Glas LETO IX. — ST. 46 KRANJ, 11. JUNIJA 1956 DIN 10.— Iiiaja: Gorenjski tt*k J Ureja: Uredniški odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznik Telef. uredništva 475 — uprave 190 / Tekoči račun pri Komumabii banki Kranj štev. 61-KB-1-2-135 / Izhaja v ponedeljek Ln petek / Naročnina: letna •00, polletna 300, mesečna 50 dinarjev. Glasilo SZDL n Gorenjsko Garaaiske Spričevala aktivnosti Razpravljali sp o gospodarskem kriminalu Kamniška podjetja na zatožni klopi Kamnik, 9. junija. Te dni je bilo v Kamniku redno posvetovanje predstavnikov in direktorjev podjetij', ki ga vsak mesec sklicuje občinski komite ZKS v Kamniku. Na posvetovanju so prisotni obravnavali poročilo tajništva za notranje zadeve okraja Ljubljana ristično - gostinska sezona na o gospodarskem kriminalu in> Bledu precej slabša od lanske, nepravilnostih v podjetjih. V To iz več razlogov. Predvsem so temu vzrok precej višje cene v gostinskih podjetjih, kot so bile lansko leto. Tudi inštrumenti, ki so letos predpisani za gostinstvo, niso taki, da bi v Družbeni plan in proračun blejske občine sprejeta Gostinstvo v težavah Občinski proračun znaša 59 milijonov dinarjev Bled, 9. juniju. Včeraj je Občinski ljudski odbor na Bledu sprejel družbeni plan in proračun občine za letošnje leto. Za razliko od drugih osnutkov družbenega plana ima blejski predvsem poudarek na gostinstvu in trgovini, kot izrazito sezonskih gospodarskih panogah na Bledu. Kot vse kaže, bo letošnja tu- obširnem poročilu so navedeni tudi primeri nekaterih kamniških podjetij, ki niso znala smotrno presoditi, kje so meje skrbnega upravljanja z ljudskim premoženjem in kje se prične izigravanje predpisov Bled najpomembnejšo ter nepotrebno trošenje družbe- darsko panogo, nih sredstev. Sem spadajo razna potovanja, reprezentančni skladi, premalo načrtno izrabljanje kreditov, premajhna skrb fca kvaliteto, neštedljiva uporaba surovin in podobno. Ker so podjetja v zadnjem času pokazala veliko prizadevnost, da odpravijo take napake, so sklenili, da bodo to problematiko obravnavali tudi delavski sveti in delovni kolektivi. V nadaljevanju posvetovanja pa so prisotni obravnavali tudi nekatere tekoče ekonomske in socialne probleme, med temi preplačevanje ljubljanskih podjetij pri odkupu lesa v Tuhinjski dolini, medtem ko ga morajo kamniška podjetja, da bi uravnovesila cene, uvažati iz oddaljenih področij. Pojavlja se tudi odpuščanje delavcev po podjetjih^ ker so ponekod zaloge polizdelkov in izdelkov narasle tako, da ovirajo nadaljnji nemoteni proces proizvodnje. . Z. po osnutku družbenega plana, ki je bil včeraj sprejet, stopnja občinskih doklad na dohodke od kmetijstva znašala 12%, razen za območje naselja Bohinjska Bela, kjer bo predpisana občinska doklada v višini 9%; za območje naselij Obrne, Kup-ljenik in Laze 7% ter za nase-zadostni meri vzpodbujali to za lja Slamniki, Radovna, Perniki določi za dohodke ostalih poklicev. V predlogu družbenega plana je bilo pvedvideno, da se za zavezance s pavšalnim obračunom predpiše 3% občinska doklada, za vse ostale, kamor sodijo predvsem obrtniki, pa 6%. Odborniki se s tem predlogom niso strinjali. Nekateri so bili mnenja, da je treba odstotek za slednje povišati na 12 odstotkov. Prav tako je bilo tudi mnenje Sveta za gospodarstvo in Sveta za turizem pri ObLO. Toda odborniki se tudi s takim predlogom niso strinjali. LJUDSKA TEHNIKA GRADI NA STADIONU »MLADOST« V STRAŽISCU MODERNO DIRKALISCNO STEZO. TO BO PRVA TAKA STEZA NA GORENJSKEM. DOGRAJENA BO V JULIJU, KER TAKRAT 2E PREDVIDEVAJO PRVE MEDNARODNE AVTO-MOTO DIRKE. VSEKAKOR JE TO POMEMBNA PRIDOBITEV ZA KRANJ IN LEPA POČASTITEV 10. OBLETNICE LJUDSKE TEHNIKE. gospo- in Zatrnik, kjer bo znašala ob- Po živahni razpravi so sklenil., činska doklada le 5°/». OBČINSKE DOKLADE Največ govora je bilo o stop- Na področju blejske občine bo nji občinskih doklad, ki naj se naj se obrtnikom predpiše občinska doklada na temeljno dohodnino do 500.000 dinarjev v višini 6%, tistim, katerih temeljna dohodnina znaša nad 500.000 dinarjev pa 8%. Proračun blejske občine zna-ža v celoti 59 milijonov dinarjev. V to vsoto so zajeti vsi izdatki za državno upravo ter Lep zoled koiRfllškile mladinskih iktiuov Uspešno tekmovanje in nedeljsko delo Mrtvilo ▼ podjetjih »Kamnik« in „Titan" Kamnik, 10. junija. Občinski komite LMS v Kam- POMEMBNO ZASEDANJE Občinski odborniki z Bleda med sprejemanjem družbenega plana in proračuna za 1956. leto. • Pomembni premiki v »kranjski vladi« Trije „ministri" oproščeni (Od našega posebnega dopisnika) Ljubljana, 8. junija. njihovo sovražno dejavnost kot na sestankih SZDL niso spra- Včeraj se je pred Okrožnim popolnoma nedolžno dejanje, sevali zato, ker bi jih utegnil •odižčem v Ljubljani nadalje- Po njegovem je bila to le »ka- v svoji prenapeti obrambi kdo ▼ala razprava proti kranjski varniška strategija«, katere bs- napačno razumeti in ne bi upo- »vladi« Na predlog obrambe so novni pogoj naj bi bila besedi- števal tistega če. Vprašanje je, bile zaslišane priče prof. F. ca če. In ker če ša nikdar ni ali je Maček res zagovarjal Ko- Korbar, prof. dr. Kolarič, D. Ar- zajca ujel, pravi, da ti pogovori kalja in os+.ale obtožence in ne sič, ing. Pirnat in Majdič, v niso kaznivi. Brani jih, da so še nečesa drugega, to je obliko dotacije kulturnim in športnim niku se zelo trudi, da bi pre-društvom ter družbenim orga- magal razne organizacijske in nizacijam. A. začetniške težave ter uvedel v Obrat nTuSip" S£ Sso priključil „Iskri" Kropa, 9. junija. Razpravljali so o obratu TULIP Včeraj je bilo v tovarni vija- v LiPnici. kov in žebljev »Plamen« v »TULIP« je stranski obrat to- Kropi izredno zasedanje DS, varne vijakov »Plamen«, v ka- katerega sta se udeležila tudi terem delajo stenske ure in predsednik ObLO tov. Jaka Er- obdelane vijake in matice ter aktivov kar dobro dela. V tožen in sekretar občinskega ko- razne druge slične izdelke, varni »Svilanit« mladina z ne-miteja ZK tov. Franc Jere. Pred nedavnim se je tovarna deljskim prostovoljnim delom _ »Iskra« v Kranju pričela zani- ureja športno igrišče, se živahni mati za ta obrat. Uprava pod- no udejstvuje v šahovski sekci- življenje posamezne mladinske aktive. Pozna se, da je bilo delo po reorganizaciji za lep čas prekinjeno, zato je treba veliko prizadevnosti, da bo mladina dosegla prejšnje uspehe. Zdaj igra nedvomno veliko vlogo delavnost in. sposobnost članov komiteja ter vodstev mladinskih aktivov. Pri tem lahko ugotovimo, da se posamezniki premalo zavedajo svoje odgovornosti in ne opravljajo v redu svojih nalog. Občinski komite LMS v Kamniku je pri pregledu dela v prvi polovici letošnjega leta ugotovil, da znaten del mladinskih v vaških ali mestnih gostilnah in v političnih debatah ostro kritizirajo ljudsko oblast v socialistični Jugoslaviji. Vedno se potem izgovarjajo na »akadem- Kvezi z Rihardom Pircem pa je bil zaslišan Knez. Predvsem je bilo zanimivo Pričevanje prof. Korbarja, ki ni izražal samo istih misli, temveč se je poslužil celo istih besed in oblike stavkov, kot jih le uporabljal odvetnik Maček na prejšnji obravnavi. Videti je, da je dobil odlične instrukcije. Zastopnik obtožnice je v svojem govoru poudaril, da so ljudje, ki zaidejo pred sodišče Raradi političnih deliktov, po večini bivši trgovci (Kokalj), oficirji (Pire), sinovi veletrgov-cev (dr. Grobemik) itd., ki med okupacijo niso bili na naši etrani. Razen dr. Grobelnika so bili vsi klerikalno usmerjeni, zagovornik obtožencev je zahtevi kazen, ki bo ustrezala njihov i krivdi in njihovi odgo-vornosti. Tem izvajanjem je sledil zagovor obrambe. Branilec Kokalj a dr. Maček se je sicer skliceval na to, da so temeljne teze nja oprta na dogodke višje si-obtožnice pravili^;- saj gre tu le, torej, če bi bila vojna. Ra-2a dejanje sovražne propagan- zen tega govori, da je zmota °*e. ki mora biti kaznovano, vedno možna, da gre tu za be-vcndar je v razlaganju pozi- sedni delikt, beseda pa je lahko ttvnih okoliščin, ki naj bi ob- kladivo ali pa samo puh. Teh njihove dejavnosti. Njegov zagovor je pokazal, da slabo loči med kritiko, ki gradi in zlonamernim zabavljanjem. To gotovo ni v prid naprednim silam. Branilec dr. Ilc kot osebni znanec dr. Hafnerja v zagovoru obtožencev vali krivdo predvsem nanj. Hafner mu je že leta 1951, ko je komaj prišel iz zapora, pripovedoval stvari, o katerih smo slišali v obtožnici. Sodnik je branilca ob teh besedah upravičeno zavrnil, da bi bila njegova dolžnost dr. Hafnerja za sovražne izjave na račun naše družbe že tedaj prijaviti sodišču. Sodba je bila razglašena danes ob 13. uri. Obtoženi Kokalj jetja »Plamen« in kolektiv v »TULIP-u« sta sprejela to kot zelo umesten predlog, saj so izdelki Iskre in TULIPA bolj sorodni kakor pa izdelki v dosedanjem matičnem podjetju »Plamen«. V »Plamenu« je nam- ji in dramatskom krožku, razen tega pa pripravlja živilski tečaj. Z delom so dobro zastavili tudi v keramični industriji, kjer imajo nov aktiv. Poglavitna panoga udejstvovanja jim je strel- ski« način razglabljanja o teh problemih. Ce analiziramo preteklost teh ljudi, ugotovimo, da so to navadno taki, ki so stali v najtežjih dneh naše zgodovine v nasprotnikovem taboru. Tendencioznost njihovih govoric jih razkrinkuje, da si želijo na- zaj življenja in položajev, ki so je kaznovan na 3 leta strogega jih imeli v bivši Jugoslaviji, zapora, obtoženi dr. Grobclnik // / f.l j \ na 1 leto strogega zapora, osta- li obtoženci pa so bili zaradi pomanjkanja dokazov oprošče-bili vsi pod vplivom alkohola, ni- S tem seveda še ni izpriča-da nihče ni bil zagrizenec in na njihova nedolžnost, da so bila njihova razglablja- Sodba še ni pravomoćna in dotlej bodo obtoženi na svobodi. Torej zopet med Kranjčani, ki pa so na vso to zadevo reagirali le s posmehom. Ta proces je pokazal, da so zlasti na deželi še vedno ne- tožence "razbremenile, kazal stvari po njegovem obtoženci kateri inteligenti, ki se zbirajo Izrečena kazen naj bo obtoženi skupini v opomin, da če že hočejo razglabljati o politiki, je to edino pravilno, da se o vseh nejasnostih odkrito pogovorijo na sestankih Socialistične zveze. Taka pot je edino poštena, medtem ko bo zlonamerno šuš-ljanje .po raznih lokalih in za vogali naša družba vsakokrat obsodila. reč težišče proizvodnje izdelo- g^j gport vanje trgovskih vijakov, matic, v tovarni usnja so zelo raz-zakovic, tračnikov, tirfonov \n viii strelski šport in odbojko, raznih vijakov za JD2. Po nekajmesečnem razpravljanju z OLO Kranj, ObLO Radovljico in tovarno »Iskra« Kranj se je danes v »Plamenu« sestal DS in podrobneje proučil osamosvojitev tovarne ur »TULIP« oziroma priključitev k »Iskri« Kranj. pomagajo v gasilstvu, sodelujejo v usnjarskem tekmovanju in na raznih slavnostih. Prav posebno se mladina udejstvuje na športnem in kulturnem področju v tovarni »Stol«, kjer so organizirali tudi klub mladih proizvajalcev in Po daljšem razpravljanju so 'taborniško družino. Z velikim navdušenjem so sprejeli sklep, da bodo z udarniškim delom skušali popraviti zamujeno pri gradnji kulturnega doma na Duplici. Tudi v Tovarni kovanega orodja mladinski aktiv dela, vendar pa je preveč osamljen. Povezava z drugimi aktivi r obliki medsebojnih tekmovanj bi zelo poživila delo. To velja tudi za Tovarno gumbov in za mladinska aktiva v obeh najpomembnejših kamniških podjetjih — v »Titanu« in v podjetju »Kamnik«. V podjetju »Kamnik« nimajo niti rednih sestankov aktiva. To je pač najmanj, kar smemo zahtevati od vsake organizacije. V »Titanu« delo sekcije nikakor ni v skladu s prizadevanji za čim lepšo proslavo 60-letnice podjetja. Mladinski aktiv je trenutno celo brez predsednika. V letošnji poletni sezoni se mladina usmerj« predvsem v udejstvovanje v raznih športnih sekcijah, na jesen pa bo vso to razgibano dejavnost prenesla na kulturna društva in izobraževalne sekcije, ki bodo gotovo zaživele z večjim poletom kot v pretekli sezon!, ugotovili, da ima obrat »TULIP« večje možnosti nadaljnjega razvoja v okviru tovarne »Iskra«. Zato je DS na predlog kolektiva »TULIP« soglasno sklenil, naj se s 1. julijem t. 1. priključi »Iskri« Kranj. Glede na splošno kritiko občinstva je DS ob zaključku sklenil spremeniti predvideno ime za novo ustanovljeno umetno kovinsko obrtno podjetje »Kladu« v »UKO« (umetno kovinsko obrt) Kropa. C. R. Uspeh Železarne na razstavi Tarilne tehnike V Zagrebu je bila od 21. do 31. maja prva razstava varilne tehnike Jugoslavije, kjer je razstavljala tudi Železarna Jesenice svoje elektrode. Predvsem je vzbujal zanimanje prikaz proizvodnje elektrod, pa tudi visoka odlikovanja, ki jih je zanje dobila Železarna. Med drugimi se je o jeseniških elektrodah zelo pohvalno izrazil tudi predsednik Sabora LR Hrvatske dr. Vladimir Bakarič. Kulturni drobiž AŠKERČEVA AKADEMIJA V DOMŽALAH Ob stoletnici rojstva našega velikega pesnika balad in romanc, Aškerca, je gimnazija v Domžalah priredila akademijo, ki je zelo lepo uspela. Ta akademija je bila združena z zaključkom šolskega leta. Kot prva točka akademije je bil spominski govor, ki ga je podal prof. Etbin Boje. Sledile so deklamacije: Brodnik, Anka, Mejnik, Dvorski norec, Ponočna potnica, Janičar in Caša nesmrtnosti. Mladinski pevski zbor pod vodstvom prof. Staneta Habeta pa je zapel štiri pesmi. Iz zbirke »Stara pravda« so dijaki deklamirali: Znamenje na nebu, Kralj Matjaž, Tlaka, Tabor in Kronanje v Zagrebu. Nekaj pesmi so tudi uprizorili. Sledili sta dve pesmi, ki ju je zapel tercet in kvartet, ter za zaključek deklamacija »Ob koncu šolskega leta«. Ljudje, ki so dvorano Godbe-nega doma popolnoma zasedli, so bili z akademijo zelo zadovoljni, -nz USPEŠEN NASTOP MLADIH PEVCEV V KAMNIKU Ob zaključku šolskega leta so učenci Glabene šole v Kamniku pokazali uspehe svojega dela na treh ločenih produkcijah. Prvo besedo so imeli cicibani in najmlajši gojenci oddelka za klavir in violino. Kar 40 se jih je razvrstilo v pisanem sporedu. U-čenci višjih oddelkov za klavir in violino so izvajali izključno Mozartova dela. Izvedli so okrog 30 glasbenih točk. PRED ZAKLJUČNIM NASTOPOM Kranj, 10. junija. Jutri ob 19. uri bo v zgornji dvorani Sindikalnega doma v Kranju IV. zaključni nastop gojencev Glasbene šole Kranj. Šola, ki iz leta v leto kaže vidnejše uspehe, ima 230 gojencev na oddelkih za klavir, violino, violinčelo, kontrabas, solopetje ter pihala in trobila. Z uspehom so gojenci izvedli 14 internih in tri javne nastope, sodelovali so v reportaži radia Beograd in Koper, razen tega so nastopili še na Golniku in v Kropi. Lepo stopnjo napredka je pokazal tudi šolski mladinski godalni orkester. Na današnjem zaključnem nastopu bodo nastopili kot gostje tudi gojenci Glasbene šole Ljubljana - Center. JESENIŠKI PEVCI V MARTULJKU Moški in mešani pevski zbor »Svobode« Jesenice sta se odzvala vaibilu klimatskega zdravilišča »Franceta Rozmana« v Gozd Martuljku in obiskala 6-skrbovance doma. Koncert so priredili v četrtek zvečer in poslušalce zelo navdušili. Tovrstna gostovanja dajejo mnogo priznanja moškemu in mešanemu zboru, ki se vedno bolj uveljavljata. Obiskala naj bi tudi ostale kraje Gorenjske, predvsem industrijske. USPEL KONCERT V SKOFJI LOKI Skofja Loka, 8. junija. Včeraj je bil v Skofji Loki uspel koncert gimnazijskega in osnovnošolskega pevskega zbora. Nad dvajset prav lepo zapetih pesmi priča, da so pionirji oziroma mladinci resno prijeli za delo. Veliko zaslug pri tem ima zborovodja tovariš-Jocif, ki je s potrpežljivim delom skozi vse leto dokazal, da je tudi v Skofji Loki možno ustanoviti mladinski in pionirski pevski izbor, ki smo ga prejšnja leta pogrešali. Pohvalno je, da so priznanje tovarišu Jocifu izkazali njegovi pevci sami, ki so mu kupili prav lepo darilo. Naprej je nastopil pionirski zbor iz osnovne šole, ki je zapel nekaj narodnih in partizanskih pesmi. Za njim je bil na vrsti gimnazijski zbor, na koncu pa sta oba zbora ob spremljavi godbe KUD »Tone Sifrer« zapela še dve pesmi. Predvsem je šo pohvaliti organizacijo prireditve. Koncert je bil namreč na prostem, in sicer pred vhodom v šolo, tako da so veliki stebri in trije veliki vhodi, kakor tudi v polkrog postavljeni stoli, spominjali na stara grška gledališča, M. POSVET V MG JESENICE V soboto zvečer je bil v Mestnem gledališču na Jesenicah članski sestanek. Govorili so o zakonu o gledališčih, ki bo predvidoma v kratkem izšel in o bodočem delu jeseniškega MG. Popravili so 150 hiš - S prostovoljnim delom so prihranili 800.000 dinarjev Na nedavttem zasedanju Sveta stanovanjske skupnosti na Jesenicah sta podala svet stanovanjske skupnosti in stanovanjska uprava obračun dela za obdobje od ustanovitve dalje. Poročilo o njunem delovanju je bilo zelo pozitivno, za kar nosijo zasluge člani sveta stanovanjske skupnosti, člani hišnih svetov in stanovanjske uprave. ravnavanje raznih gospodarskih problemov na sejah in sestankih, so dokaz uspešnega dela posameznih hišnih svetov in stanovanjske skupnosti. Na bli-uslužbenci zu 150 hišah, vključenih v stanovanjsko skupnost, so bila izvršena razna popravila, kar je Stanovanjska skupnost ima bredli hišni sveti ogromno te- veijkega pomena za njihovo pod svojo upravo 282 zgradb, žav. Pravilno koriščenje fi- vzdrževanje in tudi za turistički jih upravlja 130 hišnih sve- nančnih sredstev za vzdrževa- nj razVoj Jesenic in okolice tov s 705 člani. V začetni fazi nje stanovanjskih stavb, dolo-družibenega upravljanja so pre- čanje internih hišnih redov, ob- Mnoge hiše, vključene v stanovanjske uprave, so bile popravljene s prostovoljnim delom. To delo znaša okrog 800 tisoč dinarjev prihranka v proračunu stanovanjskega fonda. Delo stanovanjske uprave ovirajo in obremenjujejo razni interesenti za stanovanja, ki n. pr. istovetijo uslužbence stanovanjske uprave s stanovanjsko komisijo in referatom za stanovanjske zadeve. Na zasedanju je dal svet stanovanjske skupnosti javno pohvalo vsem uslužbencem stan. uprave z že- i kTferedno lj0' da bi tudi1v bodoče P°ma-ga a novo izvoljenemu svetu ter pripravami "na ustanoviteTsa- ŠT dSJ£T'da^bo ffSU^ntJo hišnim. svetom tako kot doslej mostojne mladinske delovne nalogo izpolnila, čeprav neka- ^ _ s tem pripomogli do sko-brigade. teri gledajo na delovne akcije z ^ajsnjega izboljšanja stanovanj- Pretekli četrtek so se zbrali velikim nezaupanjem. Pred odhodom na delovno akcijo Uspešno delo mladinskega aktiva na STTS Mlafi'ina srednje tehniške šole bodo razveselili z različnimi v Kranju se že dlje časa pridno kulturnimi, zabavnimi in šport-pripravlja za odhod v mladin- nimi prireditvami, imeli bodo sko delovno brigado. Po razre- predavanja, razgovore in m oddih so imeli vrsto razgovorov, sebojne debate tako, da bo de-kjer so člani šolskega komiteja lovna akcija pomembna tudi v zbirali prostovoljce, ki bodo šli vzgojnem smislu. Uprava šole in v brigado. Prijave so kar hitro doma jim nudi vso pomoč, na prihajale in v nekaj dneh jih je razgovoru pa bilo že toliko, da so pričeli s navdušenje, ki je vsem najbolj- na Okroglem ob spomeniku padlega junaka Staneta Žagarja na ustanovnem zboru brigade. Član šolskega komiteja LMS je v uvodnih besedah pojasnil, zakaj so se zbrali prav na tem mestu in prisotnim predlagal, da njihova mladinska delovna brigada nosi ime »Stane Žagar« ter pozval brigadirje, da tudi oni s svojim delom slede liku skih problemov na Jesenicah. P. U. Občinski praznik t Kamniški Bistrici Od nedelje m ftitoedeliek Kamnik, 10. junija. V Kamniški Bistrici so dlje časa vneto pripravljali, da tudi letos dostojno proslavijo ze svoj krajevni praznik. Na pred-tov. Žagarja. Prisotni so predlog tretjič praznovali krajevni pra- vecer 8 junya so s streIja£jem> z navdušenjem sprejeli, spomin znik, posvečen spominu na na- ,kresovi £ baklado naznanili tov. Staneta Žagarja so počastili pad partizanov na Stahovico. V z enominutnim molkom, nato pa noči od 8. na 9. junij 1942 so položili ob spomeniku venec, namreč enote prvega kamniške- Temu je sledil razgovor o živ- ga bataljona, ki sta ga vodila ljenju in delu v novo ustanov- narodna heroja Matija Blejc- ljeni brigadi. Matevž in Jakob Molk-Mohor, Sekretar OK LMS jih je se- uničile nemško žandarmerijsko znanil, da brigada odhaja 14. postajo, pošto in Občinsko po- junija na gradnjo ceste Kopriv- slopje. Na Gorenjskem je to nik—Gorjuše. Odhajajo v parti- eden prvih primerov osvobodit- zansko vas, kjer bodo mnogo ve sedeža občine izpod okupa- doprinesli k temu, da bo cesta torjeve oblasti. Prekinili so te- lahko že letos izročena prometu, lefonske zveze, da so morali na- na drugi strani pa bodo v ne- padeni Nemci z raketami pro- posrednem stiku s prebivalci siti za pomoč. Več kot tisoč lahko vplivali na razpoloženje Nemcev je hitelo na pomoč o- v vasi. Sami sebe in prebivalce groženi posadki v Stahovico, nje nadaljevalo. Dopoldne je - vendar niso mogli blizu. Parti- bilo gasilsko tekmovanje gasil- zani so zrušili okupatorjevo skiih čet Kamniške Bistrice, oblast in za 7 ur vzpostavili »Silve« iz Stahovice, Gozda in oblast ljudstva na važnem ce- Crne, popoldne pa polževe dirke stem križišču komaj 5 km od na Stahovici. Kamnika. V popoldanskih urah začetek praznika Baklade se je udeležila velika množica prebivalstva vseh vasi. Na dan praznika je bila včeraj ob 17. uri slavnostna seja krajevnih odborov Kamniška Bistrica, Godič in Crna, nato pa so položili na grobove padlih borcev in talcev vence. Zvečer je kulturna skupina »Svobode« iz Kamniške Bistrice uprizorila v režiji šolskega upravitelja iiz Stranj Vinka Dobnikarja igro Mire Pucove »Ugasle luči«. Danes zjutraj se je praznova- Z 19. seje ObLO Kranj Sredstva za zdravstveni dem zagetovljena Moskva, 10. junija. Danes je nekaj pred 8. uro po krajevnem času odpotoval iz Moskve na ogled južnih področij Sovjetske zveze predsednik republike Josip Broz-Tito s soprogo in vsemi člani vladne delegacije. Na potovanju po južnih predelih Sovjetske zveze se bo mudil 7 dni. Predsednika Tita in ostale člane jugoslovanske delegacije spremljajo na tej poti prvi sekretar CK KP Sovjetske zveze Nikita Hruščev, podpredsednik sovjetske vlade Anastas Mikojan in člani uradnega spremstva na čelu s sekretarjem prezidija Vrhovnega Sovjeta Pjegovim. Zeleni vlak bo prispel v Stalingrad jutri okrog desetih dopoldne. Razen Stalin-grada bo predsednik Tito obiskal še Krasnodar, Novorosijsk in Soči ob Črnem morju. Na karenski železniški postaji so se od predsednika Tita poslovili člani prezidija Vrhovnega Sovjeta, člani vlade in druge ugledne osebnosti. Ob postaji se je zbrala ogromna množica ljudi, ki je navdušeno pozdravljala predsednika Tita in mu želela srečno pot. Moskva, 10. junija. Današnja »Pravda« piše, da potek dosedanjih državniških razgovorov med najvišjimi predstavniki Jugoslavije in Sovjetske zveze kaže, da bo prišlo do popolnega sporazuma, ki bo predstavljal velik prispevek k utrditvi miru in ki bo podlaga za sodelovanje vseh držav na svetu. Dosedanji razgovori so potekali v duhu popolnega sporazumevanja in prijateljstva. Pariz, 10. junija. Agencija France Presse poroča, da je v Argentini izbruhnila vstaja proti sedanji vladi. Kaže, da so vstajo organizirali pristaši bivšega predsednika PeTona. Danes je moral sam predsednik Argentine v svojem govoru po radiu priznati, da so uporniki zavzela mesto Santa Rosa in da se držijo še v nekem vojaškem taborišču. Prav tako poročajo, da so se uprli oddelki vojske v vladni šoli v Buenos Airesu. Poročajo tudi, da so danes ustrelili v Buenos Airesu 18 ljudi, ki so poskušali zavzeti neko policijsko postajo. Ustreljeni so bili na podlagi za- kona o obsednem stanju, ki Je bilo proglašeno danes ponoči v vsej državi. Vladine radijske postaje trdijo, da vladine čete obvladajo položaj, medtem ko uporniški radio trdi, da je predsednik vlade že zaprt in da je predsednik republike pobegnil-Položaj še ni jasen. London, 10. junija. Zvedelo se je, da bo ciprski guverner Harding ostal v Londonu še ta teden. Kaže, da bo britanska vlada poskušala pomiriti kritike proti svoji politiki na Oipru z neko novo akcijo. Guverner Harding je izjavil, da bo zatrl upor na Cipru najpozneje do konca leta in da raje odstopi, kot da bi se pogajal z Makariosom. Danes je na nekem zborovanju laburistični vodja Gaitskell ostro kritiziral politiko vojnih represalij na Cipru. Dejal, je, da sta za ureditev ciprskega vprašanja samo dve poti. Prva je, obnoviti razgovore s predstavniki Ciprčanov, druga pa Je> predložiti vso stvar v rešitev Atlantskemu paktu. Ženeva, 10. junija. Jutri se bo začela v Ženevi konferenca evropskih atomskih strokovnjakov. Razpravljali bodo o fiziki visokih energij. Konferenco je pripravila organizacija za jedrsko raziskovanje. V tej organizaciji je vključenih 11 držav, med njimi tudi Jugoslavija. Na konferenci bodo sodelovali poznani strokovnjaki iz Sovejtske zveze, Francije, Velike Britanije in drugih držav. To bo po lanski konferenci atomskih znanstvenikov najpomembnejše znanstveno zasedanje v letošnjem letu. Rabat, 10. junija. Danes je odpotovala iz Rabata v Madrid maroška delegacija pod vodstvom Mulaja Hasana. V 'Madridu se bo razgo var jala s španskimi predstavniki o prenosu oblasti v španskem delu Maroka na maroško vlado. Praga, 10. junija. Danes je po štiridnevnem o-bisku v Cehoslovaški odpotoval na obisk na Poljsko podpredsednik indijske vlade Rada-krišnan. zasedanje so se v redu umaknili pred ve-i odbora liko premočjo, pri čemer je iz- f Kranj, 9. junija. Včeraj je bilo 19 Občinskega ljudskega Kranj. V najvažnejši točki gubil življenje lovski čuvaj — dnevnega reda so odborniki partizan Jurij Libnik. poslušali poročilo o stanju ob- Prebivalci vasi okrog Sta-činskih skladov ter sklepali o hovice in Crne doline so se že njihovi nadaljnji uporabi. Po- _ ročilo je podal podpredsednik ObLO Cene Beznik. Med razpravo pa so odborniki sprejeli sklep, da se zagotovi sredstva v višini 30 milijonov dinarjev za gradnjo Zdravstvenega do- Včeraj je bil na Jesenicah se-ma, s čemer bo omogočena na- stanek predstavnikov vseh me: Pomemben posvet Jesenice, 10. junija. daljnja graditev. Nadalje so odborniki še sprejeli sklep o najetju posojila za gradnjo Zdravstvenega doma, za šolo v Stra-žišču in za gradnjo stanovanjskega bloka na Planini. talurških in kovinarskih podjetij Slovenije, ki ga je sklical Republiški svet sindikatov Slovenije. Jože Plivnik, član predsedstva sindikatov Slovenije in ing. Gostiša z zavoda za pro- V tretji točki dnevnega reda učevanje dela in varnosti sta so odborniki razpravljali o po- govorila o novi organizaciji hi- ročilu Sveta za kmetijstvo Ob- giensko tehnične zaščite dela v činskega ljudskega odbora, o podjetjih in o delu tega za vsa- stanju državnih kmetijskih po- ko podjetje važnega oddelka, sestev. V ostalem so odborniki Dr. Rupnik je govoril o zdrav- sklepali še o odloku o uvedbi stvenih predpisih, ki jim v po- občinskih taks, o garancijskih sameznih podjetjih posvečajo izjavah nekaterim podjetjem, o premalo pozornosti. Sestanka so nekaterih zemljiških vprašanjih se razen zastopnikov omenjenih in o razrešitvi podpredsednika podjetij udeležili tudi vsi na- ObLO. B. F. čelniki grup in obratovodje. Slučajen pogovor ĐOSUIKRAT SE pripeti vnjali italijanski fašisti med življenju, da človek člo- okupacijo pri nas. Iz naših spo-veka bodisi hote ali neho- minov niso izginili sledovi trp-te napak obsodi. Razna mnenja ljenja... Sicer je res, človek in ocene »nekoga« o' »nekom« največkrat pozabi tisto, kar do-so po večini zelo različne in živi hudega in se spominja le večkrat tudi protislovne. Ker so ozko subjektivne, so dostikrat tudi krivične. K sreči največkrat tisti »nekdo« ne ve za mnenje »nekoga« o njem. In dobro je, da ne ve. Ce pa slučajno izve, se lahko zaradi tega razburi. Ce je sodba ali mnenje o njem krivično, lahko celo tistega »nekoga« sodnijsko preganja. In obratno: lahko je tistemu »nekomu« v takih primerih tudi hudo pri srcu . . . Ljudje smo pač različni. In kako dolgočasno bi bilo na svetu, če bi bili vsi enaki. nes ni povsem jasno, kako na} se obnašajo do njih. Nekateri kažejo do tujcev bodisi skrajno klečeplazen odnos — takih primerov je žal vse preveč — ali pa jih spet skrajno sovražno gledajo. Torej — dve skrajnosti. Obe enako škodljivi. »Nismo vsi Italijani fašisti- TEŽKO PRIČAKOVANA REŠITEV Precej ljudi se je zadnje čase pritoževalo, da morajo v lepih dneh na Jelenovem klancu požirati oblake 1 prahu. Sedaj kaže, da bo bolje. Prav te dni hitijo delavci polagati kocke in polovica cestišča je že tlakovana. tež- V GOSTILNIŠKI sobi hotela »Lovec« na Bledu je bilo pred- včerajšnjim precej gostov. Sko- lePih doživljajev. Toda. raj vse mize so bile zasedene. k°t če bom,° g™«>te minule Ob dolgi mizi sva sedela s pri- vojne kdajkoh pozabili.. .« jateljem, nedaleč od naju je »Ne> nikakor ne smete poza- bolj slonel kot sedel nekoliko biti na vse tiste svinjarije, ki vinjen starejši možakar, na §0 jih počenjali moji sonarod- drugem koncu mize pa je sedel, njaki,« odvrne tujec. »Sram me po zunanjem videzu sodeč, tuj je zanje, sram... Vem, vse turist. vem, in čutim z vami. Samo to Mož je na vsak način hotel mi je žal, da moram jaz, ki sem navezati pogovor s tujcem. Ko bil med vojno italijanski parti- ga je vprašal v slovenščini, ka- zan> trpeti zaradi njihovih gre- teri jezik govori, mu je tujec hov _ _« odvrnil, da samo italijanščino. Ni mogel zatajiti solza v očeh. In prepričan sem, da mu ni bilo lahko pri srcu. »Jaz sem prijatelj vašega ljudstva. Saj smo se skupaj borili proti istemu sovražniku! . . . Sosed je znal razen materinščine le nemško. Na vljudni odgovor tujca mu je vinjeni možakar vrgel v obraz: »Aha, fašist!« Nama s prijateljem je bilo nerodno in tudi italijanskemu Zal Pri nas še ni tako kot pri gostu ni bilo vseeno. Vsaj po- vas... Vsako leto prihajam na doba je bila taka. y oddih v Jugoslavijo in rad sem Nastal je mučen premor v va,ši sredi!« brez besed... Posegel sem Med njegovim tem-perament-vmes in skušal sem zadevo iz- nim in prepričevalnim pripo-gladiti. vedovanjem sem razmišljal o »Veste«, pravim, »našim lju- tem, da smo včasih do nekate-dem je težko pozabiti vse zlo- rih tujcev le preveč kritični, čine in ropanja, ki so jih poče- Nekaterim našim ljudem še da- Beseda Italijan danes ni več sinonim za fašista. — No, še jib je. Vendar čedalje manj. Sčasoma bo to le peščica brezpomembnih ljudi...« je nadaljeval slučajni znanec ves v ognju. V Italiji je danes vedno več prijateljev Jugoslavije.' Upamo, da jih bo še več. Nekateri ne skrivajo svojih simpatij do nas, odkriti so. So pa tudi taki, ki svojega prepričanja in simpatij, ne upajo izraziti.' Ko sem mu povedal, da sem novinar in da bom morda o tem najinem slučajnem razgovoru tudi kaj napisal, mi je zaupljivo dejal: »Čeprav sem vam dal svojo vizitko, 's katere boste lahko razbrali moje ime, bi vas vseeno lepo prosil, da v morebitnem članku ne navedete mojega imena. — Veste, jaz sem odkritosrčen prijatelj Jugoslavije, toda — v državni službi sem in ne bi je želel izgubiti ...« Nismo vsi ljudje enaki. .. IZTOK AVSEC 2 ei8SGorenjske ST. 46 / 11. JUNIJA 1956 0533^1 ZADNJI ŠPORTNI DOGODKI v* v* v* doma ZVEZNA LIGA PARTIZAN : »SARAJEVO« 2:2 (1:1) CRVENA ZVEZDA : RADNIČKI 1» (0:0) ŽELEZNIČAR : BSK 2:2 (1:0) SPARTAK : VOJVODINA 2:0 (1:0) DINAMO : VELEZ 2:1 (1:1) BUDUĆNOST : »ZAGREB« 0:0 HAJDUK : PROLETER 5:0 (2:0) V soboto je bilo odigrano zadnje kolo zvezne lige. Naslov letošnjega državnega prvaka je osvojila Crvena zvezda s 40 točkami. Sledijo: Partizan s 35, Radnički z 31, Dinamo z 28 točkami itd. Zanimivo je, da se je lanski državni prvak Hajduk komaj obdržal v ligi, saj je zasedel šele 12. mesto, medtem ko sta Železničar iz Sarajeva in osješki Proleter izpadla iz lige in bosta v prihodnji sezoni igrala v conski ligi. Končni rezultati okrajnega strelskega prvenstva v Tržiču: Članice: 1. Minka Brtoncelj, Tržič 250 krogov, 2. Majda Kralj, Jesenice 239, 3. Marija Perko, Tržič 215, 4. Helena Smolnikar, Jesenice 206, 5. Marija Otrin, Javornik 202, 6. Marica Hudo-bivnik, Predoslje 168. MLADINCI: Za 1. mesto se borita Vlado Jekovec iz Tržiča in Dušan Novak z Jesenic. Ko to poročamo, tekmovanje še ni zaključeno. ODBOJKA V ljubljanski skupini slovenske odbojkarske lige sta bili danes v Kamniku dve tekmi. Odbojkarice Kamnika so premagale Mladost iz Kranja s 3:2, moški pa so izgubili z Ilirijo iz Ljubljane, z 2:3. NOGOMET Tekma za pokal maršala Tita med Krimom iz Ljubljane in Kamnikom je v regularnem času končala neodločeno z 1:1. Beograd, 9. junija. Zvedelo se se je, da bo šahovski dvoboj med reprezentancama Jugoslavije in Sovjetske zveze od 17. do 28. junija v Beogradu v dvorani Kolarčeve univerze. Sestava jugoslovanske ekipe še ni odrejena. Predvidevajo, da bodo v jugoslovanskem moštvu igrali naslednji igralci: Gligorič, Ma-tanović, Ivkov, Pire, Trifunovič, Milić, Rabar, Karakljajdč, Udov-čić in Djurašević. MED TRZISKJMI SPORTNIKJ Motoristi t znamenju velikih priprav Nogometaši trenirajo po 6 ur dnevno Športno življenje je v zadnjih tednih v Tržiču nenavadno razgibano. Medtem ko so člani strelske družine že osvojili letošnje lovorike na Gorenjskem — ponovno so postali prvaki, čakajo šc težke preizkušnje Avto-moto društvo in nogometaše. 30. OBLETNICA DIRK NA LJUBELJU ZE LETA 1926. so bile prve mednarodne avto-moto dirke na Ljubelj. Vsa poznejša leta je imela ta prireditev tudi mednarodni značaj in je imela v vsej Evropi močan odmev. Temu se sicer tudi ni čuditi, saj je menda ljubeljska proga edinstvena v Evropi. Po osvoboditvi, ko je bilo v Tržiču ustanovljeno Avto-moto društvo, so bili organizatorji teh tekem člani AMD Tržič. žari, Poljaki, Grki, Romuni, Egipčani itd. Skratka, na letošnjih dirkah bomo lahko videli tekmovalce iz 22 držav. Udeležba številnih vozačev iz tujine pa kaže, da je zanimanje za ljubeljske dirke iz leta v leto večje. Kljub tolikšnemu zanimanju doma in v inozemstvu, pa je prireditelj zaradi raznih okolnosti (predvsem denarnih sredstev), prisiljen število tekmovalcev omejiti. Vsega bo nastopilo lahko, kot tudi prejšnja TELESNA VZGOJA NASTOP »PARTIZANA« KAMNIK Danes popoldne je bil v Kamniku redni letni nastop »Partizana« z nastopom vseh oddelkov na raznih orodjih. Nastopilo je okrog 300 telovadcev, med njimi tudi gostje iz Domžal. Mladinci in mladinke so nastopili z vrhunskimi vajami na orodju in so pokazali lep napredek od lanskega nastopa. Cicibani so nastopili z raznoterostmi in rajanjem in so bili Prisrčni v svojih posrečenih točkah. V programu je bila zastopana tudi atletika, in sicer s skokom v višino in metom krogle. Prireditev je bila na letnem telovadišču za gimnazijo. ŠAH' SOLIDANRNOST : LITOSTROJ 6:2 V okviru okrajnega moštve-ftega prvenstva so šahisti kamniške »Solidarnosti« tudi v dnu-8em kolu, ki so ga odigrali 7. Junija, dosegli uspeh. Premagali so moštvo »Litostroja« s 6^2. Kamničani niso izgubili nobene partije. Zmagali so Trbi-2an, Ocepek, Dobrovoljc in Tro-ha, štiri partije pa so se končale remi. KOftRKA MEDVODE — PRVAK Prvi del košarkarskega prven-stva v zahodni skupini I. slo-venske lige je končan. Z zmago ^ad »Odredom« iz Ljubljane in Uspehom nad kranjskim »Triglavom« v ponovnem srečanju, f° si Medvodčani zasluženo prikrili naslov spomladanskega ^vaka. Po prikazani igri so oni udi največji favoriti za končnega prvaka. Njegovi največji 7°nkurenti za osvojitev najvišja naslova, košarkaši »Odre-k«, so se morali zadovoljiti z arugim mestom. Kranjčani to niso pokazali takšne igre smo od njih pričakovali. Čeprav imajo isto število točk kot *Svoboda« iz Ljubljane, pa so •aradi slabšega količnika za-edli šele četrto mesto. Košarki iz Domžal tudi niso pokadi napredka, zato njihova raz-rstitev na predzadnjem mestu ^° prikazani igri ni presenečene. Na zadnjem mestu je no->nec »Postojna«, ki se mu po-^n;i, da od tekme do tekme naređuje. v tujini DANES JE BILA na milanskem stadionu zaključena tradicionalna kolesarska dirka po Italiji Giro d'Italija. Tekmovalci so prevozili skupno 3520 km. V zadnji, 113 km dolgi etapi od St. Pelegrina do Milana, je zmagal Italijan Piaza. Sledijo: Baroni, Filipi itd. Najodločilnejša za generalni plasman je bila 18. gorska etapa. To je bila hkrati tudi najtežja etapa. Kako naporna je bila dirka, kaže dejstvo, da je od preko 100 kolesarjev, kolikor jih je bilo v začetku, prišlo na cilj le 45. Končni plasman je naslednji: 1. Gaul, 2. F. Magni, 3. Colleto, 4. Maulo itd. Italijan Copi je odstopil že po prvih etapah, medtem ko Francoz Bobet sploh ni nastopil. Moskovska nogometna enaj-storica Dinamo je na domačem igrišču premagala turško nogometno moštvo Fener Bahče iz Istambula z rezultatom 3:1 (3:0). V Pragi je v tekmovanju za evropsko prvenstvo v košarki za ženske v D-skupini Jugoslavija premagala Škotsko z rezultatom 110:37. Po tej zmagi se je Jugoslavija uvrstila med reprezentance, ki se bodo borile za plasman med 9. in 13. mestom. LJUBELJ, 7. VIII. 1955 Ljubeljski ovinki so kot ni lašč, da vsak pokaže, kaj zna. gusta). Isti dan je tudi občinski praznik. Kljub temu pa ima prireditelj že »polne roke« dela, kot pravimo. Dirke na Ljubelj pomenijo za Tržičane nek svojevrsten praznik. V teh dneh skoraj ni prebivalca, ki ne bi hotel pri tej prireditvi vsaj najskromneje pomagati, da bi bila organizacija prireditve čim uspešnejša. Kaj pa šele letos, ko je 30-letnica ljubeljskih dirk. Prireditelj je za letošnje gledalce pripravil še eno, zelo mikavno vabo. Razen tega, da letos ne bo prevoz iz Tržiča na Ljubelj s kamioni, temveč z avtobusi, bo tudi veliko žrebanje, na katerem bodo soudeleženi vsi, ki bodo imeli vstopnice. Prva nagrada bo motorno kolo! NOGOMETAŠI V PRVI SLOVENSKI NOGOMETNI LIGI? NOGOMET JE ZE vrsto let zelo privlačen šport v Tržiču. Toda skoraj večno drugi v Gorenjski nogometni podzvezi (le enkrat so tekmovali v drugi slovenski ligi), niso imeli nikdar pravice, da bi smeli prestopiti prag v višji razred — v prvo slovensko nogometno ligo. Letos pa jim je končno uspelo osvojiti naslov gorenjskega prvaka! Ta svoj uspeh so dosegli povsem zasluženo, kar dokazuje tudi količnik med doseženimi in prejetimi goli — 66:8. S tem pa si seveda še niso priborili pravice tekmovati v višji skupini. Za to bodo potrebne še nove borbe — nove zmage. Precej težko preizkušnjo bodo morali prestati v kvalifikacijskih srečanjih, na katere pa sami nogometaši in Sicer ima avto-moto šport v Tržiču že stare tradicije, vendar oni pred vojno niso imeli samostojnega društva. Mednarodne avto-moto dirke na Ljubelj so pred tremi leti dobile še en velik pomen — na teh dirkah se vsako leto naši najboljši motoristi borijo tudi za naslov gorskega državnega prvaka. Na dosedanjih prireditvah so sodelovali tekmovalci iz vseh zahodnoevropskih držav: Švice, Francije, Nemčije, Anglije, Italije itd.; in tudi iz drugih kontinentov. Letos pa bodo tekmovali še Cehoslovaki, Rusi, Mad- leta, okoli 100 tekmovalcev. Prav zaradi tega pa imajo pravico udeležbe iz tujine le prvorazredni povabljeni tekmovalci ter naši dirkači le iz zveznega in mednarodnega razreda. Prav to dejstvo, da so tekmovalci samo mojstri, je porok, da je prireditev vsako leto res kvalitetna. Organizacija tako velike in pomembne prireditve pa je poglavje za sebe. Kdor še ni imel nikdar posla s takim delom, si tega skorajda ne more predstavljati. Dirke so vsako leto prvo nedeljo v avgustu, torej bodo šele čez dva meseca (5. ar- STRILSTV0 Okrajno prvenstvi za članice, mladince in pionirje Kranj, 10. junija. Letošnje okrajno strelsko prvenstvo za pionirje je bilo tako dobro in skrbno pripravljeno kakor že dolga leta ne. Pripravljalni odbor je pokatzal mnogo iznajdljivosti, zahvaliti pa se moramo tudi tovarni »Sava« iz Kranja, ki je odstopila za tekmovanje dvorano. Udeležba na tekmovanju ni bila največja, ker se nekatere strelske družine niso potrudile, da bi imeli pionirji več strelskih vaj in tako dosegli normo za okrajno prvenstvo. Na prvenstvu so nastopile ekipe in posamezniki ter dose- še 5 drugih pionirjev si je osvojilo srebrno odlikovanje, 7 tekmovalcev pa bronasto. Po zaključku je Okrajni strelski odbor najboljšo družino nagradil z zračno puško, pet prvih pa je prejelo lepa praktična darila. Okrajno strelsko prvenstvo za članice in mladince je bilo letos organizirano v Tržiču. Priznati je treba, da so se mladinci in članice za to tekmovanje temeljito pripravljali že dlje časa. Vadili so z zračnimi puškami, ker je bilo določeno, da bodo zaradi pomanjkanja malokali- mi, ki so jih dobili na strelišču podobno kot kupiš mačka v ža-klju. Zanimivo je bilo gledati DRŽAVNA PRVAKINJA Minka Bertoncljeva strelja s precizno malokalibrsko puško gii odlične rezultate. Najboljša mesta so zasedle ekipe: — 1. Javornik s 622 krogi, 2. Prim-skovo s 498, 3. Predoslje s 476. Nato slede Jesenice s 390, Cirče s 300, Slave Ivo-Jokl s 287 in Bled s 196 krogi. Posamezniki: 1. Janez Otrin 132 krogov, 2. Franc Bizjak, Javornik 130, 3. Jože Hodnik, Javornik 128 krogov. Vsi trije so si priborili odlikovanje DOBREGA STRELCA. 4. Janez Ahčin Predoslje 119, 5. Matjaž Boben, Javornik 116 in brskega orožja in municije streljali na prvenstvu z zračnimi puškami. Le za prvo plasirane je OSO določil malokalibrsko municijo. Nemalo pa so bili strelci presenečeni, ko so na strelišču v Tržiču zvedeli, da bodo tekmovali le z malokalibr-skim orožjem. Nenavadna odločitev tik pred tekmovanjem, kajti s seboj so prenesli le zračne puške. Korajža velja, so odmevali glasovi in poskusili so srečo z malokalilbrskimi puška- NARASCAJ V Stražišču so se pomerili pionirji - strelci strelke, kako so ogledovale dodeljene jim puške. Kako pa jih tudi ne bi, saj so po večini imeli priložnost prvič videti precizne malokalibrsko puške. Kaj pa je to, kako se tu meri in strelja, so spraševali drug drugega. Bolj izkušeni strelci so jim pojasnili, da so to puške z dioptrom in odprtimi vizirji itd. Cas je hitro potekal, zato so morali streljati. Toda rezultati — kdor je kaj zadel, je na srečo kakor na državni loteriji. Uspeh in pa končna zmaga je bila na ta način že naprej odločena Tržičanom in Jeseničanom, ki edini imajo tovrstno orožje. Takšnih zmešnjav in protekcij si strelci iz ostalih družin ne želijo več, posebno ne na tekmovanjih, kjer se tekmuje za nagrade in odlikova*-nja, R. Carman ur! Požrtvovalnost in disciplina pa so njihove najboljše vrline. Od zadnjega ukora, ki ga je dobil član NK »Tržič« je minilo že leto in pol. Nogometaši pa so se v zadnjem času pokazali tudi zelo pridni prostovoljci — delavci pri graditvi in ureditvi dosedanjega športnega igrišča, ki bo po predvidenih načrtih morda eden najlepših športnih objektov na Gorenjskem sploh. Čeprav bo potrebno db dograditve igrišča še trdo delati, nogometaši z veseljem skoraj vsak dan primejo za krampe in lopate. MLADINCI NAVDUŠENI KEGLJACI O TRZISKIH KEGLJACIH pravzaprav še ni bilo dosti slišati, čemur se tudi ni čuditi, saj je KK »Ljubelj« verjetno najmlajši klub v Tržiču. Ko sem se mudil v Tržiču, me je pot prav slučajno pripeljala na kegljišče. Zanimanje Tržiča-nov za kegljanje, zlasti mladincev pa me je presenetilo. Med njimi sem zvedel, da je v klubu približno 50 članov, med katerimi je veliko število mladincev. Dvakrat tedensko imajo redne treninge. Tudi ta dan, ko sem bil pri njih, so trenirali. Tovariš Brejc je pravkar vrgel stoti lučaj in podrl 395 kegljev v mednarodnem slogu! Naslednji, ki so se že vpisali na listo za trening, so bili štirje mladinci: Ropret, Knilic, Ja-nuš in Gros. Enega izmed njih sem vprašal, če tudi tekmujejo, ali pa če imajo prijateljska srečanja? Odgovoril mi je, da uradnih tekmovanj nimajo, da pa v prijateljskih srečanjih Z UDARNIŠKIM DELOM si bodo tržiški športniki sami uredili lep športni stadion. tudi ostali Tržičani gledajo z najlepšimi perspektivami. Menim, da bi bili uspeha Tržiča-nov v kvalifikacijskih tekmah veseli vsi Gorenjci, ker bi jih potem v ljubljansko-primorski nogometni ligi zastopali kar trije predstavniki; poleg kranjskega »Triglava« in »Mladosti« še NK »Tržič«. Za kvalifikacijske tekme se najboljši tržiški nogometaši pripravljajo z vso resnostjo. Vsakodnevni treningi trajajo najmanj 6 ur, včasih pa tudi 8 večkrat preizkusijo svoje moči. V nedeljo (včeraj — op. pisca) se bodo pomerili z Invalidi in »Abrahami« iz Kranja, prihodnjo nedeljo pa gredo v gosta na Jesenice. O športu in športnikih iz Tržiča bi lahko še marsikaj pisali. Toda njihovo življenje je tako pestro, čeprav v večini skromno in vezano z neštetimi težavami, da človek v enem dnevu ne utegne videti in o njih slišati vsega. FaBo V Kranju so razvili 7. strelski prapor na Gorenjskem Botroval mu ie podpredsednik OLO Kroni Ivan Bertoncell - Johari Kranj, 10. junija. Danes dopoldan se je na Hu-jah v Kranju zbralo veliko število strelcev in tamkajšnjega prebivalstva, ki so prisostvovali razvitju prapora strelske družine »Slavec Ivo-Jokl« iz Kranja. Velike strelske slavnosti so se razen kuma udeležili še predsednik občinskega komiteja ZK Kranj Martin Košir, član IO SZS Edo Vončina, predsednik okrajnega strelskega odbora Kranj Rajko Mali, zastopniki političnih in množičnih organizacij ter delovnih kolektivov občine Kranj. Kuma so strelci prav prisrčno sprejeli, globok vtis pa so na goste in gledalce napravili pionirji s Huj, ki so ga komaj pričakali s šopkom cvetja ter ga s-prisrčnimi besedami v imenu tamkajšnjih strelcev pozdravili. Slavnost je ob 10. uri otvoril predsednik strelske družine ter v uvodnih besedah govoril o razvoju njihove družine. Po razvitju prapoTa je sledilo slavnostno zabijanje spominskih žebljičkov. Kum je zbrani množici govoril o velikih uspehih, ki so jih gorenjski strelci do- segli po osvoboditvi ter jim želel še mnogo uspeha pri njihovem delu in hkrati krepitvi obrambne moči naše domovine. Sledil je tudi kulturni program, katerega so pripravili pionirji s Huj in godbeniki mesta Kranja. V počastitev razvitja — Četveroboj z vojaško puško Strelska družina »Slavec Ivo-Jokl« je v počastitev velikega dogodka organizirala na strelišču v Struževem četveroboj z vojaško puško med družinami iz Cirč, Predoselj, Primskovega in Huj. Zasluženo so zmagali in osvojili prvo mesto strelci iz predoselj z 245 krogi, drugo mesto pa so osvojili strelci s Primskovega z 222, 3. mesto iz Cirč s 146 in 4. mesto iz Huj s 137 krogi. Najboljši posamezniki: 1. Tinko Govekar iz Predoselj s 189 krogi, 2. Janez Perko s Primskovega z 82 krogi, 3. Anton Oi-glič, Predoslje 79 in 4. Jože Kavčič iz Predoselj 77 krogov. Najboljši družini so v trajno lisi podarili pokal, posameznikom pa lepa praktična darila. R. Carman ST. 46 / 11. JUNIJA 1956 800.000 674401 600.000 455698 500.000 400.000 300.000 414208 200.000 050060 zid žra'm ja jugoslovanske loterij« Danes je bilo žrebanje 96. kola Jugoslovanske državne loterije. Premijo 1 milijon dinarjev je dobila srečka št. 071658 — Surduljica. Sko pije Goražde 423825 Kosov. Mitrovica 208829 Kičevo Senta Beograd 18 dobitkov po 100.000 dinarjev so dobile srečke: 194175; 325589; 057390; 026172; 052226; 549998; 588272; 285372; 277807; 102762; 551866; 274381; 260793; 277772; 163866; 103027; 211196; 294949 Naslednje dobitke so dobile srečke, ki se končujejo s številkami: 35 dobitkov po 80.000 din: 25502; 76919; 81806; 54790; 58610. 35 dobitkov po din 60.000 so dobile številke: 53913; 28822; 96099; 16905; 70861 70 dobitkov po 40.000 din so dobile številke: 2956. 210 dobitkov po din 20.000 so zadele številke: 7414; 3096; 5636. 350 dobitkov po 10.000 din: 8078; 9825; 6365; 8217; 6649. 700 dobitkov po 8000 din: 556. 700 dobitkov po 6000 din: 616. 1400 dobitkov po 4000 din: 277; 111. 3500 dobitkov po«2000 din: 501; 863; 268; 472; 151. 7000 dobitkov po 1000 din so zadele srečke, ki se končujejo z 96. 7000 dobitkov po 800 din so zadele srečke, ki se končujejo s 27. 7000 dobitkov po 600 din so zadele srečke, ki se končujejo $ 83. 14.000 dobitkov po 400 din srečke 79, 69. 14.000 dobitkov po 200 din so zadele srečke, ki se končujejo s 7, "8. s• so d i se a**"v Kazen za roparsko tatvino v Stražišču V sredo je bil na Jesenicah zaključen stenografski tečaj, ki ^ . ga je organizirala v šolskem Stanislav Zumer, delavec iz deliti z njim zatožno klop pri stopnjo družbene nevarnosti ]e^u 1955/55 Ljudska univerza. Trboj, ki je bil že kaznovan okrožnem sodišču v Ljubljani, storilca in dejanja obsodilo Tečaj je obiskovalo 20 slušate-zaradi poskusa vlomne tatvine Pod težo dokazov sta morala Zumra na 3 leta in 2 meseca jjev po vecmi uslužbencev" Ze-in zaradi telesne poškodbe, ne priznati, da je Zumer dne 3. 2. strogega zapora, soobtoženo L. ieza'rne Jesenice, pa tudi usluž-zna več poti iz kriminala, v t. 1. okoli pol devetih zvečer v J. pa na 2 meseca zapora. bencev ostalih ustanov z Jese-katerega je zabredel. Ze leto Stražišču pričakal poslovodki- Če bi Zumer poiskal zaposli- nic j,n dijakov jeseniške gimna-dni je brez zaposlitve in v bre- njo prodajalne mesa Valentino tev, ki bi jo pri količkaj dobri z^e j^pite je delalo 10 tečaj-me svojemu dekletu L. J. iz Sp. Hafner, ki je imela s seboj iz- volji lahko dobil, bi danes ne Brnika, ki je zaradi poznanst- kupiček tistega dne, in ji iztr- bil zaznamovan kot družbi ne-va z njim te dni sama morala gal cekar z gotovino. Obenem varen element, prihranil pa bi - ji je zagrozil, naj izgine, ker bo tudi svojemu dekletu nečastni nikov, ki so pokazali lepe uspehe. V domu invalidne mladine t »JUNAK POLENA« PRED SODIŠČEM Brata Ivan in Franc Cerar iz Prevoj pri Tuhinju sta, dasi še čak. razmeroma mlada, že drugič stala pred sodiščem zaradi pre-tepaštva. Tokrat sta tako obdelala domačina Franca Klemena, da je obležal s pretresenimi možgani in zlomom lobanjskega dna. Ko so se vsi trije po popivanju primerno »kora j žni« vračali proti domu, so sicer streljal. L. J. je priznala, delež na zatožni klopi in v za- Kamniku bo odprta razstava da je sprejela od ukradenih poru. predmetov od Zumra eno jopico, 2 kg slanine in en tiso- Čudni pojmi ' o reviziji V aprilu t. 1. je revizor Glav-la s kolesom brez luči, najprej ne zadružne zveze LRS oprav- Na obravnavi je bilo pojasnjeno, da je nastopil Zumer proti Hafnerjevi, ki se je pelja- kot organ LM in zahteval od nje mandatno kazen 100 ljal revizijo v KZ Lučine. Tam din. je zahteval od trg. poslovodje I. R. paragonske bloke, da jih izdelkov učencev osnovne in vajeniške šole v ponedeljek, 11. junija dopoldne. Isti dan bo v slavnostni dvorani občinskega poslopja predsednik občine Kamnik sprejel in nagradil po dva najboljša učenca osnovnih šol in gimnazij v Kamniku in Komendi. Obenem bo sprejel tudi najboljše učitelje kamniške občine in jim podelil na- Množični izlet na Vršič Popravek Ko mu je Hafnerjeva že hotela plačati 100 din, je pa Zumer pregleda. Temu pa se je I. R. §rade- prišli, — danes sami ne vedo" |ztrgal s krmila koIesa cekar, v Uprl ter očital revizorju, da zakaj, - nekaj navskriž in so katerem ? bilo najmanj 94.000 išče dlako v jajcu. Kmalu zatem hoteli nazadnje še »dejansko« din g°tovine. ™ dolarjev in go- pa je začel v revizorja metati V okviru prireditev jeseniških drug drugega »prepričati« Kle- ri omenJena slanina. Ko ga je razne predmete s pisalne mize, planinskih dni je bilo v minu- men je bil sicer sam doslej tu- Hafner-1eva prosila, naj ji vr- nakar ga je zgrabil z rokami, lem tednu organiziranih več di zvest pretepaški tradiciji ne vzete stvari> J° Je surovo da ibi z njim fizično obračunal planinskih predavanj in manjših vendar sta.bila Cerarja tokrat zavrnil> da Je nJen denar pona- in mu grozil, da je prvič in zad- izletov. Danes so priredili izlet večja junaka. Potem, ko sta ga re^n.. inT da «a ho*° P/ej -na njič v Lučinah in da imajo med oba spravila v obcestni jarek, P0^3.!1 LM se pregledali. Sele seboj krvnika. Na glavni javni je Ivan Cerar Klemena udaril se'°-aJ Je spoznala Hafnerjeva, obravnavi je obtoženi priznal v še s polenom po glavi, da se da ima Pred seboj kriminalca glavnem to dejanje, zagovarjal V številki 42 »Glas Gorenj-je ta, kakor je povedal priča, ^n ne or£>ana LM. Zumer ji je pa se je, da je bil zaradi nekih ske«, v članku »Neprevidnost kar »sesedel«. K sreči pa je bi- zaPretil> naj izgine, ker bo si- ^ drugih stvari precej razburjen, vzrok obratnih nezgod«, se je la Klemenova glava trdna, ker cer streljal. Seveda se je tega nekoliko vinjen in, da je iz teh vrinila napaka v odstavku, ki bi se sicer sesedel za vedno. Hafnerjeva prestrašila in pusti- razlogov tako postopal proti re- govori, da sta pomožna delav-Okrožno sodišče v Ljubljani *a' da ^e 2umer nemoteno odšel vizorju. Zaradi kaznivega dej a- ca kriva obratne nezgode, ki se jo obsodilo Ivana Cerarja na 9 z ukradenimi predmeti. Ce bi nja preprečitve uradnega deja- je dogodila pri žaganju hlodo-mesecev Franca Cerarja pa na ne notel Potem slučaj, da se je nja uradni osebi ter razžalje- vine na žagi KZ Naklo. Pra-3 mesece zapora. Za stroške zdel organu notranje uprave nja uradne osebe, je bil J. R. vilno bi se moralo glasiti, da zdravljenja bosta pa Cerarja Zun"ier sumljiv in bi se pri pred Okrajnim sodiščem v Sk. je do nesreče prišlo vsled nemorala plačati Klemenu Še njem ne našlo dolarjev, ki so Loki obsojen na dva meseca za- previdnosti Jošta Petra pri ma-22.408 din. kili tudi ukradeni, bi obtoženi pora pogojno za 2 leti. Verjet- nipuliranju s cirkularko in ... , . _ . ., , . . - najbrž še nekaj časa nadalje- no mu bo ta kazen pomagala, vsled pomanjkljivih tehničnih Ali bi ze ne du sKrajni tas, yal g tatinskimi podvIgi> da se bo v bodoče izogibal teh varnostnih naprav, da prenehamo s takim nekul- • • ■ ■ * 1 • -v. j • n ^ .x. T • x +• ~ *~ Sodišče je z ozirom na težjo kaznivih dejanj. Uredništvo turnim početjem in da preiz- J kusimo mlade sile raje na ple-^^' menit način v športu, prosveti« in v naših množičnih organizacijah! Opozorilo sadjarjem Opozarjamo sadjarje, naj izvršijo drugo škropljenje po cvetenju, ker obstoji nevarnost močnega pojava škrlupa (fuz-klagija), pa tudi jabolčni zavi-jač odlaga svoja jajčeca na plodove jabolk. Prav tako je nastopil čas razmnoževanja ameriškega kaparja, katerega ličinke so se že pojavile. Zaradi tega je prav sedaj škropljenje sadnega drevja, predvsem jablan, izrednega pomena za kakovost bodočega pridelka. Proti škrlnpu je na razpolago več škropiv: lahko škropimo z 1—2 odstotno žvepleno brozgo ali z •,3-0,4% Cosanom, lahko pa tudi m 0,5 do l'/o bakrenim apnom ali četrt do pol odstotno Bor-doško brozgo. Tudi novi pripravek DITIIAN je zelo učinko- vit proti škrlupu v 0,3% koncentraciji. Vsi navedeni pripravki so učinkoviti le proti škrlupu in drugim glivičnim boleznim, zato je škropivom dodati na vsakih 100 litrov še 0,5 Fosfer-na ali Parationa ali Systoxa za zatiranje ameriškega kaparja, listnih uši in jabolčnega zavija-ča. Tudi mnoge druge škodljivce s temi pripravki zelo uspešno zatiramo. Vendar pa moramo z njimi previdno ravnati, ker so zelo strupeni. Namesto teh pripravkov lahko dodamo škropivu tudi HCH ali DDT pripravke, tako 0,2% Lindan olje, ali Lindapin ali pa 1% Tekoči pantakan. Mešanice je treba takoj porabiti, ker izgube na svoji učinkovitosti. Kmet. inst. LRS — Ljubljana Ponedeljkov obveščevalec • Mali oglasi Ugodno prodam približno 15.000 kvadratnih metrov obdelovalne zemlje (njive in travnik) v neposredni bližini Kranja, tik ob cesti proti Šenčurju. Prodam tudi na dele. Ponudbe pod »Zemlja« pošljite na upravo »Glasa Gorenjske«. Zamenjam enosobno stanovanje na Kalvariji za dvosobno ali večje v mestu. Naslov v upravi lista. Podjetje »Remont« — Tržič — Apnenca ima na zalogi vsak dan večje količine apna. Obratuje samo še ta mesec, zato pohitite z naročili. Remont Tržič. Tapeciran športni otroški (voziček prodam. Huje 13. Podpisana Povšnar Ivanka, Zg. Kokra 34 izjavljam, da ne želim imeti nobenega odnosa s tov. Valentinom Kokaljem iz Zg. Kokre. Kadilci Gorenjske! Zahtevajte povsod priznano najboljše cigarete in to sarajevske tobačne tovarne. Skladišče v Ljubljani, Kolodvorska 26. »Delikatesa« Kranj išče za takojšen nastop slaščičarskega pomočnika ali mojstra. Zahteva se predvsem, dobro znanje izdelave sladoleda. Naprodaj imam sadno stiskalnico (prešo) in dolge škornje za narodno nošo, št. 42 — vse v dobrem stanju. Florijan Pretnar, Zg. Dobrava 2, pošta Podnart. Preklicujem neresnične besede, ki sem jih govorila o Pu-celju Marjanu. Zeme Heda. na prostem — ob slabem vremenu v gledališču. 14. junija ob 16. uri — predstava v gledališču, zaključena za tov. »Iskra«, Carlo Goldoni »LAZNIK«. Kino Objava Na medicinski fakulteti je bil promoviran za doktorja splošne medicine Ažman Drago iz Kranja. Čestita KAD. • Gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ 12. junija ob 20. uri — Carlo Goldoni — »LAZNIK«, predstava na Pungartu — ob slabem vremenu v gledališču. 13. junija ob 20. uri — Carlo Goldoni »LAZNIK«, predstava KINO »STORZlC« KRANJ 11. junija, francoski barv. film »AVANTURE SEVILJSKEGA BRIVCA« ob 18. in 20. uri — zadnj ikrat. 12. in 13. junija, amer. barv. film »DVORIŠČNO OKNO« ob 18. in 20. uri. LETNI KINO »PARTIZAN« 11. junija, ameriški barv. film »DVORIŠČNO OKNO« ob 20.30 uri — zadnjikrat. 12. in 13. junija, angleški film »RAZDVOJENO SRCE« ob 20.30 url. KINO »RADIO« JESENICE 11. junija, madžarski barvni film »LILIOMFI« ob 18. in 20. uri. 13. in 14. junija, ameriški film »ŽRTVOVANI« ob 18. in 20. uri. KINO »PLAV2« JESENICE 12. junija, amer. film »ŽRTVOVANI« ob 18. in 20. uri. 14. junija, madžarski film »LILIOMFI« ob 18. in 20. uri. na Vršič. Udeležilo se ga je lepo število članov Planinskega društva Jesenice in ostalih ljubiteljev gora. Izlet je bil zvezan s pogozdovanjem parcel na Vršiču. V prihodnjem tednu bo sledilo še več predavanj in izletov. Krajevni odbor SZDL v Za-breznici skuša zdaj nadoknaditi svojo nedelavnost. 3. junija je s pionirji priredil lepo akademijo za praznik pomladi. Vse navzoče pionirje so tudi pogostili. Lopa udeležba je poplačala trud organizatorjem, posebno predsedniku tov. Antonu Lakoti. i Ker so bili v prejšnjih letih pionirji na območju Žirovnice najdelavnejši, bi bilo prav, da bi katera od množičnih organizacij skušala poživiti njihovo delo. Sklicati bi bilo treba zastopnike organizacij in društev, kot je to že predlagal šolski odbor. , Na zadnjem uspelem roditeljskem zboru v Žirovnici so se starši pogovorili s pedagogi o 8-letni šoli in njeni reformi. Po predavanju ravnatelja Ivana Dodiča se je razvila živahna razprava. Starši so izrazili željo, da bi bilo treba nadaljevati z gradnjo šole, ker razreda pri gostilni Zelenica in v stavbi bivše občine ne ustrezata sodobnim zahtevam. Prvi je vlažen, drugi pa tako majhen, da dijak sedi pol metra od table. Zahtevali so tudi uvedbo obveznega pouka iz kmetijstva oz. gospodarstva. TVD Partizan Žirovnica je pred kratkim priredilo telovadno akademijo. Društvo zajema mnogo pionirjev in cicibanov. Zal pa mnogi starejši telovadci in telovadkinje zdaj odrekajo društvu svojo pomoč. J. D. TVD Partizan Ljubno je bilo ustanovljeno šele lani. Svoje znanje so člani pred kratkim pokazali. Nastopili so tamburaši in plesna skupina, ki je izvajala narodne plese. Doživeli so precejšen uspeh, za katerega gre zasluga tudi tova-rišici Artačevi in tov. Praprot-niku. Nastop je pokazal, da so se vsi z vnemo učili. Nesreče Urbiha Jože, roj. 1. 2. 1930, zaposlen v Zadružni mlekarni Čirče, stanujoč Kranj, Jenkova 1, se je zaradi neprevidnosti oparil pri zajemanju smole. — Poškodba je lažjega značaja. Franc Bidovec, roj. 9. 3. 1914, zaposlen na Ekonomiji Povije, se je pri sekanju drv vsekal ▼ palec leve roke. Ana Lipe j iz Kranja je dobila prav tako poškodbo na levem palcu. Milan Korbar, dijak s Primskovega pri Kranju, si je pri padcu zlomil desno roko. Ida Pipan, roj. 1923, žena ded. Železarne Jesenice, stan. Jesenice. Titova 35, si je v samomorilnem namenu prerezala vrat in obe roki v predelu podlehti. 73 Zdaj prideta v jamo Peter Kozjak in z njim cigan. Usedeta se k ognju na stran, kjer je bilo veliko drugih ljudi. Petrova gosposka obleka je storila, da so se zbrani kmetje jeli spraševati, kdo je to, in zmenili so se naposled, da je gospod s Kozjaka. Ali kdo je oni, ki je prišel z njim? In pošljejo poslanca do gospoda Petra, naj se zglasi pri velikem ognju. 74 Kmetje vprašajo plemenitega gospoda, kdo je le-oni človek, ki je prišel z njim. In nesramni Peter, ki je precej priliko izvohal, da bi cigana lahko uničil, reče: „Jaz ga ne poznam; videl sem ga malo popred, preden so bili Turki prišli, in zdaj ga vidim zopet, nemara da bi bil Turkom malo — znan." „Ogleduh je!" reko brž eni in ogenj je švigal vsakemu iz oči. 75 Cigan je bil kmalu spoznal, kako je. Fz obrazov je posnel, da se nanj zbira oblak, da ga je Peter z lažjo izdal. Poskušal se je izmuzniti, toda brž mu pot zapro ter ga obstopijo z vzdignjenimi cepci. Zdajci se spne cigan pokonci, v roki se mu zasveti nož. Ali na mah padejo trije cepci in v tisti hip zazveni ciganov nož, njemu iz rok izbit, po temi na tla. 76 Mnogo krepkih rok se stegne in podere silnega cigana na tla. Vendar vsi, kolikor jih je moglo okoli njega, imeli so dosti posla, da so ga iztirali skozi ozko luknjo ven. Na jarku ga potem zavihte in visoko je pljusknila voda, ko je cigan cepnil v sredo krnice. Doli ob Krki je dolgin splaval na suho ter se odpravil proti Muljavi. 4 Glas, ST. 46/11. JUNIJA 1956 •oreirjsh