TEDNIK GLASILO . |^LVLISTICNE DELOVNEGA LJUDSTVA f^QXXVI. ŠT. 28__PTUJ, 26. JULIJ 1973_CENA 1 DIN Priprave na javno razpravo o novi ustavi Na komiteju občinske konference ZKS Ptuj se je v sredo, 18. julija 1973 sestal aktiv komunistov - vodilnih družbeno-političnih delav- an občine Ptuj. Glavno vprašanje razprave je bil dogovor o pripravah na javno razpravo o osnutkih nove zvezne in republiške ustave. Sprejeli so program, ki obvezuje komuniste, da ga tudi dosledno izvajajo, vsak v svoji družbeno-politični organiza- ciji in v občinski skupščini. Program obsega naslednje naloge: - Za pripravo in vodenje javne razprave se naj pri občinski konferenci SZDL ustanovi 15 članski koordinacijski odbor, ki ga vodi Jože Stropnik, podpredsednik OK SZDL Ptuj. V ta odbor imenujejo vse družben o-politične organizacije in občinska skupščina po dva člana. - V občini se formir'a enoten politični aktiv iz članov občinske konference ZKS, članov izvršnih organov vseh družbeno-političnih organizacij, občinske skupščine, predstavniki organizacij združenega dela, krajevnih in interesnih skupno- sti. Aktiv deluje enotno pod vodstvom občinske konference SZDL, ki je temeljni nosilec javne razprave. - Imenuje se delovna skupina, ki naj pripravi teze za javno razpravo, teze bodo služile članom aktiva kot priročnik pri vodenju razprave. Teze naj zajemajo osnutka obeh ustav o naslednjih področjih: temeljna poli- tična načela ustavnih sprememb; družbeno-politični sistem; družbe- no-ekonomski odnosi in politične svoboščine in pravosodni sistem. Osnutek tez je treba pripraviti do 2. avgusta letos. - Sočasno z javno razpravo o osnutku zvezne in republiške ustave, je treba obravnavati tudi izhodišča za sestavo statuta občine Ptuj; v njih mora biti opredeljena struktura bodoče skupščine, temelječe na delegatskih razmeijih, odnosi med skupščino in izvršilnimi organi, občinsko upravo, krajevnimi skup- nostmi itd. Komisija za sestavo statuta občine Ptuj bo ta izhodišča pripravila, pred javno razpravo pa naj o njih razpravljajo še vsi izvršilni organi družbeno-političnih organi- zacij in občinske skupščine. - Javne ražprave organizirati v vseh krajevnih skupnostih in v kolektivnih organizacij združenega dela, zato je v njih treba ustanoviti Nadaljevanje na 6. strani. Zbirali bodo. semena in denar Te dni se sveti krajevnih skupnosti in delovni kolektivi na področju občine Ormož pripravljajo na zače- tek solidarnostne akcije za pomoč prizadetim po toči, ki je uničila posevke v nekaterih krajih ormo- škega območja. Zbirali bodo semena in denar. Nosilec priprav sta sociali- stična zveza in sindikat. Pri svetih krajevnih skupnosti bodo sočasno ustanovili posebne stalne odbore, ki bodo zbirali in delili prispevke. Pomoč je name- njena predvsem prizadetim, socialno šibkim občanom. Toča je prizadela predvsem ob- močje Tomaža, Ivanjkovec, Loper- šic in Središča ob Dravi. jr Komunisti o razpravi Naloge članov zveze komunistov pri reševanju kadrovskih vprašanj je bila osrednja tema razgovora na včerajšnji seji komiteja ZKS Ormož. Poleg tega so še komunisti še pogovorili o pripravah na javno razpravo o osnutku obeh ustav, ki bo na področju občine Ormož meseca septembra letos, ter obrav- navali polletno finančno poročilo o poslovanju komiteja. Včerajšnja seja je bila zadnja pred dopusti. jr Maistrovi borci bistriške občine razvili prapor 0 organizaciji občinskega odbora ZZB NOV in OK ZKS Slov. Bistrica je bila v nedeljo, 22. julija 1973 dopoldne v Domu kulture v Slov. Bistrici osrednja proslava v okviru praznovanja 22. julija, dneva vstaje slovenskega naroda. Ob tej priložno- sti so Maistrovi borci iz bistriške občine razvili svoj prapor. Sekretar 00 ZKS Slov. Bistrica, Slavko Kleindienst je v uvodnem govoru osvetlil pomen 22. julija, dneva vstaje slovenskega naroda, ko je pred 32 leti pod Šmarno goro pri Ljubljani počila prva uporniška puška v okupirani Sloveniji. Ta je oznanila tudi pričetek organizirane v*taje slovenskega naroda v ne- kakem boju proti okupatorjem, rosebno pozornost je sekretar, Mavko Kleindienst posvetil tudi v|ogi in razpravam nove zvezne in Kpubliške ustave. Nedeljska svečanost je bila name- 9®na tudi 3 O-letnici AVNOJA, ^letnici legendarne bitke na peski in 3O-letnici poslednjega jjJa legendamega Pohorskega bata- V nadaljevanju svečanosti je predsednik občinse skupščine Slov. Bistrice, Miro Kolenko, podelil občanom: Božidarju Smogavcu, Francu Stojanu, Jakobu Rajhu, Ferdinandu Lubeju, Cirilu Kodriču in Ivanu Štemu medalje za hrabrost v NOV. V okviru 100-letnice PGD Slov. Bistrica pa so sprejeli medalje dela Norbert Peroša, Vinko Polanec in Jože Kapun. Osrednji del proslave je bilo razvitje prapora Maistrovih borcev za severno mejo v letu 1918-19. Prapor je razvil predsednik občinske organizacije ZZB NOV Slov. Bistrica Maks Peklar in ga nato predal praporščaku. Trakove k praporu so prispevali: republiška zveza prosto- voljcev borcev za severno mejo, skupščina občine, ZZB NOV in tovarna olja Slov. Bistrica ter Elektrokovina Maribor. Oris prizadevanj borcev za severno mejo v letih 1918-19 in pozneje v NOV, je podal predsednik RO dr. Maks Pakar. Udeleženci svečanosti so še položili venca na spomenik NOV v Slov. Bistrici. Venec so položili Maistrovi borci. Njihova posebna delegacija pa je položila venec tudi pred spomenik legendarnega Pohor- skega bataljona pri Treh žebljih, na bistriškem Pohorju. Polaganje vencev ob spomeniku NOV na Trgu Svobode, ob prazniku 22. juliju dneva vstaje. V. HORVAT vreme d°M]eJeli«, S. avgusta 197 3. 19.58 V nedelj°. 29- juKja, ob ObVrtme bo pretežno lepo in vroče. dnevna fCu meseca julija se bo do bi; temPeratura zraka dvignila mora 3S, stopinj Celzija, zato nevihti racunati z vročinskimi 2. avjjn^" 0kr°8 31 • iuUja ter J- in nevihte Se Predvidevajo močnejše ^meAu"3*0 bo do 5- avgusta booh", T0 vreme. Nevarnost toče v*aki nevihti. avgUst Padavinah v nedeljo 22. PreCeise " \ noči na 23. avgust ima eksPloziJa francoska jedrska ALOJZ CESTNIK Septembra razprava o ustavi Vlado Ožbolt, predsednik občin- ske konference SZDL Ormož, je prejšnji četrtek na manjši konfe- renci za tisk in radio seznanil prisotne o poteku priprav na javno razpravo o predlogu nove ustave SR Slovenije in SFR Jugoslavije. V pripravah na to razpravo je bil 16. julija dobro obiskan sestanek predstavnikov krajevnih družbe- nopolitičnih organizacij in društev ter predstavnikov delovnih organi- zacij območja občine Ormož. Spre- jeli so načrt in se dogovorili, kako bo potekala razprava. Pri občinski konferenci sociali- stične zveze je tudi že ustanovljen poseben predavateljski aktiv, ki je sočasno tudi politični aktiv in bo v krajevnih središčih in delovnih or- ganizacijah ter samoupravnih inte- resnih skupnostih, od 1., do 30. septembra letos, vodil razprave o novi ustavi. Občani občine Ormož bodo so- časno seznanjeni z zvezno in repub- liško ustavo. V krajevnih skupnostih in na zborih delovnih ljudi ter interesnih skupnostih bodo septem- bra potekale razprave, na katerih se bodo dogovarjali in predlagali spre- membe, predvsem tistih poglavij ustave, ki občane najbolj zanimajo. Ta poglavja so nedvomno: nov položaj krajevne skupnosti in obči- ne, položaj temeljnih organizacij združenega dela in položaj kmetij- stva v gospodarskem sistemu. V interesnih skupnostih pa bodp sregovorili predvsem o nalogi teh skupnosti v novih pogojih družbe- nega sistema. Minuli ponedeljek je imela sesta- nek skupina predavateljev (predava- teljski aktiv), ki bodo pojasnjevali osnutek republiške in zvezne ustave v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Razgovora se je.ude- ležil tudi član ustavne komisije SR Slovenije, Martin Košir ter prisot- nim podal nekaj osnovnih napotkov o poteku in vsebini javnih razprav. Sprejeti načrt o poteku javne razprave vsebuje tudi .konkretne imenske zadolžitve posameznikov, ki so za posamezna področja odgo- vorni. Ustanovili so tudi koordinacijski odbor za spremljanje javne razprave, ki bo v sodelovanju s skupino za informiranje izdajal posebni bilten o predlogih, ki bodo podani na razpravah. Predavateljski aktiv in koordinacijski odbor b9sta ob kon- cu zbrala vse predloge in pripombe v skupen dokument ter ga posre- dovala ustavni komisiji SR Slove- nije. jr 2 stran tednik — Četrtek, 26. julija 197, Dornava: Nova osnovna šola bo! Skupščina občine Ptuj je na nedavni seji sprejela odlok o potrditvi investicijskega in finančne- ga programa za financiranje gradnje nove osnovne šole v Dornavi. V obrazložitvi tega odloka navaja oddelek za finance in planiranje naslednje: '.Osnovno šolo v Dornavi obiskuje 384 otrok v treh izmenah. Stavba je bila zgrajena leta 1824 in nadzidana leta 1903. Ima 4 učilnice, shrambo za učila, hodnik in suho stranišče. Ena učilnica je pregrajena in služi deloma za zbornico. Poslopje je v dotrajanem gradbenem stanju. Stro- povi so podprti, da se ne bi zrušili. Poleg navedenih prostorov uporablja šola še dve improvizirani učilnici in sicer: eno v zadružnem domu, pridobljeno iz prostora namenjenega za kinoprojektor in pisarno. Ta prostor, ki meri 24 kvadratnih metrov tlorisne površine je skrajno neprimeren v vseh ozirih, predvsem zaradi nevarnosti pred porušitvijo, ker stropna konstrukcija ni bila dimenzionirana za tako obremeni- tev; druga provizorna učilnica se nahaja v kletnqm prostoru sosednje stanovanjske hiše. Ta prostor je visok 2,30 m, ima le dve majhni kletni okenci, je brez prave razsvetljave, tla pa so betonska, brez toplotne izolacije. V tem poslopju je tudi šolska kuhinja, ki prav tako ne ustrcz« minimalnim tehničnim in sanitarnim pogojem. Tu je tudi pisarna uprave šole. V vseh naštetih prostorih - vključno s kletnim, je 287 kv. msetrov razpoložljive površine za pouk ali 0,74 kv. metra na učenca." Takšne potrebe so že od nekdaj narekovale nujo, rešiti problem te šole, kar pa je možno le s postavitvijo nove šolske zgradbe. Končno je po številnih razpravah, ki so se odvijale'na sejah sveta za šolstvo in telesno kulturo, TIS-a in občinske skupščine zagledal beli dan idejni projeekt nove osnovne šole, ki ga je sprejela in potrdila skupščina temeljne izobraževalne skupnosti. Objekt nove šole v Dornavi je zasnovan kot pritličen objekt paviljonskega tipa, ki je razčlenjen v prijetno pritlično arhitektonsko maso in se ugodno prilagaja tamkajšnjemu okolju kmečkih domačij. Zgradba bo razdeljena na dve tehnološki enoti (nižji in višji razredi), ki bosta imeli prostore namenjene skupnemu kori- ščanju in prostore, ki so direktno namenjeni uporabi za vsako enoto posebej. Obe omenjeni enoti sta po skupnem, oziroma večnamenskem prostoru združeni v celoto, imata razen tega še skupne sanitarije, skupen upravni trakt, šolsko kuhi- njo in telovadnico. Enota za nižje razrede je opremljena s šestimi matičnimi učilnicami in kabinetom za splošne predmete. Enota za višje razrede pa je zasnovana na principu kabinetnega pouka pri katerem učenci nimajo svojega stalnega prostora, temveč se selijo iz prostora v prostor, iz enega predmetnega kabineta v drugega. S tako kombiniranim načinom pouka je doseženo več smotrov, kot na primer: ekonomične izraba učnega prostora, odprava večizmenskega pouka, možnost razvoja in dodatnih učnih programov ipd. Potrebni prostori po idejnem projektu so: 6 matičnih učilnic, 7 učilnic za kabinentni pouk, 6 kabinetov za kabinetni pouk, en kabinet za splošne predmete, učilnica za tehnični pouk s kabinetom za fotografsko tehniko, knjižnica in pionirska soba, telovad- nica in kabinet za telovadnega učitelja in psihologa. Celotna površina zajema še prostore za druge namene (sanitarije, šolska kuhinja, garderoba, shramba itd.) ter komu- nikacije in garderobe. Celotna površina bi merila 2.272,61, na enega učenca pa bi pri eni izmeni prišlo 5,8 kv. metra. Predračunska vrednost celotne investicije znaša 11.623,392 din, vanjo pa je vštet tudi 10%jamstveni polog, ki ga mora investitor po veljavnih predpisih izločiti pred pričetkom gradnje objekta na poseben račun pri SDK v viti 928.945 din. Sredstva za izvedbo tega prograif so zagotovljena iz naslednjih viic." posojilo sredstev republiške izot, ževalne skupnosti v višini 9.298 r, din ali 80 % celotne vrednosti sredstva občin, temeljne izobra^ valne skupnosti in obačnov, znašajo 2.325,392 din ali preostal 20 %." ^ V zelo kratkem času po otvorit nove šole v Gorišnici, bo to* ptujska občina spet posegla globlje žep in namenila del sredstev gradnjo doma učenositi. Upamo - želimo, da bi nova šola v Dotnav hitro zrasla in sprejela pod svo: streho otroke, željne znanja j' učenosti. Želimo pa tudi, da t kmalu za Dornavo prišle na vrst tudi druge dotrajane šole, kot so0: v Hajdini, Vitomarcih, in drugje. Slovo od Frančeka Voda V torek zjutraj je delavce uprave skupščine občine Ptuj in vse Ptujčane globoko presunila žalost- na vest, daje v ponedeljek zvečer umrl v svojem novem domu Fran ček VODA, dipl. pravnik in načelnik oddelka za notranje zadeve skupščine občine Ptuj. Težko je bilo veijeti vsem, ki so ga poznali, poznal pa ga je skoraj vsak Ptujčan, še težje pa so dojeli kruto resnico njegovi sodelavci in prijatelji, saj so še prejšnji dan skupaj delali, z njim govorili . . . Žalna zastava na magistratu, kjer je bilo njegovo delovno mesto, je kruto resnico le potrjevala. Včeraj popoldne ob 14. uri so pokojnikovo telo prepeljali v avlo na magistratu, kjer so se ob krsti zvrstile častne straže njegovih sodelavcev in predstavnikov vseh družbenopolitičnih organizacij. Ob 16. uri se je množica Ptujčanov od njega poslovila na Trgu MDB in ga pospremila k zadnjemu počitku na rogozniško pokopališče. Franček VODA je bil rojen 21. novembra 1925 v Novi vasi pri Ptuju v delavski družini. Oče Leopold, železničar, je bil že leta 1928 med organizatorji prve ilegalne celice KPJ na ptujskem območju v Železniških delavnicah v Ptuju. V zavesti delavskega razreda je vzgajal tudi svojega sina, Frančeka in ga že leta 1941 pritegnil v organizirano delo za Osvobodilno fronto, ko mu še ni bilo niti 16 let in je šele končal nižjo gimnazijo v Ptuju. Franček je bil kurir Lackove čete. Po izdaji in zadnjem boju prve Slovenskogoriške- Lackove čete, 8. avgusta 1942, ga-je gestapo aretiral in mučil v ptujskih in mariborskih zaporih. Čeprav še ni bil polnoleten, so ga v začetku leta 1943, skupno z drugimi ptujskimi predvojnimi komunisti, poslali v zlgoglasno koncentracij- sko taborišče Dachau, kjer je občutil vsa grozodejstva nacistič- nih morilcev. V osvobojeno domovino se je vmil junija 1945 in takoj vstopih JLA. Po demobilizaciji se je zaposlil na takratnem poverjeni- štvu za finance OLO Ptuj. Zatem je bil nekaj let računovodja v podjetju Mlini Ptuj, pa spet v občinski skupščini - načelnik oddelka za dohodke, pomočnik tajnika in vršilec dolžnosti načel- nika oddelka za notranje zadeve: letošnje leto pa ga je občinska skupščina imenovala za načelnika tega oddelka. V svojem 32-letnem političnem in družbenem delu je uspešno opravljal vrsto odgovornih dolžno- sti. Član SKOJA je postal že leta 1941: maja 1950 pa je postal član Zveze komunistov. Kot komunist je uspešno opravljal več vodilnih funkcij v organizacijah in organih ZKS, v SZDL, ZZB NOV In v drugih družbenih organih. Pok? rednega dela in družbene aktivno- sti, je vsak prosti trenutek izrabil za izredni študij. Najprej je dokončal gimnazijo, potem Pa pravno fakulteto, kjer je leta 19o3 diplomiral. Vsem, ki smo ga poznali, nain bo ostal v najlepšem spominu, kot sposoben in vesten delavec, dobe' tovariš in svetovalec. Slava nje?0, vemu spominu! Franc FideršeK ČLANI SINDIKATOV OBČINE PTUJ ZA DOM V KUMROVCU Nadaljujemo s poročilom iz osnovnih organizacij sindikatov o akciji zbiranja sredstev za izgradnjo spominskega doma v Kumrovcu ui za ureditev širšega spominskega območja, ki zajema tudi velik del Kozjanskega. Po oddanih zbiralnih polah v času od 25. junija do 15. julija 1973 ugotavljamo, da so za dom v Kumrovcu prispevali člani sindikata iz naslednjih osnovnih organizacij sindikatov: 26. Tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič, Kidričevo 1.896 članov 50.430,00 din 27. Montažno podjetje Elektrokovinar Ptuj 182 članov 2.198,75 din 28. Kmetijski kombinat Ptuj obrat mizarstvo in žaga Ptuj 46 članov 1.079,00 din 29. Otroški vrt^ Ptuj 75 članov 1.724,95 din 30. Osnovna šola ,,dr. Franja Žgeča" Dornava 21 članov 280,15 din 31. Osnovna šola ..Franc Belšak" Gorišnica 30 članov 290,00 din 32. Ljudska in študijska knjižnica Ptuj 10 članov 240,30 din 33. Pokrajinski muzej Ptuj 12 članov 354,30 din 34. Temeljna kulturna skupnost Ptuj 8 članov 161,05 din 35. Radio Ptuj ^ 6 članov 20.6,20 din 36. Tedmk Ptuj 5 članov 133,05 din 37. Zgodovinski arhiv Ptuj 4 člani 60,50 din 38. DPD ..Svoboda" Ptuj 1 član 45,90 din 39. Mestni kino Ptuj 3 člani 78,70 din 40. Občinski svet ZKPO Ptuj lčlan . 31,00 din Skupaj je doslej 3.062 članov sindikatov ptujske občine prispevalo za izgradnjo spominskega doma v Kumrovcu in za ureditev širšega spominskega območja 74.850,40 novih din. OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE PTUJ Naslednja številka „TEDNIKA" bo izšla na 24. straneh in v barvnem tisku. tednik — Četrtek, 26. julija 1973 STRAN 3 Krediti za stanovanjsko gradnjo V TGA si že nekaj let nazaj orizadevajo, da bi tudi s krediti pomagali številnim zaposlenim priti d0 zasebnih stanovanj, da bi tako razbremenili zasedena družbena stanovanja. Samoupravnim organom ■e to do sedaj v oeloti uspelo. Velikemu številu zaposlenih je uspelo z odobrenimi krediti po- staviti zasebne-lastne stanovanjske hiše, še več pa sijih gradi. Odbor za družbeni standard, kadre in varstvo pri delu je predlagal centralnemu delavskemu svetu, da bi se povečala sredstva, ki so na razpolago po VI. natečaju o delitvi posojil za gradnjo in nakup stanovanjskih hiš za 400.000 din, tako da sedaj znašajo nova razpoložljiva sredstva kar 1,750.000 din; to bo omogočilo, da bodo dobili kredite tudi tisti, ki želijo svoja stanovanja le obnoviti ali adaptirati. Brez dvoma je takšen način reševanja stanovanjske problematike vreden pozornosti, kajti le po tej poti se dajo hitro rešiti pereči stanovanjski problemi. F. Meško Aktiv ZM Pragersko najuspešnejši Pred časom je OK ZMS Slov. Bistrica podelila posebna priznanja najuspešnejšim aktivom ZM za obdobje zadnjih nekaj mesecev. Posebna ocenjevalna komisija ppri OK ZMS je po zbranih točkah ocenila za najuspešnejši aktiv ZM Pragersko, kateremu sledijo aktivi Črešnjevec, Zg. Ložnica, Laporje, Sp. Nova vas, Pakoše, Sp. Polskava in Oplotnica. Aktivi so za svoje delo sprejeli posebna pismena priznanja in nagrade. Za izredne uspehe v zadnjem obdobju je prejel priznanje tudi mladinski aktiv Stari grad. Med aktivi osnovnih šol je največ točk zbral mladinski aktiv iz Oplotnice, ki je pokazal največjo dejavnost v obliki predavanj ter mladinskih ur. Drugo mesto je zasedel aktiv o. š. Slov. Bistrica, ki je sodeloval v številnih prireditvah v svojem mestu in izven njega ter v akcijah občinske konference ZM ter v vrsti športnih tekmovanj. Aktiv ZM o. š. Poljčane je osvojil po prikazani dejavnosti tretje mesto, predvsem z aktivnostjo na kultur- nem področju, v socialnih organiza- cijah in planinski dejavnosti. Cestni voze! v Hajdini razvozljan v prejšnji številki Tednika smo na kratko poročali, da je končno odprto križišče na Hajdini, kjer so uredili dovoze in obvoze, ki pove- zujejo novo cesto Maribor-Zagreb z ostalimi prometnicami. Oddahnili so si stanovalci ob bivšem obvozu, kije vodil na cesto proti Kidričevemu, saJ je po dolgem času konec večnega prahu, ki se je dvigal za vsakim avtomobilom. Pojavil pa se je drug problem, problem za okoliške kme- te, ki so doslej lahko uporabljali bivši obvoz za dostop na svoje njive, sedaj bo pa to ob vedno večjem prometu skoraj nemogoče, oz. sploh prepovedano, ker ne bodo smeli prečkati nove ceste. Odpravljen je torej en problem, poraja pa se novi. Upajmo na pravočasno rešitev. Oi, »a prikazuje del križišča v Hajdini, kjer se priključi odcep nove ceste na "Sproti Kidričevemu. S. S. Zavora gradnje družbenih stanovanj Cas pred počitnicami so uspešno izkoristili tudi v stanovanjskem podjetju Slov. Bistrica, s sklicem 8. skupščine stanovalcev za območje občine. Kljub številnim težavam, s kateri- mi se srečuje to podjetje, so bile pri pregledu sklepov 7. skupščine stanovalcev bistriške občine, uspeš- no opravljene vse naloge iz gospodarjenja s stanovanjskimi hiša- mi, stanovanji in poslovnimi prosto- ri družbene lastnine. Osnovna ovira, da stanovanjsko podjetje svoje dejavnosti ne more uresničevati v okviru potreb, je v zamrznjenih stanarinah, katere so na nivoju leta 1966. Na drugi strani pa so se gradbeni material in druge storitve za nekajkrat podražile. Zbrana sredstva iz naslova stanarin že dolgo ne omogočajo normalnega vzdrževanja in obrfavljanja stano- vanj. To še zmeraj velja za tiste zgradbe, katerih starostna doba presega sto let. Pomanjkanje finančnih sredstevje tudi eden osnovnih razlogov, da na območju bistriške občine kar 50 odstotkov hišnih svetov ni aktivnih. Mnogokrat le-ti nimajo denarja za najmanjša popravila v zgradbi. Ob tem pa jim ne more pomagati niti stanovanjsko podjetje, katero se prav tako, kakor hišni sveti, srečuje s problemom finančnih sredstev. Med vzroki za takšno stanje je tudi odločitev delavskih organizacij, ki so zadnja leta namenila največji del sredstev za zasebno stanovanjsko gradnjo. Ob tem je treba poudariti tudi slabo ravnanje z družbenimi stanovanji nekaterih stanovalcev, kar povzroča nepotrebno trošenje sredstev stanovanjskega fonda. Po- sebni problem so gradovi, ki jih stanovanjsko podjetje glede finanč- nih možnosti ne more vzdrževati. Letos bo samoupravljanje na področju stanovanjskega gospodar- stva dobilo nove oblike, Skupščino stanovalcev bo nadomestila skupšči- na samoupravne skupnosti, kot najvišji organ na področju gospodar- jenja s stanovanji v občini. Skupščina samoupravne stanovanj- ske skupnosti bo delovala v sestavu stanovanjske skupnosti. V skupšči- no so izvolili šest č^nov. Ob koncu sestanka so sprejeli več pomembnih sklepovv, ob katerih so obravnavali tudi predloge delegatov. V. Horvat IZDELUJEM KERAMIČNE PLOŠČE male 21 x 21 cm in velike 70 x 30 cm za krušne peči. Postavljam peči na domu! Jože KOŽELJ, pečarstvo Slov. Bistrica — Zagrad 4 stran tednik — Četrtek, 26. julija 197, Viktor Knez 60-letnik K generaciji Ptujčanov, ki je dosegla letos svojo 60-letnico, se je prištel pred dnevi tudi Viktor Knez, vedno razmišljajoči, ljubez- nivi in družbeno aktivni sodnik občinskega sodišča v Ptuju. Največji del dosedanjih let mu je minil v Ptuju, V času do pravniškega poklica je živel pri starših na Z g. Bregu, pozneje pa s svojo družino na Vičavi. Po končanem šolanju v ptujski gimnaziji sta študirala z bratom Jožetom pravo v Ljubljani ob izredno skromnih finančnih mož- nostih iz očetovo pokojnine. Prvo službeno mesto je nastopil 1. aprila 1938 pri Mestni hranilnici v Ptuju. Pod okupacijsko upravo tega zavoda je ostal do maja 1944. ko je zbolel in je moral na zdravljenje. Kot sodelavec OF od 1942. , leta dalje, je postal decembra 1944 kandidat KP. maja 1945 pa njen član. Krajši čas po osvoboditvi je delal Viktor Knez pri okrajnem odboru OF kot referent za agitprop. potem pa je prešel v pravno službo in je delal pri tožilstvu v Mariboru in v Lendavi. Od novembra 1951 dalje je sodnik pri Občinskem sodišču v Ptuju. Kot sodnik za mladoletnike je delal preventivno za nje skozi 20 let v društvu prijateljev mladine kot funkcionar tudi pri republiški zvezi DPM v Ljubljani. Aktiven je v svetu krajevne skupnosti Ptuj in pri občinskem komiteju ZKS v komisiji za mednarodna ekonom- ska in politična vprašanja. Za delo v DPM in med krvodajalci je dobil zlato značko. Je sekretar organiza- cije ZK pravnih ustanov v Ptuju. Več let je predaval v večemi politični šoli. Na Vičavi je bil zelo aktiven pri izgradnji doma SZDL in pri urejanju otroškega igrišča. Leta 1966 je prejel sodnik Viktor Knez odlikovanje - orden dela s srebrnim vencem. Občinsko sodišče Ptuj ga je predlagalo za odlikovanje, namenjeno starejšim in zaslužnim sodnikom. Tudi naprej bo rad ostal v krogu aktivnih v Ptuju, čeprav se namerava koncem 1973 upokojiti iz zdravstvenih razlogov. Ob tem jubileju tudi čestitke našega uredništva in bralcev. J. V. Viktor Knez Kaj menijo Dornavčani o obljubljeni šoli Prejšnji teden v sredo me je pot zanesla v Dornavo, ker mi radoved- nost okrog nove šole ni dala miru. Zanimalo me je, kako je videti sedanja šolska zgradba in kako so domačini obveščeni o obljubljeni novogradnji. Sedanja šola stoji malce oddaljena od centra vasi (center je po mojem nekje okrog trgovine in gasilskega doma) in daje kaj klavrn videz. Že od zunaj je videti dokaj neprijazna stavba, kakšna je notri, ne vem. O njej so mi pripovedovali otroci, ki imajo čas, da imajo pouk kar v treh stavbah. Glavnina odpade sicer na staro šolsko poslopje, nekaj učencev pa mora hoditi k pouku v zadružni dom ah pa v brižnje privatno stanovanje, kjer so uredili učilnici. (O problemih šole glej sestavek: Nov,a šola - bo). Namen mojega potepanja po Dornavi je bil, povprašati mlado in staro, kaj jim pomeni nova šola in kako gledajo na staro stavbo, kako bo s sofinansiranjem in podobno. Najprej sem se ustavila pri Krambergeijevih, ki so doma zraven šole. K razgovoru sem povabila mamo Terezijo in njene tri šoloobvezne otroke. Naša prva sogovornica je zaposle- na v domu dr. Maijana Borštnaija. Dejala je, da bo Domava dobila novo šolo in dodala, da je za to odločitev že skrajni čas, ker so v sedanjem starem poslopju otroci že skoraj v življenjski nevarnosti, saj morajo ponekod stropove podpirati, da se ne zrušijo. Bolj kot mama Terezija se veselijo novega doma učenosti njeni trije otroci: Marinka, Janko in Jožica, ki hodijo v 2., 4., in 6. razred. Povedali so, da jim ni žal denarja, ki ga bodo morali prispe- vati, saj bodo tako vsaj otroci na varnem. Veseli pa so tudi, da bo zraven šole še vrtec, saj bo tako marsikatera zaposlena mati brez- skrbneje odšla na delo, v dobri veri, daje njen malček v varnih rokah. Moja naslednja postaja je bila pri Simoničevih. Doma sem našla očeta Franca, ki je zaposlen v Ptuju, v šolskem centru za kovinsko stroko. Tudi on je silno vesel novice, o novi šoli, ki se je razširila med vaščani, saj so o tem razpravljali že tudi na sestanku krajevne skupnosti. Sam nima več šoloobveznih otrok, zato sem ga vprašala, če bo kljub temu na referendumu, ki ga bodo izvedb za novo šolo, glasoval za ali bo proti. ,,Seveda bom glasoval za, čeprav sam nimam več majhnih otrok. Glasoval bom za svoje vnuke in za njihovo lepšo bodočnost. Sedanja šola je res že zelo stara, saj sem Že sam v njej trgal hlače. Pri referendumu bo potrebno precej globoko seči v žep, še bolj kot pri samoprispevku za asfaltiranje ce- ste." Zanimalo me je, kaj pravijo o trenutno najbolj aktualni novici v Dornavi tudi starejši vaščani. Ogla- sila sem se pri Mariji Vertič, ki živi v majhni hišici sama s svojim vnukom Pavlom. Otroci so se razkropili po svetu, ena hčerka je v tujini, Marija pa preživlja jesen življenja sama doma. Ni žalostna, saj ji družbo dela mah Pavel, ki bo šel jeseni že v šesti razred. Se vedno sama opravi vsa drobna in večja opravila, ki jih je treba postoriti okrog in v hiši. Najbolj pa sem bila ob razgovoru s simpatično Vertičevo babico prese- nečena, ko mi je kot iz rokava stresala najrazličnejše podatke iz zgodovine, ki so jim ostali v spominu še iz otroških let. Vsak teden prebere naš Tednik in je na tekočem z dogodki v Ptuju jj, okolici. Njene oči gledajo človeka živahno, njen nasmeh je prijeten tako, da človek ne bi niti pomislil da si je krepko naložila na ramena že sedmi življenjski križ. Ob večerih, ko se utrujena od dela zapre v svojo hišico, seže po knjigah in jih prebira. Najraje pa, ne vem kolikokrat' že. vzame v roke Finžgarjev roman „Pod svobodnim soncem." Vertiče- va mama mi je povedala, da se spomni še marsičesa iz zgodovine stare domavske šole. To je bila najprej pritlična zgradba, ki pajoje okrog leta 1890 dd gragčak Pongrac dvigniti z? eno nadstropje. Že včasih je hodilo v to šolo okrog 350 otrok. V učilnicah sta imela istočasno pouk kar dva razreda, kei ni bilo dovolj prostora, je povedala: ,,Ko bo za novo šolo razpisan referendum", je Marija obljubila, ,,bom glasovala za, saj vendar hodi v staro šolo tudi moj vnuk Pavel, kisi zelo želi dneva, ko ne bo treba več s strahom hoditi po razredu, kjer se vsak trenutek lahko zruši strop'" Ker sem bila ravno pri Vertičevih in ker je v Dornavi že tradicija, daje skoraj od vsake hiše nekdo v Nemčiji, sem prijetno sogovornico vprašala še, kaj meni o vedno večjem odhajanju naših ljudi v tujino. Brez razmišljanja je odgovo- rila: ,,Kdor je priden, ima lahko Nemčijo tudi doma" Pogovarjala sem se tudi z drugimi vaščani. Vsi so veseli nove šole in vsi komaj čakajo jeseni, ko bi se naj začela prva dela na novem šolskem objektu. iTekst in foto: S. Spolenak Taka je stara šola. ki je svoje kulturno poslanstvo skoraj že do kraja opravila in sedaj čaka na upokojitev. Ali bo to kmalu? ,,Veseli smo novice o novi šoli in vrtcu", so hkrati zatijevali pri Krambergarjevih. Z redne seje CDS v TGA Centralni delavski svet tovarne glinice in aluminija Kidričevo je med drugim na svoji 11. redni seji obravnaval predloge odbora za poslovno politiko, kadre, družbeni standard in varstvo pridelu. Sprejet je bil gospodarski načrt za leto 1973, stabilizacijski program, plan delovne sile in proizvodnje z tem, da se poveča amortizacija v skladu z dohodkom do 50 odstot- kov. Glede stabilizacijskega progra- ma je CDS zadolžil vodstva organizacij združenega dela, da izpolnijo programirano akcijo dveh dni dela za stabilizacijo: tako. da bo za vse delavce v vsaki organizaciji združenega dela jasno, kakšne naloge so dolžni opravljati v okviru tega programa in stabilizacijske akcije. CDS je sprejel novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, hkrati pa je bilo sklenjeno, daje potrebno pripaviti vse za ustanovitev poseb- nega samoupravnega organa-komi- sije In strokovne službe, katere naloga bo razvijanje sistema nagraje- vanja v TGA. CDS je dodelil še dodatne dotacije odboru za asfaltiranje ■ ceste v Spodnjih Pleterjah, Zgornjih Pleter- jah ter Župečji vasi; obema v višini 30.000 din; za gradnjo kulturnega doma v Apačah 10.000 din in KO SZDL Majšperk in KO SZDL IV teren PTUJ po 3.000 din. Izglasovan je tudi sklep, da TGA Kidričevo pristopi k pogodbi 0 ustanovitvi Ljubljanske banke i" 'združi svoja sredstva v znesku 1,019.583,35 din. Na predlo* tovarniškega zbora sindikata ki iC ga podprli tudi ostali odbori v TGA so odobrili za izgradnjo spominske ga doma v Kumrovcu 50.403 din kar je 1,5 odstotka dohodka vser zaposlenih v TGA v času eneg! meseca pt Me^' tEDNIK — ČETRTEK, 26. julija 1973 stran 5 Ptujski gostinski mozaik 1 NADALJEVANJE. Kaj pričakujejo od naših gostincev občani in kakšne so bistvene pomanjkljivosti gostinstva v Ptuju bomo poskušali okarakterizirati v tem in naslednjem nadaljevanju skozi pogovore ž gosti, gostinci in seveda z turističnim in gostinskimi * strokovnjaki. u . , Najprej naredimo sprehod skozi glavne ptujske gostinske lokale in opišimo njihove pozitivne in nega- tivne odlike. GRAJSKA RESTAVRACIJA je več ali manj dobro urejena in dostopna za vsak žep. Strežba je povprečno zadovoljiva. Miz na pro- stem je premalo. Mogoče bi se dal strežni prostor razširiti proti sedaj malo uporabnemu prostoru, kjer je zložena plastična embalaža in kjer stoji mala kuhinja na prostem. Tudi plesišče bi bilo potrebno povečati. Ventilacija v sobah je pod kritiko. NOVI SVET bi lahko bilo eno najbolj obiskanih gostišč v Ptuju. Lep in asfaltiran zunanji, od ceste odvojen prostor, je kot narejen za odlično vrtno restavracijo s plesi- ščem. Lokal posebnih adaptacij ne potrebuje, rabi pa boljšo organi- zacijo dela, reklamo, vrtno glasbo, domislenih idej ter morda uvedbo domačih specialitet. GOSTILNA RIBIC je z ncrvim mostom čez Dravo izgubila nekda- njo odlično lokacijo. Nima zunanjih prostorov, kar je velika škoda. Ventilacijske naprave so pod kriti- ko, zaradi česar so vsi prostori, vključno jedilnica, zadimljeni. Strež- ba in cene so zadovoljive, osebje je vljudno. KAVARNA je z otvoritvijo Pepsi bara izgubila polovico nekdanjih gostov. Velik kavarniški prostor je za ,,kavarno" slabo opremljen. Šank v kavarni je mogoče nepotrebno velik in zavzema preveč prostora. Kavarna je toliko velika, da bi se po morebitni (nujno potrebni) adapta- ciji lahko vpeljal tudi sobotni ples. Ventilacija je pod kritiko. Strežba je slaba. GOSTILNA PRI POŠTI je še zadnje zatočišče podeželskih ljudi v mestu, zato bi jo bilo najbolje pustiti takšno kot je. Naj ostane klasična gostilna, predvsem ker ima tradicijo in jo podeželani, pa tudi drugi z manjšimi prejemki, radi obiskujejo. PIVNICA ZLATOROG, se kot lokal ne bi dala več kaj dosti izpopolniti. Njena pomanjkljivost so avtobusa. Obe restavraciji sta v kritičnih urah premajhni za številne prehodne jgoste-potnike. GOSTISCE BREG ima odlično lokacijo, vendar je zastarela. Potreb- na bi bila precej velika finančna podpora za preureditev lokala. Ure- diti bi morali vrt in uvesti glasbo ob koncu tedna. Strežba je zadovoljiva, vendar premalo pozorna do gosta. Težave so s prenočiščem, ker gostilna v nočnih urah zaklepa vhodna vrata in gost ne more do sobe. majhni prostori in to, da Ptujčani niso veliki ljubitelji piva; uživajo ga zmerno - predvsem v primerjavi z vinom in žganimi pijačami. GOSTILNA ROZIKA, BELI KRIŽ-HALOŽAN IN BORLSKA RESTAVRACIJA so narejene po istem vzoru. Morda bi lahko pri adaptaciji teh lokalov iskali več originalnosti in stilske raznolikosti. Pri obnovi so pozabili na ureditev dobre ventilacije, ki je osnova za dobro počutje gosta, ki mora sedaj zaradi tega sedeti v zakajenih prostorih. Rozika ima najbolje ure- jen gostilniški vrt na prostem, ki ga, žal, ne zna izrabiti. V Ptuju ni lokala, v katerega bi ob petkih, sobotah in nedeljah rade prihajale starejše, mirneje osebe in družine. Morda je za to gostišče Rozika najbolj primerno - vendar bi temu primerna morala biti strežba in glasba. V Ptuju imamo odlični ansambel LAJOS, znan po napevih iz predvojnih časov, ruskih ter madžarskih romanc; gostišče z tak- šno glasbo bi moralo ,,vžgati" daleč na okrog. GOSTILNA GROZD, ali nekoč zloglasni ptujski Texas, je sedaj postala zelo umirjena gostilna v katero se v zadnjem času zateka vedno več mladine. Je edina gostil- na, ki ima v zimskih mesecih vsako soboto in nedeljo ples. Znanaje kot zbirališče ptujskih umetnikov in mnogi so večkrat govorili, da bi jo lahko poimenovali po umrlem aka- demskem slikarju prof. Janezu Me- žanu, ki je bil njen stalni gost. Gostilna je potrebna temlejite obno- ve. V največji jedilnici bi se dala prizidati pokrita ali odprta terasa proti Grajeni, kajti ta prostor je trenutno popolnoma neiskoriščen. Gostilna bi morala urediti parkirni prostor na dvorišču, ker je parki- ranje na cesti pred gostilno prepove- dano. Kadar ni upravnice lokala, strežba šepa. Ventilacija v jedilnici je slaba. GOSTILNA TURIST ne zna sto- piti v korak s časom predvsem zato, ker upravnica lokala preveč štedi z denarjem, kadar ni potrebno. Vedno išče najcenejše ansamble - kvaliteta ji ni važna. Lep gostilniški vrt pod grozdjem bi lahko bil ob dobri glasbi vedno zaseden. Sanitarije so slabo urejene. Gostilna stoji ob glavni cesti in se v njej mnogokrat nepredvideno ustavljajo tudji turisti, zaradi česar bi morala biti bolje urejena in opremljena. Gostilna je pravi ,,mali Monte Carlo", kjer dnevno hazarairajo Kvartopirci, ki jih nikoli noče zagledati ,,oko postave in zakona". Po svoje zanimiv in specifično adaptiran je lokal nad avtopralnico Kranjc na Ormoški cesti. Lokal je znan po svoji intimnosti in veliki čistoči. Škoda, da je tako majhen. BELI KRIŽ - HALOZ AN ni bil najbolje adaptiran. Vsi prostori dajejo občutek prenapoljenosti in tesnobe. Dnevna svetloba ima zelo majhen vstop v strežne prostore, ne glede na položaj sonca. Ventilacija je zastarela in pod kritiko. Kljub številnemu strežnemu osebju strežba ni hitra. Prenočišča so po adaptaciji zadovoljivo urejena. RESTAVRACIJI NA AVTO- BUSNI IN ŽELEZNIŠKI POSTAJI sta po obnovi zadovoljivo urejeni (v primerjavi z nekaterimi iz. drugih mest), Restavraciji sta čisti kljub številnim potnikom, ki. dn.evn° pre- idejo omenjena lokala. Morda bi bila potrebna daljša strežba v nočnih urah - do zadnjega vlaka in GOSTILNA KUHAR je pozab- ljeni raj, ker ni sredstev za moderni- zacijo in ureditev zunanjih in notranji^ prostorov. ^ Ostala večja gostišča bodo ome- njena v neposrednem pogovoru z upravljalci. V Ptuju je opaziti zelo pomembno dejstvo, da se gostinci pri opremljanju, novogradnji in adaptaciji svojih lokalov ne zave- dajo, da je- GOSTINSTVO IZ- KLJUČNO OSLUŽNOSTNA DE- JAVNOST, KI SE MORA PRILA- GAJATI POTREBAM IN ŽELJAM GOSTOV. Zaradi tega mnoge adap- tacije in novogradnje ne dosežejo zaželenih ciljev in so največkrat že tudi takoj zastarele. Gost se lahko v navadni zidanici ali kleti bolje počuti, kakor v najsodobneje opremljenem lokalu, ki je zadimljen od cigaret in neznosno vroč. ker ni klimatskih naprav. V Ptuju vsak domači in tuji gost hitro ugotovi, daje v mestu preveč gostinskih lokalov, da nobeden nima primernega prometa in da nobeden ni primerno in sodobno opremljen, kot bi lahko bili, če bi jih bilo manj. Lokali so večinoma majhni, zato ili velika tudi njihova uporabnost. Nujno potrebno je tudi poenotiti strežbo, ki je za posameznajedila in pijače predpisana in je v vseh gostinskih šolah enako učijo! Iste napitke v posameznih lokalih raz- lično strežejo; običajno nimajo predpisanega pribora in pripomoč- .kov. Napitke , iz steklenic treba vedno odpirati pred gosti! Slika prikazuje, kako so nam v nekaterih lokalih postregli „Bitter z sodo". Samo v hotelu in na gradu so v dodatnem kozarcu priložili led in limono, kar približno ustreza. Drugod so servirali, kakor je prišlo ter celo zamenjevali in enačili pojme sode, slatine in vode. Razvitje gasilskega prapora Pod pokroviteljstvom gozdnega gospodarstva Maribor, obrat Slov. Bistrica, je bila minulo nedeljo pred gasilskim domom v Šmartnem na Pohorju svečanost, ki so se je razen številnih domačinov, udeležile tudi vse gasilske enote iz področja občine Slov. Bistrica in nekaterih sosednjih občin, s katerimi društvo že dalj časa sodeluje. Svečanost je bila posvečena pra- znovanju dneva vstaje slovenskega naroda in 50-letnici gasilskega dru- štva Šmartno na Pohorju. Med udeleženci je bil tudi ustanovitelj društva, sedaj že 82-letni Leopold Vorša. Ob tej priložnosti je obudil spomine na težke trenutke ob ustanavaljanju društva in že takrat- no veliko pripravljenost prebivalcev Šmartnega in Slovenjebistričanov za pomoč pri ustanavljanju društva. Številnim pomembnim prido- bitvam, ki so si jih v zadnjih letih uspeli urediti šmartinski gasilci, je ob tej svečanosti sledila še nova. To je razvitje prapora. Velika aktivnost prostovoljnega gasilskega društva v Smartnem na Pohorju se je tokrat pokazala tudi v obliki darovanja trakov in svečanih žebljičkov na njihov, novo razviti prapor. Kar 19 trakov in 199 svečanih žebljičkov prebivalcev in družbeno političnih organizacij, kakor tudi delavnih kolektivov, gasilskih in drugih dru- štev je okrasilo prapor gasilcev Šmartnega na Pohorju. Ob tej priložnosti so podelili Jožetu Plečku za 50-letnico delo- vanja v gasilskih vrstah posebno priznanje. Posebne plakete pa so sprejela tudi društva, ki so sodelo- vala na gasilski prireditvi v Šmart- nem. Občinska gasilska zveza Šmar- je pri Jelšah je PGD Šmartno na Pohorju podelila priznanje za uspeš- no dolgoletno sodelovanje. Eotografija in tekst: V. Horvat 6 STRAN tednik — Četrtek, 26. julija 197, SLOVENSKA BISTRICA: Devize, cestne težave in dolgočasje Čas počitnic -je v polnem raz- mahu. Našim ljudem so cene v obmorskih krajih v teh mesecih precej zasoljene, zato ostajajo v dopustniških dneh raje doma. Dru- gače je s tujimi gosti; zanje cene ob naši jadranski obali še vedno ne predstavljajo večjih izdatkov. Dom- ači turisti se ne odločaio za letovanje v obmorskih krajih, tem- več si zaželijo miru v planinskem svetu ali pri sorodnikih na deželi. Zadnja odločitev je največkrat naj- PRIPRAVE NA JAVNO RAZ- PRAVO O NOVI USTAVI (Nadaljevanje s 1. strani) odbore, ki bodo zadolženi za priprave, organizacijo razprav in obveščanje. V krajevnih skupnostih vključiti v te odbore predstavnike vseh družbeno-političnih organiza- cij, društev in sveta KS; v organizacijah združenega dela pa naj te odbore sestavljajo predstavniki OZKS, sindikata, ZMS, samouprav- nih organov in vodstva podjetja. Nosilec razprav v krajevnih skup- nostih in po vaseh so organizacije SZDL; v organizacijah združenega dela pa so nosilci razprav organiza- cije sindikata. - V okviru občine organizirati rapravo po posameznih področjih ustavnega gradiva in to: O družbe- no-političnem sistemu v občini organizira razpravo občinska konfe- renca SZDL; o združenem delu je organizator razprave občinski svet ZSS; o samoupravnih interesnih skupnostih — občinska skupščina; občinska odbora ZZB NOV in ZRVS pa o splošnem ljudskem odporu. V te razprave pritegniti klub ptujskih gospodarstvenikov, društvo inženirjev in tehnikov, društvo pravnikov, ^ zdravniško dru- štvo in podobno. Aktiv komunistov - vodilnih družbenih delavcev tudi predlaga, da bi odprli javno ustavno razpravo v cenejša in za našega občana najbolj 'sprejemljiva. Največji dokaz, da je turistična sezona v polnem teku je promet, ki je v Slov. Bistrici vse prej kot znosen. Kolone automobilov, vseh mogočih evropskih registracij, se po ves dan vijejo skozi mestno središče in ustvarjajo vse prej kot zadovolj- stvo občanov. Posebej so še priza- deti tisti, ki stanujejo ob cesti I. reda Maribor-Ljubljana. Tako ni čudno, da si mnogi želijo kar ptujski občini, v sredo 8. avgusta 1973, na svečani seji splošnega zbora občine Ptuj v počastitev občinskega praznika. Za uvod v razpravo bi na ta zbor povabili vodilne družbene delavce iz republi- ke. Prav zato je do takrat treba izvršiti vse nakazane naloge, ki spadajo v okvir političnih in organizacijskih priprav na javno ustavno razpravo. Na seji aktiva je bilo ponovno poudarjeno, da morajo biti komuni- sti glavni nosilci idejnega usmerjanja v javni razpravi o osnutku obeh ustav in izhodiščih statuta občine Ptuj. Za to najpomembnejšo nalogo v sedanjem času se morajo komunisti tudi temeljito usposobiti - z osebnim poglabljanjem v ustavno gradivo in na sestankih organizacij ZKS. Politični aktiv men:, da le s tako široko zastavljeno akcijo, ki jo je treba na vseh nivojih dosledno izvajati, bo javna razprava o novi ustavi SFRJ in ustavi SRS dala res tisto, kar od te razprave v občini pričakujemo, to pa je, da bodo z najpomembnejšimi ustavnimi dolo- čili seznanjeni vsi občani in da bodo delovni ljudje sami pomagali so- oblikovati dokončne ustavne re- šitve, ki morajo najti svoj odraz v občinskem statutu in v statutih krajevnih, samoupravnih in delovnih skupnostih. F. Fideršek najhitrejše otvoritve nove automo- bilske magistrale Slovenike, ki bo vodila vsaj nekaj metrov od Slov. Bistrice. Z gotovostjo lahko povem i, da (kot že vsa leta nazaj) tudi letos Bistričani nimajo okolja, v katerem bi lahko organizirano preživeli vsaj del svojega dopusta ob kulturnih ali podobnih zabavnih prireditvah. Tisti ki bi to lahko pripravili (ali celo morah) so prej na to pozabili, sedaj pa so na dopustih ali kako drugače kratijo sebi dolg čas.- Mladi, predvsem iz srednjih in višjih šol, si za polovico dneva največkrat najdejo zaposlitev v de- lavnih organizacijah. Nekateri zaradi zasluška, drugi pa morajo opraviti obvezno počitniško prakso. Ostaja pa neiskoriščena druga polovica dneva, ko ne preostane drugega, kakor da občudujejo številne znam- ke avtomobilov in motorjev tujcev, ali posedajo po gostilnah, kijih, žal, ni tako malo, kot kulturnih ustanov, ki bi mladim lahko nudile uspeš- nejšo in predvsem koristnejšo ža- bavo. Mnogo let je že minilo in s tem tudi mnogo ,,neiskoriščenih" poletnih počitnic. Vse teče po starem, že kar preveč uglajenem tiru. Bistričani, ki se odločijo preživeti počitniške dni v domačem okolju, lahko obiskujejo lokale ali morda bližnje obronke bistriškega Pohorja. Pomembnejša izletniška točka Trije kralji je za mnoge precej oddaljena. Kopalcem kljub številnim zagoto- vilom da se bodo letos kopali ostaja 'tolažba, da bo kopališče nared že letos jeseni (ne pokrito). V bližini Slov. Bistrice ni primernega prostora za kopanje, zato pridejo na svoj račun predvsem motorizirani ob- čani. Tekst in foto V. Horvat Obletnico vstaje slovenskega ljud- stva so slovesno praznovali tudi v Leskovcu. Tamkajšnje gasilsko dru- štvo je minulo nedeljo, 22. julija, pripravilo lepo proslavo. Sočasno so gasilci izročili svojemu namenu preurejen oder in dvorano ter dozidano gasilsko orodjarno. Slovesnost se je pričela z zračnim ,,napadom" na šolsko zgradbo, Aeroklub Moškanjci je pripravil tako učinkovit ,,desant", da se je morala domača civilna zaščita temeljito postaviti v bran 'z obstreljevanjem leta. Ekipe prve pomoči so obvezale 3 ranjence in jih prenesle na postajo prve pomoči, enote gasilskih društev: Videm, Tržeč, Jurovci, Ptuj in Leskovec so z bliskovito naglico zadušila „požar", Pri akciji je sodelovalo tudi društvo iz Podlehnika. Med gosti je bilo osem gasilskih društev iz sosednje republike Hrvaške ter gasilski društvi Cirkulana in Bukovci. Po zračnem napadu in uspešni obrambi je Jože Bratič, referent za civilno zaščito pri SO Ptuj, podrobno razčlenil pomen in vsebino civilne zaščite ter podal nekaj navodil in smernic za delo v primeru resničnega zračnega sovraž- nega napada. Navzoče je pozdravil tudi predsednik gasilskega društva Leskovec, Ivan Medved. Podal je še nekaj iz zgodovine društva, ki deluje že od leta 1928 ter nato predal namenu novo orodjarno. Nato seje pričela prosta zabava, ki je kljub dequ trajala pozno v noč. Za dobro voljo je skrbel ansambel Ota Lesjaka, ki drugače nastopa v ZR Nemčiji. Prireditev je kljub nagajivemu vremenu lepo uspela in sije občani še želijo. Posebej nestrpno čakajo, da bo spet pričel delati oder, kije včasih prikazal poučne in zabavne igrice za razvedrilo občanov, j ^ Počitniški prometni vozel na Trgu Svobode v Slov. Bistrici. Klub diabetikov v Ptuju? Sladkorni bolezni pravijo moder- na bolezen, bolniki pa so sladkor- niki ali diabetiki. Število teh bolnikov stalno narašča tudi v Ptuju, kjer pa še nimajo svojega društva diabetikov, kot npr. v Ljubljani in Mariboru. Slišati je, da bi ga naj jeseni ustanovili tudi v Ptuju. V Mariboru je približno 3.500 diabetikov, od teh je v društvo včlanjenih štiristo. Društvo nudi najrevnejšim pomoč. Le-te bi bili potrebni tudi ptujski diabetiki, kajti cene živil za diabetike so irzedno visoke. Upati je, da bo uspelo dobiti in združiti v društvo diabetikov slad- korne bolnike na območju ptujske 'občine. PRAZNIK V LESKOVCU KAJ PREDSTAVLJA SLIKA Današnja fotografija predstavlja največji in najmočnejši zeijav na svetu pod katerim se trenutno nahaja velika letalonosilka ,,Shangri-la" iz rezervne Pacifiške flote. Žerjav je tako velik, da se lahko z njim dvigne tudi omenjena letalonosilka, kije tudi na sliki. Uganite, v kateri zvezni državi ZDA in v katerem mestu se nahaja omenjeni-največji žerjav na svetu. Za pravilni odgovor, ki mora priti v našo uredništvo do. naslednjega torka z datumom poštnega žiga, 31. julij 1973 bomo izžrebancu podelili nagrado 50 din. Na prvo nagradno sliko smo prejeli več pravilnih odgovorov. Pravilna rešitev glasi: rušilec SPLIT, Ril, katerega so pred vojno konstruirali za potrebe italijanske vojne mornarice, vendar ji zaradi sabotaže naših luških delavcev ni nikoli služil. Prvi izžrebani nagrajenec je: MILENA HRENKO, Mestni vrh 66 - 62250 Ptuj. Prejeli smo šest pravilnih rešitev-tri pa so bile nepopolne. T£pMK ~~ ČETRTEK, 26. julija 1973 STRAN 11 zV0J DEJAVNOSTI TKS PTUJ Varstvo kulturnih spomenikov Nadaljevanje uo področju registra kulturnih omenikov bi zavod sproti oprav- il analizo zbranega gradiva in uAplavo materiala za spomeniško °Žto Letos bi registriral 30 nrerničnih in 100 nepremičnih omenikov, urejeval evidenčno kartoteko in s tem tudi evidentiral kulturne spomenike ter dopolnjeval fntoteko in negativoteko. Zraven pea bi še oskrbel tlorise in tehnično dokumentacijo za približno 50 ^omenikov, oskrboval idejne pro- jekte za sanacijo in poživitev gradov in grajskih parkov. ]§a področju varstva kulturnih spomenikov in razvoja spomeniške- ga varstva bo zavod pripravil varstveni režim za spomeniško območje kot sestavni del urbanistič- nega načrta in v skladu s programom urbanističnega zavoda. Zavod bo še opravljal terenske strokovne oglede spomenikov in spomeniških območij, dajal navodila pri posegih, konzervaciji, restavra- ciji, dozidavi, in preureditvah kulturnih spomenikov, pri katerih se spreminjajo varstveni pogoji - letos približno 150 navodil. Nazadnje bo zavod opravljal komisijske oglede in se udeleževal posvetovanj in sestan- kov na kraju spomenikov (po potrebi). Na področju konzervacije in restavracije kulturnih spomenikov, bi na območju občine Ptuj zajeli predvsem spomenike I. kategorije: notranjsot proštijske cerkve v Ptuju, podružnično cerkev sv. Ana pri Borlu, plastike iz dornavskega grajskega parka, prezbiterij minorit- skega samostana in graščino Ravno polje. V zvezi s tem bi zavod opravil konzervacijski nadzor, gradbene posege na kulturnih spomenikih, proučeval ter izdeloval in pripravljal potrebne risbe, fotodokumentacijo, preseke, tlorise in študijsko obdelal uporabne materiale. Zavod bi še konzerviral in restavriral premične spomenike: OLTARJE, KUŽNA ZNAMENJA, PLASTIKE in štuka- ture ter sondiral fasade in določal barvne tone v zvezi z obnovami spomenikov. Varstvo kulturnih spomenikov opravlja ragionalni zavod za spome- niško varstvo Maribor zato bo potrebno spostaviti najtesnejše sode- lovanje s temeljnimi kulturnimi skupnostmi občin vse regije, pred- vsem z TKS Maribor in Zavodom. Sredstva za restavracijo in konzerva- cijo večjih kulturnih spomenikov bo potrebno zagotoviti z ustrezno soudeležbo kulturne skupnosti Slo- venije, z dogovaijanjem in sporazu- mevanjem ter z prispevki drugih družbenih činiteljev. Prihodnjič: založniška in folklor- na dejavnost. Ko bomo kosili... Leta 1944 so neke noči letela vojna letala čez našo hišo., Iz neznanega vzroka so prav nad našim gospodarskim poslopjem odvrgla zažigalno bombo. Izbruhnil je ogenj, ki se je širil po strehi, kot da bi bilo vse polito z bencinom. Gasilcem, ki so prišli na pomoč, ni bilo mogoče drugače pomagati, kot da so očuvali hišo, ki je ločena od gospodarskega polospja, od katerega je ostalo le golo zidovje. Nemci so škodo ocenili in lepo obljubili, da bodo, ker je bila to vojna škoda, vse na novo postavili in zraven še silose, kijih prej ni bilo, so obljubili. Oče je pisal prošnje na razne urade. Potem smo čakali na ••becugšeine" (dobavne liste), da smo lahko začeli z gradnjo. Dnevi so minevali in razne plohe in nevihte so Prale nepokrito zidovje. Prišla je jesen. Končno je poštar nekega dne Pnnesel težko pričakovane listine. e8 teh pa za brata, ki je bil takrat 18 let, poziv v vojsko. Ostala ^ z očetom sama. Ker je on bil že Precq v letih in od težkih udarcev Vjenja tudi že izčrpan, sva se sP'asevala, kaj sedaj? Morala sva začeti z gradnjo, saj je zima bila Pred vrati, treba je bilo spraviti •vino domov, saj je bila začasno pri °sedih in očuvati zidovje, ki je Popadalo. Brat je imel poziv za v Gradec in , le moral iti, sem ga spremljala .Mislila sem iti z njim do ojasnice, da bi vedela, kje bo in bi ^ Pozneje še kdaj lahko prišla nj kat- Ni me pustil. Šelje z menoj Postajo in rekel: „Me boš že Ce?3' °e boš Prišla kdaj na obisk." pai dni sem dobila sporočilo, da je brat v partizanih. Šele takrat mi je bilo jasno, zakaj me ni pustil, da bi šla z njim do kasarne, niKaar pa mi ni bilo jasno, kako seje prav s tem vlakom, kot sem se peljala jaz domov, vrnil tudi on. Saj smo v Mariboru zaradi takratnih slabih zvez z vlaki morali čakati 3 ure. Kje je bil, da ga nisem videla, ne jaz ne kdo drug poznanih in kako se je s pozivom brez kakršnih drugih dokumentov namesto v kasarno, vrnil v domači kraj? Ko sem mu pozneje nosila obleko in jestvine, sem ga ob nekem obisku vprašala: „Samo to mi povej, kako si se takrat vozil, da te nikdo ni videl?" Pa mi je odgovoril: ,,Ko bomo na dolgem travniku kosili, bomo imeli 20 koscev p_ celi dan ne bomo pokosili, toliko vam bom imel povedati!" Še danes ne vem odgovora na tisto vprašanje, saj brat ni nikdar prišel več kosit na dolgi'travnik, kjer je navadno tako rad prepeval z drugimi kosci, saj ga je ubila sovražnikova krogla . . . Ko danes bmijo po travnikih motorne kosilnice namesto prepeva- jočih koscev, se vedno spomnim bratovih besed: ,,Ko bomo kosili na dolgem travniku, vam bom imel veliko povedati. .." F. M. Iz spisov dr. Jožeta Potrča i Razredna družba je oblikovala delno izkoriščevalce, zajedalce in dvojno moralo, delno potlačene in lumpenpro- letarce s suženjsko .moralo ali brez vsakršne morale. Svobodna družba, ki se bojuje za socializem, odločno razvija socialistično solidarnost docela enakopravnih ljudi, razvija prezir do vseh, ki mislijo na svojo korist, ki se hočejo ogniti delu ali se bojijo žrtev." (Temelji socialistične etike). „Sodobna družba, ki se bojuje za socializem, goji ljubezen in spoštovanje do vseh, ki izpričujejo zavestno disciplino, ustvarjalno ljubezen do dela ter predanost stvari ljudstva — socializmu." (Temelji socialistične etike). „Vsesplošna človečanska morala je le tista, ki usklaja želje slehernega z željami skupnosti." (Medicina in etika) Lukarska prireditev Gasilci. iz Moškanjc so se pred- stavili v nedeljo z uspelo lukarsko prireditvijo, prvo te vrste v lukarski deželi, s katero so obudili spomin na čase, ko je bil luk glavna poljščina na tem območju Ptujskega polja. Lukarice so se pripeljale od bližnje kmečke hiše na prireditveni prostor na starem vozu s platneno streho. Voz je vlekla kobila, stranice pa so bile oblcpljene z napisi: „Kupte, kupte, luk!" Žene in dekleta na vozu so pele stare lukarske pesmi, za lepšo ,,štimo" pa jim je pomagal harmonikaš. Glavni del prireditve je bil potem na posebej zato pripravljenem odru. Lukarice so uprizorile ob pletenju vencev luka igro dvodejanko, ki jo je posebej za to prireditev napisal Franc Obran, kmet iz Moškajnc. Številni domačini in gostje so se nekaterim ženskim dvogovorom od srca nasmejali. Lukarice so zaplesale tudi nekaj starih plesov. Prireditev je bila v celoti v znamenju luka, saj so stregli lukar- ske specialitete pa tudi na srečelovu je bil glavni dobitek - vreča luka. Ivan Obran, kmetijski tehnik, sedaj vodja Mercatorjevega skladišča v Moškajncih je povedal na začetku prireditve, da bo postala le-ta verjetno tradicionalna, kot nekakšen praznik luka, ki je simbol lukarske dežele. Najbrž ni treba posebej omenjati, da so na lukarski prireditvi tudi plesali po vižah ansambla Biseri iz Ptuja. Ko so bili udeleženci proti večeru že ,,mokri" od vina, jih je zmočil še dež. OBVESTILO BRALCEM Občinska matična knjižnica v Ormožu bo v času rednega letnega dopusta knjižničarke, od 1.-30. avgusta, zaprta. Vsem, ki radi berejo knjige, sporočamo, da si za čas, ko bo knjižnica zaprta, lahko sposodijo večje število knjig do konca julija. V knjižnico se lahko vpišejo vsi občani od 7. leta naprej, ne glede na starost in poklic. Za knjige ni treba plačati sposojnine. Vsak bralec, ki se vpiše v knjižnico, postane s tem član knjižnice in plača le minimalno članarino za vse leto ne glede na število sposojenih knjig. V knjižnici si lahko vsak bralec v prostem pristopu izbere zaželjene knjige: pravljice, slikanice, povesti, zgodovinske in ljubezenske romane ter vse vrste poučnih knjig od koledarjev, knjige o vzgoji, družboslovju, o prirodi, zdravstvu, tehniki, kmetijstvu in gospodarstvu, knjige o umetnosti, zemljepisne in potopisne knjige, življenjepise in knjige o zgodovini. Med novejšimi knjigami je v knjižnici tudi knjiga ,,Ormož skozi stolelja", ki jo je izdala založba Obzorja v Mariboru. Uprava knjižnice 12 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 26. julija 1} dr. fran brumen Razjede v želodcu in dvanajsterniku 3. nadaljevanje Najbolje je uživati skuto v , večkratnih in manjših obrokih; tako dosežemo bolj enakomerno in naravno vezanje kisline. Današnja medicina je opustila izključno mlečno dieto, kije nekoč prevlado- vala, ker je po svojem delovanju in s topljivimi alkalijami vodila v novo bolezensko stanje, ki ga imenujemo mlečnoalkalični sindrom. UPORABA ANTACIDNIH PROKISLINSKIH SREDSTEV je zelo razširjena. Toda iz že pojasnje- nih razlogov je pravilno uporabljati le smotrno sestavljene medikamente in le bolj v času med obroki jedi. Zaužiti takoj po jedi otežujejo prebavo, ker neutralizirajo preveč, ali pa celo vso kislino in tako lahko povzročijo pomembnejše motnje v prebavi. Pri ulkusnem obolenju je seveda poleg drugega zelo pomembno, kake snovi pridejo v želodec. O nikotinu še/ ni povedana zadnja beseda; vladajo še vedno različna mnenja. Ni še sicer z gotovostjo ugotovljeno, da bi bil kriv nastanka razjede, lahko pa da bi bil sokriv. UGOTOV- LJENO. JF, DA ZACELITEV OVI- RA. Čim pa je toliko ugotovljeno, bo . bolj prav, da se pridružimo tistim, ki menijo, da je NIKOTIN ŠKODLJIV. Tudi alkohol in cofein je treba opustiti. Praktjčno in s poskusi je dokazano, da oba zelo pospešujeta produkcijo in izločanje solne kisline. Posebej je treba ponovno opozoriti, da VEČINA PROTIR1'V MATIČNIH SRED- STEV in to velja za dolgo vrsto najboljših: salicilati, butazolidini in kortikosteroidi - IZRIDNO MOČ- NO STIMULIRAJO PRODUKCIJO SOLNI KISLINI . ZATO TI PRF- PARATI ULKUSNO OBOLENJE ZELO POSLABSAJO in že ev. umirjeno bolezen zopet zdramijo. Kjer pa se jim nikakor ne moremo izogniti, ker so včasih resda neizbežni, tedaj jim moramo trošiti le skupno z protikislinskimi pripo- močki. In ZA KATERI NAČIN ZDRAV- LJENJA NAJ SE ODLOČIMO? Kakor povsod tam, kjer lahko neko bolezen zdravimo na oba načina; konzervativno ali operativno, velja tudi tukaj osnovno pravilo, da se najprej odločimo za konzervativni način. To pa že zgolj iz razloga ker pri kirurškem načinu odstranijo toliko svojstveno funkcij onalnega dela želodca in dvanajsternika, daje takega bolnika smatrati po operaciji kot umetno ustvarjenega invalida. Zato ZDRAVNIKI z dobro in smotrno timsko obdelavo in z zavestjo odgovornosti ter spora- zumno z bolnikom in njegovimi najbližjimi DOLOČIJO INDIKA- CIJO. Pri ulkusni bolezni je OPERA- TIVNO ZDRAVLJENJE NEIZ- BEŽNO v sledečih primerih: 1.) Pri tistih krvavitvah iz razjed, ko izgubljanja krvi z drugačnimi načini ni mogoče zaustaviti. 2) Pri perforaciji. ko razjeda pregrize steno. 3.) Pri dekompenzirani stenozi piloričnega - izvodnega dela želodca, ko je utesnitev tolikšna, da ne prepušča več dovoljene količine hrane v želodec, tako daje želodec prisiljen vsebino povračatL In končno 4.) V vseh tistih primerih, kadar bolezen ni dostopna konzer- vativnemu zdravljenju in tudi bole- čin ni mogoče dovoljno utešiti. Dalje pri ponavljajočih se krvavitvah ter v slučajih, ko posumimo na maligno degeneracijo - sum raka- stega razvoja. Prihodnjič: 4. nadaljevanje in konec. Kri za dan šoferjev Ob letošnjem dnevu, šoferjev in avtomehanikov (13. julij) je v nedeljo 15. julija v postaji za transfuzijo krvi v Ptuju, darovalo kri 23 šoferjev, članov podružnice Združenja šoferjev m avtomehani- kov Ptuj. To humano navado ponavljajo v ZŠA vsako leto in jo je tudi letos dr. Jožica Vrečko, kot predstojnik postaje, posebno pohva- lila. Med letošnjimi krvodajalci so bili: Ivan Sirec* (31), Ciril Murko (30), Jože Capuder in Albin Grdina (16), Stanko Hvala (11), Franc Rakuš (10), Franc Gavez (6) in drugi njihovega zgleda, pa tudi nekaj novih krvodajalcev, ki so se prvič udeležili akcije. Po krvodajalski akciji je bila slavnostna seja v dvorani ZŠA v Lovskem domu ob Ljutomerski cesti. Zbrani so se spomnili premi- nulih stanovskih tovarišev tekom minulega leta. Fdi Kozel, predsed- nik ZSA, je v.nagovoru podčrtal odgovornost in nevarnosti šoferjev v cestnem i prometu ter po- trebno maksimalno previdnost med vožnjo. Jože Glažar je predlagal, da bi se podružnica ZSA Ptuj zavzela pri republiškem odboru za posredo- vanje pri radijskih pos.tajah v Jugoslaviji, da bi določile za svoja področja vsaj pol ure dnevno za informacije šoferjem doma in na poti. Pri tem ne bi bili prvi, ker skrbijo tudi drugod po svetu, da so šoferji doma in na poti obveščeni o vseh dogodkih in nevarnostih doma in na cesti. Vprašanje skrajšane delovne dobe za šoferje še vedno ni rešeno, čeprav je na tapeti že 20 let. Nenehna skrb za varnost šoferjev in za uspešno opravljanje njihovega odgovornega dela, zahteva tudi nenehno reševanje vprašanj, ki. vplivajo na počutje šoferjev v njihovem poklicu in pri delu. / Po slavnostni seji je Edi Kozel razdelil trem zmagovalcem tekmo- vanja kegljačev 2 pokala in šah. Odličja so sprejeli: Jurij Flajšinan, Ivan Kolarič in Franc Kelenc. Končno je bilo še testiranje šoferjev o cestnem prometu in prometnih predpisih. J. V. TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA KIDRIČEVO - JUGOSLAVIJA Telex: 03311 — Kidričevo n v, . Telefon: 79-610 Pos