Nekdo reče vajencu: »France, le naloži, da bo grelo!« Vajenec France pa odide k peči, navadni železni peči iz zvarjenih bencinskih sodov, odpre vratca in naklada. Ogenj plapola, peč »tuli« ker dobro vleče. Prostor je prepojen z bencinskimi klapi, po policah leže cunje, prepojene z vnetljivimi tekočinami, pravkar je nekdo s kompresorjem brizgal nitrolak, delavci kade ta mečejo ogorke po tleh, ne da bi gledali, kam. Doslej ni bilo požara, zato so pozabili na varnostne ukrepe. Toda kaj bo, če bo nekega dne zrak prepojen s pravšno količino vnetljivih hlapov? To se lahko primeri vsak trenutek! Nihče ni že lep čas pregledal ročnih gasilnih aparatov, zamenjal vložkov ah tekočin v njih, le malokdo zna z njimi ravnati, aparatov pa je premalo. Dimniki so marsikje speljani kar po domače, čeprav zaradi dimnikov nastane največ požarov. Električne instalacije so marsikje pomanjkljive. Tako ali podobno je v remontni delavnici IMV, v Tovarni celuloze' in papirja v Vidmu-Krškem, v Novolesovem obratu v Novem mestu, v mizarstvu na Dvoru, v podjetju »Krojač« v Novem mestu, v skladišču SGP Pionir v Kandiji, v ločenskem obratu Pekarije, v sušilnici lesa Splošnega mizarskega podjetja Videm-Krško, v garaži ekonomije KZ Brežice, skratka, ni prostora, da bi lahko našteli vse. V sušilnici lesa Splošnega mizarskega podjetja v Vidmu-Krškem mora delavec slabo peč sproti polivati z vodo, da preprečuje požar! Na kmetijskih obratih skladiščijo seno v slabo pokritih poslopjih ali v kopah in pozabljajo, da prodirata vanj deževnica ta vlaga, oboje pa lahko povzroči samovžig. Dobri in slabi gospodarji Zlasti v minulem letu smo na vseh področjih dosegli lepe uspehe. Začeli smo gospodariti v pravem pomenu besede. Težkamo dinar, premišljamo, kam bi ga vložili, znižujemo stroške, prisluškujemo tržišču in se trudimo, da bi naredili kar največ, da bi povečali kvaliteto in znižali cene. To so resda odlike dobrega gospodarja. Dober gospodar je delaven, poleg tega pa je tudi skrben. To, kar je zgradil s svojimi rokami, trudom, ceni, povečuje in čuva. Teh lastnosti dobrega gospodarja pa še nimamo ali pa jih je v nas zelo malo! Prav zaradi tega pa stavljamo na kocko to, kar smo gradili vrsto let, to, zaradi česar smo odrekli marsičemu. »Tudi drugod e tako... j To je pogosten izgovor. Zlasti pogosten takrat, kadar govorimo o napakah. Morda bo prav, da tokrat opozorit mo nanj. Našteli smo nekaj primerov. Najboljši odgovor prizadetih kolektivov bodo ukrepi, s katerimi bodo pomanjkljivosti odpravili, če so jih medtem odpravili, toliko boljše. Organi delavskega samoupravljanja in komunisti naj razpravljajo o tem. Tehtno naj razmislijo o našem sestavku ta pozorno preverijo, kako je pri njih v tem pogledu. . 0 Izgovorov: »Tudi drugod # je tako!« ali drugih izgo-0) vorov pa ne maramo. No-% ben kolektiv to noben vo-% dilni uslužbenec ni lastnik 0 družbene imovine! Druž- # ba le nam vsem svojo 0 imovino zaupala v uprav 0 ljanje. V pošteno, razum-f no in gospodarno uprav-0 ljanje! Zaupala nam jo je % zato, da bomo to imovino 0 povečevali in varovali! Ce 0 ne delamo tako, nismo % upravljavci, ampak slabi % gospodarji! Novoletne želje in pozdravi V zadnjih dneh starega leta smo dobili od naših fantov, ki so pri "Ojalrih v raznih krajih naše domovine, nešteto pisem s por<5ravi za novo leto. Vsi Miljo » letu 1963 vso srečo ta mnege delovnih u spehov vs?.n našim podjetjem, domačim ta sorodnikom pa pošiljajo lepe pozdrave: Jože Jarc, Jože Miklič, Tone čopič, Jože Smolič, Vlado Kres al ta Alojz Tivodar, voj. iz Kraljeva; Alojz Rok, Anton Ameršek, Stanislav if'!fJ posebno pa mladino, in čestitajo za novo leto: Drago Košele iz Novega mesta, Darko Metelko s Studenca, Franc Lavrič iz Loke in Tine Selan iz Fare pri Kočevju. Iz Sarajeva Fanta, ki služita vojaški rok vJ Sarajevu pri Titovi gardi, čestitata vsem našim bralcem, posebno pa znancem in prijateljem, ter jim želita v prihodnje še mnogo uspehov! Lojze Jordan in PpL de Rabzclj. '■' mi r« '________!fafahd*sk&'' I ,S7> 4ml i-il .+",1 .-. <•» : *„-.»-. ,'V«t sr0 kimVi Razvojna pot brežiške občine Ce hočemo analizirati razvojno pot občine Brežice, ne smemo prezreti njenega geografskega položaja in pomena, ki ga ta položaj daje občini. Središče občine — mesto Brežice — je edino ob novo zgrajeni avtomobilski cesti Ljubljana—Zagreb, ki ima najkrajšo in najugodnejšo povezavo z njo. Od avto ceste oziroma priključka v Čatežu je center mesta oddaljen le en kilometer. Obmejna občina, kot vozlišče najvažnejših ma-gistral Ljubljana—Beograd (železnica in avtocesta), postaja vedno važnejša v gospodarskem in turističnem pogledu. Del tujskega prometa od severne meje (Maribor) proti notranjosti države je usmerjen preko Bizeljskega in Brežic. Z ozirom na to da gravitira prebivalstvo Spodnjega Po-savja k Brežicam, so zrasle v mestu pomembne gospodarske, kulturne, zdravstvene in družbene ustanove, kot so: bolnica (zaradi vedno večjega priliva bolnikov iz Spodnjega Posavja in sosednje republike so jo 1961 začeli širiti, en trakt je že končan), popolna gimnazija, ki jo obiskujejo celo dijaki s področja občine Sevnica in Vidma - Krškega, okrajno sodišče z najstarejšo tradicijo v Spodnjem Posavju, kataster, trgovska šola, moderen kulturni dom itd. V zvezi z ugodno povezavo z avto cesto in železnico rastejo predvsem trgovina, gostinstvo in turizem. Prav tako narašča v celoti promet, lokalni in tranzitni. Vsi večji kraji v občini so ugodno povezani s cestnim omrežjem in obstajajo redne dnevne avtobusne zveze, kar zelo pozitivno vpliva na vsestransko dejavnost prebivalstva občine. Izgube časa so vsled tega minimalne, ker lahko v enem dopoldnevu opravi občan razne opravke pri vseh uradih, ki so skoncentrirani v ozkem mestnem okolišu. Ta ugodnost je bila dosežena po želji občanov in prizadevanju občinskih političnih in oblastnih organov. VSAK KOTIČEK: TURISTIČNA PRIVLAČNOST V Spodnjem Posavju je občina Brežice v pogledu turizma najzanimivejša vsled naravnih privlačnosti, ki so dostopne z novimi komunikacijami in go ,tim cestnim omrežjem. Tako ne pomeni turistične privlncioni samo najlepša sloveiis..a reka Krka, čate-ško zdravilišče, grad Mokrice, muzej v nrežiškem gradu, bl-zeljski in pišečki grad, motel na avto cesti, bogata lovišča in ribolov, temveč pomeni privlačnost vsak kotiček brežiške občine. Kopališče na Krki dejansko predstavja dostopno kopališče vzdolž obeh bregov Krke od Cerkelj do izliva v Savo. Turisti, med katerimi je veliko inozemcev, so kmalu ocenili pravo vrednost in je sezona kopanja vsled toplote vode daljša kot v drugih kopališčih. Ta prednost je obilno izkoriščena od meseca maja do konci septembra. Turizem na tem privlačnem naravnem objektu se bo z ureditvijo, za kar je izdelan urbanistični načrt, še povečal. Ca teške Toplice imajo izredno dobro perspektivo. Doslej so bile te toplice stalno zasedene po domačih rekonvalescentih, mednarodna afirmacija tega zdravilišča pa obeta stalen dotok inozemcev (Švedov, Dancev in Avstrijcev), s katerimi so že sklenjene pogodbe za stalno zasedbo 100 postelj. Podoben porast tujcev je opaziti tudi v gradu Mokrice. Področje občine Brežice ima neslutene možnosti za razvoj turizma. Narava je ta predel bogato obdarila in smatramo, da bo v dobi. ko se turizmu posveča večja pozornost, tudi večji dotok deviznih sredstev. Občina Brežice je po naravni strukturi kmetijska. Izredno velik odstotek rodne ravninske zemlje daje lepe možnosti za razvoj poljedelstva in živinoreje. Na plodnejših terenih pod Gorjanci in Orlico pa je razvito sadjarstvo in vinogradništvo. Klimatske in talne razmere omogočajo zelo visok pridelek poljščin. Zato kmetijska proizvodnja stalno raste. Družbeni sektor kmetijstva, ki ga predstavljajo KZ Brežice, KZ Bizeljsko in KGP Brežice, se vedno u-spešneje vključuje v celotno kmetijsko proizvodnjo. Kmetijske organizacije s svojimi obrati širijo komplekse na področjih, kjer so bila izvršena določena agro in hidromelioracijska dela, ter na področjih, ki doslej sploh niso bila rentabilno izkoriščena, kot so: 1000 ha Vrbine in razne vaške gmajne in področje Gabernice. Z nasipom ob Savi bo pridobljeno pribl. 300 ha rodovitne zemlje. Tu je izgradnja dveh hlevov s po 200 glav goveje živine, rastlinjaki na površini 1 ha, sodobni nasadi hrušk in breskev, med katere moramo prišteti še obnovljene vinograde na Bi-zeljskem, hmeljevi nasadi itd. — vse to kaže, da je plan razvoja kmetijstva občine Brežice smotrno zastavljen. Tudi kmetijske organizacije dajejo prednost programu jačenja družbenega sektorja, po katerem je predvideno, da bo leta 1965 v občini 20 odst. obdelovalnih površin v družbenem sektorju. Kmetijska ob- čina Brežice bo tako predstavljala močan prispevek k socializaciji vasi in dvigu kmetijske proizvodnje v Spodnjem Posavju. V zvezi z močnim porastom živinske proizvodnje v družbenem in zasebnem sektorju (posledica agrominimuma na travnikih) in zelo popularnega živinskega sejma v Brežicah je dan pogoj za izgradnjo klavnice za Sp. Posavje v Brežicah. Oboje je pogoj za predvideno izgradnjo tovarne kle-ja v predmestju Brežic in istočasno obrata za proizvodnjo močnih krmil. VSE SILE ZA NADALNJI RAZVOJ TURIZMA IN KMETIJSTVA Obrat vodne skupnosti Dolenjske za spodnjo Savo ima sedež v Brežicah in izvaja vsa dela pri vzdrževanju vodotokov občin Spodnjega Posavja. KGP gospodari z vsemi gozdovi družbenega sektorja na področju brežiškega gozdnogospodarskega območja. V Vrbini pri Brežicah je drevesnica za vzgojo topolovih nasadov — sadik za celotno dolenjsko regijo. KGP razpolaga z vso težko mehanizacijo, potrebno za osnovanje plantaž in intenzivnih nasadov hitro rastočih drevesnih vrst. Obstaja program za osnovanje navedenih nasadov na področju občine Brežice, ki bi oskrbovali vso lesno industrijo posavskega bazena. Z ozirom na tame in podnebne pogoje so na področju občine Brežice vse možnosti za osnovanje plantaž topola in nasadov hitro rastočih iglavcev na skupni površini pribl. 2000 ha v ravninskem področju ob Savi in pribl. 5000 ha za nasade v hribovitem področju občine. Od tega je do danes že izvedeno: krčitev v Vrbini in Dobravi 400 ha in plantažiranih 45 ha topole. V letih, odkar je v Brežicah sedež komune, je bil v glavnem dan poudarek kmetijstvu in turizmu, plan razvoja komune je postavljen in je bil obravnavan na vseh sestankih SZDL po vaseh. Naloga občanov pa je, da vsak po svoji moči pomaga izpolniti program. Marija Sušnik Na sliki vidite najsodobnejšo polnilno napravo, ki steklenice opere, napolni z vinom, začepi in etiketira. Stroj je v Italiji kupilo podjetje »Vino« in Brežic in je edini te vrste v Jugoslaviji. Brez dvoma bo veliko pripomogel k buteljiranju vin, za kar je v naši potrošnji vin že skrajni čas Brežice: iz soda ali iz steklenic? Poslej domača steklenična vina tudi iz našega področja Podjetje »Vino« v Brežicah si prizadeva nuditi tržišču okusna in kvalitetna steklenična vina vseh dolenjskih in štajerskih sort. Letos bodo lahko nudili več in bodo laže zadostili potrošniku zlasti glede okusa in kvalitete vin. Letošnja huda zima bo brez dvoma ugodno vplivala na vinogradništvo. Sodobna polnima naprava, ki na uro napolni 1500 do 2000 steklenic (nabavili so jo lani) je dokaz, da je »Vino« Samopomoč na šolah Mednarodni Rdeči križ ne pomaga samo bolnikom, temveč tudi otrokom in vsem, ki so pomoči potrebni, tako tudi šolskim mlečnim kuhinjam, ki dajejo učencem tople obroke hrane. Mednarodna pomoč je preko Rdečega križa dajala moko, sladkor, mleko v prahu, kakao, marmelado itd. V prejšnjih letih je bila pomoč izdatnejša, v letu 1961 pa se .e zmanjšala za polovico. Zakaj? Naša država se je gospodarsko že tako razvila, da v prihodnjih letih pomoči za mlečne kuhinje ne bomo potrebovali, zlasti ne, če upoštevamo še bolj potrebne dežele v Afriki in Aziji. Z ozimnicami si moramo pomagati. S čim manjšimi sredstvi bo treba priti do prehrambenih artiklov za šolsko kuhinjo. Vkuhavanje marmelade, sokov, vlaganje kumaric, srbske solate, rdeče pese ind. naj bi bila skrj ;sake šole. V brežiški občini smo pri tem letos dosegli take rezul- tate: marmelade imamo 1790 kilogramov, jabolk 1305 kg, sokov 19161, kompotov 3491, kislih kumaric 6601, mešane srbske solate 6361, vložene rdeče pese 2051, paradižnika 3901, črne redkve 480 kg, krompirja 3940 kg, zelja 2450 kilogramov ter korenja, fižola, peteršilja in druge zelenjave 2920 kg. Seveda je teh dobrot v enih krajih več, drugod manj. Zelo prizadevne so bile šole v Dobovi, na Bizeljskem, Globokem, predvsem pa v Bušeči vasi. Tiste šole, ki so v poročilih navedle, da delujejo izključno kot mlečne kuhinje, se prav gotovo niso znašle v tej -človekoljubni zbiralni akciji. V letu 1963 si bomo morali še bolj pomagati sami, kajti prispevkov Mednarodne pomoči bodo deležni predvsem otroci v deželah, ki so bolj potrebni kot naši. -ik— Za urbanizem Projektivna skupina pri »Gradbeniku« v Brežicah je v letu 1962 ustvarila okrog 20 milijonov dinarjev realizacije. Povprečno je bilo v njej zaposlenih po 5 projektantov. Skupna investicijska vrednost vseh objektov, za katere so izdelali potrebne načrte, je znašala okoli 1 milijardo 200 milijonov dinarjev. Ker je bilo vse leto dela na pretek, so tu in tam najema- Na nedavni seji sveta za splošno in notranjo politiko OLO so razpravljali tudi o prometnem problemu v Brežicah. Šolska mladina se v času, ko gre v šolo ali is nje, skrajno brezobzirno vede do voznikov, saj mladi ljudje hodijo po sredi ceste v velikih skupinah in se na pozive voznikov in trobljenje vozil le neradi umikajo. Izgovori o blatnih in neurejenih pločnikih ne morejo držati, ker bodi mladina tako v suhem vremenu, v smrčali in tudi takrat, kadar je blato. Vprašujemo se, kaj bo, če se primeri nesreča. Morda bi pa le bilo prav, da bi se tega problema lotila šolska vodstva skupaj s prometnimi organi? Na fotografiji se lahko prepričate, da mladi ljudje hodijo v Brežicah res prav po sredi ceste ubralo pravo pot. To je najsodobnejši aparat svoje vrste. Kupih so ga v Italiji za 25 milijonov lir. Stroji v tej aparaturi vsebujejo tudi naprave za naravno čiščenje vin. Stabilizator uniči po naravnem postopku (z ohladitvijo) vse bakterije. Prednost takšnega načina čiščenja je v tem, da vino ohrani vsa naravna svojstva, pri kemičnem čiščenju pa precejšen del teh svojstev izgubi. Iz kleti črpajo vino v stabilizator, iz katerega teče nato v 6 do 7 tisoč litrski sod, kjer vino zaradi izolacije obdrži 7 do 8 dni stalno temperaturo; od tam ga prečrpajo v sode, kjer dobi naravno temperaturo, nato pa ga po ceveh prečrpavajo v polnilec, ki oprane steklenice napolni, začepi in etiketira (oblepi z napisi). Kot svojevrstno laskavo priznanje lahko smatramo zahtevo občine Medveščak, naj »Vino« odpre v Zagrebu specializirano prodajalno. Takš- na prodajalna je bila odprta lani 29. novembra v sodobno opremljenem lokalu. Naj dodamo še to, da je, odkar polnilna naprava deluje, precejšnja potrošnja stekleničnih vin v Karlovcu in v Zagrebu, kamor odvaža »Vino« Brežice vsak teden po več kamionov steklenic. V razvitejših državah ne poznajo več prodaje odprtih vin. Steklenično vino zagotavlja potrošniku stalno enako kvaliteto. Prav bi bilo, da bi o tem resneje razmišljali tudi naši gostilničarji. Gostinci bi se, če bi točili steklenična vina, rešili opazk o pri-livanju vode, o slabi kvaliteti, ki zanjo pogostokrat niso krivi, ter podobnega. Tudi nagU razvoj motorizacije sili potrošnika v to, da vina ne pije v gostinskih obratih, ampak doma. Najprimernejša pa je za to steklenica, Id jo kupi v trgovini ali v gostišču. Menimo, da je skrajni čas, da bi to koristno novost pričeli uvajati tudi pri nas. li tudi zunanje sodelavce, vendar v manjši meri. Projektivna skupina pa se ukvarja tudi z dokaj zapletenim delom: z izdelavo urbanističnih programov in generalnih urbanističnih načrtov za posamezna mesta ali področja v občini, pa tudi izven nje. Med drugim pripravljajo urbanistični program Brežic. Kot diplomsko delo ga je pripravil eden izmed študentov arhitekture. Brežicam se prav gotovo spominjajo, da je bil program že tolmačen na javnih sestankih. Potrebne dopolnitve bodo opravljene v BREŽIŠKE VESTI prvih mesecih leta 1963. Razen tega izdelujejo generalni urbanistični načrt za Videm-Krško ter v okviru generalnega urbanističnega načrta pripravljajo ureditev urbanističnega področja Ob Krki. Ukvarjajo se tudi s urbanističnim načrtovanjem za naselja Dobova, Bizeljsko in Globoko in dopolnjujejo generalni urbanistični načrt Brežic. ■ V Istri je nedavno ia&el obratovati vodovod Vinei—Gorica. Z njim Je bila končana prva faza pri (radnji vodovoda Vine*—Martinj-ski—Sumber. Do zdaj so aa vodovod porabili nad It milijonov dinarjev. čemu morajo trpeti posledice otroci iz Sromelj in okolice? V predzadnji številki Dolenjskega lista je bil objavljen članek Ivana Grašiča pod naslovom »Staršem šoloobveznih otrok in javnosti«, kjer pisec navaja nekatere probleme šol na področju bivšega okraja Novo mesto in predlaga rešitev. Moram ga dopolniti glede šole na Sromljah, ki je prešolala svoje učence od 5. razreda dalje v šolo Artiče že 19. novembra 1962. Verjetno pisec članka ni bil o tem obveščen, zato ga dopolnjujem. Akcija za prešolanje je potekala od pričetka šolskega leta, dokler niso končno starši pristali na delno plačilo stroškov prevoza do Dečnih sel, ostalo pa plača ObLO Brežice. S tem je bil problem nerazvite šole rešen, vendar pa nepopolno: otroci morajo pešačiti od doma do avtobusne postaje, nato pa še od Dečnih sel do Artič. »Prevoz« iz Brežic je v ta namen uvedel posebno avtobusno progo na Sromlje, vendar na žalost precej neredno in so otroci povprečno zamujali po pol ure, zgodilo pa se je tudi, da je avtobus pripeljal na Sromlje pet dni zapovrstjo točno po voznem redu. Kje je temu vzrok, mi nI znano. Dne 15. decembra je bila cesta Brežice—Dečna sela zaprta za ves promet. Avtobus je kljub snegu pripeljal preko Spodnje Pohance bi Artič. že naslednjega dne pa je bila avtobusna proga Brežice—Sromlje ukinjena, prav tako pa tudi proga Brežice— Pišcce, čeprav cesta ni bila več zaprta. Pri »Prevozu« so pojasnili, da je progi ukinjena zaradi popravljanja ceste in tudi zato, da bi tako prisilili Cestno podjetje, da bi to res skrajno zanemarjeno cesto spravilo v red. Ko sem se zanimal na Upravi za ceste v Brežicah, kako dolgo bo popravilo trajalo, so mi odgovorih, da doslej niso mogli delati na tem odseku, ker so popravljali cesto proti Sevnici, hi so obenem zagotovili, da bo do novega leta ekipa cestarjev posipala cesto. Koliko lahko taki obljubi verjamemo, se bomo hitro prepričah. Otroci hodijo zdaj ob 6. uri zjutraj od doma, da pridejo v šolo pravočasno. Doslej jun je bilo vreme še kar naklonjeno, toda nihče ne ve, kako dolgo bo še tako. Zato starši vprašujejo, ali Je »Prevoz« upravičen ukiniti avtobusno progo, ne da bi pri tem upošteval tiste, U bodo pri tem najbolj prizadeti! Lahko bi poiskal tudi rešitev s cesto preko Artič, vendar tega predloga ni sprejel. Vprašujejo se tudi, ali ie ni dovolj kritik na račun naših cest in se mora neko prevozniško podjetje poslužiti tako drastičnega ukrepa, da prisili cestno upravo k popravilu najslabše ceste v komuni. Mislim, da pri tem ne bi smeli trpeti starši, ki so sa boljše šolanje svojih otrok žrtvovali še dodatna sredstva, ie manj pa otroci, ki morajo v teta mrazu tako daleč v šolo. MIHA HALER | Prvi razgovori o programu občine za leto 1963 V petek, 4. januarja, sn se v Črnomlju zbrali na posve-tu o pripravah programa občine za leto 1963 predstavniki občinskih svetov in komisij, pomembnejših občinskih organov in predstavniki družbenih organizacij. Na prvem širšem pogovoru so načeli več vprašanj, ki nastajajo v zvezi z izdelavo programa občine. Posvet je sklical predsednik ObIX) tov. Janez 2unič. Iz poročila o uresničitvi programa za leto 1962 je razvidno, da program ni bil v celoti izpolnjen. V vseh panogah je dosežen s približno 93 odst. Ta ocena seveda ni popolnoma točna, ker še niso zbrani vsi podatki in bo za temeljito obdelavo potrebno več časa, vendar lahko sodimo, da večjih odstopov ne bo. V razpravi o okvirih programa za letošnje leto je bilo poudarjeno, da bo treba sklicati v januarju več posvetov s predstavniki posameznih skupin gospodarskih organizacij po panogah in s pred- stavniki negospodarskih služb ter z njimi razpravljati o možnostih za povečanje proizvodnje in uslug, o lastnih sredstvih, s katerimi razpolagajo, o investicijah na področju gospodarskih in negospodarskih dejavnostih ter ostalem. Po dosedanjih ocenah bi se industrijska proizvodnja v letošnjem letu lahko povečala za 34 odst. Od drugih panog najbolj izstopa z 11-odst. povišanjem, kakršno bi bilo uresničljivo, kmetijstvo, ostale panoge pa predvidevajo manjša povišanja. Na posvetu so se najdlje pomudili ob problemu trgovine, ki se je odločila za 8-odstotno povišanje, kar je odločno premalo. Trgovina v večini naših komun močno zaostaja, tako po opremljenosti kot tudi po izbiri blaga, za razvojem ostalih dejavnosti, prav to pa povzroča nepotrebne težave v preskrbi, godrnjanje pred potrošniki in hkrati škodljiv odliv denarja na ostala področja. Na posvetu so se zedinili, da bi se celotni družbeni bruto proizvod v občini letos lahko povečal za 19 od* stotkov, kar je popolnoma v skladu z nalogami perspektivnega programa, ki določa vsakoletno 16-odstotno povi-sanje. Odgovor zdravstvenega doma iz Črnomlja Na pismo tov. Pavlakoviča iz Vinice, objavljeno 29. 12 1962 v vašem listu, odgovarjamo sledeče: Popolnoma se strinjamo z ugotovitvami pisca o težavnem stanju zobozdravstvene službe na Vinici. Vzrok temu pa je kakor je enostaven, tudi žalosten: Za 17.300 prebivalcev občine Črnomelj skrbita za zobozdravstveno službo le 2 zobna terapevta. Jasno je, da ne moreta ustreči vsem in povsod. Zdravstveni delavci se tega problema zavedamo in skušamo pridobiti nov kader s štipendiranjem. Dokaz, da je res tako, je tudi delovanje eno leto godrnjajo, medtem ko ni nihče, razen pisca tega članka, našel poti v upravo Zdravstvenega doma . v Črnomlju, kjer bi dobil pojasnilo. S tem ne mislimo, da je problem zobne ambulante na Vinici nerešljiv, vendar vsaj še nekaj časa ni pričakovati take službe, kot si jo vsi želimo! Uprava Zdravstvenega doma v Črnomlju Strokovnjaki kot komunisti o kmetijstvu Proti koncu januarja bo konferenca komunistov — kmetijskih strokovnjakov celotnega področja Bele krajine. Napovedujejo, da bo osrednja razprava o kmetijstvu in njegovem perspektivnem razvoju. Kmetijski strokovnjaki menijo, da je Bela krajina enotno kmetijsko področje, zato ga bodo tudi tako obravnavali. Na vsak način bo morala izginiti agrarna nerazvitost Bele krajine. Srečno novo leto želijo naši fantje, ki so pri vojakih v Osijeku. Alojz Po-ljanec, Mirko Sivec, Tone Cerjak, Drago Jalovec. čestitka iz Karlovca Kot stalni bralec Dolenjskega lista, ki ga z veseljem pričakujem vsak teden, želim srečno novo leto vsem prijateljem tega lista, posebno pa domačim. Kolektivom v domačih krajih želim še mnogo uspehov! Maks Simončič iz Sentruperta. Pogled na vitko stavbo nove sepamcije v rudniku «*---rica, ki se skriva med zelenjem smrek. Monterji hite z montažo strojnih naprav in upajo, da bodo v februarju 1963 gotovi NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE _' __ —4 zobne ambulante na Vinici, kjer smo kljub občutni izgubi delali vse dotlej dokler ni obisk padel na 4 paciente v eni ordinaciji. Razumljivo je, da bi bilo nadaljnje poslovanje take enote skrajno neracionalno, zlasti če upoštevamo, da so se enake ali še večje težave v zobozdravstveni službi pokazale v Starem trgu in v Semiču. Pripomniti moramo, da so prebivalci teh predelov z lastnimi sredstvi adaptirali in opremili zobni ambulanti in z veliko mero razumevanja omogočili delo. Hkrati pa Je kaj žalostna ugotovitev, da na Vinici že Vesti z Vinice ob Kolpi Novo izvoljeni krajevni odbor SZDL na Vinici zbira denar za ureditev ljudske knjižnice in pisarne političnih organizacij. Iz lastnih sredstev, ki jih premore blagajna SZDL, knjižnica ne bo tako kmalu opremljena, zato prosimo vsa domača podjetja in ustanove, kakor tudi občinski odbor SZDL, da nam pomaga z denarjem. Prebivalci teh krajev, ki so v času NOB mnogo žrtvovali, si žele branja, zato bi bilo prav, da knjižnico čimprej uredimo. 17. novembra je odšel z doma v Gorici pri Sinjem vrhu 33-letni Ivan Zupančič, ki se je sem pred nekaj leti priženil s hrvaške strani. Ob odhodu je domačim dal slutiti, da bo naredil samomor. Po vsej ver- jetnosti je še istega dne skočil v Kolpo pod vasjo Damelj in se utopil. Kljub iskanju organov LM, domačih in sosedov so truplo našli šele 20. decembra pri Glavici na Hrvaškem. ■ Podjetje »Energolnvest« iz Sarajeva bo dva svoja obrata za proizvodnjo električnih varovalk preselilo iz Alipašlnega mostu v Bosni in Črnuč v Sloveniji v Prištino. Ta dva objekta bosta v Prištini dopolnila specializirani obrat za proizvodnjo električnih varovalk za nizko in visoko napetost. Klavnica in mesnica sa postali obral kmetijske zadruge Organi delavskega samoupravljanja klavnice in mesnice v Črnomlju so sprejeli sklep o priključitvi svojih obratov h kmetijski zadrugi Črnomelj. S 1. Januarjem 1963 sta klavnica in mesnica postali obrat KZ. S tem je po dolgotrajnih razpravah le. oživela misel, da morata biti zasebni živinorejec in KZ enakovredna ter edina partnerja v proizvodnji in na tržišču z živino. Spori, ki so nastajali zato, ker Je klavnica odkupovala živino izven meja svojih pristojnosti, so s tam onemogočeni, hkrati pa so zagotovljene enotne odkupne cene. V hlevih zadruge že zdaj pitajo tisoč glav živine, ki bo prodana deloma v inozemstvo, deloma pa na domačem tržišču. Pomembna pridobitev je tudi dejstvo, da bo marsikatero živinče, ki je sposobno za pitanje, odslej odšlo v pi-tališče namesto v zakol. Klavnica in mesnica bosta obrat zadruge, v katerem se bo nadaljeval tehnološki proces proizvodnje, pot od proizvajalca mesa do potrošnika pa bo krajša. S. čestitka gardistov Rudi Le s jak ln Dane Sla-dič, gardista iz Beograda, pozdravljata domače in jim želita srečno, veselo in uspehov polno novo leto. To velja ruda za vse bralce Dolenjskega lista! OBRTNI SERVIS SEMIČ obvešča, da ima v kooperacljski delavnici prostih še nekaj strojnih S kari) za rezanje pločevine do 4 mm in 2 m dolžine. Zainteresirana podjetja naj se posluži j o naših storitev po konkurenčnih cenah! Kmetijske zadruge in gradbena podjetja obveščamo tudi, da sprejemamo naročila za izdelavo orodja za prihodnje leto. Vsem odjemalcem hi sodelavcem želimo uspehov polno novo leto 1963! Nova šola ob novoletni jelki Dragocenejša darila dedka Mraza pionirji osnovne šole v Dragatušu ne bi mogli dobiti, kot so ga ob lanski novoletni jelki: veliko, svetlo novo šolo, prav tako, kakršno so si že dolgo let želeli. Zato poledica in dež nista mogla motiti veselega in zadovoljnega razpoloženja otrok in odraslih tega šolskega okoliša, ko so 30. decembra dopoldne slavili dograditev šole. Pred novo šolo se je zbralo blizu tisoč ljudi, med njimi predstavniki občinskega ljudskega odbora, občinskega komiteja ZK, občinskega odbora SZDL in podjetij, ki so gradila šolo, ter dru,gi. Predsednik šolskega odbora Leopold Bečaj, ki je pričel slavje, je zlasti toplo pozdravil botra njihove šole polkovnika JLA tovariša Lada Mišico, ki je zastopal glavni odbor Združenja bo- jevniških organizacij LRS Občani tega šolskega okoliša so sklenili, da bo njihova šola nosila ime »Osnovna šola komandanta Staneta« v spomin na leto 1944, ko je bil v njihovi vasi Glavni štab NOV in POS s komandantom Sta-netom na čelu. Tovariš Mišica je v pozdravu in čestitki dragatuškim pionirjem orisal lik in življenjsko pot narodnega heroja Franca Rozmana-Stane-ta, čigar predanost ljudstvu naj bi vedno posnemali. Šolskemu upraviltelju Stanetu 2uli je izročil darilo glavnega odbora ter ključ novega šolskega poslopja. Hkrati je zaželel učiteljskemu kolektivu veliko uspehov pri usposabljanju mladega rodu za življenje. Pri slavju Je nastopil tudi domači pionirski pevski zbor, ki je zapel dve pesmi. Po otvoritvi so si udeleženci proslave ogledali svetle učilnice in druge prostore. Nova šola v Dragatušu sodi prav gotovo med najlepše šolske stavbe v Beli krajini. KANIŽARICA: na boljše gre! »Premoga je premalo, kar nakopl.emo, sproti vse zvozimo na postajo!« vam bodo veselih obrazov povedali ka-nižarski rudarji, če jih te dni obiščete. Težave, v katerih se je kolektiv znašel v začetku letošnjega leta — vzroki so bili v prevelikih stroških in v premajhnem delovnem učinku zaradi zastarelih naprav — se počasi bližajo koncu. Investicijska dela v novi separaciji se bližajo koncu, pa tudi mehanizirani prevoz rudarjev v jamo in iz nje bo prihodnje leto rešen. Rudar, i hodijo zdaj tudi po 2 uri po rovih do delovišča ln nazaj, to pa močno zmanjšuje njihovo sposobnost in hkrati storilnost. Kljub takšnim in podobnim objektivnim oviram kolektiv ni zanemarjal tega, kar se da izboljšati. Z boljšo organizacijo dela in z nekaterimi drugimi ukrepi, zlasti pa z zavestnejšim delom rudarjev, so v minulem leto povečali storilnost za 9%. Lanska jamska storilnost je bila 1,4 tone na moža, letos pa se .e povečala na 1,53 tone, lanska odkupna storilnost je bila 3,57, tone, letošnja pa 3,90 tone na moža. Tudi težav s pomanjkanjem rudarjev ne bo več v prihodnjem letu, ko bodo investicije končane. Sorazmerno majhen zaslužek se bo nato povečal, kanižarski premogovnik pa bo laže dobil delavce. Ostali rudniški kolektivi iz Zagorja so jim pri tem precej pomagali in jim dajali svoje rudarje. V zvezi s poman, kanjem delovne sile pa bo treba prej ali slej graditi več stanovanj, ker bodo samo stanovanja zagotovila stalne rudarje. Osnutek statuta je pripravljen Komisija za izdelavo osnutka statuta občine Črnomelj je svoje delo opravila že v prvi polovici decembra. Iz* delani osnutek bodo spremenili še v toliko, da bodo posamezne dele na novo razvrstili. Z javno razpravo bi že pričeli, če ne bi prišle vmes razprave o združitvi čr- nomaljske in metliške občine. Ker bo treba nekatere člene po združitvi izpreme-niti in dopolniti ter osnutek statuta tudi uskladiti z osnutkom metliške občine, so javno razpravo zaenkrat odgodili. Vse pa kaže, da bo to, kar je treba, morda o-pravljeno še ta mesec, tako da se bo javna razprava pričela konec januarja ali najpozneje v februarju. ki in tovor bi se lahko /našli na dnu Lahinje, ker je strokovna komisija ugotovila, da se most lahko zdaj zdaj sesuje pod težo avtomobilov. Promet ni preusmerjen, čeprav je na mostu napis »5 ton«, pa niti ga ne smemo preusmeriti, če hočemo imeti redno avtobusno progo. Treba je nekaj ukreniti. S tem, da smo sneli tablo »10 ton« in pritrdili novo, ki dovoljuje promet do 5 ton, nismo dosegli prav nič. Kaj je res treba čakati, da bomo o problemu začeli razmišljati šele ob nesreči, do katere lahko pride? J. S. Most na Primostku le še 5 ton! Pred nedavnim sta se na obeh straneh mostu na Primostku pojavili tabli: »Nosil-nost 5 ton«. Avtobusi, težki tudi do 10 ton, in tovornjaki z 20 tonami nosilnosti pa še vedno vozijo po njem. Potni- (Skrivnostna) neznanka iz EELTA Tovarišica iz uprave Belta v Črnomlju nam je zaupala samo to, da ji Je ime Danica, ln dodala, da Jo poznamo. Ker ne ugibamo radi, smo jo »krstili« po svoje, upamo, da ne bo zamerila, Crnomaljčani pa Jo bodo gotovo spoznali. »Zdravja si želim v novem letu, samo zdravja. Ce bom zdrava, bom lahko delala in vsega bo dovolj, tudi sreče. Letos sem preživela 6 mesecev v bolnišnici, zato znam ceniti zdravje!« Naročite domači tednik bratu ali sinu, ki je pri vojakih! Poslovili smo se od Ane Škedelj Nenadna smrt je pretrgala na življenja Ani Skedljevi, pridni ženi, dobri sosedi, sodelavki Društva žena v Semiču ter članici Zveze borcev. Njen dom pod Smukom nad Semičem je med vojno sprejemal mimoidoče partizane in jim nudil vsestransko pomoč. Kljub novarnosti »e Ana ni ustrašila posledic, kt so ji grozite, dokler je nI v lastni MSI zasula sovražna granata. Strah in telesne poškodbe, ki jih je tedaj prestala so ji pustile hude posledice za vse življenje. V nedeljo popoldne so jo spremiti na njeni zadnji poti številni prijatelji in znanci, zastopniki množičnih organizacij in godba iz Črnomlja. Lepo smo se poslovili od nje, ostala pa nam bo v trajnem spominu kot zavedna delavka ln borka za lepše življenje. is DOLENJSKILI3T Stev.l (667) ^Nimamo! - Zmanjkalo je!-To je uvoženo!" Novi, okusni napisi in sveže pje-pieskani okviri izložb, podboji vrat in rolete. Izložbe aranžirane večji del kot običajno, na novo leto opozarjajo le napisi »Srečno novo leto 1963« 'od zelo klavrnih do lepih) ter tu ln tam na hitro napisano opozorilo o 6 ali 10-odstotnem novoletnem znižanju. Taksno Je bilo ncvo leto v novomeških trgovinah. Dvakrat »novo«, in vendar staro. Zmanjkalo je novoletnih vizitk ln rtvzglednic, ie najdlje so jih imeli v trafikah. Zlati trakee za prevezo novoletnega darila je redka dragocenost, o smrekovih vejicah, posutih s svetlečimi se kristali, se ni nobenemu trgovcu niti sanjalo, čeprav lepo poživijo darilo. Za zlati tiak so vam marsikje »vljudno« pojasnili, da Je to »uvoz« . . . (Torej so ga v Drogeriji kar sami naredili ali pa imajo dovolj deviz, ker ga tam ni zmanjkalo . . .) Da, niti dostojnega papirja, v katerega bi vam zavili darilo, niso imeli nikjer. Ce ste vprašali, ali bi vam kupljeno blago zavili v boljši papir, previli z okrasnim trakcem in opremili z vizitko, ste bili zlasti zadnje dni poleg ne vedno dovolj dostojnega opravičila deležni pogleda, ki je nemo govoril: »Glej ga no, sitneža!« Vsakdo je prišel v času novoletnih nakupov v trgovino z radostnim načrtom v srcu, kako bo koga iimed svojih dragih osrečil z darilom. Mnogi (šc boljše: zelo veliko Jih je bilo) so odhajali zlasti v zadnjih dneh leta 1962 razočarani, ker niso dobili tega, kar so želeli. Zmanjkalo je novoletnih svečk, »raket« za drevesce, ščipalk za svečke (v vseh trgovinah že v petek. 28. decembra), samo v Dro* geriji svečk ni zmanjkalo. Zmanjkalo je okraskov za drevesca, laskov iz stanjola ter srebrne brun-ze . .. Iz konfekcije podjetja »Krojač« je stopil moški z zavojem pod pazduho. »Si dobil?« ga je vprašala žena. »Nekaj sem vzel. Zimskih, suknenih hlač zame nimajo.« V konfekciji »Obrtnika«: »Imate pletene moške jopice?« »Nimamo!« »In obleko za štirinajst let starega?« »Morda bo. Ne, nimamo!« Konfekcija »Varteks«: kupec išče lažji plašč s pasom. Ko pomerja, ugotovi, da je v ramenih preširok. »Drugih nimate?« vpraša. »Ne, te vrste ne. Predali smo jih.« »Astra«, prodajalna čevljev: »Crne salonarje št. 39 z visoko peto, prosim!« Ko je odprtih nekaj ška-tel: »Takšnih ni, lahko pa dobite ...« »Borovo«: »Gumijaste škornje št. 41 prosim!« »čez 14 dni jih dobimo.« »Pa £t 39?« »Imeli smo jih, pa saj veste: novo leto . . .« »Triglav« — prodajalna obutve: -Usnjene copate št. 40, prosim!« »Srečo imate, še so!« »Sneguljčica«, otroška konfekcija: »Zabe za dveletno punčko, pro- Več važnih odlokov Oba zbora ObLO Novo mesto sta na zadnji skupni seji sprejela precej važnih odlokov, ki bodo uredili več vprašanj glede zbiranja pioračunskih dohodkov občine njenega začasnega finansironja v prvem tromesečju letošnjega leta in druga. ■ Odborniki so najprej Izglasovali spreiuiiijcvalni odlok o proračunu občine v preteklem letu. S tem odlokom je bil določen nov način v razporejanju proračunskih sredstev v lanskem letu. ■? Odlok o začasnem finansira- nju občinskih organov in okrajnega sodišča v Novem mestu določa način finansiranja za potrebe teh organov v prvem četrtletju 1963. leta. Drugi člen tega odloka Pravi, da Izdatki v tem času ne smejo biti večji kot četrtina izdatkov po celotnem lanskem proračunu, hkrati pa so sestavni del letošnjega proračuna občine. ■ Z novimi odloki je ObLO podaljšal veljavnost odlokov o občinskih dokladah na dohodke od kmetijstva, stavb in samostojnih poklicev. Novi odloki veljajo od 1. januarja letos. ■ uirinl f.-rr >-'-t:.,:i>i.> i!>Ctw BC Dopolnjen pa je odlok o občinski taksi in prometnem davku. ■ Odlok o notranji organizaciji upravnih organov občinskega ljudskega odbora Novo mesto določa štiri skupine upravnih organov, za katere velja notranja organizacija. To so: tajnik, temeljni upravni organi (šest oddelkov), posebni upravni organi (krajevni uradi) in ostali (sodnik za- prekrške in obč. javno pravobranilstvo). Odlok velja od 1. januarja 1963. »TAPETNIK« k podjetju »OPREMALES« Delavska sveta v novomeških podjetjih »Tapetnik« in »Opremales« sta razpravljala o združitvi obeh podjetij. Upoštevajoč sklep DS in dejstvo, da je za boljšo organizacijo sodobne dejavnosti te vrste združitev opravičljiva. Jo je ObLO Novo mesto potrdil. Novomeška kronika sim!« »Nimamo, samo za enoletne so še!« »Kaj pa kombineža, kaj boljšega za darilo?« »Bo, samo . .. samo . . .« (stranka ugotovi, da je Iz prebranega težko kaj izbrati). Razen živo pisane menežarije za drevesce, s katero razveseljujemo otroke, je zmanjkalo tudi igrač. Sicer ne povsem, pa vendar. Izbira je bila v zadnjih dneh dokaj borna. Prodajalna »Suha roba« z do-kajšnjo Izbiro blaga v premajhni prodajalni ne' more nuditi tega, kar želijo otroška srca. Prva samopostrežna trgovina v Novem mestu 31. decembra 1962 je bila odprta samopostrežna trgovina s sadjem in zelenjavo v zelo lepo preurejenem lokalu na Glavnem trgu. Nova prodajalna pomeni veliko pridobitev, čas otvoritve pa ni bil izbran posrečeno. O tem je pričala nemogoča gneča v trgovini (pred prazniki se je vsak založil s sadjem in zelenjavo, gnečo pa so po-čali še »firbci«, katerih je bilo precej; ni jim zameriti, saj je to prva samopostrežna trgovina v našem mestu), razbito steklo na vratih in mnogi razsrjeni obrazi potrošnikov. Ni bilo prav, da so istega dne zaprli prodajalno v bližini mostu, tako da se je gneča v »samopostrežbi« povečala tudi na ta račun. In še to: Sadje in zelenjava so artikli vsakodnevne potrošnje, zato je zmotno misliti, da da bi za vse mesto zadoščali zgolj dve prodajalni, ko imamo na primer vsaj 10 prodajaln s tekstilom in 5 prodajaln čevljev, pa tekstil in obute" kupuje vsakdo le nekajkrat na leto. Po skopem naštevanju še kratek pogovor. Trgovina nos je letos spet razočarala. »Zmanjkalo je. Prodali smo!« je za potrošnika kaj slabo opravičilo. Trgovina Je posrednik med potrošnikom ln proizvodnjo To je njena naloga in poslanstvo, tu pa ni in ne more biti opravičil, zlasti pa ne, če potrošniku ne nudi tega, kar bi mu morala. Se posebej danes, ko proizvodnja preplavlja trg. ko se blago samo ponuja, je pojasnilo »Nimamo! Zmanjkalo Je! Prodali smo!« več kot neumestno. Glasno in jasno priča o malomarnem in neodgovornem odnosu do potrošnika in o nesposobnosti teh, ki trgovino vodijo. Potrošnik Je svoj denar prislužil z delom in ga ima pravico potrošiti za to, kar želi kupiti! Že velikokrat smo opozorili na inventure, v prvih dneh novega leta pa smo lahko domala na vseh trgovinah v mestu opazili napise: »Zaradi inventure zaprto«. Zakaj vsi hkrati? Mar to ne priča o malomarnem odnosu trgovine do potrošnika? »Ko sem nakupil v lokalu novoletna darila za družino, sem zaželel, da bi bila zavita v boljši papir, povita s trakom, opremljena s smrekovo vejico in voščilom. O-ropali ste me tega. Papirja in trakov Je dovolj, v naših gozdovih je dovolj smrek, dovolj imamo voščilnic (vsega tega zmanjka samo pri nas), toda vi ste na vse to pozabili. Prikrajšali ste me za veselje ln ml povzročili nepotreben trud, ker sem moral tekaU za papirjem ln sam darila lepšati na BI Novoletna Inventura v trgovinah našega mesta traja že nekaj dni, to pa povzroča nezadovoljstvo Pn Novomeščanih. Zakaj so vse trgovine istočasno zaprte, menijo. Zakaj ne bi bila vsaj ena odprta? Potrošnik, ki je hotel zadnje dni prejšnjega tedna ln v začetku tega tedna kupiti papir ali druge potrebščine, se Je moral vmiti, ker »ta bili hkrati zaprti knjigarna in Papirnica. ■ Volilna konferenca SZDL III. terena (Breg) Je bila v ponedeljek ob polnoštevilni udeležbi članov Socialistične zveze. Pomenili so se o najrazličnejših vprašanjih ln izvolili novo vodstvo. ■ Crprav Je nase mesto v znamenju novoletne inventure, se nihče no spomni, da bi pregledal ln izpraznil žabe za smeti. Na Prešernovem trgu je taka žaba do vrha napolnjena s časopisi in drugimi odpadki. Menda ni v zadnjem mrazu zamrznil tudi čut za red in snago . . . ■ Ob novoletnih praznikih in naslednje dni so nekateri avtobusi prihajali v mesto z veliko zamudo. V nedeljo zvečer so potniki čakali na avtobus, ki vozi iz Zagreba skozi Oto&so ob 19.15, skoraj tri četrt ure. Potniki so se spraševali, aH Je sneg aH pritisk ljudi na zadnje avtobuse res poglavitni vzrok za tolikšne zamude? os Stavbo za družbeno upravljanje ncprimlčnln pri upravnih prostorih podjetja »Novoles« dograjujejo kljub mrazu ln neugodnemu vremenu. Pred kratkim so začeli urejati tudi okolico, napeljevati Drevi zanimivo predavanje V četrtek. 10. Januarja ob II. uri, bo predaval v Domu JLA v Novem mrstu tov. prof. Širne Letlnič o »Domovini kornaUklh ribičev«. — Predavanje bo spremljano s 280 Barvnimi diapozitivi. Predavatelj Je domačin ■ kornatskih otokov. — Vsebina: pomorstvo, ribištvo, preteklost, ias NOB ter lepote In zanimivosti kornatskih otokov. Vabljeni! skrivaj, nekje v kotičku, kajti iznenađenje je svojstvena mikavnost novoletnega darila. Pozabili ste na to in še mi skušate metati pesek v oči: »To je uvoz!« namesto da bi priznali, da ste name, na potrošnika pozabili!« Tako je ugotavljal marsikak potrošnik v novoletnih dneh. Ali je tako, trgovci? Prcplcskana vrata in novi napisi niso vse! Pojdite v »Drogerijo« in vprašajte, zakaj tam ai zmanjkalo prav nobenega artikla, zakaj so imeli do zadnjega trenutka zlaU in srebrni trak in celofan v raznih barvah, smrekove vejice In že kar okrašena darila. — Pojdite v Drogerijo, vprašajte ln se učite, prihodnje leto pa nas prikrajšajte za odvečno jezo in postanite trgovci! Takšni trgovci, kakršne želimo potrošniki! Gneča v prvih dneh v novi samopostrežni trgovini kar prenehala S statutom pred občane Na 30. skupni seji obeh zborov ObLO Novo mesto (27. decembra) so odborniki poslušali poročilo komisije za proučevanje ustav in izdelavo občinskega statuta v novomeški občini. V imenu komisije je o nastajanju statuta od prvih predlogov do končnega osnutka poročal predsednik občinskega ljudskega odbora Novo mesto tovariš Sergej Thorževski. Ko je obrazložil nastanek in pomen nove ustave, je tovariš Thorževski dejal, da je bilo treba pri snovanju statutarnega osnutka upoštevati vsa zvezna in republiška določila iz osnutkov ustav ter da. so bila ta izhodišče pri izdelavi osnutka statuta novomeške občine. Odborniki so potem zvedeli, da snovanje zakonov oziroma ustav (statutov) ni tako enostavna in lahka stvar. Za dokaz je poročevalec navedel, da je osnutek statuta novomeške občine izdelovalo pet komisij, ki so si takole razdelile področja: prva je obdelala družbeno e-konomska vprašanja, druga družbene službe, tretja družbene politične organizacije, četrta krajevne skupnosti in zbore občanov, peta pa občinsko skupščino in njene organe. Komisija za proučevanje ustav in pripravo statuta je na podlagi zbranega gradiva izdelala prvi osnutek statuta in ga dala v ožjo razpravo. Ob nadaljnjem razvoju družbenih ekonomskih odnosov je bilo izdelanih šc dvoje osnutkov, četrti, dokončni os- nutek statuta novomeške občine pa je komisija pripravila na podlagi javne razprave o osnutku zvezne in deloma republiške ustave. Takega so prejeli tudi odborniki z gradivom za zadnjo sejo ObLO. Poročevalec je naglasil, naj bi osnutek v sedanji obliki sprejela oba zbora ter ga z morebitnimi pripombami predlagala za javno razpravo občanom. Po dokaj skopi obravnavi se je izkristaliziralo mnenje, da bi bilo najbolje, če bi prišel osnutek v javno razpravo že na prvih zborih občanov. Nekaj odbornikov pa je opozorilo, da bi veljalo pogledati, kako je s statuti delovnih or- ganizacij, in z vsemi ostalimi pravili, ki urejajo odnose v teh organizacijah. Bili so mišljenja, naj bi posebna odbor-niska komisija pospešila snovanje statutarnih osnutkov v gospodarskih in negospodarskih organizacijah. Pripomnili so tudi, da bi morali te stvari urediti tako, da ostale zadeve v delovnih organizacijah ne bi bile zavrte ali okrnjene. Ob robu še tole: ni potrebno posebej naglašati, da osnutek statuta ne bo mogel obveljati v tej obliki in vsebini, kot jo ima zdaj, ampak bo doživel še vrsto sprememb in dopolnil, ki bodo plod javne razprave najširšega kroga občanov. Konferenci SZDL v Žužemberku in na Dvoru Krajevni konferenci SZDL v 2užemberku in na Dvoru sta kritično pregledali delo v letu 1962. Na obeh konferencah so v poročilih in v razpravi ugotovili, da je bilo delo te organizacije v preteklem letu sicer uspešno, vendar pomanjkljivo zaradi tega,, ker nista sprejeli novih oblik dela v sekcijah. Obe krajevni organizaciji sta imeli sicer več sekcij, razen kmetijske pa niso bile delavne, zato bo naloga novih odborov že obstoječe sekcije kadrovsko okrepiti. člani SZDL so se zavzeli za bogatejšo vsebino dela sek- vodovod ln v ta namen so zaprli prehod proti Prešernovem trgu. U-porabniki ceste upajo, da bodo lahko kmalu spet nemoteno hodili po bližnjici. ■ Nekateri brezobzirni vozniki motornih vozil ne upoštevajo niti prometnih znakov niti predpisov, ko vozijo skozi mesto. S polno hitrostjo dirjajo po Glavnem trgu. Hitrost bi lahko zmanjšali zlasti takrat, kadar vozijo po zbrozgani cesti mimo pešcev. Nemalokrat se pripeti, da dobi ta ali oni celo ploho umazane vode aH snega v hrbet! ■ Na živilskem trgu Je bilu minuli ponedeljek vse prazno, le tu In tam je bila kaka stojnica zasedena. Tudi robe je bilo bore malo in seveda še manj izbire. Prodajali so fižol po 240 din (firkl), radič na merice (okoli 5 dkg) po 80 din, jajca po 45—50 din. Začudo, tokrat jih je bilo dovolj, pred prazniki pa ni bilo na vsem trgu niti enega Jajca! Menda so ženske čakale, da bo tudi pri nas cena narasla kar na 80 ali 100 din — pa so se zmotile. Ker Je sdaj jajc dovolj naprodaj, bodo morale v ceni še precej popustiti. — Za kislo repo in zelje so zahtevali 100 din, za jabolka 80 din, za hruške 80—100 din, za smetano v skodelicah 100 din ter za zelje 100 din kg. Naprodaj so bile tudi umetne rože, pletenine ln konfekcija. ■ Gibanje prebivalstva: rodili sla: Jelka Kralj iz Kettejevega drevoreda 39 — Janjo, Darinka Cvel-bar lz Skallckega 1 — deklico. Poročili so se Ludvik Mikllč. čevljar z Novega trga 8, ln Frančiška Ml-Tclič, delavka iz Vel. Orehka; Karel Papež TT mehanik iz Skrabče-ve 2, in Vidosava Slavkov, avionski tapetnik iz Pančcva; Bogdan Adamič, uslužbenec z Glavnega trga 28, In Marija 2alec, uslužbenka lz Partizanske 14; Alojz Cvar, mehanik is Ulica Majde Sile 10. in Lucija Srebot, trgovska pomočnica iz LJubljane; Leon SkrelJI, uslužbenec lz Resljevc 2, ln Justina U-mek, uslužbenka z Broda; Ivan Barblč, uslužbenec lz Trdinove 35, ln Jožefa Blažlč, uslužbenka iz Žabje vasi Umrla Je Mlca Pelko, gospodinja Iz Ljubljanske 15, stara 80. lat. Turistični urad v Dolenjskih Toplicah Turistično društvo v Dolenjskih Toplicah se je temeljito pripravilo za letošnjo sezono. Na zadnji seji so razpravljali o tekočih zadevah in pregledali načrte za zgradbo, ki jo nameravajo v Dolenjskih Toplicah postaviti v RK v Šmarjeti Prcg kratkim Je imela osnovna organizacija RK v Smarjcti svoj občni zbor. Številnim članom, ki so ln!i prisotni, je odbor podal obračun dela v preteklem obdobju. Iz predsednikovega ln tajniko-vega poročila Je bilo razvidno, da je organizacija pridno delala, da je ves čas 'skrbela za socialno o-gtoženc družine In Jim pomagala. Nekateri člani nočejo plačati članarine in pravijo, da noj plačajo tisti, ki so kaj dobili. Ti se ne zavedajo, da RK pomaga samo tistim, ki so pomoči rec potrebni, ne pa vsem svojim članom. Organizacija RK je večkrat reševala tudi problem alkoholikov — kroničnih pijancev, zaradi katerih trpe njihove družina. Take ljudi bi bilo treba prisiliti k zdravljenju, sicer Jih mora na svoje rame prevzeti občina, ko vse zapravijo. Govorili so tudi o tem. da bi bilo dobro po vaseh namestiti omarice prve pomoči. Zda I imajo ponekod prazne, potrebne pa so zlasti v oddaljenih vaseh, ki so oddaljeno od Novega mesta 14—30 km. Zastopnik občinskega odbora RK tov. Keglovič Je pripomnil, da bo tudi občinska organizacija pomagala pri reševanju vseh težav. Rekel je. da bi lahko organizirali tudi več zdravstvenih in podobnih tečajev, kar Je odvisno od organizacije same. Ob koncu Je bil Izvoljen novi odbor, kateremu želimo čimveč uspehov! P. D. turistične namene. Prejšnji teden se Je izpolnila tudi dolgoletna želja društva: v prostorih krajevnega urada, blizu parkirnega prostora. Je društvo dobilo svojo pisarno, v kateri bodo reševali mnoge zadeve v zvezi s splošnim turističnim napredkom Dolenjskih Toplic in bližnje okolice. Turistični urad bo bogato opremljen. Nabaviti nameravajo pisalni stroj, tiskovine, prospekte, založiti umetniške razglednice zdraviliškega kraja, razglednice Boga in vseh važnejših postojank na nJem. Za nemoteno in hitrejše delo bodo nabavili še telefonski aparat. Na seji društva so razpravljali tudi o ureditvi gostišč, ki jih Je za turistične potrebe v Dolenjskih Toplicah in okolici premalo. Zlasti bi morali usposobiti krajevno gostišče ob Krki (gostilna Bar-bič) ter urediti bife na Rlglju. V bližnji prihodnosti bodo morali zgraditi bazen za neplavalce in otroke ter več otroških in športnih igrišč. Ob cesti proti Dol. Polju pa je že pripravljen prostor za letoviške stavbe. Okrog Dolenjskih Toplic je še več cest, ki bi jih bilo treba popraviti oziroma asfaltirati, če naj bi turizem res zaživel. D. G. cij in v razpravi opozorili na vrsto vprašanj, ki jih naj sekcije vključijo v delovne programe za leto 1963. Konferenci sta posebej obravnavali perspektivo turizma in vlogo SZDL pri njegovem nadaljnjem razvoju. Govorili so tudi o komunalnih in gospodarskih vprašanjih in sprejeli več koristnih sklepov. Pričakali smo novo leto Zužemberčani in Dvorjani so večinoma v krogu znancev in prijateljev pričakali ' leto 1963. V Žužemberku so sil-vestrovali v Domu Partizana in v gostišču na trgu, na Dvoru pa v obeh gostinskih lokalih. Poledica ustavila promet Minula poledica Je prizadela tudi Dolenjske Toplice. Vsi avtobusi so prihajali z veliko zamudo, nekateri pa sploh niso dospeli. Tudi pošta ni bila redna. Večjih nesreč zaradi poledice ni bilo, ker so se ljudje največ mudili doma. Zalog - Prečna v eno podjetje Delovna kolektiva opekarn v Zalogu m Prečni sta sklenila, da se 1. januarja 1963 združita. Za poglavitni vzrok spojitve navajata neperspek-tivnost majhnih podjetij za produkcijo gradbenega materiala. Obe podjetji tudi nista imeli možnosti, da bi zbrali dovolj sredstev za tehnično izpopolnitev proizvodnje. Ker pa gradbena operativa čedalje bolj osvaja decimalni in polmontažni sistem, sta imeli se manj pogojev za uspešen nastop na tržišču. Združeni podjetji vidita pred seboj samo en smoter: da ustvarita dovolj sredstev za izpolnitev svojega proizvodnega sistema in nastopita na trgu enakovredno z ostalimi proizvajalo! podobne stroke. V Zalogu bodo odslej izdelovali samo modularne bloke, stropne elemente ln opeko za predelne stene, v Prečni pa polzidake in votlake. Na ta način bo v združenem podjetju opravljena specializacija in taka delitev dela, ki bo najboljši porok za nadaljnji obstoj opekarstva in industrije gradbenega materiala na Dolenjskem. V preteklih štirinajstih dneh SO se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Franc Reši -tir, mizarski pomočnik iz Gabr-Ja, je padel in al poškodoval desno koleno; Janez Turk, invalidski upokojenec iz Sel prt Ratežu, je na poledeneli cesti padel in si poškodoval levo koleno; Mateja Vodo-pivec, hči uslužbenca iz Smihela, je padla in si zlomila prst na levi roki. Amalija. Barborič, hči posestnika iz 2ihovega sela, je padla in si zlomila desno nogo; Aliju, Bajramu, delavcu lz Kočevja, je padlo drevo na nogo; Dušan Vuk.šinič, sin uslužbenca lz 2elebeja, si je pri smučanju poškodoval nogo; Jožetu Veharju, čebelarju iz Ljubljane, je električni tok poškodoval levo roko in noge. Janez Pro-senik, posestnik iz Metlike, je padel po stopnicah ln si poškodoval desno stran prsnega kota; Ivan Gore ne, posestnik lz Ccšnjic, je s nožem v roki padel po stopnicah in si zabodel nož v trebuh; Miha Flajnik, posestnik iz Perudine, Ja padel ln si poškodoval desno nogo; Ivan Bobnar, logar iz Zbur, si Je prt prometni nesreči poškodoval glavo ln hrbtenico; Stanko Juntez, sin posestnika is Raven, Je pri sankanju padel ln al poškodoval desno nogo; Rafaela Plrca. sina delavca iz Smihela, Je prijatelj po nesreči udaril s krampom po desni roki. S te v. 1 (667) Združitev okrajev ne sme ovirati bodočega dela SZDL V Sevnici predlagajo: za občine Brežice, Videm-Krško in Sevnica posebna skupnost zavarovancev — Predlog za medobčinsko komunalno banko s sedežem v Krškem in izpostavama v Brežicah in Sevnici — Predsednik okrajnega odbora SZDL Celje tov. inž. Andrej Marine na občinski konferenci SZDL v Sevnici (Nadaljevanje 8 l.str.) ral odvijali v klubih. Tam, kjer so sedeži krajevnih uradov, so pogoji za ureditev družbenih prostorov. Nekatere sekcije pri krajevnih organizacijah še niso prišle do izraza, ker so bile ustanovljene nepremišljeno. Ustanavljajo naj se predvsem sekcije za notranjo in zunanjo politiko, za kmetijstvo itd. Zato je treba ukiniti sekcije, ki obstajajo le na papirju, ukiniti in poživiti tiste, ki imajo vse pogoje za uspešno delo. Člani SZDL in občinske zveze ter društva naj v razpravi o občinskem statutu aktivno sodelujejo. Le tako bo z vsebino statuta lahko zadovoljen sleherni občan. Socialistična zveza mora odigrati pomembno vlogo tudi na področju gospodarstva. Pomagati mora iskati najboljše rešitve vseh važnih vprašanj, ki zadevajo občane in upravljalce. Zadnja leta se je znatno spremenila struktura prebivalstva v občini. Leta 1953 je bilo 52,6 odst. kmečkega prebivalstva, leta 1962 pa samo še 43,6 odst. Gospodarske organizacije so zlasti v drugem polletju lanskega leta dosegle lepe uspehe. Prav bi bilo, da bi se tudi »Lisca« in »Mizarska zadruga« krepkeje vključili v zunanje tržišče in da bi pri njih odpadla bojazen za zgubo notranjega tržišča. O združevanju je bilo v občini že veliko razprav in mora temeljiti na ekonomskih pokazateljih, pobude pa naj prihajajo od samih proizvajalcev. Pereča je problematika na področju kmetijstva. Kmetijske zadruge menijo, da jim ObLO nudi premalo pomoči, ljudski odbor pa vali krivdo na nesposobnost kadrov v zadrugah. Vsekakor bo potrebno omogočiti zadrugam razvoj in napredek. Občinski odbor SZDL je vložil z ostalimi oblastvenimi in politič-nizirri organizacijami precej truda za usklajevanje razvoja kulture in prosvete z druž-beno-ekonomskim razvojem. Na koncu referata se je tovariš predsednik dotaknil dela v zdravstvenih domovih, gradnje novega zdravstvenega doma v Sevnici, primanjkljaja pri socialnem zavarovanju v sevniški občini in predlagal, naj bi bila za občine Sevnica, Videm-Krško ln Brežice posebna skupnost zavarovancev. Prav tako naj bi obstajala medobčinska komunalna banka s sedežem v Krškem in izpostavami v Sevnici in Brežicah. Pozval je delegate k razpravi. Razprava, v kateri je sodelovalo 28 delegatov, je prispevala svoj delež k uspešni letni konferenci. V razpravi so povedali, da je KO SZDL v Boštanju bila iniciator za zgraditev vodovoda, za popravilo vaških poti in organiziranje proslav ter kulturnih prireditev. Delegati so izrekli priznanje občinskemu odboru SZDL za prizadevanje pri razvoju kulture v komuni. Krajevne organizacije naj bi posnemale v tem pogledu občinski odbor SZDL. Veliko se da doseči, če je odbor krajevne organizacije v stalnem stiku z občani. Lani je bil v Logu zgrajen vodovod, za katerega so občani prispevali 4800 prostovoljnih delovnih ur. Pri ureditvi ceste Konjsko — Luko-vec so vaščani sodelovali z 2961 prostovoljnimi delovnimi urami in s 300.000 dinarji prispevkov. V razpravi je bilo tudi ugotovljeno, da na razne sestanke prihajajo vedno isti ljudje. Podjetja naj bi zaposlenim nudila več politične vzgoje. Mladina v proizvodnji bi se morala vključiti v SZDL. Delegatka je govorila o vlogi in delu žena v organizaciji SZDL in hkrati ugotovila, da je problem zaposlitve žena v občini rešen. Predlagano je bilo, naj bi se v Sevnici uredil klubski prostor za delo krajevne organizacije, ki bi služil tudi ostali kulturni in politični dejavnosti. V Sevnici naj bi se organiziral tudi delovni štab za dograditev ceste. Uredila naj bi se cesta Primož — Impoljski graben. Predlagano je bilo, naj bi krajevne organizacije na vasi vključile v svoje delo tudi mladino. V razpravi je bilo ugotovljeno, da so pionirski starešinski sveti preveč v rokah prosvetnih delavcev in da bi za njihovo delo morah skrbeti tudi ostali. Delegati so se nato zavzeli za nadaljnjo vlogo SZDL pri razvoju občine. Predlagali so, naj bi se v ta namen izdelal osnutek o realnih možnostih gospodarskega razvoja komune. Sindikalne organizacije naj bi vplivale v gospodarskih organizacijah na povečanje proizvodnje in s tem na povečanje osebnih dohodkov. Turizem bo zajel širši razmah le, če bodo preuredili obstoječe gostinske obrate. Poročali so še, da delo komisije za izdelavo občinskega statuta uspešno napreduje in da bodo dali statut v javno razpravo že ta mesec. Sedaj je na območju občine 31 krajevnih organizacij SZDL. Predlagali so, da bi se to število zmanjšalo na 19 KO in 12 podružnic. Krajevne skupnosti naj bi bile tam, kjer so sedeži krajevnih uradov in v Krmelju. Bodoča občinska skupščina naj bi predvidela, da bi bil dohodek iz dopolnilne kmečke dohodnine dodeljen krajevni skupnosti. Brez sredstev krajevne skupnosti ne bodo mogle uspešno delovati. Diskutanti so nadalje ugotovili, da se v kmetijstvu dela premalo načrtno, po drugi strani pa ni prave povezave med ObLO in zadrugo. Predlagano je bilo, naj bi na prvi seji ObLO obravnavali samo problematiko kmetijstva in gozdarstva v občini. V zimskem času naj bi bilo na podeželju več predavanj iz kmetijstva. Tekmovanje krajevnih organizacij SZDL naj bi se še nadaljevalo, združitev okrajev ne sme negativno vplivati na dosedanje delo v organizacijah SZDL. Drago Kasteltc Takšnih prizorov bo v teh zimskih dneh na podeželju vedno več. Marsikateri zavaljeni pujs bo moral dati življenje za koline, ko bo v hiši pravi pravcati kmečki praznik. Ko boste pujsa zaklali, ne pozabite na to, da vam bo Koteks rad odkupil njegovo kožo! Umesten ukrep Uprava kina »Partizan« v Sevnici Je obvestila obiskovalce, da se bo* do predstave odslej pričele točno ob napovedani uri. Takoj ob pri-četku se vrata zapro in je zamudnikom vstop mogoč samo v kratki pavzi med predigro in glavnim filmom, nakar se vbod zopet zaklene. Tako bo točnim obiskovalcem omogočeno nemoteno gledanje filma. Zelo umestno bi pa bilo, da bi se navadili discipline tudi tisti gledalci, ki med predstavo neprestano glasno govorijo in s pri* pombami motijo druge. Tudi v kinu moramo biti obzirni do dru- ein. Pozdrav iz Knjaževca Vsem domačim, znancem, prijateljem, vsem dekletom in kolektivu Mizarske produktivne zadruge v Sevnici, želimo v novem letu vse najboljše in kar največ uspehov: Drago Gole, Vinko Pucelj, Jože Kavšek, Stanko Marolt. Dobili smo elektriko! V nedeljo, 23. decembra 1962, so prebivalci vasi POD-VRH, TRNOVEC, KOMORI-VEC, VRANJE in STRAŽI. SCE v SEVNIŠKI OBČINI končno dobili težko pričakovano elektriko. Elektrifikacijski odbor je pričel z delom že leta 1958, vendar se je delo zaradi različnih težav zavleklo vse do lanskega decembra. Za elek-trifikacijo, ki je stala približno 13 milijonov, je bilo zgrajenega 12,5 km nizkonapetostnega omrežja in približno 1 kilometer daljnovoda. Prebivalci posameznih vasi so v materialu in z delovnimi urami prispevali okoli 3 milijone din, razen tega pa so zbrali še 3,700.000 din. Verjetno pa kljub tolikšnemu samoprispevku elektrike še ne bi imeli, če nam ne bi podjetje Elektro-Krško, ki je vodilo vsa dela, izdatno pomagalo. Podjetje je v materialu in denarju prispevalo okoli 7 milijonov dinarjev, nekaj prispevkov pa so dala tudi sevniška podjetja in občina. čemu stalno zaprte zapornice? Železniške zapornice na Savski cesti v Sevnici so že več mesecev stalno zaprte. Da so bile zaprte za časa asfaltiranja priključne ceste, je bilo razumljivo. Razumemo, da je moralo biti tako tudi tedaj, ko so obnavljali železniški tir. Ne moremo pa razumeti, da se zapornice še po dveh mesecih niso odprle! Pod zapornicami se vsak dan »plazi« najmanj 200 šolarjev, pa tudi ostali ljudje. Hodijo brez zagotovljene prometne varnosti. Nekateri prebivalci spodnjega dela Savske ceste imajo motorna vozila, s katerimi lahko pridejo čez progo šele pri železniški SEVNIŠKI VESTNI K postavljalnici. Nevšečnost je spričo tega še večja. Upamo, da bo železniška uprava zadevo skoraj rešila. —rm— V Loki smo brez brivca Loka pri Zidanem mostu Je trg ob železnici Zidani most — Zagreb. Vsak dan ima osem železniških zvez proti Sevnici in Zid. mostu, razen tega je v kraju obrat KZ Sevnica, Dom počitka. Šola, pošta in mesnica. Prebivalci so deloma kmetje, deloma proletarci. Med njimi največ železničarjev ln upokojencev. Vsa povojna leta smo imeli v Loki brivca, ki je imel dovolj dela in je bil Se posebej zaposlen v Domu počitka. Zadnja dva brivca sta bila Hrvata ln sta bila dobra delavca. Za njima je prišla frizerka, ki je opravljala tudi ženska frizerska dela, vsi trije pa so se odselili. V Loki bi brivca, pa tudi frizerko nujno potrebovali, saj moramo zdaj hoditi v Sevnico, Radeče ali Zidani most. Ce bi dobili brivca, bi se zanj naSlo tudi stanovanje! S. Sk. Vsem, ki so kakorkoli pomagali k dograditvi električnega omrežja v teh vaseh, se prebivalci najiskreneje zahvaljujejo. J. M. V sevniški občini samo ena poročna dvorana Na občinski konferenci SZDL je bilo predlagano, naj bi v Sevnici uredili in opremili poročno dvorano, v kateri bi sklepali zakonske zveze občani iz cele občine. Sedanje prostore z inventarjem na krajevnih uradih naj bi prevzele krajevne skupnosti. Pri občinskem ljudskem odboru bi ustanovili sklad za opremo in popravilo teh prostorov. Novoletna jelka v Loki Društvo prijateljev mladine v Loki je letos dobro organiziralo novoletno jelko s prihodom dedka Mraza. Predvideno je bilo. da bo dedek Mraz obiskal predšolske in šolske otroke z avtomobilom v Račići, na Bregu in v Loki, pa je poledenela cesta to preprečila. Dedek Mraz je moral s svojim spremstvom vilami, palčki in medvedkom priti peš. Najprej je prišel v osnovno šolo v Loki, kasneje pa se je z vlakom odpeljal na Breg. Vsak otrok je bil obdarjen s Šolskimi potrebščinami in slaščicami. Denar so prispevali SZDL, It K in občinski odbor SZDL v Sevnici. Pri pripravah za ta otroški praznik so sodelovale odbomlce DPM in ueiteljstvo. sa kar se Jim naj-topleje zahvaljujemo. Sk. Vojaka iz Subotice Drago Bobnar z Obrha in Drago Prime iz Globodola želita vsem delovnim ljudem Dolenjske, domačim, znancem in ostalim, vso srečo v letu 1963. Sevniške proizvajalke osebi 2e prve dni po novem letu smo obiskali sevniške proizvajalke in jih vprašali, kaj menijo o osnutku zvezne ustave, ki določa, da so občani enaki v pogledu pravic in dolžnosti ne glede na spol, in ki hkrati zagotavlja posebno varstvo žena pri delu, mater ln otrok. Proizvajalke so nam v razgovoru tudi povedale, kako se uveljavljajo v proizvodnji in kakšne so njihove novoletne želje. Sicer je pa najbolje, da prisluhnemo njihovim besedam: • Majda Span in Julija Sva-žič, materi dveh otrok, zaposleni kot knjigovodkinjl v Jugotaninu, menita: »V naši prvi ustavi je bilo posebno poudarjeno, da so žene enakopravne z moškimi. Po najinem mnenju je bilo to nujno spričo pravic, ki jih je imela žena v stari Jugoslaviji Danes Je vloga žensk pa tudi njihov prispevek v družbi že tolikšen, da zares ni potrebno v ustavi posebej omenjati pravice žensk, saj smo vendar vsi občani. Ženske dosegajo v gospodarskih organizacijah v pogledu sto- rilnosti enake uspehe kakor moški. Otroško varstvo pa bi se po najinem mnenju moralo reševati v okviru občine v sodelovanju s podjetji.« Majda Span: »Moja novoletna želja je, da bi bili družinski odnosi še vnaprej tako urejeni kot doslej in da bi vsaj v tem letu bilo rešeno vprašanje otroškega vrtca in igrišč v Sevnici.« Julija Svažič: »Da bi bili otroci zdravi in da bi v šoli dobro napredovali!« V Kopitarni so nam na vprašanja odgovorile kar tri proizvajalke: • Angelca Blatnik, brusači-ca v obratu kopit, zaposlena že 16 let, mati dveh otrok: - »V socialistični družbi je povsem razumljivo, da je žena enakopravna z moškim, in zakaj bi moralo biti to še posebno uzakonjeno? Tudi v proizvodnji izpolnjujemo svoje naloge. Mislim da bi bilo potrebno v okviru občine še marsikaj storiti za varstvo otrok. Doma sem iz Boštanja. Otroka ml hodita v šolo preko potoka Grahovica po ozki brvi in je nevarno, zlasti ka- dar potok naraste, da padeta v vodo. Tudi drugi otroci hodijo po tej brvi. V službi stalno trepečem, če se ni otrokom kaj pripetilo. Nikoli se ne morem sprostiti in vem, da se tako vzdušje odraža tudi v proizvodnji. Z malenkostnimi stroški bi občina lahko uredila varen prehod preko potoka. Mislim, da se občinski odborniki, ki smo jih izvolili, premalo zavzemajo za rešitev tega problema. Moja novoletna želja je, da bi dosegla čim večji osebni dohodek ter si tako lažje uredila dom.« • Marija Kos, brusačica, zaposlena 10 let, mati enega otroka: »Naš družbeni razvoj je že dal svoj pečat enakopravnosti žensk. Vendar pa menim, da se ženske premalo uveljavljajo v družbenem življenju. Smatram, da bi moral ObLO končno urediti vprašanje otroških ustanov na območju občine. V proizvodnji dosegamo ženske vse norme ln ustvarjamo enak dohodek, kakor moški. Želim, da bi v tem letu še povečali proizvodnjo, ker se zavedam, da je to osnova za večji dohodek in s tem za boljše življenje.« • Vida Zeleznik, brusačica, zaposlena 14 let, mati dveh otrok: »Pozdravljam osnutek nove ustave in se strinjam z njegovo vsebino. Mislim pa, da bi žene morale biti bolje zastopane v organih družbenega upravljanja, ker bi tako lažje reševale vprašanja otroškega varstva in ustanov. V Boštanju bi po mojem mnenju moral biti manjši otroški vrtec. Sedaj nosijo zaposlene matere otroke v vrtec v Sevnico. To pa Je za otroke in za matere zelo naporno. Občina se bo morala v bodoče resneje lotiti tega problema. Kot proizvajalka dosegam in celo presegam svoje delovne obveznosti. V 1963. letu naj bi naš kolektiv imel dovolj dela, v Boštanju pa naj bi se uredilo vprašanje otroškega vrtca!« • Ivanka Božič, specializirana šivilja, zaposlena 3 leta, mati dveh otrok; Danica Križnik, v podjetju 3 leta kot šivilja, mati dveh otrok, in Mira Mohor, referentka za blagovni promet, mati enega otroka, vse zaposlene v Kon- fekciji »Lisca«. Njihov skupen odgovor je: »Vsi občani imamo enake pravice ki dolžnosti, za ob čane pa se smatramo tudi ženske. Odveč bi bilo potem v ustavi posebej poudarjati ženske. Res pa je, da se ženske težje vključijo v razne organizacije z ozirom na obremenitev oziroma obveznost do družine. Za varstvo žensk pri delu je v našem podjetju dobro urejeno, saj Je obrat nov in sodobno urejen. Prejemamo tudi tople malice in kosila, ki so na razpolago tudi družinskim članom. Kosilo stane za zaposlenega 110 dinarjev, za družinskega člana pa 140 dinarjev. Tako Je zaposlena žena nekoliko razbremenjena, ker Ji ni treba kuhati kosila. Vsekakor pa je v Sevnici odprt problem otroškega vrtca ln igrišč. Sedanja dva vrtca za predšolske otroke ne moreta sprejeti vseh otrok, posebno vprašanje pa je varstvo šolskih otrok. Nujno bi bilo treba določiti prostor za otroško igrišče ln dodeliti sobo, kjer bi imeli svoj kotiček. V proizvodnji in v organih delavskega samoupravljanja se ženske uveljavljamo, saj je od 272 zaposlenih samo 14 moških ali od 21 članov de- lavskega sveta samo 2 moška.« Ivanka Božič: »Da bi bilo v tem letu naše podjetje čim uspešnejše!« Danica Križnik: »Želim še večji razmah podjetja v tem letu.a Mira Mohor: »Da bi nas domače tržišče založilo z zadostno količino surovin!« • V mizarski produktivni zadrugi sta nam Ela Jazbec, politlrka, zaposlena 10 let, mati enega otroka, in Pepca Hvala, politirka, zaposlena 4 leta, mati enega otroka, odgovorili: »Enakopravnost si Je žena izvojevala že - NOV. Pri izgradnji socialistične dežele zavzema žena pomembno vlogo. Tudi v proizvodnji smo enake moškim. Zaposlene ženske smo v podjetju zaščitene tako, da dobimo z ozirom na posebno delo še dodatno malico in mleko. Meniva, da je zaščita otrok v občini urejena.« Ela Jazbec: »Da bi v tem letu čimveč zaslužila.« Pepca Hvala: »Da bi bila zdrava, prav tako tudi moja družina.« Sevniške proizvajalke se dobro zavedajo svoje vloge v naši družbi, zato bi bilo prav, da upoštevamo njihove izjave. D. K. DOLENJSKI LIST Štev. 1 (Gb'7) Dejavnost krajevnih organizacij SZDL se stopnjuje Krajevne organizacije SZDL v videmsko-krški občini tekmujejo med seboj. Zaprosili smo prea.jdnika organizacijsko kadrovske komisije pri občinskem odboru SZDL Lojzeta Rih terja, naj nam kaj pove o uspehih tega tekmovanja. »Organizacijsko kadrovska komisija pri občinskem odboru SZDL je pregledala poročila KO SZDL za oktober in ocenila delo organizacij. Zal nam ni uspelo do konca decembra oceniti organizacije za delo v novembru, ker nam nekatere še niso poslale poročil. Ce želimo razpravljati o uspehih tekmovanja, moramo poudariti, da se je že v prvem mesecu tekmovanja opazila velika aktivnost in prizadevnost pri večini odborov krajevnih organiza cij Zlasti so se po mnenju komisije pri tem izkazale KO Brestanica, Senovo, Kostanjevica, Leskovec in še nekatere druge. Naštete organizacije so izboljšale svoje delo zlasti v novembru in decembru. Posebno so se izkazale v dobrih pripravah in izvedbi krajevnih konferenc« Ali je komisija ocenila organizacije za oktober na osnovi vseh postavk, ki jih vključuje tekmovanje? »Pri oceni tekmovanja v oktobru je komisija predvsem upoštevala in točkovala organizacijo in izvedbo tolmačenja osnutka nove ustave, stik s članstvom, porast članstva, pobiranje članarine in urejenost evidence. Ocena tekmovanja v novembru in decembru bo slonela na izvedbah krajevnih konferenc, pobiranju in odvajanju članarine, povečanju števila članstva, Programih dela za bodoče delo, ustanavljanju in aktivno- sti sekcij in delovanju odborov KO SZDL. Morda bi bralce zanimalo zvedeti nekoliko več o sistemu točkovanja. Komisija je namreč upoštevala organizacijo in pripravo sestankov, na katerih je potekal razgovor o osnutku nove ustave. Ker sta bila povsod predvidena po dva sestanka, je komisija upoštevala posa- Lojze Rihtar mezna področja KO, število volivcev, število udeležencev na sestanku in je tako ugotovila odstotek udeležencev. Ta odstotek je hkrati pomenil število doseženih točk. Povsod, kjer sta bila dejansko dva sestanka, se je število točk pomnožilo z dve.« Kako pa komisija ocenjuje delo podružnic, ki delujejo v sklopu krajevne organizacije? Ali neaktivnost podružnice lahko -bistveno vpliva na dosego točk krajevne organizacije? »Ni smoter tekmovanja, da poživimo dejavnost samo na sedežih krajevnih organizacij, temveč enako tudi na podružnicah. Zato število doseženih točk pri posameznih KO de- limo s številom vseh podružnic, ki delujejo v sklopu KO. Tako dobimo povprečno število doseženih točk. Prav zato je dolžnost krajevnih odborov, da skrbijo za delo svojih podružnic, da jim nudijo pomoč in jih smatrajo kot sestavni del njihove organizacije. Na območju naše občine je bilo prej 42 krajevnih organizacij, sedaj pa jih je samo 20; ostale so postale podružnice. Neaktivnost posameznih podružnic lahko torej odločilno vpliva na dosego točk KO.« In kako bo potekalo tekmovanje v tem letu? »Kljub teritorialni spremem-oi okraja bo letos tekmovanje nemoteno potekalo. Okrajni odbor SZDL v Novem mestu je prenesel 350.000 dinarjev kot del sredstev, predvidenih za nagrado najboljših KO SZDL, na okrajni odbor SZDL v Celju za področje zasavskih komun. Torej ni osnove, da bi zaradi tega nastal kakšen zastoj v tekmovanju.« Gostišča na Senovem dosegajo velik promet Na Senovem so tri gosti- mostu« na Senovem je v de-šča, ki dosegajo precejšen vetih mesecih lanskega leta promet. Zlasti . je obiskana doseglo tolikšen promet ka-restavracija in gostišče »Pri kor celo leto 1961; povpreč-mostu«. Zanimivo pa -je, da hi dnevni promet je lani zna-gostišča v mestu Videm-Kr- jai 40.000 dinarjev. Najbolj ško še zdaleč ne dosegajo uspešen je bil mesec julij, tolikšnega prometa. In kaj so takrat imeli povprečje temu vzrok? Gostišča na no 55.000 dinarjev dnevnega Senovem so dobro urejena, prometa. Ce bo šlo vse v re-predvsem pa točijo kvalitet- du D0 to gostišče letos ob ne pijače in tudi postrežba novilo kegljišce m urediio še je pohvalna. Kolektiv res- eno sobo ^ goste tavracije na Senovem je s svojimi prihranki ln in vesti- Prav je, da gostišča na Se- cijskim posojilom preuredil novem že sedaj razmišljajo tri sobe ln jih moderno opre- o letni sezoni. Gostišča v vi- mll Letos namerava urediti demsko-krški občini naj bi tudi vrt. Tudi gostišče »Pri Jih posnemala! Kakšna je vaša novoletna želja kot predsednika organizacijsko kadrovske komisije? Predvsem iskreno želim, da bi krajevne organizacije SZDL bile tudi letos delavne in da bi pri tekmovanju dosegle čim večje uspehe. Vsem članom SZDL pa srečno novo leto!« D. K. RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO VOŠČI VSEM POTROŠNIKOM SREČO V LETU 1963 IN SE PRIPOROČA! Senovški rudarji so presegli letni plan Računovodja rudnika na Senovem Franc Pušnik nam je postregel s sledečimi podatki: Kolektiv je sprejel obvezo, da bo v letu 1962 nakopal 210.000 ton premoga. Svojo obvezo pa je kolektiv ne samo dosegel, temveč tudi za pet odstotkov presegel: nakopal je 220.900 ton. Senovski rudarji so torej nakopali 10.900 ton več, kakor so v začetku leta planirali. Samo v decembru je bilo na- Novoletna želja tovariša kopanih 20.800 ton. Povpra- Pušnika pa je, da bi v tem sevanje po kvalitetnem se- letu nakopali vsaj toliko pre- novskem premogu je veliko, moga, kakor so ga lam. Izšla je 5. številka »NAŠIH POGOVOROV« Tudi v Krškem poslovalnice »PRESKRBE« Trgovsko podjetje »Preskrba« s Senovega je lanske obveznosti preseglo za 7 odst. To je kolektivu uspelo pred- POROČEVALEC KOMUNE VIDEM-KRŠKO vsem zaradi večje izbire v trgovinah in ker so modernizirali trgovske lokale. S pripojitvijo bivšega trgovskega podjetja »Promet« iz Krškega k senovski »Preskrbi« so nastale možnosti še za večji razmah tega podjetja. Trenutno''nameravajo povečati izbiro modne kon- No Senovem prevladujejo dečki Odkar imajo na Senovem sodoben zdravstveni dom in dobro organizirano zdravstveno službo, posebno porodniški oddelek, so na matičnem uradu zabeležili precej rojstev. V letu 1962 se je na Senovem rodilo 91 dečkov in 89 deklic, skupaj torej 180 otrok! Lani je bilo sklenjenih 35 zakonskih zvez, umrlo pa je 24 moških in 19 žensk. fekcije. Še v decembru je bila v Krškem otvoritev novega specializiranega lokala za prodajo galanterije, kozmetike, fotografskih aparatov in materiala, zlatnine, otroških igrač in drugega; za tovrstno prodajo so se odločili zato, ker na območju Spodnjega Posavja ni slične trgovine. Letos namerava trgovsko podjetje »Preskrba« preurediti še lokale v Koprivnici in Brestanici. Do leta 1965 bodo preuredili vse lokal* sa jih sodobno opremili. Občinski odbor SZDL je konec decembra izdal že peto številko »Naših pogovorov«. V uvodniku izvršni odbor občinskega odbora SZDL ugotavlja, da je SZDL v komuni napravila v letu 1962 odločen napredek. Zlasti so se večje krajevne organizacije močno utrdile in vsestransko razvile svojo dejavnost. Tako je postala organizacija SZDL najširša ljudska tribuna. Uspehi v zadnejm letu bodo spodbuda, da se bodo v letošnjem letu organizacije SZDL še z večjo vnemo lotile dela. »Naši pogovori« nadalje obravnavajo pripravo za občinsko konferenco, seznanjajo z vsebino seminarja za predsednike krajevnih organizacij, obravnavajo problematiko zaposlovanja ženske delovne sile v občini in na ffroko poročajo o poteku Izglasovan odlok o priznavalninah 20. decembra-je občinski ljudski odbor na ločeni seji Predlog o skrajšanem delovnem času nI bil sprejet Delavski svet podjetja Elekitro Krško je stavil predlog za skrajšan delovni čas. Svet za delo in delovna razmerja je predlagal ObLO, naj odobri skrajšan delovni čas 42 ur tedensko. Zbor proizvajalcev ObLO na seji 20. decembra pa zanj ni glasoval, ker smatra, da ni dovolj trdne osnove zaradi trenutnega gospodarskega stanja v državi. obeh zborov sprejel odlok o priznavalninah. Odlok določa, da se borcem in aktivistom NOV, udeležencem španske državljanske vojne in predvojnim polntićnim revolucionarjem lahko prizna priznavalnina kot materialno priznanje družbe za njihove usluge. Priznavalnina se lahko prizna tudi ožjim sorodnikom pokojnih oseb, kfi pridejo v poštev za priznavalnino, če jih je pokojnik preživljal. Pravico do preživnine imajo vse osebe, ki so stare nad 50 oziroma 55 let ali če so nezmožne za delo. krajevnih konferenc SZDL. Zlasti so zanimivi odgovori na nekatera važnejša vprašanja, ki so bila postavljena na krajevnih konferencah SZDL. 15. januarja občinska konferenca SZDL 15. januarja se bo ob 8. uri pričela v sindikalni dvorani Tovarne celuloze in papirja občinska konferenca SZDL Videm-Krško. Prisostvovalo ji bo 110 delegatov in nekaj gostov. Vsi delegati so že prejeU poročilo o delu SZDL v občini, referat o bodočih nalogah in predlog kandidatne liste za nov občinski odbor SZDL. Za razliko od prejšnjih let, ko so občinske konference obravnavale celotno problematiko komune, bo ta konferenca pedvsem obravnavala tiste probleme in uspehe, ki zavirajo, ozir. pospešujejo razvoj gospodarstva v komuni Konferenca bo sprejela tudi več sklepov za bodoče delo SZDL. Pripojitev gostiSča Delovna kolektiva gostišča »Pri mostu* v Krškem in hotela »Sremič- sta se sporazumela, da se s 1. januarjem pripoji gostišče -Pri mostu« hotelu »Sre-nrič". Sklep je na zadnji seji potrdil tudi ObLO. Povsod vedro razpoloženje ob novoletnih praznikih V Kostanjevici, Leskovcu, Brestanici, na Senovem, v Vidmu-Krškem in v vseh ostalih krajih videmsko-kr-ške občine so letos ljudje praznovali in dočakali novo leto v vedrem razpoloženju. Dvorane, gostišča in zadružni domovi so bili vsaj tega dne premajhni. Ob polnoči so si ljudje stisnili roke in si želeli vse najboljše. Zabave so trajale vse do jutra. Med tem časom pa so ne-kuteri ljudje normalno opravljali svojo službo. To so bili tisti, ki so vedno in v vsakem času v službi ljudstva Dežurni zdravnik krškega zdravstvenega doma dr. Jože Pire Je imel med novi-letnimi prazniki polne roke dela. Kar 13-krat so ga poklicali k bolnikom na dom. Največ Je bilo prehladnih obolenj. Bilo je tudi 8 poškodb, od tega tri težje. Novoletna želja dr. Jožeta Pirca: da bi bilo čim manj bolnikov! Dr. Jože Cakš, dežurni zdravnik Zdravstvenega doma na Senovem, Je obiskal na domu 11 bolnikov, ki imajo razne kronične bolezni, nekaj pa je bilo tudi prehladov: Poškodb in nesreč med prazniki na Senovem nI bilo. Novoletna želja dr. Cakša: da bi v Krškem vsaj letos dogradili zdravstveni dom. Dr. VJekosUv 1 rlan, dežurni zdravnik Zdravstvene postaje v Kostanjevici, Je opravil 15 obiskov na domu. V glavnem Je šlo za pljučnice in gripe. V ambulanto je prišlo 11 bolnikov, ki redno prejemajo injekcije. Bih pa sta še dve manjši poškodbi. Novoletna želja dr. Frlana: da bi bil v tem letu vsaj vsako soboto popoldne in nedeljo prost Na postaji ljudske milice v Krškem niso imeli veliko dela. 1. januarja je bila sicer v Krškem manjša prometna nesreča, to je bilo vse. Dežurna miličnika sta bila Alojz Kopina in Jože Stopar. Postaja Jb tudi organizirala nočno patrolo z namenom, da po potrebi pomaga občanom. V patroli sta bila Miha Ger-šak in Anton Ivanek. Novoletna želja komandirja postaje Ignaca Prijatelja: da bi bili državljani disciplinirani in pošteni in da bi bilo čim manj prometnih nesreč! Vsem pa želi veliko zdravja ln uspehov. Na Senovem ni bilo nobene prometne nesreče, dežurna miličnika Marjan Vresk in Jože Mužina zato tega dne nista imela nobenega dela. Oba pa želita občanom srečno novo leto. Ko smo zavrteli telefonsko številko 02 Kostanjevica, so nam ljubeznivo povedali, da je novoletno praznovanje tudi tam potekalo v veselem, tovariškem vzdušju. Dežurni miličniki Martin Boltez, Viktor Franko in Branko čuk so bili tudi tu brez dela. Novoletna želja komandirja postaje LM Venčeslava Kofoia: da bi naslednje silvestrovanje potekalo prav tako mirno kakor letošnje in da bi bilo čim manj nesreč! Ob novoletnih praznikih Je bila v krški lekarni dežurna mr. ph. V lasta Herzog. Izdala je zdravila na približno 100 receptov. Njena novoletna želja je, da bi bili ljudje zdravi. Vodja podružnične lekarne na Senovem Slavka Pibernik je izdala zdravila na 40 receptov. In njena novoletna želja: da bi lekarna dosegla čim večji promet. Nenavadno malo prometa je bilo tudi na krški pošti. Dežurni telefonistici Anica Ko-vačič in Julka Andrejaš sta posredovali samo 50 medkrajevnih telefonskih pogovorov, čeravno jih je v drugih dneh povprečno 300. Več krajevnih pogovorov pa je bilo točno ob 24. uri, ko so si predstavniki delovnih kolektivov te-lefonlčno čestitali. Tudi pismonoše so imeli zadnje dni v decembru polne roke dela. Dnevni promet znaša okoli tisoč navadnih pisemskih pošiljk, v prazničnih dneh pa se je to število povzpelo kar na 7.000. Pa kljub temu so pismonoše vestno opravili svoje delo. Novoletna želja upravnika pošte Hermana Pregla: da bi bile stranke z našim delom tudi to leto zadovoljne in da bi bila letos dograjena v Vidmu-Krškem avtomatična telefonska centrala. Tudi trgovska podjetja so dosegla v ponedeljek, 31. decembra, velik promet. Trgovsko podjetje »Resa« v Krškem Je imelo kar 9 milijonov dinarjev prometa. Računo-vodkinja Nada Presker ima sledečo novoletno željo: da bi podjetje doseglo v tem letu čim večji promet. Trgovsko podjetje »Preskrba« na Senovem pa je imelo 31. decembra 6,500.000 dinarjev prometa. Največ so ljudje kupovali živila in perilo. Novoletna želja direktorja trgovskega podjetja Franca Dornika: da bi zadovoljili kupce in da bi dosegli čim večji poslovni uspeh. Trgovsko podjetje »Otok« v Kostanjevici je imelo tega dne 1,400 000 din prometa. S tem Je izpolnilo letni plan prometa, ki Je znašal 135,000.000 dinarjev. Novoletna želja direktorja trgovskega podjetja Ivana Barbiča: da bi v letošnjem letu dosegli vsaj tolikšen promet, kakor smo ga v lanskem. Še mnogi so bili med prazniki v službi: železničarji, sprevodniki in šoferji, veterinarji in drugi. Vsem tem kakor tudi vsem v tem sestavku omenjenim srečno novo leto! n. k. »1 DOLENJSKI UST Veselje najmlajših v trebanjski občini Od 28. do 30. decembra je dedek Mraz obiskal 13 pionirskih odredov naše občine. Pionirji so sami pripravili programe, ki so jih izvedli ob novoletni jelki, dedek Mraz pa je po nekaterih pionirskih odredih obdaroval pionirje posamezno, drugod kolektivno, kakršne so pač bile želje in potrebe pionirjev. V manjših krajih so se predšolski otroci pridružili pionirjem, v večjih, v Trebnjem, na Mirni, v šentrupertu in v Mokronogu, pa so DPM posebej pripravila obdarovanje za najmlaj- TREBANJSKE NOVICE še. Razpoloženje je bilo povsod praznično in več kot 2500 šolskih otrok in 500 predšolskih bo ohranilo letošnje novoletno praznovanje v lepem spominu. Občinska ZPM Trebnje je že novembra začela misliti na praznovanje novoletne jelke. Ker v nekaterih krajih, kot so Sela-Sumberk, Vel. Gaber, Čatež, Dobrnič, Knežja vas. Dol, Nemška vas, Trebelno in Jelševec, nimajo možnosti za zbiranje denarnih sredstev, smo se odločili, da občinska ZPM Trebnje zbere denarne prispevke od vseh ustanov in delovnih organizacij v občini. Zbrana sredstva smo potem razdelili po šolah glede na število otrok. Ce se kje ne bi smela delati razlika med otroki hribovskih vasi in nižinskih predelov, potem je to prav gotovo novoletna obdaritev, posebno če pomislimo, da so vsi otroci člani socialistične družbe. Občinska ZPM nima finančnih sredstev, da bi lahko sama organizirala novoletno obdaritev, zato smo poslali prošnje za denarni prispevek na 35 ustanov in podjetij. Prošnje so pri nekaterih kolektivih naletele V nedeljo v Trebnjem skupščina Počitniške zveze Nedavno .e novi plenum občinskega komiteja LMS v Trebnjem proučeval možnosti za ustanovitev družin Počitniške zveze. Člani so (poudarjali, da bi v okviru PZ lahko pripravili mladino prijetno razvedrilo. Na seji so izvolili 5-člansko komisijo, ki bo pregledala vse aktive, ki bi lahko ustanovili družine Počitniške zveze. Takih aktivov je nedvomno precej, saj so mladinci na letnih konferencah po aktivih kovali načrte. ■ Lani so kolektivi elektrogospodarskih organizacij v Sloveniji proizvedli In oddali v potrošnjo nad 3 milijarde kilovatnih ur električne energije. S tem so dosegli tretjino Jugoslovanske proizvodnje električne energije. V primerjavi s prejšnjimi leti je bil dosežen velik napredek. Razen tega se je lani občutno povečal izvoz električne energije v Italijo in Avstrijo. kako bi izkoristili prosti čas, kam bodo šli na izlet in podobno. Na podlagi teh in podobnih ugotovitev bodo 13. januarja sklicali ustanovno skupščino Počitniške zveze v Trebnjem kjer bo-bo izvolili organe PZ, seznanili mladince s pravili in dejavnostjo te organizacije in naredili načrt predavanj, izletov in letovanj. Na plenumu so obravnavali tudi šolo za življenje. Lani so imeli vrsto predavanj, letos pa bodo poleg predavateljev Ljudske univerze pomagali tudi člani Kluba dolenjskih študentov. V odgovor starejšim, češ da mladina ne dela, so sklenili, da bodo o svojem delu marljivo pisali v časopise, teT so v ta namen osnovali odbor za tisk. Arigelca Pekolj na veliko razumevanje, spet drugje na gluha ušesa. Za novoletno obdaritev otrok so prispevali: »Dana« (Mirna) 20.000 din; Gostišče »Grmada« (Trebnje) 3.000 din; »Hrast« (Sentlovrenc) 7.000 din; KB Novo mesto 10.000 din; »Kino«-Trebnje 2.000 din; Kovinsko podjetje Trebnje 50.000 din; Krojaško podjetje Trebnje 3.000 din; KZ Trebnje 100.000 din; Mizarsko podjetje Trebnje 3.000 din; ObLO Trebnje 200.000 din; občinski odbor SZDL Trebnje 80.000 din; Opekarsko gradbeno podjetje Mirna 8.000 din; OZZSZ Novo mesto 30.000 din; »Pečar« (Trebnje) 3.000 din; »Pe-karija« (Trebnje) 3.000 din; Sindikat TSS Mirna 25.000 din; Trgovsko podjetje »Gradišče« (Trebnje) 23.000 din; trgovsko podjetje »Tržan« (Mokronog) 30.000 din; Vodna skupnost Dolenjske (Novo mesto) 10.000 din; Zdravstveni dom Trebnje 10.000 din in DZS zbirko knjig. Vsem, ki so z denarnimi prispevki omogočili novoletno praznovanje otrok v naši občini, članom DPM ter učiteljskim kolektivom, ki so požrtvovalno pomagali v pripravah na novoletno jelko, na tem mestu v imenu najmlajših iskrena zahvala. Občinska ZPM, Trebnje VELIKA LOKA: ljudje želijo predavanja Pred kratkim je bila v Veliki Loki krajevna konferenca Socialistične zveze. Iz predsednikovega poročila ;e bilo razvidno, da se je stari odbor SZDL premalo zavzemal za reševanje problemov tega kraja, medtem ko je zelo dobro deloval poravnalni svet; ugodno je rešil 46 primerov in le 6 sporov pa so predlagali sodišču. V razpravi so menili, da želijo predavanja o kmetijstvu, samoupravljanju in zunanji politiki. Novemu odboru so naložili, naj spremlja gospodarski razvoj kraja, skrbi za živinorejsko raven in krepi samoupravljanje. M. S. „Osnovna naloga ekonomske enote..:" — Odnosi so se uredili. Delavski svet se sestaja vsaka dva ali tri tedne. — Kakšna naj bo naloga ekonomske enote? Mislim, da je osnovna naloga EE, da povečuje proizvodnjo, izboljša kvaliteto izdelkov in j'h izvaža. Na tem področju smo že veliko naredili. — Suhor je precej oddaljen od Metlike. Vsem okolišnim vasem pa manjka dobrih poti. Ljudje najbolj pogrešajo rnlin. O večjih krajevnih problemih ne bi mogel govoriti. Francu Pirkovlču, mojstru v lesno predelovalnem podjetju Metlika, sem postavil tale vprašanja: Kaj štejete za letošnji največji uspeh? Bi povedali kaj o razvoju podjetja, njegovih notranjih odnosih? Kakšne so naloge ekonomske enote? Hočete kaj METLIŠKI TEDNIK povedati o krajevni problematiki? Vaša novoletna želja? Povabil me je v jedilnico delavske menze pri podjetju ln začel odgovarjati: Belokranjska trikotažna industrija METLIKA PROIZVAJA KVALITETNO IN MODERNO 2ENSKO PERILO, KI SI JE UTRLO POT 2E NA VSA TRŽIŠČA. ZAHTEVAJTE V VSEH TRGOVINAH PERILO »BETI«! Srečno novo leto 1963! „Niste nas pozabili - hvala vam!" Nasmejanih obrazov, s šopki rdečih nageljnov na prsih so sedeli za mizami, pogrnjenimi z belimi prti, in pričakovali obed. V prostorih restavracije hotela v šmarjeških Toplicah je bilo 28. decembra zbranih okoli 40 (vabljenih nad 50) upokojenih članov delovnega kolektiva Cestnega podjetja iz Novega mesta. Prišli so iz vseh obratov: novomeškega, kočevskega, črnomaljskega in drugih. Odzvali so se pozivu delavskega sveta in se razveselili skromnih daril, ki jim jih je podelilo Cestno podjetje- V imenu delavskega sveta se je upokojenim članom za njihovo delo zahvalil predsednik DS tovariš Kulovec, za njim pa še predsednik upravnega odbora Cestnega podjetja tovariš Vodopivec in najstarejši upokojeni član cestnega kolektiva tovariš Peček. »Dokler si na cesti, te vsakdo vidi, ker je treba delati. Ko iztrošiš svoje moči, pa le malokdo. Celoten kolektiv cestnega podjetja nas je povabil, zato se mu v imenu vseh zahvaljujem. Niste nas pozabili, hvala vam!« je potem dejal nekdo med upokojenci. »Dolžnost kolektiva je bila, da vas za ves trud in dolgoletno delo pri vzdrževanju in gradnji cest nagradi. Vendar je nagrada samo skromno priznanje za vso »Omejil se bom samo na najvažnejše. — Letos smo obnovili strojni park in uredili organizacijo uprave. Ko smo dobili novega direktorja, se je stanje popolnoma spremenilo. Delamo vse za izvoz. Do zdaj smo presegli plan za okrog 8 milijonov dinarjev. Prihodnje leto nameravamo ustvariti blizu 220 milijonov dinarjev brutoprodukta. Razveseljivo je, da to lahko pričakujemo ob večji letošnji produktivnost'. Podjetje se bo povsem preusmerilo v izdelovanje finalnih proizvodov. Dedek Mraz na Lokvici Tudi na Lokvici so cicibani in pionirji težko pričakovali dedka Mraza. Zadnjo nedeljo pred novim letom so se vsi zbrali v društveni sobi, kjer je bil kulturni spored za otroke ln odrasle, na koncu pa Je prišel še dedek Mraz. Obdaroval je vse, ki so ga prišli čakat. Mladinskemu aktivu se moramo zahvaliti, da je bilo novolclno praznovanje take lepo. Ni še dolgo, kar je bil mladinski aktiv ustanovljen, v kratkem času pa je zelo napredoval. Večkrat organizira zabave s plešem, ki se jih udeležujejo tudi mladinci ln mladinke iz sosednjih vasi. Mladina si želi še gramofona z zvočnikom in večjo sobo, ker je sedanja premajhna. Denarja aktiv skoroda nima. — Včasih pobirajo prostovoljne prispevke, s katerimi plačajo odškodnino za gramofon. Zdaj, ko so organizirali dedka Mraza, pa so jim pomagali Zveza borcev, gasilsko društvo in drugi. Kupili so bonbo-. ne in druge sladkarije, ki jih nI moč narediti doma. piškote pa so vaška dekleta same napravile. Aktivu želimo v novem letu šo mnogo uspehov ln veselja pri delu! Jože Nemani« OBVEZNA KONTROLA BOLNIŠKIH DOPUSTOV S lI "no • "' — - -\ Med zakonskimi osnutki, ki jih je sprejel zvezni j g izvršni svet na zadnji seji, je tudi osnutek zakona i I o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstve- jj 1 Hem zavarovanju. Njegov namen je uvesti v zdrav- g a stvenem zavarovanju obvezno in učinkovitejšo kon- B I trolo nad zdravljenjem bolnih zavarovancev, hkrati g 1 pa preprečiti zlorabe tega zavarovanj^. » v - • * m Da je bil tak zakon potreben, kažejo mnogi pri- ■ meri. Tu mislimo predvsem na to, da se bolni zaya> 1 1 rovanci dostikrat niso zdravili tako, kot jim je na- 1 i ročil zdravnik, in da so s tem podaljševali čas zdrav- g 1 ljenja. To je skupnost stalo mnogo denarja. • § Vzemimo ta primer: nekdo je dobil od zdravnika 1 §j navodilo; da mora biti v postelji in jemati zdravila, g 1 Namesta tega je opravljal poljska dela, zdravila pa jj g so ležala na nočni omarici. Bolezen se je poslabšala, § jj nastale so komplikacije in zdravljenje se je namesto g H enega tedna zavleklo na mesec dni ali več. Potrebni g E so bili ponovni pregledi in nova zdravila, morda 1 E tudi zdravljenje v bolnišnici, in ves ta čas jc bilo g delovno mesto tega neugobljivega bolnika prazno. Novi zakon zato predvideva obvezno organizirano 1 1 kontrolo glede pravilne uporabe odobrenega bolni- § 1 škega dopusta v delovnih organizacijah in komu- 3 1 nalnih zavodih za socialno zavarovanje- Kontrolni i I organi bodo lahko intervenirali neposredno in učin- B J kovito, saj bodo izplačevanje hranarine takoj usta- i I vili, če bodo ugotovili, da zavarovanec ne upošteva navodil zdravnikov ali da med bolniškim dopustom 1 opravlja kmetijska ali druga dela. Vsekakor se splača žrtvovati sredstva in čim i g bolje organizirati to kontrolo. Tako bomo lahko pri- J hranili mnogo denarja. In kar je še posebno važno, § prispevali bomo v borbi za ohranitev zdravja ln i g delovnih sposobnosti naših ljudi. Mtiiiiiiiiiiiiiuiilliil.....JdiFiiDNitJjji n j.....Jlijj JIMHH Jltu......11 ui i i Kl ih 11 bi 11N111j t ti d.....:) j 11m11 ji 111 u > ti mi t^i 11: i r run i: i.......niuiiiiuiiiMMiiiiimniimiiiiii 35 milijonov za metliški vodovod V Metliki se že vrsto let ukvarjajo z vprašanjem, kako bi uredili vodovod severno od središča občine. Graditi so pričeli že pred drugo svetovno vihro, ponovno, pa so dela zastavili v letih 1954 do 1956. Zaradi pomanjkanja sredstev jim nI uspelo zadavoljiti toliko in toliko prebivalcev svoje občine in jih oskrbeti s pitno vodo. Ker je v zadnjem času spet splavala na površje potreba po nujni dograditvi Vodovoda, se na občini resno ukvarjajo z vprašanjem. Celotna ureditev vo- dovodnega omrežja, kjer na-meratajo nadoknaditi to, česar niso mogli v preteklem obdobju, bi veljala okrog 100 milijonov dinarjev. Tako velikih investicij pa ne premorejo, zato banijo vodovod graditi v etapah. Za prvo etapo bodo imeli skoraj 35 milijonov dinarjev, ki jih nameravajo porabiti prihodnje leto. Glede na pomanjkanje sredstev je pričakovati, da bo vodovod dokončno urejen šele v nekaj letih, celotno metliško področje pa bo napajalo 13 večjih zajetij. vašo požrtvovalnost. Želim, da bi se še večkrat dobili v takem krogu kot tukaj,« je pripomnil direktor Cestnega podjetja tovariš Franc Go-renc. Prijateljsko razpoloženi u-pokajeni tovariši so se potem v pogovoru izpovedali drug drugemu. Iz vsakega pogovora je bilo čutiti osrednjo misel: rad bi še ostal na cesti, ker sem jo vzljubil, ker je del mojega življenja... Potem so sproščeno zapeli in poslušali vedro razpoložene prijatelje, ki so pripovedovali dogodivščine s ceste. Vsem je bilo žal, ko so se razšli. »Kmalu na svidenje!« so si rekli in si voščili srečno 1963. leto. Občni zbor čebelarjev na Vinici 16. decembra je bil na Vinici občni zbor čebelarske zadruge. Po poročilu predsednika Franca i Kalčevloa je bila razprava, v kateri je bilo precej govora o organizacijskih vprašanjih družine in o premajhnem številu včlanjenih čebelarjev. Več kot polovica čebelarjev namreč ni včlanjena v čebelarski družini. Da bi bilo delo v prihodnjem letu čim uspešnejše, so sprejeli sklep, da bodo organizirali več kvalitetnih predavanj. Nekaj predavanj bodo imeli tudi strokovnjaki iz Ljubljane kar pred čebelnjaki, da bi bila bolj nazorna. Razen tega bodo skušali zvišati tudi število članov. Družina je ponovno izvolila za predsednika tovariša Franca Kalčeviča in za tajnika tov. Avgusta Kravosa. .S D. NAJBOLJŠA VEZ Kot naročnik domačega lista in njegov redni bralec v daljni Makedoniji, želim srečo, zadovoljstvo in mnogo uspehov v letu 1963 vsem prebivalcem Dolenjske. Čestitkam se pridružuje tudi Peter Panijan. NAŠI FANTJE ČESTITAJO Vsem prijateljem priljubljenega Dolenjskega lista, posebno pa domačim, vošO;jo za novo leto z najboljšimi željami vojaki iz Kumanova. Stanko Požun iz Dobrave, Alojz Zveglič iz Zabukovja, Ciril Poljane iz Sp. Vodal, Alojz Blažič iz Grčevja. TREBANJSKI FANTJE ki služijo vojaški rok v Sme-derevsk Palanki, čestitajo za novo leto vsem bralcem domačega lista, vsem in.ovni m ljudem, posebno svojcem. Janez Podpadec, Alojz Starič, Jože Miklič. Ivan Ko-relc, Franc Papež. DOLENJSKI LIST Stev. 1 (667) Eden izmed mnogih, ki so poznali cesto Kdor bi hotel natančno popisati življenjsko pot Jožeta Prhneta, enega izmed petdesetih upokojencev cestnega podjetja v Novem mestu, bi moral uvodoma podčrtati besedi čisti pro-letarec, kot pravi Prhne sam. Bil je proletarec od malih nog do današnjih dni in bo takšen ostal do konca. Zato njegova pot ni bila postlana z rožami. To je zlasti vedel v času, ko NAŠ OBISK se je razvijal v fanta. Takrat je bil štiri leta na Grmu pri Novem mestu in za nekaj denarcev opravljal najrazličnejša dela. Potem ga je zamikalo, da bi okusil državno službo. To je bilo težko dobiti, ker starojugoslovanski režim ni bil nikoli naklonjen pro-letarcu. Vendar je Jože poskusil srečo in sestavil prošnjo, da bi ga vzeli na cesto. »Za državno službo smo se dobesedno tepli, saj je bilo naenkrat od osem do dvanajst prošenj za eno delovno mesto. Uspel je tisti, ki se je predstojnikom zdel najmočnejši in najbolj bister,« je poudaril Prhne in nadaljeval: »Marca 1962 je minilo 24 let, kar sem se prvič spoprijel z delom na cesti. Po enem letu, ko smo delali novo cesto od Drašičev proti Vi-vodini, pa sem postal že delovodja. To sem ostal * manjšimi spremembami do upokojitve.« »Kako ste doživeli oku Pačijo?« »V NOB sem začel zgodaj sodelovati. Partizanom sem dajal strelivo. 1. julija 1942 me je neka ženska izdala. Italijani so me precej imeli na spisku talcev. Na cesti nisem bil več varen, moral sem stran. Tistikr?.t sem bil že organiziran, najprej v belokranjskem odredu, kasneje pa sem odšel v Cankarjevo brigado.« »Menite, da je cesta odigrala pomembno vlogo med NOB?« »Vsekakor. Po njej se je v glavnem premikal sovražnik, naši ljudje — cestarji pa so o vsem obveščali partizane. Kadar smo cesto minirali, je bil sovražnikov premik zavrt.« »Kaj lahko človek doživi na cesti, kaj lahko vidi?« »Veliko lepega in slabega. Vendar cesto vzljubiš, prirasla ti je k srcu in se težko ločiš od nje.« »Kam pa zdaj, ko ste upokojeni?« »Prav to je najteže, ugan- ka, ki je ne vem ' rešiti. Nekaj mesecev bom de- lal še kot delovodja pri cestnem podjetju. Ko pri- dejo mlajši, se bom umaknil. Težko bo vzdrževati štiri otroke. Pokojnina je majhna. Če bi mogel kupiti vsaj krpo zemlje, da bi po-vrtnino doma pridelal! Toda najhujše — vojna — je vendarle mimo. Srečno sem jo prestal, zakaj ne bi tudi tega?« S šopkom na prsih je potem sedel med svoje, ki so se zbrali v Šmarjeških Toplicah, da bi se ob dobri kapljici pogovorih o tem in onem. Zelo so bili hvaležni svojemu podjetju, da jim je pripravilo res prisrčno srečanje z vsemi upokojenimi cestarji in uslužbenci cestnega podjetja, ki so preteklo leto izpolnili pogoje za upokojitev. Tudi Jože Prhne se bo rad spominjal tega dogodka. Ivan Zoran Hvala prostovoljnim krvodajalcem V preteklih štirinajstih dneh so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Terezija Jerič, Cita Peterlin, dijakinji ekonomske srednje šole v Novem mestu; Marija Zarkovič, Anica Kraševec, Franc Lipar, Janko Mušič, Boris Ožbalt, Joža Brulc, Marinka Logaj, Nada Vodlan, Zofija Mihelič, Marija Bre-zek, Erika Zupan, Vanja Murn, Mara Zegarac, Stanislava Zen, Marta Klemenčič, Helena Kas te lic, Slavka špes, Vlasta Golobic, Vera Hočevar, Štefka Zahrastnik, Ida Krajšek, dijaki učiteljišča v Novem mestu; Draga Mislej, članica kolektiva osnovne šole Novo mesto; Marjeta Peč-nik, Mihelca Tomšič, Anton Strajnar, Jože Dolinar, Albin Jerele, Drago Rajner, Pavel (sipaš iz gostinskega podjetja Grad Otočec; Leopold Pauček, posestnik iz Podgore; Franc Pauček, delavec iz Podgore. Vera Bartol j, Marjeta Ahlin, Marjan Slak, Peter Trinko, Breda Nemanič, Janez Dular, Franc Trček, Marija Zupančič, Fani Florjančič, Marija Bertoncelj, Martina Struna-belj, Marta Zidar, Ivanka Zupančič, Sonja Južna, Jože Šuntaj, Franc Halozar, Franc Kralj, Marija Organ, Vera Drakulič, Uroš Dular, Mirko OD 1. DECEMBRA 1982 DO 8. JANUARJA 1963: 1.127 NOVIH NAROČNIKOV Se 270 novih naročnikov in bralcev je dobil naš pokrajinski tednik zadnjih 14 dni — in skoraj bi dosegli redno tedensko naklado 20.000 izvodov, če . •. Ta nesrečni »če«! Vsako leto se okrog novega leta naroči na časnik po več sto novih naročnikov, prav toliko pa jih žal domači tednik tudi odpove. Ta »bolezen« je verjetno nalezljiva, saj se ponavlja že vrsto zadnjih let. Tudi ta teden smo izgubili približno 300 starih naročnikov; mnogi med njimi so napovedali odpoved lista že lani v jeseni ali v začetku zime, mnogi pa prav zadnje dni. Temu ni všeč morda kak članek ali kritika, onemu spet ne oblika lista, tretji nam piše: »Odpovem se listu začasno; ko si bom spet premislil, ga znova naročim ...« Zares, družina bralcev in prijateljev domačega pokrajinskega časnika bi štela te dni že 20.000 imen, če ne bi bilo nesrečnega »če« ... No, saj še ni prepozno. Cela vrsta starih naročnikov bo že čez nekaj tednov spet pisala: »Znova se naročam na naš list...«, drugi ga bodo morda obnovili kasneje. Naša akcija za pridobivanje novih naročnikov pa teče naprej. Zadnjih 14 dni so bili najuspešnejši spet pismonoše v novomeški, videmsko-krški, trebanjski in sevnlški občini, skupno stanje po dobrih 6 tednih pa je naslednje: BREZICE: ... 97 novih naročnikov ČRNOMELJ: . . 62 novih naročnikov METLIKA: ... 44 novih naročnikov NOVO MESTO: 402 nova naročnika TREBNJE: ... 92 novih naročnikov SEVNICA: ... 96 novih naročnikov VIDEM-KRSKO 212 novih naročnikov Razne pošte: . . 112 novih naročnikov Inozemstvo: . . 10 novih naročnikov Pošta Novo mesto je dobila do zdaj že 159 novih naročnikov, od tega Vinko Dragman 60, Nace Pavec 27 in Jože Repie 27; pošta Videm-Krško ima 61 novih naročnikov (Karel Gorska 17. Nace Boros 17 itd.); pošta Leskovec pri Krškem ima 46 novih naročnikov, od teh pa jih je kar 35 pridobila Anica Roštohar; pošta Brežice ima 38 novih naročnikov (Frunc Glogovšck 11, Zvonko Brstovšek 10 itd.); pošta Sevnica je pridobila 30 novih naročnikov, po-*ta Metlika 30 itd. Vse pošte, KO SZDL in sirKUkalne podružnice prosimo, da z zbiranjem novih naročnikov vneto nadaljujejo! Čadonič, Slavko Pavlakovič, Jože Ogrinc, Vida Pugelj, Vera Mavsar, Janez Košir, Marija Zibert, Marija Slane, Stane Fuks, Franc Koprivec, Tone šlampohar, Jože Hribar, Roman Zupančič in Ema Lavtižar, dijaki učiteljišča v Novem mestu; Franc Repa, Alojz Derganc, člana kolektiva »Gorjanci« Straža; Jožeta Cunk, dijakinja ekonomske srednje šole v Novem mestu. Vsem: prisrčna hvala! Košarkarji pred kvalifikacijo V soboto, 22. decembra, so košarkarji novomeškega Partizana premagali ekipo Partizana Tabor z rezultatom 41:39 ( 20:25). Tekma Je bila odigrana na Taboru v okviru priprav novomeških košarkarjev za kvalifikacije, ki bodo 15. januarja 1963. Kovorneščam so v tej tekmi preizkusili kar 10 igralcev. Ze takoj v začetku se je pokazalo, da še zdaleč niso pripravljeni za težke kvalifikacijske tekme za vstop v drugo slovensko ligo, to je prejšnjo slovensko, ker je hrvatsko-slovenska liga ukinjena. Igralcem je primanjkovalo zlasti kondicije, pa tudi pri streljanju na kot so bul precej netočni. To pa Je razumljivo, saj so po zadnji prvenstveni tekmi Imeli en sam trening, pa le ta Je bil v telovadnici v Vavti vasi, ker je telovadnica v novomeški gimnaziji v popravilu. V soboto so taborjanl v začetku pod vodstvom enega najboljših strelcev slovenske lige Les Jaka silovito napadli ter si do polčasa priborili pet točk naskoka. V drugem polčasu pa so se NovomešCnnl popravili, nižali razliko, dve minuti pred koncem izenačili in zmagali. Pripomniti pa Je treba, da so igra- li taborjanl brez najboljšega igralca Slane, vendar zmagi Novega mesta ni kaj oporekati. Novomeščani so igrali z naslednjim moštvom: J. J. Setina, F. setina, Spli-hal, Kopač, A. Petrič. J. Patrič, Potrč, Knol, Blažič in Jereb. Pripravljalni odbor za JPI v letu 1963 Na pobudo občinskega odbora Ljudske tehnike in občinskega odbora SZDL v Novem mestu so pred kratkim osnovali pripravljalni odbor za sestavo tekmovalnega programa Jugoslovanskih pionirskih iger, v letu 1963, ki se bodo začele z geslom »Tehniko mladim!« Naloga tega odbora bo tudi zbrati sredstva za uspešen tehnični pouk v osnovnih šolah. Priznanja zaslužnim telesno-vzgojnim delavcem Na zadnji, poslovilni seji upravnega odbora Okrajne zveze za telesno kulturo, ki je bila 23. decembra, so izvolili delegate v začasne upravne odbore okrajnih zvez Ljubljana in Celje ter podelili več priznanj zaslužnim delavcem. V začasni upravni odbor OZTK Ljubljana so bili izvoljeni: Jože Glonar, Franc Segedln, Ivo Likavec, Franc Moljk, Mihela Slnigoj, Danilo Kovačič, Alojz Serini. Vinko Smrekar in Ruta Kovačič. V začasni upravni odbor OZTK Celje pa so bili izvoljeni: Janez Breskvnr. Slavko Urliančic. Drago Bizjak, Slavko Vidmar in Drago Šetinc. Na seji je bilo razen tega podeljenih 11 partizanovih zlatih priznanj, 30 partl-znnovih srebrnih priznanj, 60 zlatih plaket s priznanjem, 80 srebrnih plaket s priznanjem. 60 bronastih plaket s priznanjem in 200 priznanj. Predsednik OZTK Novo mesto tov. Jož« Malic se je vsem sodelavcem zahvalil za večletno delo in trud pri razvijanju telesne kultur«, v t Imenu občinskih zvez pa se je dosedanjemu vodstvu zahvalil tov. Alojz Serini iz Novega mesta. šf. 99 nagrad Mnogo naših bralcev in naročnikov je spraševalo zadnje tedne: BOSTE LETOS SPET KAJ RAZPISALI? BO KAJ? No, pa smo se odločili: novoletno nagradno žrebanje bo, čeprav malo drugačno, kot smo ga bili vajeni zadnja leta. Marsikdo nam je svetoval tudi takole: »Samo stare naročnike upoštevajte, nas je veliko!« Drugi spet so vedeli povedati: »Letos žrebajte samo nove naročnike, tiste iz zadnjega leta! Nas je posebno veliko, dajte nam za to kakšno priznanje!« Eden nam je celo pisal: »Ker me lani niste dali v žreb in nisem nič dobil, odpovem Dolenjski list, ker sem užaljen ...« Vidite, takele prihajajo v našo upravo. Toda kako bi rešili vi vso reč tako, da bi bili vsi zadovoljni? Naklada znaša 19.530 izvodov na teden, od tega je skoraj 18.500 rednih naročnikov, ki prejemajo tednik na domači naslov — nagrad pa imamo 99 ali pa včasih 100! Nagrado prejme lahko res le tisti, ki je izžreban, še vedno velja: sreča je opoteča.., Med našimi naročniki — verjetno pa tudi med bralci — prevladujejo ženske; zato smo letos izbrali tri prve nagrade, ki so namenjene predvsem našim zvestim bralkam: HIM0 HLADILNIK (75 litrov) - vreden 75.000 dinarjev SESALEC ZA PRAH - vreden 30.000 dinarjev JEDILNI SERVIS - vreden 10.000 dinarjev in 96 KNJIŽNIH DARIL naših znanih domačih založb Teh 99 nagrad bo posebna komisija, sestavljena iz vrst naših naročnikov, razdelila med tiste izžrebane naročnike, Id bodo pravočasno plačali polletno naročnino. Pismonoše bodo začeli pobirati naročnino za prvo polletje 1962 prve dni februarja; pripravite že zdaj 450 din, da boste prejemali naš tednik še naprej na svoj domači naslov, s tem pa boste hkrati sodelovali tudi v tradicionalnem novoletnem nagradnem žrebanju, ki ga prirejamo našim zvestim naročnikom. Prihodnji mesec bomo objavili, do kdaj mora biti vplačana naročnina za prvo polletje 1962. Naročniki izven Slovenije naj sami takoj pošljejo vsaj polletno naročnino, če želijo naš list še naprej nemoteno prejemati na dosedanji naslov. Položnice za plačilo naročnine imajo v današnji številki Dolenjskega lista! PRI ŽREBANJU BODO SODELOVALI VSI NASI DOSEDANJI NAROČNIKI, seveda pa tudi vsi tisti ki si bodo Dolenjski list še naročili do dneva žrebanja in vplačali vsaj polletno naročnino! BERIMO IN SIRIMO DOLENJSKI LIST! Prvenstvo šahovskega društva Novo mesto V nadaljevanju prvenstva SD Novo mesto je presenetljivo Penko eno partijo izgubil, eno pa remizi ral. Ker Je tudi predtem pretrpel poraz proti SkrlJu, ima po 6. kolu samo 3,5 točke. Podrobnejši rezultati 5. ln 6. kola: Bartolj : Penko 1:0, Sitar : Fink 1:0, Kranjc : Radovanovič 0:1. Ilc : Tisu 0:1, Penko : Tisu remi, Adamič : Ilc 0:1, Skerlj : Kranjc 1:0, Bartolj : Sitar remi. Ostale partije so prekinjene ali odložene. Po 6. kolu vodi Sitar s 4,5 loške pred Skcrljem 4 (1), Burto-Ijem 4, Perikom 3,5, Radovanovl- Ponovni zmagi »PIONIRJA« v Ljubljani Ekipa Pionirja se pripravlja za republiško ligo, ki se prične 12. januarja, in je pretekli teden dvakrat gostovala v Ljubljani. V nedeljo se Je srečala s ekipo Gradita, ki Je preizkusil nekaj mlajših tekmovalcev. Zato je pionirjev« ekipa imela lahko delo in je zmagala kar za 115 kegljev. Zelo dobro igro sta pokazala Legiša ln Mrzlak. Pri Gradisu Je edini zadovoljil član prve ekipe Praprot-nlk. Rezultati: PIONIR 6427 (Filipčič 801, Murn 808, Legiša 844, Mrzlak 869, Hren 821, Jun tez 769. Rodlč 709, Barbič 806), GRADIŠ 6312. Isti dan s« Je ženska ekipa Pionirja srečala s ženskim državnim prvakom Gradisom. Seveda so visoko zmagale domačinke, pri katerih sta nastopili kar dve stalni članici državne reprezentance: Kle-inenčičeva, ki Je dosegla odličen rezultat 430 kegljev, in Erjavčeva s samo 370 keglji. Ekipa Gradisa je podrl« 2304 keglje, ekipa Pionirja pa 3060. Igralke Pionirja so dosegle naslednje rezultate: Sečen 333. Pon'kvar 343. Draženi 377, Za-barija 350, Slrac 295, Osolnik 359. V sredo se Je moška ekipa Pionirja srečala z ljubljanskim Poštarjem. Pionir je zmagal z razliko 199 kegljev. Tokrat so pri Pionirju dosegli odlične rezultate kar trije tekmovalci: Murn 865, Hren 855 in Mrzlak 853. Rezultat dvoboja: 4906:4707 za Pionirja. (en) Tudi na Dvoru bi radi zdravo vodo Na krajevni konferenci SZDL na Dvoru so med drugim razpravljali tudi o komunalnih vprašanjih, ki jih bo treba rešiti. Med temi je vodovod, katerega gradnja bi bila pomembna za Dvor in vse okoliške vasi. Sedaj prebivalci teh krajev nimajo zdrave pitne vode in morajo uživati deževnico iz vodnjakov, ob večji suši pa se morajo zadovoljiti kar s Krko. čem 3 (2), Tisu Jem 3 (1), licem 2 itd. — V drugi skupini Je le nadalje v vodstvu Gajski. OKRAJNO BRZOPOTEZNO PRVENSTVO Ekipnega okrajnega brzopotes-nega prvenstva se Je udeležilo sedem ekip. Zmagala Je ekipa Novega mesta, čeprav n ilgrala v najmočnejši postavi. Premagala je vse ekipe ln nabrala 32 točk. Drugo mesto je doseglo moštvo Vidma-Krškega z 19 točkami, tretje ln četrto mesto pa si delita Senovo in Črnomelj z 18 točkami. Sledijo: 2. ekipa Novega mesta z 11 točkami, Brežice z 10 točkami in gimnazija Novo mesto s 7 točkami. Bolj razburljivo Je bilo posamično prvenstvo, na katerem je nepričakovano zmagal mladi Branko Kmetec s Senovega. Igral Je zelo lepo in dosegel kar 9 točk. Vrstni red v finalu: Kmetec 9, Sitar in Skerlj po 8, Levičar in Rupar (oba Videm-Krško) 7,5, Borovnica (Videm-Krško) 7, Gajski In Mrvar 5, Bartolj 4. dr. Golež 3, Inž Kurent (Videm-Krško) in Marko Picek 1 točko. V finalu Je igralo 7 igralcev iz Novega mesta, 4 lz Vidma-Krškega ln 1 s Senovega. V tolaiunl skupini je zmagal Tisu s 4,5 točke pred Potrčem in Planincem (4), Matjašlčem ln Gaz-vodo (3) »d. Zadnje okrajno prvenstvo J« v celoti povsem uspelo. ■ Po zadnjih podatkih predstavlja Izvoz Is koprskega okraja 19,7 odstotka celotnega Izvoza is Slovenije. Lanskoletni izvoz Je dosegel vrednost nad 19,7 milijona dolarjev, kar Je za 33 odstotkov več kot v letu 1961. ■ V Radencih so začeli graditi nov zdraviliški dom. ki bo veljal okrog 330 milijonov dinarjev. V njem bodo lepo ln sodobno opremljeni prostori za ordinacije, v zgornjih nadstropjih pa bodo sobe za goste S 780 ležišči. *tev. 1 (667) DOLENJSKI LIST ^ V TEM TEDNU VAS ZANIMA CTeAensK\V>iileAarl Petek, 11. I. — Gregor Sobota, 12. I. — Tatjana Nedelja, 13. I. — Veronika Ponedeljek, 14. I. — Srečko Torek, 15. I. — Pavel Sreda, 16. I. — Tomislav Četrtek, 17. I. — Anton mmm Ob smrti moje drage žene in tete ANE 8KEDELJ iz Kota pri Semiču 83 bkreno zahvaljujem za številno spremstvo na njeni zadnji poti, organizacijam ZB, SZDL, ZD2, godbenikom in vsem, ki so mi v teh težkih dneh stali ob strani. Alojz Skedelj, Jelka in sorodniki. Ob Izgubi naše drage mame ALOJZIJE Z L It A iz Sev nega se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in ji poklonili cvetje, posebno pa sosedi Mariji Barbo za ves njen trud. Žalujoči sinovi: Jože, Ivan fai Lojze z družinami. UGODNO PRODAM POSESTVO z vsem inventarjem in živino, pol ure od postaje. Jože Pere, Klad-je 21, p. Blanca. OBVESTILO V Dolenjskem lista od 1. januarja 1963 dalje ne bomo več objavljali preklicev izgubljenih zdravstvenih izkaznic. Vsak tak preklic mora biti objavljen po navodilih OZSZ v Uradnem listu LRS. Take preklice sprejema podružnica uprave Ljubljanskega dnevnika v Novem mestu, Glavni trg. UPRAVA LISTA PRODAM SKUPAJ ALI POSAMIČ zaradi starosti hišo z gospodarskim poslopjem in 9 ha zemlje blizu železniške in avtobusne postaje med Stražo in Novim mestom. Rajer, Loke 3, Straža. PRODAM 7 MESECEV starega psa volčjaka. Naslov v upravi lista (1-63). OPREMLJENO SOBO ODDAM dvema fantoma, če mi posodita 150.000 dinarjev. Naslov v upravi lista (7-63). 23. DECEMBRA 1962 sem od »Pionirja« do Glavnega trga izgubila žensko ročno uro »Darwil«. Poštenega najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vrne na naslov: Jožefa Križman, Kurirska pot 5, Novo mesto. GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem takoj. Pišite na naslov: Sonja Grošelj, Ljubljana, Sojer-jeva 33. PRODAM MALO RABLJEN 4-ton-ski gumi voz. Jože Strajnar, Zdi-nja vas 20, p. Otočec ob Krki. 31. DECEMBRA 1962 sem od železniške postaje Novo mesto do Bučne vasi izgubil moške usnjene rokavice. Poštenega najditelja prosim, da mi jih proti nagradi vrne na postajo LM Novo mesto ali v upravo Dolenjskega lista. (9-63). Prodaja osnovnega sredstva MIZARSKI PORAVNALNI STROJ delovne širine 32 cm, z vrtalno napravo in elektromotorjem 380 W in 0588 kW, prodamo. Prednost nakupa ima do 31. jan. 1963 družbeni sektor, zatem pa ga lahko dobe tudi zasebniki. Tekstilna tovarna NOVOTEKS, Novo mesto. Brestanica: 12. in 13. I. švedski film »Pouk o ljubezni«. 16. I. francoski film »Velike družine«. Brežice: 11. in 12. I. slovenski film »Minuta za umor«. 13. in 14. I. švedski film »V krempljih vohunov«. 16. I. italijansko-francoski film »Zgodilo se je v Rimu«. Črnomelj: 11. in 13. I. japonsko-nemški film »Tisoč oči dr. Mabu-za«, 15. in 16. jan. francoski film »Igre ljubezni«. Službeno obvestilo Tajništva za notranje zadeve 0L0 Ljubljana Tajništvo za notranje zadeve OLO Ljubljana obvešča, da bodo s 1. I. 1963 opravljali pooblaščeni občinski ljudski odbori ljubljanskega o-kraja vse zadeve po Pravilniku o potnih listinah za prehod čez državno mejo (Ur. 1. FLRJ št. 6-60) in po Pravilniku o prebivanju in gibanju tujcev (Ur. 1. FLRJ štev. 9-59). S tem dnem bodo za opravljanje teh poslov pooblaščene naslednje občine: 1. Črnomelj za območje ObLO Črnomelj ln Metlika, 2. Domžale za svoje območje, 3. Grosuplje za svoje območje, 4. Jesenice za območje ObLO Jesenice in Radovljica, 5. Kamnik za svoje območje, 6. Kočevje Sa območje ObLO Kočevje ln Ribnica, 7. Kranj za območje ObLO Kranj, Tržič in Skofja Loka, 8. Litija za svoje območje, 9. Ljubljana-Bežifrad za svoje "bmočje, 10. Ljubljana-Center za svoje območje, 11. Ljubljana Moste-Polje za svoje območje, 12. Ljubljana-Siška-Sentvid za območje ObLO Šiška, Šentvid, Medvode, 13. Ljubljana-Vič-Rudnlk za svoje območje, 14. Novo mesto za območje ObLO Novo mesto in Trebnje, 15. Trbovlje za območje ObLO Trbovlje ln Hrastnik, 16. Vrhnika za območje ObLO Vrhnika, Logatec in Cerknica 17. Zagorje za svoje območje. Državljani lahko vlagajo prošnje sa vse navedene zadeve kot doslej na matičnih uradih po kraju njihovega stalnega prebivališča, kjer bodo prejeli tudi izgotovljene dokumente. — Za občino Ljubljana-Center se bodo te zadeve še nadalje opravljale v Kotnikovl ulici it. ti i. Posle v zvezi s maloobmejnim prometom, določene po blejskem ln videmskem sporazumu, oprav- ljata občini Kranj in Jesenice za območji pod t. 4 in 7. Z istim dnem bodo pri pooblaščenih občinah pričele delati tudi komisije za izpite voznikov motornih vozil. Te bodo delovale za naslednja območja občin: 1. pri Obč. LO Jesenice za območje obč. LO Jesenice in Radovljica, 2. pri Obč. LO Domžale za Domžale in Kamnik, 3. pri ObLO Kočevje za Kočevje in Ribnico, 4. pri Obč. LO Kranj za Kranj. Skofjo Loko in Tržič, 5. pri Obč. LO Logatec za Cerknico in Vrhniko, 6. pri ObLO Ljubljana-Center za Center, Bežigrad, Moste, Polje, Šiško, Šentvid, Vič, Rudnik. Litijo, Grosuplje in Medvode, 7. pri ObLO Novo mesto za Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Metliko. 8. pri ObLO Trbovlje za Hrastnik, Trbovlje, Zagorje. Kandidati za voznike motornih vozil vlagajo prošnje kot doslej na občini, kjer stalno prebivajo. Iz pisarne tajništva za notranje udeve OLO Ljubljana. Kostanjevica: 13. I. angl. barvni film »Podaj roko hudiču«. Metlika: 12. in 13. I. ameriški film »Osameli maščevalec«. 16. I. nemški film »Kapetan iz Kepeni-ka«. Mokronog: 12. in 13.1. ameriški film »Toby Tyler«. Novo mesto — »Krka«: od 11. do 14. 1. italijanski barvni film »Ljubim, ljubiš«. Od 15. do 17. I. jugoslovanski film »Minuta za u-mor«. Semič:* 13. I. francoski film »Pustolovščine A. Lupina«. Sevnica: 12. in 13. I. ameriški barvni film »Dober dan, žalost«. 16. I. francoski film »Prevaranti«. Trebnje: 12. in 13._ I. jugoslovanski film »Akcija«.* Žužemberk: 13. I. sovjetski film »Tuji otroci«. MATIČNI URAD MOKRONOG Decembra ni bilo rojstev izven bolnišnice. Porok ni bilo. Umrli sta: Marija Pleskovič, delavka iz Mokronoga, 72 let; Frančiška Mole, gospodinja iz Mokronoga, 77 let. MATIČNI URAD GRADAC Decembra je bil rojen en deček. Porok ni bilo. Umrla sta: Janko Zupanič, gostilničar iz Gradca, 70 let, in Marija Peziirc. užitkarica iz Otoka, 92 let. MATIČNI URAD ČRNOMELJ Decembra so bili doma rojeni 3 dečki in 2 deklici. Poročili so se: Jožef Grahek, rudar, in Frančiška Zupančič, šivilja, oba iz Sel pri Otovcu; Peter Kobe, kmetovalec, in Ljudmila Kobe, gospodinja, oba iz Dol Radencev; Janez zeljko, čevljar, in Antonija Gričar, šivilja, oba iz Loke; Jože Panjan, kmetovalec iz Brdarcev, in Marija Vranešič, kmetovalka iz Tribuč; Vilibald Toman, uslužbenec, in Frančiška Suštaršič, učiteljica, oba iz Starega trga. Umrli so: Katarina Požek, kmetovalka Iz Gribelj, 79 let; Franc Schweiger, kmetovalec iz Črnomlja, 74 let; Gabro Vrlec, rudar iz Juranščine, 40 let. MATIČNI URAD BREZICE Decembra ni bilo rojstev izven bolnišnice. Poročili so se: Jože Vratič, krojaški pomočnik iz Brezine, in Ljudmila Hrastovšek, šivilja iz Zakota; Milan Kostič, kovlnostrugar iz Kosovske Mitrovice, in Uršula Gašpa-rin, uslužbenka Iz Brežic; Stanislav Smajgl, elektroinstalater iz Brežic, in Jožica Savnik, uslužbenka iz Brezine; Alojzij Tičar, invalid iz Sentlenarta, in Kristina Ze-leznik, pletilja iz Dol. Radulj; Franc Skaler, delavec iz Zagreba, in Antonija Cernelč, delavka iz Brežic; Jože Koprive, zidar iz Ded-nje vasi, in Terezija Krulc, uslužbenka iz Ljubljane; Dragan Stoja-dinov, oficir, in Andreja Petan, vzgojiteljica, oba iz Brežic; Franc Vogrinc, uslužbenec, in Ružica Lu-čič, študentka, oba iz Bukoška. Umrli so: Karel Novak, upokojenec iz Brežic, 72 let; Anton Kel- Trgovsko podjetje s tekstilom na debelo in drobno »VELETEKSTIL« -Ljubljana priporoča cenjenim potrošnikom, da si ogledajo zalogo v njegovi poslovalnici v ČRNOMLJU. Vsem cenjenim odjemalcem želimo uspešno in srečno novo leto 1963! SPORED RADIO LJUBLJANA P0L02NICE prilagamo danes vsem nagim naročnikom izven Slovenije. Prosimo, nakažite takoj vsaj polletno naročnino (450 dinarjev), če želite list nemoteno prejemati še naprej. Naročnike ls inozemstva prosimo, da prav tako sami obnovijo naročnino. UPRAVA LISTA VSAK DAN: poročila ob 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00. 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00 ČETRTEK, 10. JANUARJA: 8.20 Plesni ansambel Jožeta Privška. 9.25 Štirje dueti iz Massenetove »Manon«. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka univerza — inž. Franjo Urlep: Ekonomika podružbljenja gozdne proizvodnje v zasebnem sektorju. 14.05 Štiri dežele — štirje orkestri. 15.30 Turistična oddaja. 17.05 Glasba iz Talijinega hrama. 18.30 Iz albuma Sergeja Rahmanlnova. 20.00 Ce 111 kov večer domačih pesmi in na-pevov. 22.15 Po svetu jazza. PETEK, 11. JANUARJA: 8.40 Popevke se vrstijo. 9.45 Blaž Amič: Kladi var ji novega sveta. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.0S Kmetijski nasveti — Prano« Robida: Skladiščenje medu. 12.30 Sopran-ske arije iz Puccinljevih oper. 13.30 Od severnoameriških prerij do madžarske pusta. 14.35 Pesmi In plesi Jugoslovanskih narodov 17.05 Naša zemlja v orkestralnih podobah. 18.30 Argentinske narodne pesmi. 18.45 Is naših kolektivov. 20.00 Trljo domači zabavni ansambli. 20.30 Štiristo let klavirske glasbe. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 12. JANUARJA: 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji. 9.25 Plesni orkester RTV LJubljana ln zabavni orkester RTV Beograd. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka univerza — inž. Franc Lomberger: Vzroki neuspehov v sadnih plantažah. 13.30 Veselo sobotno popoldne. 14.05 Arije iz francoski oper. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.05 Gremo v kino. 18.10 Nastopajo Zadovoljni Kranjci. 18.45 Okno v svet. 20.00 Novo v studiu 14. 21.00 Za konec tedna ples. 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 13. JANUARJA: 8.00 Mladinska radijska igra — Dušan Radović: Ladja maščevanja. 9.05 Jutranji simfonični spored. 10.00 Se pomnite, tovariši. ., Karel Kravcar: Takrat je zmrzovala celo obleka. 10.30 IV. zabavno - glasbena matineja. 11.50 Lepo melodije. 12.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — I. 13.30 Za nato vas. 14.18 Nasl poslušalci čestitajo in pozdravljajo — TI. 15.30 Pol ure s slovenskimi opernimi pevci. 16.00 Humoreska tega tedna — Vlado Smeh: Krava, pacient Štefana Prak-ljo. 17.03 Hammond orgle. 18.30 Športna nedelja. 20.00 Izberite svojo melodijo. 22.15 Skopni program JRT — studio Ljubljana. PONEDELJEK. 14. JANUARJA: 8.05 Zborovske skladbe Johannesa Brahmsa. 8.55 Za mlade radovedneže. 9.25 Pri treh hrvatskih glasbenikih. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka uiii- 1/ ' Za nami je 13 letnikov Dolenjskega lista, \ glasnika Socialistične zveze naše pokrajine, / pred vami leži prva številka novega, 14. letnika. Ze pred 14 dnevi smo se v »Novoletnem po-menku« pogovorili pravzaprav o vsem, kar je bilo treba povedati. Vidimo pa, da je treba nekatere stvari še ponoviti; mnogi nas namreč še vedno sprašujejo, če bo naš list ostal pri življenju. Pokrajinske časnike je tako v Sloveniji kot drugod po državi rodila živa potreba, da bi bil naš delovni človek hitro in dobro obveščen o vsem, kar se dogaja krog njega in kar sam ustvarja. Že vrsto let nam vsakodnevna praksa potrjuje: BREZ OBVEŠČANJA NI SODELOVANJA. In še: brez dobrega obveščanja ne mo,-re biti kvalitetnega soodločanja in upravljanja! her, upokojenec iz Sentlenarta, 76 let; Teodor Raktelj, upokojenec iz Trnja, 96 let. MATIČNI URAD NOVO MESTO (( V času od 24. decembra do 6. januarja je bilo rojenih 38 dečkov in 37 deklic. Poročili so se: Štefan Brodar, mehanik iz Ragovega, in Dragotina Podržaj, učiteljica iz šmihela; Julij Pezdir, Žagar iz Črnomlja, in Ana Medic, delavka iz Otovca; Igor Osredkar, tekstilni tehnik, in Rozalija Pelko, šivilja, oba iz Ljubljane; Peter Vignjevič, delavec iz Bojancev, in Marija 2vab, delavka iz Sel pri Otovcu; Franc Suštaršič, delavec, in Metodija Smolič, delavka, oba iz Dol. Straže; Ivan savrič, delavec iz Prečne, in Ivanka Mesojedec, šivilja iz Cešče vasi. Umrli so: Jože Novinec, računovodja iz Dol. Toplic, 43 let; Vinko Markuš, delavec neznanega bivališča, 70 let; Franc Žagar, delavec iz Črnomlja, 72 let; Terezija Petric, gospodinja iz Grabrovca, 65 let; Ivan Vrban, kmet iz Dojutrovice, 41 let. V preteklih štirinajstih dneh so v novomeški porodnišnici rodile: Francka Milielćič iz Regrče vasi — Vinka, Jožefa Zupet iz Slepška — Mileno, Marija Kolar iz Birne vasi — Marinko, Marija Konte iz Lopate — Marjana, Karolina Bers iz Dolnjega Mraševega — Franca, Nežka Klepec iz Gradca — Nežko, Stanislava Zupančič iz Preske — Marijo, Jaga Mušič iz Podzemlja — Ano, Vida Gregorčič z Mime — Simono, Marija Prijatelj iz Tržišča — Jožeta, Frančiška Perše iz Družinske vasi — Fani. Marija Sladic iz Zabrdja — Marico, Ljudmila Greznlk iz Gor Nemške vasi — Miro. Valentina Kastelic iz Vi-nje vasi — Silvo, Ljudmila Vidmar z Broda — Mirana, Ana Hočevar iz Dolnjih Dol — Alojza, Fani Bre-zovar iz Gor. Kamene — Franceta, Ana Gorenc iz Zaloga — Antona, Ljudmila Kosec iz Skocjana — Franca, Ana Puhek iz Pustega Gradca — Vinka, Marija Zellngar z Dolža — Jožeta, Ivanka Dernač z Senovega — Branka, Marija Le-gan iz Podgozda — Anico, Vera Smrekar iz Lukovka — deklico Iz brežiške porodnišnice V preteklih štirinajstih dneh so v brežiški porodnišnici rodile: Panika Kosmat iz Savskega Marofa — dečka, Marija Zupan iz Kostanj-ka pri Zdolah — deklico, Marica Skrbeč jz Laduča — deklico, Zlat-ka Blaguševič iz Sel pri Brežicah — deklico. Antonija Tomše iz So-benje vasi — dečka, Antonija Pa-cek iz Malega Mraševega — dečka. Hilda Cetin iz Mihalovea — Jožeta, Terezija Omerzo iz Brezine — Franca, Fanika Avsec iz Vidma-Krškega — Zlato, Barica Kodrič iz Nove vasi — Darjo, Marija Grame iz Mrzlave vasi — Andrejo, Marija Gorenc z Bučke — Alenko, Ljudmila Gvozdič iz Brezine — Duška, Marija Lopatic iz Vukovega sela — Višnjo. verza — inž. Jožo Colnarič: Vinogradi na terasah. 13.30 Spored priljubljenih arij. 14.05 Blaž Arnič: Simfonija dela. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Plesni orkestri naših radijskih postaj. 18.10 Operetni zvoki z našimi pevci 18.45 Radijska univerza — piof. Drago Matanović: Razsvetljava stanovanjskih prostorov. 20.00 Skupni program JRT — studio Beograd. Ob prvi številki 14. letnika Socialistična zveza delovnih ljudi na našem področju si je v zadnjih 13 letih pripravila dobro orodje tako za svoje delo kot za delo «le-hernega našega občana: domači DOLENJSKI LIST se razvija v takega obveščevalca in sodelavca, kot ga v naši praksi potrebujemo. Visoka naklada lista — zdaj ga tiskamo 19.530 rednih izvodov na teden — in njegova razširjenost v sleherni vasi na Dolenjskem, v Beli krajini in Spodnjem Posavju potrjujeta, da imamo za naše potrebe prilagojeno množično obveščevalno sredstvo. Dobro se zavedamo, da smo pri vsem tem naredili še vse premalo, da bi kar največ občanov sodelovalo in soodločalo pri vseh družbenih zadevah. Marsikaj smo že dosegli, mnogo dela pa nas še čaka. Zato bo tudi letos naša glavna naloga: ljudem kar najbolj doživeto približati vse odtenke življenja in dogajanj, razvoja in težav vsake naše občine. Politično vodstvo novega ljubljanskega in celjskega okraja je sklenilo, kot smo poročali že pred tremi tedni, da ostane Dolenjski list še naprej glasilo Socialistične zveze za celotno dosedanje področje bivšega novomeškega okraja. Iz vseh okrajev dobivamo še vedno nove naročnike, današnja številka pa vam s svojo vsebino tudi pripoveduje, da bomo poročali kakor doslej iz vseh naših občin. V bodoče bomo poročali tudi o vsem tistem, kar morajo vedeti naši bralci o delu in sklepih obeh okrajnih ljudskih odborov, okrajnih odborov SZDL in o vsem ostalem, kar nas zanima. Naročnina za Dolenjski Ust ostane nespremenjena: 450 din za pol leta; za prvo polletje jo bodo že prihodnji mesec izterjali pismonoše po Sloveniji, naročnike izven LRS pa prosimo, da takoj Sami pošljejo vsaj polletno naročnino. Ostanimo zvesti domačemu pokrajinskemu tedniku! Podprimo ga z rednim plačevanjem naročnine, z oglasi in s potrebnimi ostalimi sredstvi, da se bo lahko razvil v zares učinkovito, vsestransko uporabno glasilo SZDL! Vodstva političnih organizacij in občinski ljudski odbori na našem področju pa morajo prav tako s svoje strani narediti vse, da bo list imel moralno in materialno podlago za uresničevanje svoje naloge: potrebujemo ga kot sredstvo ' množičnega obveščanja in socialističnega obveščanja vseh naših občanov. Vodilni ljudje teh organizacij in ljudskih odborov naj zato bolj kot doslej posredujejo svoje misli in načrte prek pokrajinskega tiska. Lep pozdrav vsem starim in novim naročnikom, bralcem, sodelavcem in drugim prijateljem našega tednika! UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA TOREK, 15. JANUARJA: 8.05 A rile iz Ponchiellijeve opero »La Gloconda«. 9.25 Nekaj ritmov ob delu. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka univerza — Inž. Lojze Avslč: Jable — osrednji poskusni objekt poljedelstva in mehanizacije. 13.30 Enrlque Granados ln Antonin Dvorak. 14.35 Pesmi ln plesi jugoslovanskih narodov. 15.30 V torek na svidenje. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 S knjižnega trga. 20.15 Radijska igra — Alplion.se Daudet: Lek prečastltega očeta Levlčnika. 21.35 Naš nočni kaleidoskop. SREDA. 16. JANUARJA: 8.05 Svet v orkestralnih barvah. 8.55 Pisan svet pravljic ln zgodb. 10.15 Orkestralni odlomki is popularnih oper. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka univerza — inž. Nada Puppls: Rezultati molznosU krav. 13.30 Za zabavo Igrajo veliki zabavni orkestri. 14.35 Marijan Vodopivec: Pesmi moje domovine. 18.00 Vsak dan za vas. 18.25 Vlado Golob: Slovenske narodne in ponarodele pesmi sa solo, zbor in orkester. 18.45 Ljudski parlament. 20.00 Eno uro s zabavno glasbo. Pismo iz Zadra Dolenjski fantje, ki služijo vojaški rok v Zadru, čestitajo in pozdravljajo za novo leto vse znance iz šentjanške, krške in novomeške okolice, domačim, bratom in sestram pa pošiljajo lep pozdrav! Ivan Dremelj iz Hrušice, Franc Pavlin iz Krškega, Franc Lin-dič iz Krmelja, Vilko Matro-šič in Jože Stangelj iz Novega mesta. DOLENJSKI LIST LASTNIKI EN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Sevnica, Trebnje in Vldem-Krtko UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone aoSndk (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Drago Kastelic in Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 20 din -Letna naročnina 900 din, polletna 450 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 1800 din - Tekoči račun pri podružnici NB v Novem mestu: 608-11-608-9 - NASLOV UREDNIŠTVA TN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 2 - Poštni predal 33 - Telefon 21-227 - Rokopisov ln fotografij ne vračamo — TISKA: Časopisno podjetje »DELO« v Ljubljani