AMERIK ANSKI
11. številka.
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote
«Toliet, Illinois, 26. februarja leta 1904.
Letnik ZSLIII
RUSI ZMAGOVALNO ODBILI NOV NAPAMA PORT ARTUR.
Šestero japonskih ladij potopili v morje, pri čemer lavorik pridobil “Retvižan”, nakar Japonci zbežali.
Pravi bojni ples pricno Rusi v kratkem na suhem.
Petrograd, 18. febr. — Dolga brzojavka podkralja Aleksija o podrobnostih v bitki pred Port Artu-roni dne 9. febr. se je danes obelodanila. Ista našteva ruske izgube in trdi, da je znano, da so bile tri japonske ladije hudo poškodovane.
Petrograd, 19. febr. — Vojni minister Kuropatkin, ki odrine na daljnji vzhod,je imenovan vrhovnim poveljnikom armade, in podadmiral Skridlof, ki je že na vlaku in dojde
stvu visoko. Celo divji rodovi na Kavkazu, nezadovoljni Finci in kljubovalni Poljaki pozabljajo začasn.o svojih pritožb in se oglašajo kot ra-dovoljci v zaščito skupne domovine. Nad 40 židovskih zdravnikov je zapustilo svojo prakso in se podalo na bojišče; poprej so še molili v sinagogi in zapeli rusko himno.
General Kuropatkin.
Petrograd, 21. febr. — Imenovanje generala Kuropatkina vrhovnim
Admiral Skridldfi novoimenovani poveljnik ruske mornaric^
na vzhodu.
Adiftirai Skridlof, sedaj poveljnik ruske mornaric« h k vzhbiu, je znan kot izboren pomorščak. Poveljeval je že dolgo rusko črnomorsko brodčvje in ruska vlada ima vani naj večje zaupanje. Imenovan je bil naslednikom Tidmiralu Starku kateri se je izkazal kaj kratkovidnega pH prvem japonskem napadu na Port Artur.
v 10 dneh v Port Artur, Vrhovnim poveljnikom mornarice.
Pariz» 20. febr. — Iz Port Artura semkaj dospela zasebna brzojavka poroča, da sta poškodovani ruski vojni ladiji “CitTevič” in “Retvi-žan” že skofo docela popravljeni.
Pariz, 20. febr. — Dopisnik listu “Martin’' je po mnogib težkočah dosegel Harbiu v Mandžuriji, odkoder poroča#da je omenjeno mesto določeno kot glavno taborišče za rusko vojevanje na suhem. Vojaštvo se zbira po gotovem načrtu in dose danje priprave zadoščajo za oskrbo 120,000 mož, ki imajo tjakaj dospeti iz vojaških okrajev Moskva, Kijev in Varšava. Predno mine dvanajst dni, bo Rusija 400,000 mož imela v Mandžuriji, redno razdeljenih, iz-venredni mraz pomnožuje stiske prebivalstva in ovira prevažanje vojaštva.
Prvi boj na suhem.
Petrograd, 20 febr. — Iz Port Artura se poroča, da se je ravnokar vršil prvi boj na suhem. Oddelek kozakov je zadel na koreanskem ozemlju ob krdelo japonskih vojakov. Več Japoncev je bilo ujetih, drugi so bili pregnani v divji beg.
Po poročilih iz severne Koreje kažejo Koreanci izvenredno prijaznosti proti Rusom.
Rusko domoljubje.
Petrograd, 20. febr. — Valovi domoljubja pljuskajo po vsem car-
poveljnikom ruske armade na daljnem vzhodu se je sprejelo z velikim navdušenjem, ker mu vsi popolnoma zaupajo, da ne bo delal napak, nego vodil rusko orožje do zmage. Kuropatkin je najpriljubljenejši častnik v ruski armadi. Ž njim odidejo na bojišče veliki knezi Boris, Alek-sis, Nikolaj in Mihael Nikolajevič.
Harbiu, rusko taborišče.
Yin Kow, 22. febr. — Podkralj Aleksijev je s svojim štabom dospel v Harbin, kjer bo rusko glavno taborišče za vojevanje na suhem. Predno je zapustil Port Artur t. j[j' 20. febr., je govoril z generalnim 1 ljtnantom Stoesselom in mu izročil vse pravice poveljnika v okraju trdnjave.
Za ruski Rdeči križ.
Petrograd, 22. febr. — Človeko-ljub grof Orlov Davidov je daroval družbi Rdečega križa $500,000. Od te svote se ima dati $100,000 družbi na razpolago za neposredne potrebe, dočim se ima $200,000 uporabiti za vojno bolnišnico in $200,000 za vojaško sirotišnico.
Ruske “strašne” izgube.
Cheefoo, 22. febr. — Kapitan nemškega parnika “Pronto” je ravnokar dospel semkaj iz mesta Dalnij in zatrjeval najodločneje, da so Rusi razun torpedolovke “Jenisej”, katero je razstrelil njen lastni torpedo, dne 12. t. m. izgubili samo še eno
ladijo vsled nezgode, neko malo križarko.
Vest, da je 2500 Rusov padlo v bitki ob reki Yalu, je popolnoma neresnična.
Car moli in se posti.
Petrograd, 23. febr. — Car in ca-rinja z deco obiskujeta vsak dan službo božjo v kapeli zimskega dvorca ter natanko izpolnujeta postne zapovedi. Dne 27. febr. bo car opravil velikonočno spoved in dru-zega dne prejel sv. obhajilo. Takisto tudi carin j a.
Ruski protest.
Petrograd, 23. fehr. — Minister vnanjih zadev Lamsdorff je poslal sledečo okrožnico ruskim zastopnikom v inozemstvu:
“Odkar so se pretrgala pogajanja med Rusijo in Japonijo, je kabinet v Tokiu odkrito kršil sploh obstoječe določbe, ki označajo mejseboj-ne razmere omikanih narodov. Ne da bi vsako posamno kršitev teh določb od strani Japonije posebej omenjala, smatra carska vlada potrebnim, najresneje opozoriti velesile na nasilstva japonske vladeglede Koreje. Neodvisnost in neoškod-ljivo3t Koreje kot polnega samostojnega cesarstva je od vseh velesil popolnoma pripoznana in neoskrunlji-vost tega temeljnega načela se je sklenila po členku pogodbe, podpisane v Simoneseki kakor tudi po posebnem dogovoru v ta namen med Veliko Britanijo in Japonijo dne 30. jan., in bila tudi po francoski izjavi z dne 16. marca 1902 potrjena.”
Vkljub vsem tem dejstvom in pogodbam in obvezanostim je doka zano, da je japonska vlada, prvič, pred začetkom vojne iskrcala svoje čete, na neodvisno Korejo, drugič, tri dni pred vojno napovedjo zavratno napadla dve ruski vojni ladiji v neutralni luki Cbemulpo, tretjič, pred začetkom sovražljivosti s Silo vzela več ruskih kupčijskih ladij, četrtič, koreanskemu cesarju preteč izjavila, da bo Korejo odslej vladala Japonija, petič, ruskim zastopnikom velela zapustiti Korejo.
¿.ato Rusija protestira pri velesilah, prepričana, da bodo te ž njo soglašale, ako se Japoncem sedaj z vso silo postavi po robu in jih prežene s Koreje.
09 uvgiišta ali septembra.
Petrograd, 23. febr. --“Vojna se bo končala avgusta ali septembra meseca s popolno premago Japoncev.” Tako je govoril visokostoječ uradnik, ki so mu docela znani ruski •vojni načrti in čigar besede je smatrati kot izraz nazorov v najvišjih krogih, zastopnikom združ. časopisja. Dostavil je: “Odkrito povedano, kar pojmiti ne moremo, kako morejo Japonci računati na zmago, ko bo “enkrat” naša armada na daljnem vzhodu vtoliko pomnožena, da bo po številu sovražnikovi jednaka ali še večja. Ko bodo naše čete zbrane, bodo storile konec vojni s tem, da poženejo Japonce v morje.”
Pevci z ruskimi vojaki.
Harkov, Evropska Rusija, 23. febr. _ Potujoči starci-pevci z narodnimi godali, mnogi slepi, ki prepevajo ruske narodne pesni, se poslavljajo za na daljni vzhod z namenom, da bodo mlade vojake spominjali na junaške čine njihovih prednikov. Tak' pevci-godci so vedno spremljali manjše ruske armade
ČLOVEŠKE ŽRTVE VSLED EKSPLOZIJE.
Pet ali več delavcev usmrčenih v čistilnici sladkorja v AVaukeganu.
Med ponesrečenci tudi Slovani.
Chicago, 111., 25. febr. — Pet ali več delavcev je bilo usmrčenih in mnogo oseb ranjenih vsled eksplozije, ki je razdejala del ogromne to varne, pripadajoče C. M. AVarner Sugar Refinery-kompaniji v Wau-keganu sinoči in povzročila požar, ki je uničil večji del iste (tovarne) in bolj ali manj oškodoval bližnja poslopja. Celo mesto je trpelo vsled pretresa in stres se je čutil tako daleč kot Lake Forest.
Med ponesrečenci je John Kozic, oženjen, najden v podrtinah, umrl uro pozneje. Imena -treh drugih žrtev še niso znana. Peti mrtvec se zove Jakob Spiece.
Eksplozija se je pripetila okoli 6. ure sinoči v sušilnici škroba (diy starch house), enem izmed največjih poslopij družbine rafinerije. Baš za časa, ko so ponočni delavci zame njavali podnevne. Nekoliko minut preje ali pozneje bi bila eksplozija usmrtila ljudi na tucate. Nihče ni sinoči natanko vedel, koliko oseb je bilo v poslopju, ko se je pripetila razstrelba, in radi tega imena mrtvecev ne bodo natanko znana, dokler se podrtine ne prekopljejo danes.
Uradniki kompanijski pravijo, da so vsi podnevni delavci zapustili sušilnico škroba pred eksplozijo, a vedo ne, koliko ponočnih delavcev je že vstopilo. V pozni uri so spravili več trupel izpod podrtin.
kjer so praškega župana in- svetovalce viharno pozdravljali ter gromko klicali:	“Nazdar, Rusija
in Francija!” in “Doli z Britanijo, Ameriko in Nemčijo!” Vsi tisti,ki so hoteli ugovarjati, so bili hudo tepeni.
Dobil $60,000, a tte prejel.
Dunaj, 20. febr.—19 leten ogrski plemenitaš, imenoma Dungerszky, je zaigral $60,000 pri bakaratu. a priigral je svotico poslanec G. Saczellary. Dungerszkyjeva rodbina ni hotela plačati denarja, češ, da ne bi bil smel starejši poslanec igrati za denar z dečakom, ki ima slamo v glavi. Rodbina je potem dala ves znesek dobrotvornim zavodom.
7 hlaponov v 1 dnevu.
Philadelphia, 22. febr. — Vsled nujnega naročila od japonske vlade za lokomotive je neka tukajšnja lokomotivama napravila—neverojetno —sedem lokomotivov v enem dnevu. Ti parovozi so namenjeni za vojaško železnico med Fusanom, na južni brežini koreanski, in glavnim mestom Seoulom, v razdalji 225
PANAMSKA POGODBA KONECNO POTRJENA.
Senat s 66 proti 14 glasovom sprejel naredbo, in star sen bo uresničen.
Vojaki zasedejo kanalsko črto.
Washington, D. C., 23. febr. — S 66 proti 14 glasovom je senat ratificiral ali potrdil pogodbo glede panamskega prekopa. Jutri jo bo predsednik podpisal in nato se bodeta ratifikaciji nemudoma zamenjali z ministrom Banan-Varilla. Tretji pešpolk redovite armade Zdr. držav se je odpravil na istmus. Vojaki zasedejo kanalsko črto v imenu Združ. držav. Francoski kanalski družbi Se bo izplačalo $40',000,000 za njene pravice, brž ko bo zakladni department mogel odstopiti potrebno svoto. Predsednik je že sklenil imenovati kanalsko komisijo, in pod ravnateljstvom podadmiralaWalker, ki bo načelnik iste, se nemudoma prične z delom.
Ti podatki kažejo, kako naglo so
starodavnih časih proti poganskim sovragom.
Rusom ne manjka deuarja.
Petrograd, 24. febr, —“Novosti” izkazujejo finance državnega zaklada in računajo, da znaša skupna svota, ki jo ima vlada takoj na razpolago za vojevanje, $320,000,000, kar je povsem zadostno z ozirom na mnogo mnogo dražjo vojno s 1 ur-čijo, ki se je doigrala na tujem ozemlju in je stala samo 500 milijonov dolarjev.
Prevažanje ruskih čet.
Irkutsk, Sibirija, 24. febr. — Pre-
lepšem redu. Računa se, da se bo moglo ledišče čez Bajkalsko jezero uporabljati do konec marca in da bodo potem delovali led parajoči parniki. — Raztrobljene vesti o “600 zmrznjenih vojakih” so izvite iz trte.
Japonci spet napadli.
Petrograd, 24. febr. — Iz Port Artura se uraduo poroča, da so Japonci spet napadli Ruse, a četvero japonskih bojnih ladij in dvoje japonskih prevoznih ladij je bilo pogreznjenih v morje, in ostale ladje so zbežale.
‘‘Retvižan” žel lavorike.
Pariz, 24. febr.—Havas-agenturi se iz Pert Artura poroča, da je bilo čvetero japonskih križark in dvoje japonskih prevoznih ladij pri ponovnem napadu na Port Artur potopljenih. Brzojavka dostavlja, da se je napad odbil, in da je ruska bojna ladija “Retvižan” žela obilne lavorike.
Rusi sijajno zmagali.
Petrograd, 25. febr., 12.10 zjutr. Poročila o sijajni ruski zmagi pri Port Arturu so se včeraj popoludne in sinoči bliskoma raznašala po mestu in bila o polnoči potrjena po brzojavki podkralja Aleksijeva. Po izgubi četvero bojnih in dvoje pre voznih ladij, so Japonci kar izginili iz pristanišča. Japonsko brodovje je v noči 24. febr. poskušalo zapreti vhod v luko Port Artur in ob enem zažgati ruske bojne ladije s törpedo-lovkami, a ta poskus se je grozno ponesrečil.
Ruska bojna ladija “Retvižan”,
ki je bila pri prvem japonskem napadu pri Port Arturu poškodovana,, a je sedaj t iko popravljena, da se je najbolj odlikovala pri drugem, po Rusih slavno odbitem napadu ter potopila dve japonski križarki.
milj. Naročilo, po katerem se ima napraviti dvajset lokomotivov tekom, tridesetih dni, seje prejelo zadnjega januarja. Osem ižtned teh se je že vkrcalo v Futjan. Ostalih dvanajst se odpošlje tekom tega tedna.
Hotel zgorel.
Chicago, UL, 22. febr. — Zopet je danes zahteval požar človeških žrtev. Ob 4. uri davi zarana je iz bruhnil ogenj v Alhambra hotelu, 1930 State str., ki je poslopje upe polil in napravil škode $75,000. Čatvero mrličev so našli.
Bolgar In Turk.
London, 23. febr.—Iz Dunaja in Soluna dospele vesti prinašajo vznemirjajočih a ne potrjenih govoric o vojnih pripravah v Turčiji in Bolgariji. Dopisnik listu “Daily Mail” v Zofiji brzojavlja, da je bolgarska vlada proglasila obsedno stanje v razdalji 19 milj ob granici od Ku stendiia do Črnega morja, da za-brani prodiranje oboroženih krdel, j mestiti takoj mornarj
Demonstracije v Pragi.
Dunaj, 22. febr.— Demonstracija,
ki jo je uprizorilo včeraj v Pragi več sto slovanskih vseučiliščnikov o priliki službe božje v ruski cerkvi za uspeh ruskega orožja, je bila resnejša, nego se je izprva poročalo. Pred začetkom službe božje j ua so se nasprotne si stranke spoprijele j četku leta
in več dijakov je bilo ranjenih. Po- j Tako si lahko vsakdo prihrani tem je nad 1000 dijakov korakalo d0lar, ako sedaj pošlje naroč-proti konzulatu Združ. držav, kjer nfn0. Upamo torej, da zaostali so hoteli napraviti sovražno demon- naročniki store V kratkem to stracijo, a jih je policija zavrnila J gvojo dolžnost
•Svojim či talcem!
S številko 13, XIII. letnika, ki izide dne 11. marca se konča prvo četrtletje našega lista. Opozarjati moramo tem potom vse one svoje naročnike, ki naročnine za letos še niso ponovili, oziroma niti še poravnali svojega starega dolga, da store to svojo dolžnost v prvi polovici meseca marca.
List je sedaj tako po ceni, da si lahko vsakdo odtrga oni dolar ter ga pošlje kot pred-plačnino. Omenjamo tudi tukaj, da se ne hi kdo potem izgovarjal , da je naročnina listu leto $2, ako se ista v za-naprej ne plača.
se vrstili dogodki v pravcu kanala čez panamsko zemsko ožino, in sen mnogih stoletij, ki je vzbujal pozornost pesnikov, zemljepiscev in državnikov, je videti že skoro uresničen. Pred prihodnjo predsedniško volit-vijo se bo kanal skoraj gotovo izkopaval pod pokroviteljstvom Združ. držav, pod stražo oboroženih yan-keejev in za stric Samov denar.
Že davno se je lahko sklepalo, da se bo glasovanje tako vršilo, kot se je danes. Vseh štirinajst glasov proti pogodbi pripada demokratom. Za pogodbo so glasovali vsi republikanci in stirnajsteri demokratje.
V mejah pogodbe same imajo Združ. države ne samo pravico, marveč tudi dolžnost nadzorovati in stražiti kanalsko črto od oceana do oceana. Namah so postale odgovorne za vzdržavanje dobrega reda tamkaj. Po načrtih vojnega depart-menta imajo regularne čete nado-e, ki sedaj stražijo istmus. Oba konca kana-lova v Colonu in Panami se pa v zaščito zaupata mornarici.
Dejansko delo ob kanalu se more pričeti kadarkoli, ker so francoski inženirji že ogromno mnogo storili. Sedaj bo treba najprej vse to pregledati in preiskati, potem se pa lahko takoj prične kopati po modernih ameriških metodah.
Po pogodbi" jamčijo sedaj Združ. države za neodvisnost republine Paname, a zadnja podeljuje Združ. državam vekovito rabo, zasedbo in nadzorstvo 10 milj širocega pasa, ki začenja v karibejskem morju tri milje od plitve vode in se razteza čez istmus v pacifiški ocean tri milje od plitve vode. Mesti Panama in Colon nista všteti v pas, pač pa otoki v panamskem zalivu.
Panami izplačajo Združ. države $10,000,000 v zlatu in čez devet let
važanje čet se vrši v velikem in naj- j N ato so korakali pred mestno Liso,
UPRAYNISTV0. vsako leto $250,000.
B
94<H
selbin. |
Slika
Rl., 24. febr. — V ponedeljek je bil Wasbingtonov rojstni dan. Mestni svetovalci so ga slavili, radi česar niso imeli ta večer tedenske seje, nego v torek. Vsi mestni uradi so bili zaprti tekom celega dne, izvzemši zdravstveni department. Zvečer je bila po notranjem mestu parada lepo uniformiranega društva “Washington Guards No. 16”. Godba je zvabila mnogo občinstva na lice mesta.
—	Zadnji čas je zbolelo več rojakov in rojakinj, posebno za pljučnico. Med temi je gospa Frančiška Nemanič, mati dobroznanib gg. Antona in Math. Nemanič. — Dalje ga. Marija Plut. — Ga. Frančiška Ilenič, soproga g. Petra Ilentča, je po dvodnevnem trpljenju umrla, za pljučnico v torek 23. t. m. Pogreb se vrši v četrtek dopoludne ob 9. uri iz slovenske cerkve sv Jožefa. Pokojnica je bila članica slovenskih borštnaric sv. Ane št. 534. Užaloščenemu soprogu, ki sam leži v postelji za isto boleznijo, zapušča raj niča četvero otrok. Izrekamo mu svoje Iskreno sožalje. — Umrl je John Ilenič, ki si je pred več tedni zlomil nogo, kot smo poročali svoječasno. —- Umrla je v četrtek zvečer 8 letna Minnie Potsch, na stanovanju Staričev, g. in ge. Jakob Potsch. Pokojnica je bila rojena v Jolietu. Pogreb se je vršil v zadnjo soboto iz slovenske cerkve.—V bolnišnici sv. Jožefa se zdravijo med drugimi sledeči župljani slovenskecerkve:John Peteln, ki je nedavno došel iz Car bouhilla, 111., ter zbolel za pljučnico tako nevarno, da bo javaljne okreval; 16 letni Jožef Kenik, ki je došel od istotam, kjer je bil v nekem premogovnem rovu vsled razstrelbe smodnika hudo ožgan na obrazu, rokah in vrhnjem životu, a upati je, da okreva; Terezija Strel, ki je došla v Ameriko šele pred dvema mesecema; Marija Klemenčič, sestra g. Klemenčiča na Bridge-cesti, ki je bila operirana na vratu, a se jej oteklina vkljub temu prav nevarno razširja; Effie Špehar, ki trpi za Brigh-tovo boleznijo; Anton Vogrin, ki je obolel na želodčnem prehladu in ležal nekaj dni doma na 603 North Bluff ceste, a bil v soboto sprejet v bolnišnico sv. Jožefa.
—	V treh izmed štirih slučajev osepnic, ki so bili pod nadzorstvom zdravstvenega departmenta več zadnjih tednov, se je kvarantena prenehala v ponedeljek, ker so bolniki ozdraveli in prestali dobo nevarnosti. Zadnji slučaj, ki ostane pod Carstvom še več dni, se nahaja v neki družini, živeči v Ridgewoodu. Vsi prostori, ki so bili pod kvaran-teno, so se prekadili.
—	Sedem salunarjev je bilo zadnji teden po odboru stoterice obtoženih, da so kršili naredbe o prodaji žgane pijače po urah in ob nedeljah. In ta ponedeljek jih je policijski sodnik Cameron spoznal krivimi in jim prisodil po $12.25 kazni. Med obsojenci ni bil noben Slovan.
—	Vitezi Kolumbovi (Knights of Columbus), našega mesta med katerimi so tudi trije Slovenci, so na-
pravili zadnjo nedeljo izlet v mestece Morris, kjer se je slovesno vršila ustanovitev nove podružnice.
—	Redar Corcoran je zadnji četrtek zvečer zaželel večerje“ in zatorej zapustil za nekaj časa svoje Stražišče na North Collins-cesti. A že je tudi priletel kamen v sprednje okno tamkaj stoječe trgovine z dragotinami in izvrtal baš toliko luknjico, da je mogel skozi njo neznani kamenolučalec “uzmati” več ur, srebrnine in druzih dragocenosti. Zločin se je razkril ob 1. uri 15 mm. v petek zarana, ko je redar na ponočni straži zagledal očitni dokaz naši lstva in javil stvar na glavno policijsko postajo. Ker se je v tem delu mesta izvršilo zadnje čase več zlodejstev, je policija izvenredno pazila, a pazni so očividno tudi klativitezi, ki tamkaj tihotapijo in igrajo vlogo uzmo-vičev le tedaj, ko ženejo potrebe stražo drugam.
—	Novo parno železnico, pod imenom “Chicago, loliet & Iowa Railway Co.”, namerava neka družba zgraditi ter je baje napravila že vse v to potrebne korake. Glavnica znaša $1,625,000, a inkorporirana je družba z dnem 18. febr. 1904 za petdeset let. Po načrtu prično že lezniški tiri v Jolietu, potem vodijo zapadno in jugozapadno do Mon-moutha, kjer se odcepijo v Island county, a tam blizu Muscatine se zvežejo z eno velikih glavnih črt.
—	Do dne 15. marca t. 1. se je dovolil obrok železnižkim družbam za napravo konečnih načrtov glede povzdige skozi naše mesto vodečih železniških tirov.
—	Jolietsko kaznilnico (penitentiary) nameravajo spremeniti v veliko tovarno v izdelovanje pohištva za državna šolska in javna poslopja. Dotični komisijonarji sedaj samo še tuhtajo, kako dobiti v to svrho potrebni denar, ker ni v državnem proračunu za to preustrojitev kaznilnice nič preskrbljeno. Stala bo ta reč več milijonov dolarjev, ki še pa bodo potem imenitno obrestovali. Kaznjenci bodo gotovo veseli živahnega življenja, ki ga donese bližnja bodočnost v mogočno obzidje njihove “trdnjave”.
—	“Bates Machine Co.” toži g.
A.	J. Batesa za $125,000 odškodni ne, ker je svoj čas kot njen član iznašel neko novo vrsto žične ograje, a patent za isto prodal “Consolida ted Steel & Wire”-kompaniji za $80,000. Tožiteljica trdi, da pripada patent pravzaprav njej in da je za omenjeno svoto doslej oškodovana.
—	Tukajšnji “Elks club” je imel zadnji petek zvečef imeniten banket. Istega se je tudi udeležil eleganten neznanec, ki se je predstavil kot E. M. May,železniški uradnik iz Evans-villa in “brat vseh Elkov”, ker član neke lože, nakar je bil gostoljubno sprejet. V pozni uri, ko je banket prikipel do vrhunea navdušene zabave, je pa g. May vstal in se opravičil, da mora žal že odriniti od kraja preč. Splošna ginjenost in “bratsko” poslavljanje, a iz dvorane v predsobo ni “brata” nihče spremi. Ko 6e je banket potem završil, je neki Elk zaman iskal v predsobi svoje, nad $50 vredne zimske suknje in razočarana družba je takoj sumi la, da jo je bržkone odnesel nepoklicani gest, ker je na klinu visela me-
sto pogrešane stara, ničvredna suknjiča.Namah se je obvestila policija, katerej se je res posrečilo, ukradeno dragoceno suknjo in titotapskega “brata” zaslediti in uhvatiti v Blue Island v nedeljo popoludne. Pra vijo, da zasluži dotični detektiv nagrado, ker je v osebi tatu May ujel na sto krajih iskanega ptička, zrelega za več let v kaznilnico.
—	Dva neznana sodGežnika neke skrajno premetene sleparske družbe sta zadnji teden oskubila g. S. A. Oliverja v našem mestu za $5,000. S pomočjo raznih ponarejenih listin sta žrtev tako obdelavala, da se jima je posrečilo, dobiti omenjeno svoto kot “posojilo na eno izmed najboljših farm v Muscatine couutyju, ki je vredna najmanj $17,000.” Doslej se je doznalo, da sta našla svojih žrtev i stota ko v mestecih Muscatine, Clinton, Council Bluffs in Marshalltown. V Muscatinu sta opeharila senatorja G. M. Titusa za $6,000. Cela vojska detektivov ju išče noč in dan, in pravijo, da so jima že skoro za petami.
—	Brzojavka iz Pittsburga pravi, da se pričakuje po 1. aprilu eden izmed največjih štrajkov v zgodovini premogove industrije, če se premo-garji, ozir. unija “United Mine Workers of America” in premogovi operatorji iz Ohio, Indiane, Illinois in Pittsburga ne pobotajo glede plačilne lestvice za bodoče prernogar-sko leto. Odbora premogarjev in operatorjev bosta zborovala zopet v Indianapolisu dne 29. febr. Obe stranki sta trdni v svojih zahtevah. Od koristi bo za vse odjemalce mehkega premoga, če se že sedaj založe ž njim, ker utegne po 1. aprilu nastati poman j kovanje in draginja istega; ako premogarji zaštrajkajo, mu utegne cena poskočiti do neba.
—	Zamrznjene vodne cevi so napravljale zadnje tedne po vsem mestu dovolj sitnosti in neprilik. Saj pričakuje se vsako zimo, da mraz z ledom zabasa nekaj cevi, a toliko za-ledenil jih ni že odpamtiveka kakor letos. Pri tem je pa še zmrzal tako globoko prodrla vanje, da so morali mehaniki v vodnem departmentu kar uganjevati, kako osvo’ oditi cevi prešmentanega ledu. Saj p.i pozimi človek tudi res težko pogreša vode, ko je vsaj malce pitna. Če bi poleti cevi zamrznile, prava reč!
New York, 16. febr.—Slovensko pevsko društvo “Slavec” v New Yorku je obhajalo v soboto 5. febr. t. 1. svojo četrto “Vodnikovo slavnost” v krasni češki Sokolovni, št.
420-424 E. 71.ul. Akoravno malo društvo, je vendar ponosno rešilo veliko nalogo me'd tukajšnjimi Slovani. Namen tej veselici je bil,počastiti našega velikega slovenskega vič, urednik
JOSEPH TBINER’8
OF
'Er V/lJ
registered
Citali bodete
o različnih pripravah, ki se zovejo “Grenko Tino”. Tu vas pa želimo opozoriti na dejstvo, da se izdeluje sploh jedinole jedna sama priprava zdravilne vrednosti, ki je
Trinerjevo zdravilno grenko vino
(Triner’s American Elixir of Bitter Wine.)

Sami dobro veste, da je med vinom dosti razločka. Trinerjevo je napravljeno iz najboljšega vina in najboljših zelišč, ki so poznana zdravilstvu.
Jeli vaš želodec v neredu?
Ali ne delujejo vaše obisti in vaša jetra pravilno? Tas li boli hrbtenica, ali glava?
Jeli vaš okus slab?
Ali je vaše spanje nemirno?
vino fas ao pray
DOBI SE V LEKARNAH IN DOBRIH GOSTILNAH.
JOSIP TRINER,
799 S. Ashland Ave.,
Pilsen Station,
Chicago, 111.
urednik “Slovaka v Amerike”, Rev. Neuwirth, Rev. L. C. Orbach, Aurel Ruman, preds. 198. lože N. S. S.., Jul. Kapusta, nač. slovaškega “Sokola”, Pet. Ružiak, blag. “Slov. Doma”, Dr. George Duriš, asistent med Dr. Collinsa, J. E. Schwartz-Markovič, častni član N. S. S. in Kat. Jedn., Jos. Ulicny in Pet. Ruman, preds. slov. lož, Geo. Grunik, činovnik na Ellis Island, nadalje 18 slovaških gospic, ki so prav ubrano popevale v svojem materinem jeziku med prestanki godbe; Srbe je zastopal g. Jovo Tomano-Srpskega Rudoljuba” ;
pesnika Valentina Vodnika in se o istotako nas niso pozabili Čehi, tej priliki seznaniti v nadaljnje so- akoravno so došli bolj v malem
delovanje z drugimi slovanskimi narodi. Geslo: “Slovan na dan!” Nismo se varali, da nas posetijo naši bratje Slovani in odlični gospodje. Evo nekaj imen:	Izmed
Hrvato v so bili med drugimi navzoči gg. Stipe Brozovič, urednik hrv. “Narodnega lista”, Dragan Jagrovič, tajnik hrv “Sokola”, z mnogimi hrvatskimi Sokolašijizmed bratov Slovakov gg. J. J. Wolf
st., deležnik slov. banke “P. V. Ronianek & Co.”, Jan Spevak.
številu, ker so imeli ravno tisti ve čer svojo maškaradno zabavo. Izmed Slovencev nam je omeniti v prvi vrsti g. Fr. Sakserja, ki se je slavnosti udeležil skoro z vsemi svojimi uradniki in uslužbenci. Newyorški Slovenci bdi 90 večinoma prisotni, in tudi newarski in liobo-kenski, akoravno oddaljeni.
Gg. pevci ter gospe in gospice pevke so se mnogo trudili in kaj pridno obiskovali pevske vaje, da

	
		
POGLED NA PORT ARTUR Z MORJA.
Dan po mpadu na Ruse so japonske ladije zavzele lego kakor je tu videti, ker so se bali priti preblizo jopo* na utrdbah okoli
pristanišča.
so mogli tem zmagoslavneje nastopiti kot mojstri na javnem odru.
Vspored je bil krasno^urejen. Kot 1. točko je godba igrala venec Vodnikovih pesmi, ki jih je uglasbil A. Foerster. Ob 9. uri je g. Fr. Sakser na odru pozdravil goste ter govoril o delovanju pesnika Val. Vodnika. Kot 3. točko zapel je moški zbor “Slovenac i Hrvat”, uglasbil F. S. Vilhar. Na brezkončno ploskanje in burno zahtevanje se je pesem ponovila. Nato je sledila kot 4. točka Nedvedova divnokrasna skladba “Nazaj v planinski raj”. 5. točko je zavzemala “Divja rožica”, dvospev s sprem-ljevanjem glasovira, ki sta ga krasno peli gospica Ivanka Laurič, sopran, in gospa M. Remsova, alt, in ga morali ponoviti. In potem je prišla na vrsto najdaljša točka: “Milijonar”, veseloigra v enem dejanju, katero je spisal g. Ivo Zupan jn ki se je prvič igrala kot prva predstava v slovenskem jeziku na odru v New Yorku. Svoje bolj ali manj težke vloge so vgodno rešili gospica M. Guardia in gg. I. Zupan, Z. Jakše, F. Jurjevec, F. Lupša in
F.	Zelene.
Po končanem vsporedu bil je ’ odmor, nakar so se podali gostje, da ¡se okrepe. Tam t. j. pri večerji je i govoril g. Jos. Rems o delovanju : “Slavca”, spodbujal Slovence za zanimanje in povzdiganje petja i. t.
! d. G. Fr. Sakser je govoril o združenju Slovencev; da povzdiguj j slovensko petje ne samo moški zbor, j nego tudi mešani zbor s pomočjo i nežnega spola. G. Stipe Brozovič,
! urednik hrv. “N. L.” je polagal na srce združenje Slovanov. Dokaj ■ druzih napitnic se je culo v lepem | slovanskem govoru.
Po večerji je bil ples. Veselica se je vršila do ranega jutra v najlepši slogi. Vmes se je pa celo no" prijazno in prijetno popevalo.
Želimo, da bi se 5 letna slavnost še z večjim uspehom obhajala ter gospice še nadalje trudile, s svojimi nežnimi glasovi proslavljati omenjeno slavnost v ponos Slovencem.
Konečno 6*e zahvaljujemo najto pleje vsem omenjenim odličnim gospodom za obisk in sodelovanje, kot i vsem gostom, zlasti pa gospem
in gospicam pevkam, imenoma M. Koširjevi, M. Remsovi ter Ivanki Laurič, M. Guardia, Milici Hribar, Rožici Hribar, Štefan ki Marin ru Uršuli luršic, pa nazadnje seveda izbornemu pevovodji, g Dragotinu Adamič, in kličemo:	Nadzar, Slo-
v mi!
Za odbor pevskega društva
Slavec.”	jjf. z.
Anaconda, Mont., 13. febr. — Naznanjam,da v Anacondi slabo napredujemo z delom, odkar je rudo-topilnica ponovem začela, to je bilo dne ] 1. nov. preteklega leta. Tako slabo “rona”, da je dosti ljudi, ki si ne morejo zaslužiti niti za sprotno hrano. Zato ne svetujem nobenemu rojaku, da bi semkaj hodil dela iskat. Pozdrav!
___________N'ick Požete.
Calumet, Mich., 19. febr. — Ob Copper Range progi so začeli rudarji (miners) štrajkati, Najprvq so začeli s štrajkom na Champion-rudniku v ponedeljek, sedaj so se štrajkujočim pridružili rudarji na Baltic in Trimountain. Zahtevi delavcev je, da se na vseh treh rudnikih uvede enakomerna plača, po lestvioi, ki bi vsem enako ugajala. Na Ckampionu so imeli v soboto plačo in nekateri možje se čutijo prikrajšane, ker ^ jim je plačalo mesto $60 do $65 samo $52 do $58. Rudarji so povse mirni in so druž-bine uradnike obvestili o svojih zborovanjih. Dosedaj se ne more izvedeti, kaj se je sklepalo, ker vsi prizadeti molče.
— Znani arhitekt in rudarski inženir g. Fran Klepetko, rodom Čeh, ki je v času svojega bivanja imel naj večji ugled med tukajšnjimi ru-. darskimi družbami, še večje spoštovanje pa med slovanskim delavstvom, bo najbrže naslednik super-intendenta Scallona pri Amalgamated Copper Co. v Monteni. On je tudi od vseh strokovnjakov v Evropi in Ameriki priznan kot avtoriteta v rudarskih zadevah.
V torek je ponesrečil v rovu št. 2 na Heeli Mihael Badovinac. Strlo mu je križ, tako da je le malo upanja za njegovo okrevanje.
Na Ely sta se poročila pretekli teden g. Matija Goršič in gospica Neža Škrbec.	Qi,
;• — Na grad Vagenšperg je došel na obisk nadvojvoda Jožef Ferdinand,
—	Boj pri plesu. Pri plesu je v Loki, okraj Kranj, Jožef Rajgel Franca Fajfarja smrtno-nevarno poškodoval.
—	V Hotiču so našli 1. febr. na jablani obešeno delavko v litijski predilnici Jožefo Golob. Revici se je zmešalo.
—Umrl je v Zagrebu gimnazijski ravnatelj g. Fran Bradaska, v starosti 74 let. Pokojnik je bil znan pisatelj, rodom Slovenec iz Kranja.
—	V kavarni “Avstrija” v Ljubljani je pri obračanju biljarda zgrabilo za prste na desni roki krojača Alojzija Barleta, stanujočega na Bregu, in mu tri prste zmečkalo.
—	Ogenj. V soboto dne 30. jan. je v Davči na Bregu pogorelo poslopje gospodarja Šubica. Živino so rešili. Užgalo se je bilo v dimniku. Škode je okrog 2000 kron.
—	Ušla je iz policijskega nadzorstva že devetkrat zaradi tatvine kaznovana in dve leti pod policijsko nadzorstvo stavljena dekla Katarina Berčič iz Suhe, občina Stara Loka.
—	V rojstni hiši Prešernovi pri Ribiču v Vrbi je umrl 29. jan. do-poludne Jožef Vovk, posestnik te hiše in Prešernov sorodnik. Vovk je bil sin Prešernove sestre, menda Marije.
—	Na Dunaju je umrla grofica Olga Auersperg v sedemdesetem letu svoje dobe. Truplo so blagoslovili v eerkvi sv. Štefana na Dunaju ter prepeljali v Mokrice na Dolenjskem.
—	Zlato poroko sta obhajala 3. febr. Tomaž Cerar in Marija Krek iz Škofje Loke. . Oba sta še trdna. Žena je že okrog 20krat prestala pljučnico. Poln koš nosi v brajdo, kakor pri 50 letih, čeprav jih ima že 81.
—	Ponesrečen sprevodnik. Na postaji v Zalogu se je 2. febr. ponesrečil sprevodnik Franc Kavčič. Vlak ga je pritisnil ob švelarje. Poškodovan je na glavi, na desni roki in desni nogi. Bil je prepeljan v bolnišnico.
—	Nesreča pri bohinjski železnici. Pri predoru v Avčah se je vsul neki rov in pri tem bil smrtno poškodovan en poslovodja, ki je stal pod rovom in ki je po 12. urah izdihnil svojo dušo; ranjenih pa je bilo in sicer lahko 5 delavcev.
—	Požigalka? Žandarji so aretirali ženo kočarja Franca Hrovata iz Vuč, okraj Kamnik. Dolžijo jo, da je nalašč podnetila ogenj, ki je uničil možev skedenj in streho koče. Zgorela je tudi hranilna knjižica v vrednosti 400 kron. Škode je 1400 kron.
—	Pri železniški postaji Zalog razširila bo južna železnica skladišče za železniške tramove (prage) in uvedla v ta namen razlastitveno postopanje pri več parcelah, ki spadajo v katastralno občino Zgornji Kašelj. Komisijski ogled se vrši dne 23. febr. t. 1.
—	Nesreča. Alojzij Pirc iz Sr. Lipovca pri Ajdovcu, sedaj hlapec
ipri Feliksu Pehaniju v Žuženberku, je v soboto, 30. jan. ob 9. uri zvečer padel pod voz naložen 's hrastovim lesom, in sicer na lepi cesti na Dvoru. Živel je le še malo časa, ker mu je kolo strlo glavo.
—	V soboto dne 30. jan. so našli med Gor. Zemudom in Malo Bukovco mrtvo dete. Marija Batista iz-Gor. Zemuna je bila sumlji.va, da je mati in morilka otroka in so jo tudi takoj pripeljali v preiskovalni zapor, kjer je dosedaj priznala, da je res mati otroka. Preiskava se nadaljuje.
—	Okradeno znamenje. Ponoči od 29. do 30. jan. in sicer med 3. in 4. uro je bilo okradeno znamenje sv. Družine pri Kranju. Straha je prestal dozdaj še neznan tat prav
veliko, ker stoji znamenje sredi vasi; truda je imel s peščico tudi dokaj — vspeha pa prav malo; od r.esel je k večjemu par kronic.
—	Policaja potegnil. 2. febr. ob
5.	zjutraj je dobil policaj na Rimski v Ljubljani na oknu sedeti nekega ponočnjaka, ki je tožil čez hude bolečine in prosil policaja, naj mu preskrbi fijakarja. Policaju se je ponočnjak smilil in je šel iskat fijakarja. Ko se je pripeljal z njim na Rimsko cesto, je ponočnjak že izginil. Na Tržaški cesti je isti ponočnjak na isti način “potegnil” drugega stražnika in izginil.
—	Prijet tat. 29. jan. prodajal je 67 let stari brezposelni pisar Al. Stixa pri urarju Ivanu Somuitzu na Sv. Petra cesti zlato uro in zlato verižico. Ker se je Stixa zdel Som-nitzu sumljiv, je obdržal uro in poklical policaja, kateri je Stixa aretiral. Pozneje se je dognalo, da je Stixa ukradel uro in verižico gostilničarju Ivanu Ahlinu na Karlovški cesti v Ljubljani, ko je v gostilni pil. Policija je izročila Stixa sodniji.
—Gospod z revolverjem. V Kmetičevo gostilno na Dolenjski cesti je prišel izkopovalec vodnjakov in si naročil pijače. Gostilničar mu je prinesel piva in se vsedel k njemu in ga vprašal, kdaj mu bode povrnil stari dolg. To je izkopovalca vodnjakov hudo razjarilo, da se je začel hudovati nad gostilničarjem, češ, da se ga nič ne boji, dokler ima revolver v žepu. In res je potegnil naenkrat revolver iz žepa, a v tistem hipu ga je zgrabil gostilničar za roko in držal, dokler ni prišel v gostilno policijski stražnik, ki mu je revolver vzel iz roke.
—	Natepeni žid. V Sodnih ulicah v Ljubljani se je nastanila trgovina “M. Schwarz, Abzahlungs-Warenhaus”, ki ima namen prodajati ljudem razno blago na obroke. Poslovodja te tvrdke je žid Samuel Boohner. Čevljar Anton Brajer, stanujoč na Glincah, naročil je pri tem zavodu neko blago in dal pet kron are. Ko pa je prišel po blago, ga ni dobil in žid mu tudi ni hotel dati are nazaj. To je Brajerja razjezilo in šel je domov po svojo boljšo polovico ter skupno z njo podal se zopet k Židu. Ko mu ta ni hotel dati ne blaga in ne denarja, sta ga zakonska Brajer naklestila in mu vzela suknjič, nakar sta jo odkurila domov.
—	Čudne sanje je imel ključarski mojster Fr. Ladinek iz Guštanja. Sanjalo se mu je ravno teden dni pred smrtjo, da je prišel k njemu vrag ter mu zažugal, da pride po njega čez teden dni o polnoči. Te čudne sanje je pripovedoval vzne mirjen drugi dan sosedom. Prihodnjo nedeljo 17. jan. je presedel pri kupici celi dan do poznega večera, kar je rad storil tudi druge nedelje in praznike, če ni ob takih dneh delal v svoji kovačnici. V ponedeljek si je odpravljal “mačka” v gostilni pri Schueiderju. Pili so ga zopet celi dan. Okoli polnoči pa se Ladinek zgrudi v gostilni na tla od srčne kapi zadet. Žalostna pot od kupice pred sodbo.
—	Nesreča na Jelovici. Poroča se: Dne 28. jan. je šel gospodar Flip, posestnik na Njivici, s tremi brati na Jelovico, nad Kamno gorico spravljat hlode. Ker pa je ležal nad meter visok sneg na hlodih, so jih kar izpod snega vlekli, da je nastal tunel pod snegom. Dva brata sta naložila in odpeljala, gospodar pa je s tretjim bratom zlezel pod snežni obok in pehal hlode na prosto. Kar zahrešči težka plast snega nad njima ter oba pritisne na hlode. K sreči je nad enim zijala velika razpoka, skozi katero je pomolil glavo in tako v precepu čakaj rešitve. Prva dva brata pa se čudita, kje se druga dva toliko časa mudita, in ju gresta nazaj iskat. Oni, ki je imel glavo prosto, je bil še živ, gospodar pod snegom pa že mrtev. Nesrečneža so prepeljali v kamnogoriško mrtvašnico, kjer se je vršil zdravniški
ogled. Mrtvec je oče sedmerih otrok.
—	Iz ječe izpuščena. Kaznilnico v Begunjah je zapustila junakinja strašne tragedije, ki se je zgodila 1. 1887 v Trstu. Marija Ribos je bila stara tedaj 19 let, ljubimka ne-cega Maffaia. Dogovorno sta Maf-fai in njegova ljubica zvabila v svoje stanovanje blagajnika kreditne banke Henrika Mozetiča in ga napadla. Marija Ribos mu je poskusila z britvijo prerezati vrat v tre-notku, ko jo je Mozetič objel. Ker se ji ni posrečilo, jeMaffai ranjenca ustrelil z revolverjem. Streli so vznemirili ljudi v hiši in vsled tega se nameravani rop ni posrečil. Dne 23. in 25. jan. 1888 se je vršila v Trstu proti Maffaiu in njegovi ljubici Mariji Ribos sodna obravnava. Maffai je trdovratno tajil. Marija Ribos pa je vse priznala. Maffai je bil obsojen na smrt in 4. maja 1888 v Trstu- obešen. Marija Ribos pa je bila obsojena na 16 let ječe. 16 let je prebila v kaznilnici v Begunjah. 27. jan. je zapustila kaznilnico in se pripeljala v Ljubljano, od koder gre v neko oddaljeno mesto, kjer ji je zagotovljena dobra služba. V beganjski kaznilnici se je Marija Ribos vzorno vedla in postala prava umetnica v vezenji. Prislužila si je v teh 16 letih 700 kron. Med tem ko je bila v kaznilnici, je po neki sorodnici podedovala večjo svoto denarja, ki je z obrestmi do danes narasla na 26,000 kron, od katere svote pa tirja finančna pro-kuratura za pokritje kazenskih stroškov 4000 K.
—	Hrvatski visokošolci v Ljubljani. Dne 3. febr. ob pol 1. uri popoldne je prišlo okoli 60 hrvat-skih visokošolcev v Ljubljano, da tu zvečer prirede koncert na korist družbi sv. Cirila in Metoda v znak zahvale za simpatije, katere so kazali Slovenci Hrvatom povodom lanskih viharnih dni, ko se je boril narod hrvatski proti madjarskemu na-silstvu. Na kolodvoru so jih sprejele deputacije “Družbe sv. Cirila in Metoda”, “Glasbene Matice”, “Slavca” (z zastavo) in nekaj slovenskih visokošolcev. Ko so hrvatski visokošolci izstopili, zapeli so Slovenci “Liepa naša domovina”, nakar je pozdravil goste imenom “Glasbene Matice”, g. nadsvetnik Svetek, kličoč jim “Slava”! Hrvatje so se odzvali s slovensko pesmijo: “Pozdravljam te, • slovenska stran!” Nato je pozdravil hrvatsko mladino g. prof. Tomo Zupan, zahvaljujoč se ji za dohod kot predsednik “Družbe sv. Cirila in Metoda”, ki je “srce slovenskega srca”. Imenom v pičlem številu navzočih slovenskih dijakov je pozdravil Hrvate g. Kandare. V imenu občine ni bilo pozdrava. Predsednik hrv. akad. društva “Mladost” g. Miško Derkos se je zahvalil za pozdrav, poudarjajoč, da postaja vez med slovenskim in hrvatskim narodom vedno tesnejša.Klicem “Živela bela Ljubljana, živeli Slovenci!” so se odzvali klici “Živeli Hrvatje!” Nato so se gostje v kočijah odpeljali v pripravljena stanovanja. Popoldne je priredila hrvaškim visokošolcem mestna občina, zvečer je bil koncert in pogoščenje gostov.
— V Gorici je umrl železniški oficijal g. Friderik Heren. Truplo so prepeljali v Ljubljano, kjer je bil pogreb. — V št. Petru na Notranjskem je umrla gdč. Štefanija Medica, stara 17 let.
j J? ŠTAJERSKO. J?	|
—	Ubilo je pri sekanju dreves v radgonskem občinskem gozdu mizarja Temela.
—	Tatvina. Bivši trgovec z lesom Fr. Bernik iz Brežic pri Ptuju je na lesnem skladišču Jan. Stendte pokradel lesa za 1070 K. Les je prepeljal v Maribor in ga ondi prodajal. Vernika so aretirali in ga izročili sodišču.
—	Oče sina zaklal. Jože Kovačič, po domače Kmet, živinski trgovec pri Sv. Emi, je 15. jan. po stari navadi prišel pijan domov in je hotel svojo ženo pretepali, kar se je pogosto zgodilo. Njegov 34letni
sin Franc ni pustil matere tepsti, I na kar vzame oče v pijanosti dolg nož in ga sinu zažene v trebuh. Sin je v par urah umrl, očeta so pa orožniki takoj odpeljali v zapor.
—	Mrtvečeva hranilnična knji-1 žica. V Gozdu Marija Trost pri Gradcu so nedavno našli truplo ko-čijaža Viljema Kantza iz Celja. Sedaj so pričeli trditi njegovi sorodniki, da je Kantz imel pri sebi hra-nilnično knjižico, glasečo se na 1000 kron, in sicer, da jo je imel v škornjih. Kantza so pokopali v škornjih. Sedaj ga bodo odkopali in pogledali, ako ima v škornjih 1000 K.
—	V “nemškem” Ptuju iščejo župana. Dosedaj je tam županoval znani velikonemški pek z imenom Ornik. Ali uprava občine Ptuj je tako žalostno proslula, da je morala tudi na sodiščih iskati svojega dobrega imena. Po takem ni čudo, da se oče Ornik čutijo nekako utrujene in si ne upajo prav, da bi zopet breme občinske upiave jemali na svoja pleča. Volitev župana je bila določena za dan 28. jan., a so jo morali odložiti na dan pred Svečnico, da bode moglo mesto ptujsko v tem času iskat novega “prvega meščana”. Pa je tudi možno, da se oče Ornik v tem času toliko pokrepčajo, da se dado preprositi in da zopet zadenejo na i svoje rame težko breme.
—	Vrbsko jezero je deloma zamrznilo. Da bi led segal po celem jezeru in bi ee mogli, kakor druga leta drsati iz Celovca do Vrbe, ni upati.
—	Prevalje: Dne 6. febr. smo pokopali vrlega predsednika našega katoliškega delavskega društva, A. Rupnika. Smrt ga je pokosila v najboljših letih; bil je šele 47 let star in zapušča bolehno vdovo in petero nedoraslih otrok. Blagi pokojnik je bil mož kremenitega značaja, pošten delavec, skrben oče, odločen Slovenec in veren katoličan.
Jedini in prvi slovenski zdravnik v Ameriki !
Dr. JVTartin Xvcc
stanuje vChicagi na 571 Center ave.. tik 18. ceste.
Urad se nahaja v Chicagi v Foučekovi lekarni na voglu 18. ceste in Center ave., kjer se lahko vsakdo z njim osebno zmeni od 6. do 8. ure zvečer. Telefon 104 Canal-
V Metu p ga je najti vsako nedeljo t Gololiideveni poslopju
od 1. do J. ure popoldne, kar je zlasti pripravno za jolietske rojake. Kadar je v Jolietu pozovete ga tudi lahko po telef. .
Chicago ali N. W. 324.
Dr. Martin Ivec je društveni zdravnik večih slovenskih društev v Chicagi in Jolietu ter je član društva sv. Štefana, št. 1, K. S. K. Jednote.
Rojaki, obrnite se nanj z zaupanjem v vseh boleznih, ki jih ali trpite vi ali vaša družina. Dogovorite se z njim slovensko kar se do sedaj še z nobenim zdravnikom niste mogli.
Zdravnik, ki razume vaš jezik, in kateremu lahko dopoveste natančno kaj vam je,le on vam more pomagati, ne pa oni, ki samo ugiba kje in kako ste bolni.
Če ne morete sami osebno k njemu, kar se zlasti
tiče rojakov po prostranih Združenih državah, pišite mu na naslov Dr. Martin Ivec, 571 S. Center ave., Chicago, 111., ter priložite znamko za 2c za odgovor. V pismu mu lahko raztolmačite kako je z vami in odgovoril vam bo kaj storiti.
Slovenski rojaki k slovenskem zdravniku.
DENARJ
pošiljam najceneje in najhitreje v staro movino. .Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti!
redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt.
Sed oj pošljem lOO kron $20.45
in lo centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $.3 ali $500.
PAROBRODNE LISTKE
prodajam po izvirnih venah in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen kotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne vê kam obrniti, naj gré na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali con= nect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pridemo ponj. Za telefon se plača 35 centov in prihrani dolarje. To j.
Z veleštovanjem
FRANIC SAICSER,
lOQ GREENWICH ST.,	NEW YORK, IN.
É0 ' Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, daje druga
številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara.
Telefon: 3795 Cortlandt
Telefon: 3795 Cortlandt
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi slovensM ^atolfs^i list y AmeriM
Izdala
Slovetisko-attierikatisko
tiskovno društvo
V JOLIET-D, ILL
/
UIDE vsaki petek.
Naročnina za Združ. države, Kanado in Meksiko,
kadar se ista naprej plača:
¿a eeio leto .	•	$ 1 00
želodec treba v polno nasičenje, potem je prevladala pohlepnost.
3.) Zopet kateri ugovarja: “Jaz in mnogi drugi se ne m o-r e m o postiti in tudi ne močnatih jedi prebaviti. One so pretežke, povzročujejo težave in bolečine v želodcu, krče in napenjanje.” Ali ta izgovor je večidel prazen. V slučaji resnične potrebe se zamore prositi ¡dispenze. Nasproti je po najstarejših in izkušenih zdravnikih dognano, da veliko bolezni pride od prenapolnjega želodca. Izmed 1000 umrlih pro-minulo jih je'40 radi nezmernosti; a le eden r;uli lakote in pomanjkanja živeža. Narobe je res in telo se po postu ukrepi zoper bolezen, in moč-
K a tl ar se naročnina plačuje za nazaj, za celo teto .	•	■	$ 2>0°
Za Evropo in drugo inozemstvo
znaša naročn na $1.00 več, ko za Združ. države, Kanado in Meksiko,
Na naročila za pošiljanje lista Urez pri-poslatve naročnine, se ne ozira pod nobenimi pogoji.
Oglasi po pismenem dogovoru.
Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo.
Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča.
DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 NortU Chicago St.
JOLIET, ILL.
1>ENAR ir. naročila pa na tiskarno:
A MERIK ANSKI SLOVENEC, eor. Bonton <& Chicago JOLIET, ILL.
Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541.
“AMERiKANSKI SLOVENEC’.
Published weekly at Joliet, 111. by ,,The Slovenic-American Printing Co." cor. Benton <0 Chicago Sirs., Joliet, Ills.
The oldest Slovénie paper inUni ted States and the Organ of the Grand Carniolian Slovenic Catholic Union of the United States of America.
Subscription $1.00 per year invariably in advance. Advertising rates sent on application.
Kate red at the Post orfice at Joliet, III. as second Class matter.
CERKVENI K0LED4R.
28.	feb. nedelja 2. postna.J„
29.	“ pondeljek Roman, opat.
1.	marec torek	Albin, škof.
2.	“ sreda	Simplicij, papež
3.	“ četrtek	Kunigunda, oes.
4.	“ petek	Kazimir.
5.	“ sobota	Ivan Josip.
O postu.
(Konec.)
Premotrimo še ugovore zo. p e r post!
1.	) Nekateri pravijo:	“Kri-
stus je rekel farizejem, ki so se s postom ponašali, da to, kar gre v usta, ne ognusii človeka, nego kar gre iz ust. Zakaj naj bi bilo meso prepovedano, ki ga je Bog ■odločil v naš živež?” — Meso samo ob sebi ni nič grešnega. Ob tem tako zastavljenem vprašanju se ponavlja to, kar so je godilo v raju. Tam je tudi Bog post zapovedal, potem je ]»a i/.kusnjavec vprašal: “Zakaj je,Bog vamaJ?.apovedal,da bi ne jedla od vsega drevja v raju?” Glede tega dobro odgovarja sv. Bazilij:	“Imej post v čislih radi
njega stai03ti; star je toliko časa, kolikor je star človeški rod, post je bil v raju zapovedan. Ne posnemaj nepokorščine prvih Staričev, sledečih svetu satana, ki je po kači rekel našim prvim starišem:	“Zakaj
vama je Bog zapovedal?”
2.	) Kak drug oporeka: “ Kdor
zmerno živi, se vedno posti.” Ko bi bilo to res, ne bi se dviguil zoper post zmerni človek. Kajti ako bi se res vedno postil, potem je post samoumeven vsak dan. V resnici pa sta zmernost in post dve različni reči. Zmernost je nasprotna prepolnitvi pametne mere, ki jo zahteva želodec, post pa zahteva še manj. Prav za prav se mora stvar obrniti in reči:	Kdor se več-
krat ne posti, ta se nikdar ne privadi čednosti zmernosti. Ako se namreč grlu tc-liko dovoli, kolikor
mita in rastlinska hrana je zdravju veliko koristneja od mesnih jedi.
4). Nekateri ugovarja:	“Kaj
pomaga človeku, češe postne dui le zunanje jedi zdrži, pa brezbožno živi? A jaz si prizadevam pošteno živeti, to je Bogu všečueje.” —Toda cerkev ni nikdar trdila, da le zunanji post zadostuje kristijanu; vedno in povsod jo obenem zahtevala krepuostuega življenja in post jej je bil največji pomoček k temu. Vsikdar in povsod je h krati poleg posta istočasno silila na pokoro in poboljšanje, na opravljanje molitve, delitev miloščine ter izvršitev drugih dobrih del. “Kaj koristi”, prav.i cerkveni oče Ivrizostom, “če ves dan ničesar ne vžiješ, če pa s kletvijo in rotenjem oskruniš svoje življenje? Zdržljivost od mesa je vpeljanja zato, da naj bi se ukrotila poželjivest mesa. Posteči se naj-prvo brzda svojo jezo, zatira neredne želje, ubrani se lakomnosti in je radodaren do ubogih. Zato vain bodi skrb in nikar lie mislite, da je post le v tem, ako ves dan prebijete brez kosila.” Sv. Bernard pa pravi:	“Ako so usta grešila,
naj se tudi postijo sama, in to zadostuj. Če so se pa pregrešili tudi drugi udje, zakaj bi se tudi ti ne postili? Oko, ki se je pregrešno oziralo, naj se posti, zdržujoč se radovednih pogledov, da bode popolno ponižano in s pokoro ukročeno; posti naj se uho, ki je poslušalo prazno govorjenje in razne grešne besede; posti naj se jezik ter se zdrži obrekovanja, godrnjanja, nečimurnih, nepotrebnih, lahko-mišljeuih m grešnih besedi; tudi roka naj se posti ter naj opusti prej ovedaua dela;noga naj se varuje grešnih potov; posti naj se duša, ki naj odloži hudobno voljo in se ogiba vsega hudega.” Tem načinom se tudi glase molitve v postu; n. pr.: “Spremljaj Bog naš post s svojo milostjo, da bomo kakor se postimo s telesom, tako tudi na duši odložili vse pregrehe” in: “Naj dodeli mili Bog svoji družini, da bode to, kar se trudi od njega doseči po zdrž-nosti, izvršila po dobrih delih. Lepo piše Origen:	“Blagor onemu, ki
si iz ljubezui do ubogih česa pritrga, da bi je mogel nasititi; njegov post bode posebno všečen Bogu.”—Kdor sicer zvesto izpolnjuje zunanji post (če tudi brez pravega spokornega duha in če je morda vdan celo kaki pregrehi vsaj že nekaj stori in je vender le še po eni vezi zvezan s cerkvijo. Zato je upati, da se pozneje izkaže po izvrševanju težavnejših zapovedi in dolžnosti vrednega in pokornega sinu sv. cerkve. Kdor pa zanemarja tudi vnanji post, ta ničesar ne stori, in o njem ni dobrega upati. Kajti kar govori o poštenem življenju, to je le prevara in zmotnjava. Kajti pošteno, pravično življenje ne obstoji v taki pravičnosti, kakoršno je kdo omislil si sam, pred Bogom je to le hinavščina in krivica, obstaja pa v voljnosti in poslušnosti, s katero se hoče človek božji volji v vseh rečeh podvreči in pokoriti.”
5.) “Pa postna zapoved,” oporekajo nekateri, “ni božja, nego le cerkvena z a p o-v e d.” A po cerkvi Bog govori in daje zapovedi,kakor je rekel Kristus: “Kdor vas posluša, mene posluša, in kdor vas zaničuje, mene zaničuje. Kdor mene zaničuje,zaničuje njega, ki me je poslal.—Kdor pa cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očiten grešnik.”
Post je jako koristen in v prospeh krščanskega, krepostnega življenja tako potreben, da bi se mi sami morali postiti, ako bi zapovedi ne bilo. A cerkev nam je pohitela na pomoč
Ruska carska družina.
Pred carjem in carinjo sedeči otroci so,-začenši na levi: Tacijana, Anastazija, Olga in Marija, štiri cvetoče hčere, s katerim
je Bog obdaril njun blagoslov.	1
ter nam je gotovo število dni odločila za post. Hvaležni ji bodimo na njeni skrbi za nas in postimo se natančno in voljno ob zapovedanih postnih dneh. Ne menimo se za prazne protigovore ali pa za zasmeh in roganje sveta, ki je vtopljen v složnost in nasladnost. Saj govori sv. Ivan: “Ako kdo svet ljubi, ni ljubezni Božje v njem in zasmeh sveta je nam v čast pred Bogom.” Tako bode post neprecenljive vrednosti za naše telo in za našo dušo, za naše sedanje in naše prihodnje življenje.
Rusija in ameriška državljanska vojna.
Nepobitno dejstvo je, da se je izmed evropskih velesil Rusija tekom ameriške državljanske vojne najpri-jazneie obnašala proti tej, takrat za svoje življenje boreči se uniji. Ameriški takratni poslanik v Petrogradu Cassius M. Clay, ki je pač ruskega carja Aleksandra II. občudoval kot osvoboditelja mužikov iz sužnosti, a bil nikakor ne knežji lizun, ni mogel prehvaliti takratnega obnašanja tega carja v svojih poročilih na washing-touski državni department.
In ko je bila sovražnost Anglije in druzega francoskega cesarstva najhujša in najnevarnejša proti uniji, ki so jo itak notranji sovražniki stiskali,da je kar obupavala,tedaj je car Aleksander II. napravil mogočno demonstracijo proti tema dvema potuhnjenkama s tem, da je poslal močno rusko vojno brodovje v ameriško morje. To je bilo jeseni 1. 1863. En oddelek ruskega brodovja pod admiralom Lesovskijem je nepričakovano dospel v pristanišče mesta New York, a drugi pred San Francisco. Amerikanci so došle Ruse sprejeli z naj večjim navdušenjem in jim prirejali slavnostne bankete, Anglež in Francoz sta pa rep potisnila med noge in spravila v nožnico meč, s katerim sta ga hotela ameriški uniji zavdati smrtno rano, t. j. zatreti neodvisnost Združ. držav.
Sedaj pa je stari bankir in mno-gopisec Henry Clews v New Yorku vstal in šel trdit v (seveda takoj objavljenem) pismu na znanega japonskega grofa Ito sledeče:
On, Clews, ve natanko, da je stvar čisto drugačna. Ko je bilo zvezno glavno mesto Washington samo zopet v nevarnosti pred upornini četami, tedaj je drž. minister Seward prejel vest, da se nahaja rusko vojno brodovje v ameriškem vodovju, in si mislil: ko bi se moglo rusko brodovje pregovoriti, da pride v New York, potem bi na Francoskem in Angleškem nastal vtis, da obstoji med Rusijo in Združ. državami zveza, in obedve evropski velesili bi ustavili postopanje proti uniji. Seward je zato prisrčno povabil poveljnika ruskega brodovja, da naj obišče s tem New York. Obisk se je potem res vršil, in tako je nastal zaželjeni vtis.
To vse hoče Clews vedeti iz ust Sewardovih, češ, ta je napravil to zvito šahovno potezo, dočim ni Rusija na to mislila, pomagati Američanom.
Clews si lahko domišlja, da je vse to tako bilo. Toda v njegovem sedanjem navdušenju za Japonce, katero izraža v istem pismu kaj viharno, ga je njegova domišljija lepq zvedia na led.
Ne gre se za tisti obisk ruskega brodovja v New Yorku, nego zato, da se je prikazalo v ameriškem vodovju baš tekom tistega nevarnega časa. Celo Clews se ne drzne trditi, da je rusko brodovje priplulo do Amerike na povabilo ameriškega drž. ministra; in obisk istega v new-yorskem pristanišču je postranska stvar. Glavna stvar je bila, da je o pravem času dospelo v Ameriko. In dobropremišljeni namen njegovega nepričakovanega dohoda ni bil noben drug in ni mogel biti noben drug, kot edinole uprizoriti jasno-umevno veliko demonstracijo proti obnašanju Anglije in Francije, sovražnemu uniji.
Slavni predsednik Lincoln je takrat rekel v nekem nagovoru med drugim:	“Gospoda, to je ena naj-
srečnejših konferenc, kar smo jih imeli tekom teh strahovitih let. V temnih dneh preteklosti je eno svetlo mesto vedno sijalo na nebu naših vnanjih razmer. Mi trije (t. j. Lin-
coln ter senatorja Alley in Summer) vemo, bolje nego kdorkoli drug, koliko smo se borili, koliko mož smo poslali in koliko denarja darovali, da smo evropske narode mogli zadr-žavati, da se niso vmešavali v našo borbo. Tozadevno smo se morali truditi na vseh važnih evropskih dvorih, izvzemši enega edinega, in to je bil ruski. Na ta dvor nismo nikdar poslali niti enega moža, in Rusiji nismo nikdar darovali niti enega dolarja. Rusija je bila naša stanovitna prijateljica od začetka. In sedaj mislim, da bi se morali mi trije, ki natanko vemo te reči,skupno sporazumeti v tem, kako bi sedaj vsi, ki živimo in zopet gledamo celo deželo združeno in srečno, delali na to, da izvede naša vlada kak velik narodni čin, s katerim pokaže Rusiji in celemu svetu, da ta vlada, zastopajoča ameriški narod, ni nehvaležna.”
Te besede Lincolnove so ovekovečene v knjigi zgodovine. Kaj poreče Mr. Clews k takemu slavospevu ruskega nesebičnega prijateljstva?
Isti ruski car je pokazal svojo veliko naklonjenost uniji še s tem, da je prav kmalu po njeni zmagoslavni obnovitvi, 1. 1867, odstopil istej ogromno Rusko Ameriko t. j. Ala-sko za bore svotieo $7,200,000 in takisto še z enim zapahom zaprl angleško mogočnost v Ameriki.
Aleksander II., najnaprednejši vladar ruski, ki je dal svoji deželi ustavo, je žel hvaležnost zato v zavratnih napadih, ki so slednjič povzročili njegovo strašno smrt. In (v Angliji rojen) ameriški državljan napravlja sedaj nehvaležni poskus, oropati ga po dejanski naklonjenosti Združ. državam zadobljene slave — sramota!
O senatorju Hanna.
Marcus Alonzo Hanna je mrtev. Američanov je pač malo, ki bi pokojnika ne bili poznali vsaj površno.
Ampak ameriškim katoličanom sploh, ne samo priseljencem izza nedavno, ni še vendarle povsem znano, kake vrste mož je to bil in da je lju bil vse ljudi in bil brez predsodka ter resnično na visokih mestih zagovornik katoliške cerkve in njenih ameriških otrok.
Pred tremi leti se je zgodilo v Washingtonu, da je pokojni predsednik McKinley sprejel necega katoliškega duhovnika v posebni avdi-jenci, in tekom tega časa se je pričelo prijazno razpravljati o bodočnosti Združ. držav. V tem posebnem času se je politika uprave na Filipinih i s pravoslovnega stališča izmlatila. Predsednik je silno želel spoznati nazore odličnih katoliških duhovnikov in lajikov ali posvetnjakov v tem oziru, in zahteve katoliškega naroda je trdno podpiral g. Hanna. V ta namen pa, da bi bolje spoznal položaj, je g. Hanna pozvedaval o raznih vprašanjih pri svojih duhovnih prijateljih in nazadnje se je obrnil do svojega prijatelja, predsednika McKinley, rekoč: “G. predsed-
nik, tega moža dobro poznam in morem priseči, kdo in kaj je in kako velike usluge je storil svoji cerkvi in deželi, ter želim, da si dobro zapomnite njegove besede. A še dalje hočem iti, g. predsednik, in Vam povedati, da dan ni več daleč, ko bodemo imeli večjo krizo v tej deželi nego je bila ta, ki smo jo ravnokar prestali. Katoliška cerkev je dajala vse čase nekaj najudanejših braniteljev naše zastave, a nanjo gledam, da bo storila še več. Dan prihaja, ko bo izdajstvo dvigalo svoje glave in socializem hotel zavladati, in tisto uro, g. predsednik (in ne bojim se, izreči to tu ali kje drugje), mora zastava zbrati krog sebe vse svoje prijatelje, in med temi bodeta po mojih mislih naša naj večja pokrovitelja najvišje sodišče Združ. držav in rimsko-katoliška cerkev.’’Dotični duhovnik, dosmrtni in udani prijatelj Hanne, je bil Rev. P. M. Flan-nigan, župnik cerkve sv. Ane v Chi-cagi. O tej priliki bodi omenjeno, da je Hanna nastopil sploh prvič kot govornik v dvorani poljske katoliške cerkve sv. Stanislava v Chicagi, in na prošnjo Rev. Flannigana, na četrtkov večer pred novembrsko voli-tvijo 1. 1896.
Pa k drugi pripovedki. Več mesecev potemsem imel veselje, srečati g. Hanno v nekem neyworškem hotelu, in tekom razgovora je rekel: “Ne, prav nič mi ni za predsedni-ništvo; niti ne bodem pod katerimikoli okoliščinami kandidat. Sedaj sera že starec in dobro vem, kaj po-menja to mesto. Poleg tega imam večje delo pred sabo. Moja leta bodo posvečena v to, spraviti kapital in delo v prijazno razmerje, in če uspejem, bom čutil, da sem dovršil večje delo nego biti predsednikom. In srce moje tudi upa, da bom gledal združen in uspešen narod od konca do konca te velike dežele.”
Manj nego tri mesece potem je bil g. Hanna v Chicagi, a skoro potrtega srca vsled razpora in neprilikv delavskem življenju. Govoreč z nekim prijateljem o socializmu in anarhiji, je rekel: “Bil sem vedno prija-tele poštenega dela in žrtvujem istemu najboljše dni svojega življenja; in izgubil nisem upanja, ampak nasprotno pričakujem videti delo — pošteno delo — dobro in primerno plačano. Vkljub temu prihaja kriza ali prevrat, ki ga treba odvrniti, in čim preje tem bolje. Tu ni prostora in ga ne sme biti, v tej deželi, za anarhijo in izdajstvo. V tej zvezi sem nekoč rekel, da morajo Združ. države v času zmešnjav gledati na najvišje sodišče in rimsko-katoliško cerkev. Iti hočem še dalje sedaj in izreči svojo misel, da bo najboljša prijateljica in zaščittfica, ki jo bosta narod in zastava naše dežele imela v v razsodnem času, rimsko katoliška cerkev, vedno konservativna (ohra-njevalna) in pravična in zakonom udana. To je moč, na katero gledam kot rešiteljico naroda.”
P. J. O'Keeffe.
K družbi sv. Mohorja
pristopiti, je zadnji čas. Stari udje naj prej ko mogoče donesejo naročnino svojini poverjenikom. Ce je v kakej slovenski naselbini več rojakov, ki se žele vpisati v družbo, a nimajo poverjenika, naj ga izvolijo, da odpošlje skupno naročnino. Posamezniki pa naj sami pošljejo družbi $1 in svoj natančni naslov. Ivdor žeji postati dosmrtni član, vpošlji enkrat za vselej $15 in dobival bo vse knjige do smrti. —Letos izda družba sv. Mohorja posebno lepe knjige, namreč:	1.
“Zgodbe sv. pisma,” piše dr. Krek.
2.	“Lurska mati božja”, spisal Godec. 3. “Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878”, spisa \ Jernej pl. Andrejka. 4. “Lisica-Zvitorepka”, spisal J. Brinar. 5. “Bodi svoje sreče kovač”, spisal I. Truuk. 6. Koledar za 1. 1905. — Opozarjamo rojake zlasti na letošnji molitvenik, ki bo sam več vreden, nego znaša cela udnina. Kdor ga želi v usnje vezanega in z zlato obrezo, prideni udnini ($1) se 30c.
Na noge tedaj, rojaki, dokler je čas!
$5.00 za 50c.
Najboljši prijatelj vas prej oslepari nego Severovo olje sv. Got-harda, ki stoji na čelu vseh mazil. Ali veste, kaj napravlja dobro ma. žilo? Nekaj, kar pronikne skozi-kožo in tkanino, omehča okorele članke in mišice, ublaži in pomiri pri tej priči, olajša oteklino in o-zdravi poškodbo. To je, kar napravlja Severovo olje sv. Gotharda. Isto je najizdatnejši nasprotnik tako pogostnih obiskovalcev kot revmatizma, trganja po udih in porazme-ščene nevralgije in druzih tovrstnih bolečin v prsih, vratu ali hrbtu. Pomagalo je tisočernikom, pomagalo bo tudi vam. Navajamo sledeče iz pisma od g. J. A. Yedlika iz Lone Tree, Iowa: “Trpel sem vsled poškodbe na hrbtu in ležal v postelji, nesposoben gibati se. Ker se je moje stanje le slabšalo, poslal sem po steklenico Severovega olja sv. Gotharda in tekom štirih dni sem bil sposoben sedeti in pisati. Sedaj opravljam vse svoje delo. To je pač znamenito zdravilo, zdravilo brez katerega bi ne hotel biti, četudi bi zahtevali $5.00 za steklenico. ” Severovo olje sv. Gotharda stane samo 50c. Po enkratnem poskusu bo imelo svoj prostor v vaši domačiji. Na prodaj po vseh lekarnah ali pri W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Pri naročbah za $1.00 ali več plačamo vse stroške
Severov balzam zoper prehlad brzo olajša v vseli slučajih nosnega nahoda in prehlada v glavi. Isti ublaži vneto mrenico, olajša dihanje in očisti prehode nezdravih odpadkov. Na prodaj v vseh lekarnah. Cena 25c, po pošti 28c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	*


AMERfKANSKl SI-OVENEC 19 FEB. 1904,
Nadzor-
niki:
Finančni
odbor:
Pravni
odbor:
Prizivni
odbcr:
(nkorporirana v državi Illinois dne 12. jan, A. D. 1898.
Predsednik: John R. Sterbenc, 2008. Calumet ave., Calumet, Mich. Podpredsednik: Mihael Skebe, Collinwood Box R. Ohio.
I.	Tajnik: Mihael Wakdjxn, 903. Scott St. Joliet, 111.
II.	Taj nik: ,1 osEPii Stukel, Indiana St. Joliet, 111.
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Brodway St., Jol * t, 111.
Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan, 111.
Louis Duler, 26. W. 23rd Place. Chicago, 111.
Martin Fir, 1103. Scott St., Joliet, 111.
George Laioh, 168.—95th St., So. Chicago, 111.
Anton Skala, 9225. Marquette ave., So. Chicago, 111.
Rev. F. S. Šušteršič, 812. N. Chicago St., Joliet, 111.
Max Buh, I15£ 7th St., Calumet, Mich.
Anton Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. JosephDunda, 600 N. Chicago St., Joliet, 111.
John Zimerman, 1314 N. Center St., Joliet, 111.
Paul Schneller, 519 Pine St., Calumet, Mich.
M. J. Krakar, Anaconda, Mont.
Pristopili :
K društvu sv. Družine 5, La Salie, 111 , 0500 Spelič Alojz, roj 1885, 0507 Kranjčič Janez, roj 1881, 6508 Bregač Jož., roj 1869, spr. 8. febr. 1904. Dr. š. 149 udov. K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 6509 Zore Jožef, roj 1881, spr.
8. febr. 1904.	Dr. š. 23 udov.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 6510 Ponikvar Andrej, roj 1872, spr. 15. februarja 1904.	Dr. š. 240 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 6511 Ilijas Jernej, roj 1875, spr. 22.
febr. 1904.	Dr. š. 111 udov.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 6512 Pinter Franc, roj 1884, 6513 ,agar Janez, roj 1880, spr. 15. febr. 1904.	Dr. š. 95 udov.
K društvu sv Ftančiška Seraf. 46. New York, N. Y., 6514 Mentoni Martin, roj 1880, 6515 Zalaznik Pavel, roj 1880, spr. 15. febr. 1904.	Dr. š. 27 udov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, UL, 6516 Zorc John, roj 1885, 6517 Dolenc Stefan, roj 1876, 6518 Susman Karol, roj 1875, spr. 22. febr. 1904.
Dr. š. 222 udovl
K društvu V. sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 6520 Jerman Janez, roj 1S80, 6521 Bernardič Jakob, roj 1874, spr. 22. febr. 1904.	Dr. š. 45 udov.
Suspentlovaui udi zopet sprejeti:
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 4668 Košak Anton, 2847 Dremel Jakob, 4325 Usnik Franc, 13. febr. 1904.	Dr. š. 164 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 5936 Tancig Ignac, 8. febr. 1904.
Dr. š. 161 udov.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 1284 Hladnik Tomaž, 15. febr. 1904.
Dr. š. 108 udov.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 3107 Segina Jožef, S. febr. 1904.
Dr. š. 58 udov.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., Simonič Janez, 20. febr. 1904.
Dr. š. 192 udov.
K društvu sv. Janeza Ev. 65, Milwaukee, Wis., 4966 Mergolič Anton, 19. febr.1904.
Dr. š. 24 udov.
Suspeudovani:
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 5985 Jurman Jožef, 4819 Jerina Franc,
Dr. š. 130 udov.
3830 Kadonič Janez, 8. febr. 1904.
Dr. š. 58 udov.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 5908 Lipovšek Matija, 15. febr. 1904.
Dr. š. 66 udov.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 4600 Kenig Janez, 6167 Turk Jurij, 15. febr. 1904.	Dr. š. 29 udov.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 1867 Frantar Franc, 1864 Božič Jernej,
5441	Koluža Anton, 5846 Centa Franc, 6299 Božič Matija, 4257 Skala Jožef,
5442	Dolust Pavel, 4942 Peršin Janez, 17. febr. 1904,	Dr. š. 69 udov.
Od društva šv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 4748 Plestenjak Ant., 3004 Skopec Ant.,
3009 Založnik Jakob, 3690 Hodnik Janez, 4023 Gaber Alojz, 6096 Zalazik Jurij, 2630 Novak Jernej, 22. febr. 1904.	Dr. š. 215 udov.
Odstopili:
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 1777 Starašinič Nikolaj, 8. febr. 1904.
Dr. š. 57 ude v.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 1087 Ciglar Franc, 18. febr. 1904.
Dr. š. 150 udov.
Izločeni:
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 3632 Tomazin Anton, 8. febr. 1904.
Dr. š. 146 udov.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 4745 Aberšek Rudolf, 15. febr. 1904.
Dr. š. 65 udov.
Od društva Marija7 Žalosti 50, Allegheny, Pa., 4406 Stanfel Pet., 4408 Zugel Pet., 4740 Verbanc Jurij, 4953 Merhar Janez, 15. febr. 1904.	Dr. š. 94 udov.
Pristopile soproge:
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 2107 Jakoš Ana, roj 1872, spr. 13. febr.1904,
Dr. š. 57 sop
K društvu sv. Janeza Ev. 65, Milwaukee, Wis., 2108 Zore Marija, roj 1882, spr.
8. febr. 1904.	^	Dr. š. 5 sop.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 2109 Žagar Marija, roj 1880, spr. 15. febr. 1904.	Dr. š. 67 sop.
Suspendovani soprogi:
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 1551 Frantar Katarina, 1302 Božič Marija, 17. febr. 1904.	_______________________ Dr. š. 26 sap.
Računski izkaz
glavnega tajnika K. S. K. Jednote za čas od 1. junija 1902 do 31. dec. 1903.
Ostanek v blagajni 31. maja 1902....................$11,746.29
Dohodki od l. junija 1902 do 31. dec. 1902 .........$24.249.45
Dohodki od 1. jan. do 31. dec. 1903.................$46,853.65
15. febr. 1904.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa.

Joliet, III., 24. febr.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. Jednote je na svoji zadnji seji sklenilo, da imajo njegovi člani opraviti svojo velikonočno spoved dne 12. marca in sv. obhajilo naslednje jutro 13. marca pri prvi sv. maši' v slovenski cerkvi sv. Jožefa. Vsi udje so naprošen;, da se dotično nedeljsko jutro, t. j. marca, pravočasno zberejo v slovenski šolski dvorani, odkoJer skupno odkorakamo k sv. maši. Kdor ne izpolni te svoje velikonočne dolžnosti, ima pričakovati kazni po društvenih pravilih.
Pozdrav! JoeJontes, I. tajnih.
Skupni dohodki.......$82,849.39
Stroški od 31. maja 1902 do 31. dec. 1903.
15 umrlih za $1000..................................$15,000.00
3 umrli za $300 ....................................$ 1,500.00
9 umrlih za $300.......... .........................$ 2,700.00
3	pohabljeni.............................. .........$ 1,150.00
Stroški od 1. jan. 1903 do 31. dec. 1903:
37 umrlih za $1000 ...............................  $37,000.00
4	umrli za $500....................................$ 2,000.00
10 umrlih za $300...................................$ 3,000.00
,	3 pohabljeni........................................ $ 1,250.00
Razni drugi stroški od 31. maja 1902 do 31. dec. 1903....$ 4,312.50___________
Skupni stroški ....$68,512.50
Odštevši stroške od dohodkov ostane..................................$14,336.89
Od preostanka je na obrestih.........................................$ 9,041,66
Izkaz udov K. S. K. J. za čas od 1. junija 1902 do 31. dec. 1903.
1. junija je bilo udov........................................3612
Od L junija 1902 do 31. dec. 1903 jih je pristopilo.......... ,2353
Skupaj......5965
Izločenih in odstopilih	934,	umrlih	59.......................^^^93
l. januarja 1904 šteje Jednota udov....4972
1. junija ]902 je bilo soprog.................................1551
Od 1. junija 1902 do 31. dec. 1903 jih je pristopilo.......... 230
Skupaj 31.	dec. 1903.....1781
Izločenih in odstopilih	111,	umrlih	19........................^^J30----^1651
1. jan.	1904	šteje Jednota udov in soprog....6623
Dalje opominjam tajnike združenih društev, da mi pošljejo izpis udov, katerega sem jim poslal. — Imenik, kateri člani so imeli za rezervni sklad plačati v decembru, naj se mi tudi dopošlje, ker moram istega ponoviti za mesec marec za rezervni sklad. — Prosim, da se mi dopošlje nemudoma.
S pozdravom na združene sobrate K. S. K. Jednote
MIHAEL VVARDJAN, I. tajnik K. S. K. Jednote,
903 N. Scott St., Joliet, Illinois.
Federal, Pa., 17. febr. — Naše društvo sv. Jožefa št. 21 K. S. K. Jednote je imelo dne 14. t. m. svojo glavno letno sejo in volitev novega odbora za tekoče leto. Izvoljeni so bili sledeči člani:
Jakob Ferlič, predsednikom,
John Tavčar, podpredsednikom, John Markovič, I. tajnikom,
John Demšar, II. tajnikom,
John Krek, blagajnikom,
John Tavčar, zastopnikom,
John Dolenc, Edvard Mišek in Jožef Plevnik, nadzorniki,
Urban Debeljak, Martin Oblak, Martin Tavčar, Frank Terpin in Gregor Rešek, odborniki,
Lovrenc Oblak, predsednik boln. odbora,
John Černe in Vencelj Štravs, boln. obiskovalcema za Federal, Pa., Anton Demšar, boln. obiskovalcem za Beadling, Pa.,
Jožef Plevnik in Jurij Ušeničnik, maršaloma,
John Ušeničnik, John Černe in Frank Černe ml., zastavonosci, Frank Čebela, vratarjem.
O tej priložnosti opominjam vse tiste člane gori imenovanega društva, ki istemu kaj dolgujejo, naj to v kratkem času poravnajo. Kdor tega ne stori, se suspendira ali izključi iz društva.
Novi odbor nastopi svojo službo dne 13. marca. Kdor zboli ali ima kaj poslati, naj se obrne na I. tajnika John Markoviča, Box 113, Federal, Pa.
Želim ti, K. S. K. Jednota, da bi še nadalje s podvojeno močjo napredovala in tudi želim, da bi bila enkrat naša Jednota naj večja vZdr. državah ameriških.
Tebi pa, “A. Sl.”, glasilu Jednote želim veliko uspeha in dobrih naročnikov, da bi se list še bolj razširjal med slovenskim ljudstvom.
John Krek.
Japonska cesarska družina.
Slika kaže cesarja in cesarico sedeča pri mizi. Za njima stojita cesarjevič Jošihito, sin jedne izmed žena dvornega harema, ter njegova soproga. Cesarica Haruk je brez otrok in ostale štiri deklice so hčeri jedne izmed cesarjevih priležnic. Cesar Mutsuhitu je pagan kot vsa njegova obitelj in kot tak ima nadvoruveč postranskih žena.
Haser, Pa., 18. febr.—Društvo sv. Jožefa št. 58 K. S. K. Jednote je imelo svoje glavno zborovanje dne 14. febr. t. 1. in volitev uradnikov za tekoče leto. Izvoljeni so bili sledeči člani:
John Tušar, predsednikom,
Frank Požar, podpredsednikom, George Bohinc, I. tajnikom, Anton Perušek, II. tajnikom, Frank Vodnik, blagajnikom, John Bohinc, zastopnikom,
Frank Muellner, John Kosec in John Nastran, pregledovalci knjig, John Buhte, Boštjan Dolenec, Frank Vodnik in Matevž Ferlan, odborniki,
Karol Rozina in Peter Habjan, boln. obiskovalcema za Haser, Pa., Karol Eržen, boln. obiskovalcem za Claridge, Pa.,
Frank Avbelj in Simon Vodnik, vratarjema.
Obenem opozarjam s tem vse oddaljene brate, naj vse dopise, tikajoče se društva, pošiljajo na niže podpisanega.
Z delom gre pri nas bolj počasi, vendar pa upamo, da se kmalu na boljše obrne.
Z bratskim pozdravom na vse dru-štvenike K. S. K. Jednote!
George Bohinc, Box 28.
zjutraj v našo farno cerkveno dvo rano, iz katere bo društvo skupno korakalo v cerkev. Kdor ne opravi svoje dolžnosti, naj si bo svest, da se bo ž njim ravnalo po društvenih pravilih.
Tem potom tudi naznanjam vsem udom omenjenega društva,ki dolgujejo več kot en asesment, da se imajo v kratkem času opravičiti, če ne se bo ž njimi ravnalo po Jednotinih in društvenih pravilih.
Tudi opominjam vse člane, da pošljejo svoj natančni naslov II.tajniku Nikolaju Klepec, N. 11 Prospect St., Allegheny, Pa.
Pozdrav vsem Slovencem po širni Ameriki in tebi, “A. S.”, veliko uspeha!
Nikolaj Klepec, I. tajnik.
Allegheuy, Pa., 22. febr. — V imenu društva sv. Roka št. 15 K. S. K. Jednote se naznanja vsem članom tega društva, da se udeležijo velikonočne spovedi, katero je društvo določilo, da bo dne 12. marca zvečer, a sv. obhajilo dne 13. marca v slovenski cerkvi na 57. cesti v Pittsburgu. Vsak član je dolžan, da pride dne 13. marca do pol 8.ure
Leadville, Cole., 24. febr. — Društvo sv. Jožefa št. 56. K. S. K. Jednote sklenilo je pri seji dne 11. febr. t. 1., da bo imelo nadalje svoje seje 14. in 28. dne vsacega meseca, ob 8. uri zvečer v Frank Zaitzovi dvorani, W. Chestnut 521. Obveščajo se obenem vsi brati, k temu društvu spadajoči, da bodo imeli svojo skupno spoved na dan društvenega patrona sv. Jožefa, dne 19. marca t. 1. In zunaj Leadvilla bivajoče brate se obenem opozarja,da store svojo velikonočno dolžnost prej ko se konča zapovedani čas za velikonočno spoved. In listki naj se pošljejo na dru. tajnika. Kdor zanemari to dolžnost, bo izključen po pravilih K. S. K. Jednote.
Bratski pozdrav!
Anton Korošec, I tajnik, W. Chestnut 506.
*040404<3404040+040*040 »♦€>♦
^ Iz slovenskih naselbin. |
? — %
(H04*<!04(H(H(H4040<H040404
Iz Colorada, 19. febr. — Tem potom svarimo vse tiste, kateri so namenjeni v Colorado, da tega ne store. Tukajšnje delavske razmere so namreč radi štrajkov neznosne. Zajedi«) poživljamo vse one rojake, kateri opravljajo po Coloradu skabska dela, da s tem prenehajo in pristopijo k unijam,da tako preje zmaga stvar poštenih delavcev. Narod, kateri daje kapitalistom skabe, je še bolj nego pomilovanja vreden—zaničevan. jTo-rej pozor in pamet, rojaki!
G. N.
Frontenac, Kans., 20. feb. —
Tu imamo suho zimo, in dasi ni pomanjkanja dela kot potem tudi živeža ne, nam pak primanjkuje vode, katero moramo kupovati, ker zimska suša nam je izpraznila vodnjake. Tu pri nas so le redki studenci, po naših suhih ravninah.
Včeraj praznovali smo polovico dneva, da nismo delali, in to menda po ukazu predsednika unije, John Mitchella, vsled smrti senatorja Hanne, ki je bil včeraj njegov pogreb.
Z delom gre dosedaj še dobro. Tu dela se v premogokopib. Vedno, skoro vsaki dan prihajajo k nam rojaki iz druzih krajev, zlasti iz Colorade.	B.
John Mitchell in priseljevanje.
Ameriški dnevniki so pred kratkim objavljali vest, da je znani delavski vodja, g. John Mitchell, nasprotnik slovanskega priseljevanja. To trditev je pc angleškem časopisju posnel tudi neki slovenski list v novi domovini. Bolj previden pa je bil “Slovak v Amerike”, čigar urednik se je tozadevno obrnil posredno do g. Mitchella, kateri je poslal sledeči odgovor, seveda v angleščini:
“Indianapolis, Ind., 10. febr. 1904. Gospod Jan Spevak, urednik ‘Slovaka v Amerike’, New York City. Ravnokar sem čital Vaš članek v newyorškem časopisu ‘The Tribune’ in pri tej priložnosti odobravam, kar ste govorili glede slovanskih plemen in njih obnašanja kot državljanov v tej deželi.
Nedavno je list ‘The New York Times’ natisnil v svojih uredniških predalih neko meni pripisovano trditev, v katerej sem baje rekel, da naj bi se priseljevanje v to deželo popolnoma zabranilo. Ne vem, iz katerega vira je prejel omenjeni list svoje poučilo; a ker se je ta trditev ponatisnila v mnogih časnikih po vsej deželi in se sedaj uporablja v namen, sumničiti me v mišljenju neangleško govorečih delavcev, zato želim povedati posredovanjem Vašega lista, da se nisem svoje žive dni nikdar izrazil takisto, kot se mi pripisuje. Jaz sem trdnega prepričanja, da naj bi se dobri možki in dobre ženske iz vsake dežele, iz-vzemši Kitaj in Japonijo, z veseljem sprejemali v Združ. države. Mislim pa tudi, da bi se zli možki in zle ženske iz vseh dežel morali izključiti od Združ. držav. Jaz sem proti dopustitvi Kitajcev in Japoncev, ker ti dve plemeni vedno delujeta za nizko plačo in se nikdar ne moreta izjed-načiti z drugimi narodnostmi. A mislim pa, da bi morala vedno biti politika naše vlade, dopuščati možke in ženske iz vseh drugih dežel, ki so bili dobri državljani ali podaniki v državah, odkoder prihajajo, in ki, kadar pridejo na našo brežino, bodo sposobni, služiti si dobre plače, in voljni, neomajno zahtevati dobre plače za svoje delo. Moja izkušnja v premogovih okrajih Pennsylvanije in druzih delov Združ. držav me je prepričala, da so takozvani tujci ali inostranci (foreigners) tako dobri, udani in postavoljubeči državljani, upoštevajoč njih razmere, kot katerakoli druga vrsta naroda in da bodo, če se jim da primerna priložnost vzgojiti se, kmalu postali popolnoma tako napredni in tako sposobni kot druge vrste prebivalstva.
Vaš udani
John Mitchell,
predsed. od U. M. W. of A.”
Tako torej misli g. Mitchell o priseljevanju, in grda laž je, kar so kapitalistični listi po svetu trobili, da je nasprotnik zlasti slovanskega delavstva.
Obenem pa opozarjamo na okol-nost, da se imajo po nazoru Mitchel lovem nele Kitajci, nego tudi Ja
ponči izključiti iz Združ. držav, ker so na škodo svobodni in blagoslovljeni deželi! Že za to drditev zasluži Mitchell hvalo vseh slovanskih rodov baš sedaj, ko so se tudi nekateri prenapeti Američani in nele ameriški Židje s svojim sočutjem postavili na stran poganskega Azijata proti krščanski slovanski ruski državi — uprav sedaj so nam tega moža besede sladek balzam. Besede Mitchel-love imajo veliko telinost v celej Ameriki in tudi v kongresu. Slava Mitchellu!
Ameriško vmešavanje.
Vrhunec diplomatske nespretnosti je brezdvomno dosegel Adonis Hay, naš angleškočuteči (pro English) državni tajnik, v skoziuskozi jalovi noti, katero je poslal evropskim velesilam, vabeč jih, da se združijo s to deželo v pozivu na Rusijo in Japonijo, da omejita površje svojega razpora v gotovo pokrajino. To bedasto noto je nedvomno razposlal g. Hay na povelje angleške vlade; in ta je odgovorna za osup in zdraž-bo, ki ju je prejem iste napravil na Nemškem, Francoskem in med drugimi evropskimi narodi. Mero d ajen evropski časnik pravi o njej: “Nota je bila čez mero vsiljiva in nepotrebna, odkar je Rusija že pro* glasila neutralnost na Kitajskem. Samo izjavo Amerike, po v to sklicanem kabinetnem zborovanju, da se ne bo vmešovala, je smatrati kot nezadovoljivo nasprotno terjatev proti g. Hayjevi slabopresojeni noti. Ce niso Združ. države rea prav nič interesovane, čemu potem pač nota?”
G. Hay prezira ali pa pozablja na izid zadnje japonsko kitajske vojne. Ko so si Japonci, vsled podpihovanja perfidne (izdajske) Anglije, nameravali prisvojiti izbranih okrajev dragocenega ozemlja po svojih zmagah, je Kitaj pozval Rusijo na pomoč v svoji skrajni sili; in ta pomoč se ji je nemudoma dala. Hay-jeva nota se je izkubala v Londonu jedino z namenom, da se poskusi Kitaju zabraniti, pod sedanjimi okoliščinami dejansko izraziti svojo hvaležnost za to prijaznost v času sile.
To pa nikakor ni prava prilika, o kateri je Hay pokazal, da je samo igračica v rokah zvitih in lisičjih Angležev, katere tako fanatično občuduje. Angleška nagnjenost, katero je kazal tekom burske vojne in o drugih prilikah, je sila presu-kala in zmešala čuvstvovanje velike večine Američanov. Vprašanje, ki se nam vsiljuje po tej nespretni njegovi noti evropskim velesil: m, je:	Kako dolgo še bo pripuščal
narod v tej deželi,da se naša vnanja politika narekuje v Londonu?
The Pittsburg Observer.
Ne bo j te se smrti, če vas nadleguje srčno utripanje ali kaka druga srčna neprilika. Glejte sitnosti naravnost v lice, ako rabite Severovo srčno toniko, pa bo sitnost premagana. Cena $1.00. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
	¡¡ggigii				
	Od	vz\	bod		
					
Pod tem naslovom je obelodanil ljubljanski “Slovenec” nekaj sličic, katere tu ponatiskujemo kot času najprimernejše čtivo sedaj, ko se bije tam na daljnem vzhodu boj za nadvlado med belim in žoltim plemenom.
Koreja.
Koreja leži na severo-vzhodni meji vzhoduo - azijske planote ter meri okrog 90,000 kvadratnih milj — po velikosti dosega skoraj Veliko Britanijo. Že stoletja so imeli Kitajci nekako vrhovno vladarstvo na Koreji; ali ko je leta 1894 sklenila kitajska vlada, da Korejo zasede s svojimi četami, so se temu uprli Japonci. In vsled tega je prišlo do vojske — in Kitajci so bili premagani. Prebivalcev je na Koreji nad sedem in pol milijona. Korejci pri padajo Mongolcem; toda po vnanjo-sti so bolj podobni Japoncem kakor Kitajcem.
Celo korejsko ljudstvo je razde-
imela svojega kralja. Tedaj pa so Japonci premagali Kitajce in je tudi Korejcem zrasel greben, da je dežela z rusko pomočjo postala samostojna. Oktobra 1895 so najvišji uradniki prosili kralja, naj se imenuje cesar. Kralj jih še poslušal ni. Prosili so ga še šestkrat. Tudi nič. Začetkom oktobra so vsi ministri, dostojanstveniki in mnog« ljudstva na dvorišču kraljeve palače klečali od
2.	do 6. ure. Toda kralj je molčal. Ko pa so ga devetič prosili, tedaj jih je kralj uslišal; bilo je 12. okt. 1897. Ker pa niso vprašali vremenskega proroka Falba, so izbrali ravno tak dan, ko je lilo kakor pod kapom. Ves velikanski sprevod s kraljem je bil moker, kakor miši Toda kralj je postal cesar ter si dal ime: Dai ban.
Korejska iona.
V nobeni azijski deželi ni žena tako na nizkem stališču, kakor na Koreji. Zaničevanje ženskega spola
Podadmiral Toga, prvi poveljnik japonskega brodovja v rmenem morju.
On je tisti, ki je prvi napadel ruske ladije, ležeče v Port Arthur ter dosegel prvo Zmago. Japonski cesar ga je pozval k sebi, da osebno zve o tem nenadnem vspehu svoje mornarice.
Ijeuo v tri razrede: v plemiče, v svobodne in sužnje. Prvi vživajo naj-vačje pravice: prosti so vojaške «Iužbe, nosijo posebno obleko, visoke pletene klobuke, barvana oblačila; drugo ljudstvo pa nosi le bela in nebarvana oblačila. Korejci so Buddhove vere ter imajo po vsej deželi mnogo buddhiškib samostanov. Med korejskim duhovništvom savzeraajo posebno mesto takozvani ‘‘vojaški menihi”. Ti bivajo v kraljevih trdnjavah po gorovju okrog glavnega mesta Soeula. Katoličanov je na Koreji nad 20,000.	‘
Koreja je sedaj cesarstvo. Cesarska rezidenca je jako velika; obsega namreč devet poslopij enako zidanih, potem več hiš, v katerih stanujejo kraljica, prestolonaslednik, otroci in bližnji kraljevi sorodniki. Ondi sloji še mnogo poslopij, v katerih so spravljene spominske plošče mnogih kraljevih p 'adedov. Korejci namreč mislijo, da biva v poslopja, ki hrani spominsko ploščo in nosi ime umrlega, tudi njegova duša; radi tega časte te spominske plošče ttakor žive osebe. V tem se kaže drastično orijentalska vladarjeva moč. Usmrčen je, kdor bi se drznil dotakniti se kralja. Ljudstvu j« strogo prepovedano, kdaj in kjerkoli preglasno imenovati veličastno cesarjevo ime. Radi tega tudi denar nima vladarjeve podobe. — Korejcem se zdi nečastno, da bi tako slika posvečene vladarjeve osebe romala od rok do rok in bi se mogla še celo na tleh pomazati...
Beseda “Koreja” pomeni deželo, kjer prebiva “jutranji mir” ali “jutranje veselje”. To ime je zDano ie od leta 1392. Do 1. 1895 je bila Koreja pod kitajsko nadvlado ter
je toliko, da deklicam niti imen ne dajejo; pač dobe potem deklice nekak priimek, s kojim jih kličejo starši, prijatelji in sorodniki. V poznejši dobi pa imajo samo starši pravico klicati dekle s tem priimkom, prijatelji in sorodniki morajo pa opisati: hči ali sestra tega in tega. Po poroki to odpade — starši imenujejo poročeno hčer z imenom okraja ali kraja, kjer stanuje njen mož, moževi starši pak jo zovejo po kraju, kjer je popreje živela s svojimi starši. Za slučaj, da pride kaka žena pred sodnijo, ji da sodnik za dobo pravde kako ime, da s tem nekoliko olajša vso razpravo. Ali redkokdaj kliče korejska sodnija ženo predse; vsevprek mislijo, da žena nima odgovornosti, naj si bo njena krivda taka ali taka.
Dečkom že v zgodnji mladosti za-bičujejo, da je greh, ako bi stanovali v istem prostoru, kjer stanujejo ženske. Že z osmimi leti se deklice odgajajo v popolnoma ločenem proštom. Vsa ta odgoja pa obstoji v tem, da se deklice nauče, kako se bodo dopadle in kako morajo biti pokorne. Deklice se ne smejo nikdar igrati s svojimi bratci, zato km.i I u dobe tolik strah pred moškimi, da beže pred njimi.
Pri sklepanju zakonov se gleda samo na stan zaročencev in na to, ali odgovarja čast ene rodovine drugi. Korejci prav nič ne vprašajo po značaju, ali če sta mlada po-ročenca drug drugemu všeč, tudi za prejšnje življenje poročencev se nič ne brigajo; čuvstva “ljubezen” Korejci ne poznajo.
Interesantno ali bolje zabavno je jako, kako se mora mlada žena zadržati po poroki.
Navada zahteva, sosebno v višjih
v poročni sobi. Mladi mož jo lahko nadleguje z vprašanji in se ji dobrika, kolikor mu je drago, ona mora mirno sedeti kot soha. Sesti mora v kot v sobi in se obleči v toliko oblek, kolikor jih more držati na sebi. Ako bi se pa še kljub temu premikala ali le eno besedice izpre-govorila, bi jo jele hudo zasmehovati n jene tovarišice, ki skozi špranje iz bližnjih sob opazujejo mladi par ter o vsem natanko poročajo sorodnikom in znancem. To tajno življenje mlade žene more trajati cele mesece. Cele mesece tudi ne izpre-govori mlada žena in se potem le, ako je to tieobhodno potrebno. Med mladim parom ne vlada niti ljubez-njivost niti zaupnost.
Pod takimi odnošaji ne moremo govoriti o vzvišenosti zakona. Ko rejcu še na misel ne pride, da bi vprašal za kak svet svojo ženo. Že drugi, tretji ali pa četrti dan zapusti mož mlado ženo ter gre drugam. To je korejansko življenje! Goste in prijatelje vsprejemata mlada poročenca vsak v svoji sobi. Če je možu žena nezvesta, jo ta lahko naznani sodniku, ki jo da po podplatih natepsti, na kar jo daruje enemu svojih služabnikov. Ako umrje žena, žaluje za njo mož le nekaj mesecev in se lahko zopet poroči; če pa umrje mož, ga mora žena obžalovati vse svoje življenje in nositi črna oblačila. Velika sramota je, če se vdova drugič poroči. Za može pa ni nikaka sramota, če cele dni pasejo lenobo ter popivajo — ali žena mora med tem doma skrbeti za red. V sobo, v kateri ji stanuje mož, ne sme nikdar stopiti, kakor je tudi nikdar tje ne pokličejo.
Čudno je res življenje v dežel “jutranjega solnca”.
Časnikarstvo aa Japonskem.
Še pred 50. leti ni bilo na Japonskem sledu o tisku. Japonci so imeli takrat še absolutno vlado in niso bili navajeni, da bi bili mislili. Niti lističa, ki bi bil prinašal kako novico, ni bilo, dasi so bili taki listi na bližnjem Kitajskem že pred petimi ali šestimi stoletji. Edina stvar, ki bi bila podobna začetku nekega lista, je bil govoreči list “Tomi Ouri”.
V gotovih dneh so hodili slabo oblečeni seljaki, preskrbleni z nekakim bobnom, po ulicah mesta in se ustavljali na glavnih križpotih
Vojna ladija Mikasa.	Vojna ladija Hatsuse.	Oklopna križarka Ivvate.
Tri izmed japonskih najboljših vojnih ladij.
General Oku in luka Masampho v oblasti Japoncev.
Pristanišče Masampho na Koreji, in sedaj v oblasti Japoncev, je najvažnejša luka na Koreji iz vojaškega stališča. Ker je blizo Fusan, ki je tudi v japonskih rokah, imajo s tem ti rmenokožoi popolno nadoblast nad morskim pretekom, skozi katerega morajo pluti vse ladije vozeče med Port Arthur in Vladivostokom. General baron Oku je vrhovni poveljnik japonskih čet na suhem ter baje jeden najboljših mikadovih vojskovodij.
nejši mož onega časa, knez Kido, časopis; malo za tem uvedli so tisk in japonski dnevnik, ki izhaja se dandanes.
Sedaj po preteku samo 30 let, ima mesto Tokio 20 velikih listov, na vsem Japonskem jih je okoli 300. Tu najdete vladni list z imenom “Niki-Niki”, imate radikalen list, imate ljudski list itd. Drugih li-
ter čitali na ves glas domače novice, katere bi mogle zanimati občinstvo, kakor n. pr. o tatvinah, požarih, umorih, čitanje je bilo brezplačno, a poslušalci so podarili ubogim čita-teljem kak “mo” (novčič), ker so jih znali kratkočasiti.
Kaka razlika med takrat in sedaj. Naj vstopi potnik Da katerikoli japonski postaji, hitro je okoli njega vse polno prodajalcev časnikov; in ko stopi v vlak, kako se začudi, ko vidi, da pazljivo čitajo liste vsi okoli njega, moški in ženske, stari in mladi.
Prvi listi japonski, ki so izšli pred veliko revolucijo L 1867, ki je premenila popolnoma vse socialne in politične razmere v deželi, niso bili drugega, nego revni prevodi holandskega list, ki je izhajal v Nagasakiju, v jedni onih redkih luk, kjer je bilo dovoljeno bivati tujcem; a ti listi niso imeli sreče.
Šele 1. 1870 je ustanovil najugled-
stov je nad tisoč, tako da se približno lahko reče, da na Japonskem gre v enem letu okoli sto milijonov iztisov med narod. Ilustrovani in šaljivi listi so šele v povojih.
Znamenito je to, kako zlagajo liste po tiskarnah. Pomisliti moramo namreč, da rabijo v japonskih listih ideografično pisavo, za katero ne rabijo nič manj, nego 10,000 črk, tako da ima vsak japonski erkosta-vec veliko pomagalcev, ki skačejo semtertja in mu prinašajo črke, ki jih rabi.
Trije listi imajo nadl00,000, naročnikov drugi od 20,000 do 50,000. Glavni uredniki teh velikih listov zaslužijo na mesec največ po 500 frankov, drugi souredniki imajo okoli 200 frankov na mesec plače. Da bi bili bolje plačani, ni mogoče misliti, ako pomislimo, da se prodajajo listi po 43 stcanij in ob gotovih prilikah celo po 120 stranij za tri vinarje ali najdražje po sedem
vinarjev. Vsak mora torej pritrditi, da so napravili japoski listi v 50 letih velikansk napredek.
Japonski cesarski dvor.
Mutsu Hito, sedanji japonski cesar, se je rodil 22. nov. 1852 v Kyoto. Postave je krepke; rjave oči mu gledajo nekako trudno v svet; drži se vedno jako resno, nikdar se skoraj ne zasmeje. Cesar nastopa ma-jestetieno, toda primerno.
Leta 1868 se je Mutsu Hito oženil zHaruko, hčerjo japonskega plemenitaša Itšidšo Tadaku. Tedaj je bil cesar star šele 15 in pol leta, cesarica pa 18 let. Da se Japonci ženijo tako v zgodnji mladosti, to pri njih ni nič nenavadnega. Cesarica je male in brhke postave; mile so ji poteze na obrazu. Cesarju bi na vnanjost ne prisodil več kakor 45 ali 46 let, tako bi tudi cesarici ne mogel verjeti, da je 53 let stara. Za tujce je jako težavno starost Japoncev določiti. Isto velja o obeh spolih. Lahko se zmotijo za 10 let, čeprav vedo iz skušnje, da so sta-ri ljudje jedva 50 let stari, da 40letne ženske ne izgledajo nič starejše, kakor 20letne deklice, in da so 12-in laletni otroci enaki našim, ki hodijo prvo leto v šolo.
Na Japonskem živi okrog 45 milijonov prebivalcev.
Prestolonaslednik Joči Hito je dokaj manjši kakor njegov oče ter jako nežen. Mnogi hočejo vedeti, da je pričo bolan na pljučih, ali kljub temu se krepko pripravlja za
svoj bodoči poklic. Vsako leto mnogo potuje po očetovi deželi, da prouči razmere med svojim narodom. Pri vojaštvu je podpolkovnik, pri mornarici pa kapitan druzega razreda.
Cesar Mutsu Hitu ne nastopa pri slavnostih prepogostoma, pokaže se le pri posebnih priložnostih. Redno pa nastopa pri takozvanih vrtnih slavnostih. Te slavnosti se prirede istodobno s slavnostjo celega naroda in to v aprilu in oktobru— v aprilu, ko cveto črešnje, v oktobru, ko cveto brizanteme. V teh dveh mesecih je celi japonski otok pravi pravcati raj. Sosebno bajni so cesarjevi vrtovi. In te vrtove poseea cesar s svojo rodovino. K slavnostim so povabljeni vsi višji' dostojanstveniki, kateri vsi imajo prostor sredi vrta okrog cesarjeve krasne ute, ki jo postavijo nalašč za te slavnosti. Pri slavnosti vsprejema cesar tudi svoje goste; vsakepiu poda roko ter se malo ž njim pogovori. S tujimi gosti govori cesar s pomočjo tolmača, ker cesar govori samo japonski jezik.
Takisto se tuji oesarica pogovarja s svojimi gosti, a dalje časa govori z damami kakor z moškimi. Tolmači ji francoska dama.
Japonci strastno ljubijo svojega vladarja, da, naravnost ga obožujejo. Japoncem je njih cesar najvišji zastopnik, kakor tudi največji duhovnik. Kar hoče cesar, to hoče narod. Japonski kmet ne ve nič o širnem svetu in ne o politiki; on živi svo-svojemu delu na polju, ki mu rodi riž. Politika pa mu je pokorščina do cesarja. In cesar, opiraje se na pokorščino svojih podložnikov, stori lahko za Japonsko, kar se mu najboljše zdi.
w

Pogled na trdnjave v Port Arthur. Za časa napada Japoncev na to rus! trdnjavo se je moral sovražnik umakniti hudemu in dobremu streljanju posadk u j !jrbtom so se Rus* dobro zavarovali kakor je tu videti, ker se ie bi bati, da j ih Japonci ne vtegnejo tudi od vzadaj napasti.
POSKUSITE JE!
Kyîîhauser Waldkrauter
^^^MAGENBITTERS.
N a j bol j ši kričistilce na svetu.
Napravljen je iz 77. različnih korenin in zelišč.
ZAJAMČENO ABSOLUTNO ČIST.
Gotovo
zoper revmatične neprilike, bolezni v želodcu, ledvicah
7rlraifiln	Ojači in prenovi
¿lil dVIlu cel sistem.
THE CORNHAUSER DISTILLING C0.
jedini lastniki za Združene Države in Kanado. 281 E. Madison Street,	CHICAGO, ILL.
Mihael Kočevar,
zastopnik za Joliet in okolico.
Cor. State in Ohio Sts.	JOLIET, ILL.
—SLOVENSKEGA NARODA SIN—
GLASOVITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK
IDP?..	rWAJtf POHEK
sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West Cor Park & Central Strs., Kansas City, Mo..
bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu oočinstvu.
Glasovit1 'n pros1avl]e«i zdravnik,
ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in i Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251etnc zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsedniV dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo ki boleha, obrne na: DR. G. IYAJfA POHEKA.
S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katar, krvpe in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. t. d,— Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra. IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil.
posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi.
Dr. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok
----:VSI ONI:-----
kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebne«!.
Kaj govorijo od Dra. Poheka nižje podpisani:
Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti.
THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Kas. 8 tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City.
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. S. A
SpoStovftni zdravnik:—Naznanjam vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravil. Zelo se vam zahvaljujem, ker sem bolehal 33 iet na želodcu in črevih in sem mislil, da ni več pomoči mDjo bolezen.	VaS udani	JOS- ŽGANIC, Hastings, P»
SpoStovani Dr. Pohek;—Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled katerega sem trpel celih 20 let	JAKOB KELLER. Helena, Mont
Dragi g. Dr. Pohek: —Naznanjam vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za vaše vspešno zdravljenje.	STEVE MAKAK, Cameron, Teza;
Dragi zdra nik:—S tem vam nazaaojam, da Je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, kar ni na obe oči čisto nič videl dolgo časa. Mnogo sem vam zavezan za dobro ozdravljenje.
BEN HENDERSON, Kansas City
Spoštovani gosp, zdravni :—Velia vam hvala za svoje-5:zdravljenje z težke bolezni.
^	T OM. JURKOVIČ, Iron Mountain, Mich
NASVETE DAJE ZASTONJ.
Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgoz > •.—Vsa pisma naslovite na:
DR. G. IVA1N POHEK,
Poet Office Boxes 553 & 563.
KANSAS CITY, MO.
Severova zdravila.
Severov balsam
i življenja
vselej ozdravi zaba-i’ sanost, zsu bo ape-vrtoglavost in glavobol, oslabelost neprebavljivost.
fS at. ‘
I ‘reverovo mazilo ' Lftper garje
jc posebno dobro kadar srbi koža in se ! delajo na nji kaki iz-pustki.
50c, s pošto 58c.
j Severov kričistilec
okrepča vse telo, sčisti kri, ozdravi izpustite na koži mehurje ter utrujenost.
$1 00.
Severov
balzam
za
Severovo zdravilno mazilo
celi vsakovrstne rane na koži, kraste, opekline, srbine itd.
25c, s pošto 28c.
Na prodaj v vseh lekarnah in pri trgovcih z zdravili.
pljuča
ozdravi
kašelj, prehlad, gripo, davico, hripavost, vratolbol iti vse bolezni na
pljučih.
%
25 in 50c.
: Severov regulator za ženstvo,
hitro ozdravi vse mesečne nerednosti. Po- £2 treben pri vsaki dru- , —** žitil, '
$1.00.
Severov
Nervoton
premaga vsako nervoznost, pomanjkanje spanjain slabosti živcev.
$1.00.
Priporoča se materam po porodu.
j Severove tablice i zoper prehlad
Š
5 ozdravijo tegavjed-i nem dnevu.
S
\ 25c, s pošto 27c.
i
; '
SSeverove ? jetrne krogljice
> uravnajo prebavlji-; vost in povečajo ta-j koj apetit.
I 25c, s pošto 27c.
š04<HCH<H»0KIKHCCHCH04(H(;
i SPOMINI NA DOMOVINO.
X	Spisal M. P,
0O4O4K«)»O»O«)4O(HO*»O+O I
Zdravniški nasveti ] za vse bolezni se dajejo zastonj.
W. F. SEVEF
CEDAR RAPIDS, IOWA.
XIX.
Na bbžjih potih je mnogim dana prilika, to storiti in skleniti, kar fantu in dekletu doma ni mogoče. No, pa kranjskemu ljudstvu pustimo njegove šege. Saj so že od pradavnih časov obhajali žegnanje in shode, kjer so Slovani v narodni noši malo poplesali Bogu na čast.
Drugi dan mojega bivanja na Tr-satu bila je ravno sobota in to pred Marijinim praznikom. Namenjen bil sem ravno z gore za odhod, ker klical me je na dom neki glas obljube. Sinček rodil se je namreč mojemu sosedu Jožetu; no, in ker sva bila s sosedom od otročjih let prijatelja, je še bolj potrdil to prijaznost s tem, da me je povabil za boterčka novorojencu. Obljubil sem mu to. In ker sem se bal zamuditi vlak iz Reke v Planino, sem hitro stopal po stopnicah s trsatske gore. Sredi stopnic že od daleč me pa pozdravita dve prijateljici, ustavljajoči me, da naj ne hodim še z gore, češ, vreme je lepo in v domači poznani družbi obhajali bodemo večer na prostoru, posvečenem po hišici sv. Družine. Povedal sem jima, da ne morem ostati, ker me veže dolžnost storjene obljube, t. j. iti moram h krstu sosedovega sinčka. No, moje prijateljice vedele so mi pomagati iz zadrege. Velele so mi, da naj brzojavim sosedu, da sem vlak zamudil in da pridem šele drugi dan domov. No, in jest dal sem se pogovoriti in šel nazaj na goro.
Res, mislil sem si,|ti prešmentane ženske, te si znajo pomagati. Kako hitro so me podučile, kar se jest niti zmislil nisem, da si z nikomur škodljivo lažjo lahko pomagam, da še en dan ostanem na priljubljenem slovenskem kraju med raznim ljudstvom, kjer se opazuje marsikaj in obenem človek diha zdravi gorski zrak na domači zemlji.
Kot sem že omenil, prihajalo je ljudstvo v trumah na Trsat. In to ge je še bolj pomnožilo v soboto pred Marijinim praznikom. Tu videl si Istrijane, Hrvate, Čičev beli domači noši; tam zopet druge, ki so priromali na Trsat častit Majko Božjo. A tudi naša kranjska družba se je pomnožila. Do sto deklet prišlo je skupno od Cerknice, Loža, Blok itd. seveda tudi mnogo fantov ž njimi. Petje Mariji na čast razlegalo se je daleč naokrog. Ah res, domače mi-lodoneče pelje omami človeka. Posebno okoli naše kranjske družbe bilo je vsepolno poslušalcev.
Hitro potekel je dan. Okoli 6. ure zvečer spomnil sem se, da moram brzojaviti sosedu, naj počakajo s krstom za en dan, ker ne morem priti že prihodnjega dne. Ker sem si že prej po trsatski gori vse dobro ogledal, sem tudi opazil napis na neki prodajalnici: “Oddajabrzojavnih in poštnih reči.” A ker pa dratenežice nisem videl nikjer na gori, mislil sem si, da morajo znabiti imeti to uapgljavo pod zemljo. No, pa naj bo tn ?ie* kjerkoli, lel sera v ta brzojavni Urad ter tam italijRh^cino govoreče IjUdi })d slovensko nagovoril, rekoč:	Prosim brzojavni li-
stek. Odgovor dobim, da nimajo tu brzojava, nakar jim pokažem črno na belem t. j napis “Oddaja brzojavnih itd.” ter zraven še pristavim:	Kaj pa pomeni ta napis?
Dobim odgovor, da naj grem v Reko prašat. Jest po tem nemalo jezen, rečem: Tako,sedaj ko je skrajni čas, da brzojavim, naj grem v Reko šele prašat? Zakaj imate nas Slovane tu pod ogrsko krono, ki je namazana nad tem napisom, za bedake?!
V taki razburjenosti grem v gostilno “K veseljaku”, kjer sem imel nekaj svojih prijateljev. In še ves razburjen jim povem, kako se grdi in smeši tu naš mili narod. Potem pripomnim gostilničarju in še nekim drugim hrvatskim rojakom, zakaj da trpe, da jih tu tako zaničujejo, ko z namazano ogrsko krono samo smešijo hrvatski napis pod isto.Pristavil sem še, rekoč:	“Hrvatje, če
vas imajo tako zasramovati, držite se po zagrebškem vzoru!”
Neki policaj, ki je javno v tej gostilni večerjal, je popustil vilice in nož ter sfrčal ven, nakar sta prišla ž njim se druga dva varuha postave.
(Dalje prih.)
MI HOČEMOTTOJ DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in posopij mehki in trdi les, iate> cederne stebre deske in šingine vsake vrste
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiS Lumbe oglasi se pri nas, in oglej si nago zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC.
MARTIN TRLEP,
222 So. Genessee Street, Waukegan, 111. SLOVENSKA GOSTILNA.
Naznanjam rojakom, da sem vedno zalo žen z najboljšimi okrepčili in smodkami, ter se priporočam v obilni obisk. V zvezi imam tudi prostorno prenočišče.
HENEffi I. STASSEN
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI
NOTAR
t*
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
*
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Poboj uje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zeitiljišča.
Preskrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke-
Cor. Cass & Chicago Streets,
I nadstropje,
M, B. Schuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietu.
ter zavaruje poslopja in življenje
GEO. L AIC H
168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844.
—priporoča—
Slovencem in Hrvatom svoj novi
saloon,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago.
Gumbe, znake! in bandera® Si
Kupitelahkopri nas po zelo nizki ceni.
Pišite nam po cene predno nai c čite drugje.

Zakaj trpite?
Zakaj se mučile, ko zamorete lahko in hiiro ozdraviti ?
Boriti Slovenci spričevala od bolnikov, kte:i so se obrnili na prof. Collinsa in so sedaj popolnoma ozdravljeni. Ker nam prostor ne^dopušča, priobčimo samo rtfslcollkio pisem, iz kterih lahko posnamete, da je
prof E. Collins najboljši zdravnik.
-n
Cenjeni gospod profesor Collins: Kakor vam
Vsak dan debi prof. dr. Collins na stotine zahvalnih pisem.
Zahvalna pisma :
Gospa Anna Obešter piše:
Velecenjeni prof. Collins: —
Zelo bi mli bilo ustreženo, da bi te moje vrstice objavili, in da Vas iste pri zdravju najdejo kakor sem i jaz hvala Bogu.
Naznanjam, da po Vaših zdravilih se počutim popolnoma zdrava in ne čutim nikakih bolečin v životu.
Tek imam dober in sem zelo srečna. Vašo znanost v zdravljenju, v slučajih tako težke bolezni kakor sem jo jaz imela me veže dolžnost Vas vsem bolnim Slovenkam toplo priporočati. Z veleštovanjem Vaša Anna Obešter, 374 Apple Si.
• Pottstown, Pa.
znano trpel sem dolgo blizo 2 na bolezni v grlu, šumenje v u-štsah in posluh zgubil sem. Zdravniki, na katere sem se obrnil, obe-mi, un me ozdravijo, ali bilo je ravno nasprotno, pokvarili so me do cela in moji živci so bili popolnoma oslabljeni. Obrnil sem se zaupno na Vas g. prof. Collins, Vi ste mi zdravila poslali in po prvi uporabi čutil sem se boljši in sem b;i za delo sposoben, sedaj sem pa hvala Bogu in Vam do cela zdrav. Zahvaljujem se Vam tern potom najsrčheje in biiježim z veleštovanjem Malo Zugežič, Box 123 iellefonte, Pa.
Vsakdo mora pripoznati
da najboljša priporočila za zdravnika so Zahvalila pisma od bolnikov, in baš b o 1 n i k i se imajo zahvaliti g. prof. dr. E. C. Collinsu, da SO sedaj zdravi in srečni. Zdravje je naj večje bogastvo sveta. Prof. dr. Collins posmje ž: mnogo let točno in vestno ter on zamore pomagati v vseh slučajih, j osebno pri boleznih, ko drugi zdravn;ki že več niso mogli pomagati i i bolniku odvzeli vse upanje. Prof. Collins.trdi, da se da vsaka bolezen ozdraviti in njegovo prepričauje je, da zamore človek umreti zaradi velike starosti, ali pa vsled osiabenja. Izvrstna zdravila, dobro spoznanje bolezni, točno ravnanje po njegovem navodilu vsakomu zagotovi zdravje. Ako t;pite na bolezni, ktero nobeden zdravnik ozdraviti ne more in ni biia pravilno lečena, takoj pišite na imenovanega zdravnika. Ako trpite vsled malobrižnosli, pre-hlajenja, na prsah; želodcu pjučah in druzih boleznih? Ali bolehate na skrivnih boleznih ali nesposobnosti?
Ne prikrivajte ničesar, pišite takoj vse natančno, obrnite se na tega rl-T.rnika s po!n!:r. zaupanjem. Bodite si svesti, da vam bode gotovo pomagal.
Prof. dr. Collinsa Dispepsia Core.
Ta bolezen prouzročuje, da boln k nezrrosno trpi in nastane od prehlajenja, nerednega življenja jedi in j iiače. To zdravilo je on izumil; pomaga vsakem, ako na tej bolezni trpi.
Bolezen na ledicsh ozdravi on zanesljivo,
točno, vestno v par dnevih.
Njegov način ozdraviti reumatizem je
neprekosljiv; on ne da c z trav.la kakor drugi zdravniki da bolnika preveč na st-an ženejo, njejov i ač n z Davljenja pri tej bolezni je drugačen, osvobodi b 1 i ka takoj od neznosnih muk in bolečin. Kteremu ni prilika dana osobno obiskati prof. dr. Collinsa, naj mu takoj piše in dobro c. piše svoju bolezen.
Vsaka bolezen se zamore po njegovem načinu ozdraviti, on vsako bolezen ako ni zastarela iz korenine ozdravi z dobrimi zdravili in njegovo točnostjo, bolnik se mora točno po njegovem nav dilurav-nati,- Pozor Slovenci, ubogajte nas in obrnite ie takoj na prof. dr. Collinsa. Naslov tega čislanega in znamenitega zdravnika je: #
►
o
j Prof. dr. E. C. Collin
| 140 West, 34 St., New York C'ty. f
4	%
š Uradne ure so vsak dan od 10. ure donoludne do 5. ure popoludne. VtoreL ¡4 |	in petek do S. ure zvečer.	p
i	|
"!^i,|!|pj||i^|wi|pi|1!5r?;o^l,lll^l! Vjprr'	.¡fr ¡(¡p I^1 ''V11
W. j. FEELEY CO.
>	& 8MonroeSt., CHICAGO
Pormralr prodajalec ur, verižic, uhanov, iTidlljd lU&UI Clv prstanov in druge zlatnine.
^| BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG 4^
Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto.
Pišite ponj.
Ure jamčene za 20 let in velikosti kot
slika s 15 kamni..........$16.60
Srebrna močna ura z enim pokrovom
in 15 kamni...............$14.00
Nikljasta ura s 7 kamni...$ 6.00
Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim pokrovom, istotako tudi 14 karatov zlate kar naj cenjeni naročniki po želji navedejo v pismu.
Urno kolesovje pošiljam kakoršno si kdo izbere Elgin ali Waltham.
Pošteno blago po zmerni ceni je moje geslo. __________________
F*750
Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah.
Družinska pratika za 1. 1904, 10c.
Naslov v naročbo knjig je napraviti: Naročila za ure in vse druge stvari M POGORELG. Box 226, Wake-
field, Mien.	52 State St., Chicago.
Praktičuo.
Anica: “Ah, mati, kako sem nocoj .-l.idko sanjala!”
Mati: “O, ti sladko detece moje, potem pa pravzaprav ne potrebuješ sladkorja za kavo.”
Težko delo.
Prvi tramp: “Dala mi je košček
testenice, ki jo je sama spekla, a zato sem moral težko delati.”
Drugi tramp: “Za košček testenice?”
Prvi tramp:	“Da, predno sem
skorjo odstranil, sem se že ves potil.”
V priliki.
Pesnik: “No, gospod ravnatelj, kako Vam ugaja moja žaloigra?” Ravnatelj: “Ni je možno citati.” Pesnik: “O, saj sem jo spisal s pisalnim strojem.”
Ravnatelj: “Ej, isti nič ne prena-redi stvari.”
Iz Baltimora, Md.
G. Jos. J. Wallis, 408 N. Madison str., Baltimore, M. D., nam piše sledeče: “Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je imelo vedno najboljši uspeh, kadarkoli se je rabilo v naši družini-” In ima ga vedno v slučajih bolnega in utrujenega želodca ter oslabljene ali nečiste krvi. Vsakdo ve sed%j, da se kri ne more očistiti drugače nego skozi želodec, to je skozi zdravi želodec. Zdravila prekrepka za želodec več škodujejo nego koristijo, ker oslabšavajo njegovo prebavno moč; želodec, ki je nesposoben prebavljati, ne more napravljati čiste krvi ali dovolj krvi in posledica je ali pomanjkanje krvi ali nečista kri, Ni samo nepotrebno uporabljati takozvane kričistilce, nego i zločinsko proti želodcu in proti krvi. Najprej utrdite svoj želodec in svoje drobje s Triner-jevim ameriškim zdravilnim greniti m vinom, in ti ustroji bodo natanko vršili svojo dolžnost naravnim potom, Imeli boste dobro slast, dobro spanje, dobro prebavo in popolnoma čisto kri. V lekarnah. Jos. Triner, 799 S. Ashland ave., Pilsen Station., Chicago. Ill,
Varujte
zimskega prehlada in kašlja. Ako gazanemarite napravi grozne muke.
Severov
Balzam za pluča
je gotovo zdravilo zoper vsak kašelj, prehlad in plučne bolezni. On pomiri vse vznemirjenosti in už-ganja ter tvarja organe zdrave in naravne. Cena 25c in 50c.
Ako trpite kakor si bodi reuma-lično na nevralgiji ali v kosteh in členih, Vas Severovo St. Gotthard olje gotovo hitro ozdravi. Prav idealni lek. Cena 25c in 50c.
ali v izberi očal povzročijo glavobol, nevralgijo, vrtoglavico, vnetje, očesne kožice, pord oenje očes, krmežjlavost in več opasnih očesnih boleznij.
Par novih očal pravilno umerjenih po izvežbanem optiku vas bo toliko olajšalo, da se bodete čudili.
Preskušamo oči brezplačno. Naše delo zadovolji najnatančnejšega.
W. F. Severa
Cedar Rapids, Iowa.
NAŠE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista.
JOHN & ANJTON PESDERTZ
1103 IS. Broadway, Joliet, IH.
Northwestern Phone 1113.
Chicago Phone 4531.
P
RODAJA
REMOGA
r*
0440040404 40	4C 04
7 MALI OOLA
-C04-«®04
¿Tj
340404040©»‘W4*®4*4004040440
PRODA SE NA RAZPRODAJI velika zaloga grocerij in vsa notranja oprava na 1100 N. Broadway. Prodaja se prične v petek 26. febr. ob 2. pop. in se nadaljuje cel dan v soboto 27. febr.	IRd
Vprašajte svoj ega mesarja za
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
C. Adler & Cp.,
112 Exchange Street Joliet
C. W. Brown, preds Rçljt. Pilcher, podpreds. W. G. Wilcox, kasir.
nal Baut.
Prihranili vat» bomo pri vsaki teni od §Qe do $1.09, in to pri trdem ali	premogu.
Pridite k nam takoj.
Izvrstni soft Lump premogpo...........
juvelir in optik.
205 N. Chicago St. JOLIET
STEFAN KUKAR
— trgovec —
I (iROCERIJSKII BLAGOM,
•• PREMOGOM IN «
s^Loonsr,
Joliet, lii
920 No. Chicago St
Telefona številka 348.
¡E^”Zopet imam v zalogi sloenske pratike, kakor tudi razne molitvene in povestne knjige. Pismu priložite 2c stps za odgovor.
Priporočam rojakom tudi svojo BRIVNICO v obilen poset.
Na prodaj še 6 lot
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
■$3.50 tn
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5 ojg popusta.
Pili ali pa »e oglasi pri
M. PHILBÏN
515 Cass St. Oba telefona.
ANA VOGRIN,
603 Ñ. Biuff Št. Joiièt, Ñ.W. Phônè 1727
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam
JOHN CiUHEK-U,
kjer točim vedno sveže vino, dobro žganje in tržim najboljše
ivn ** kalifornijski IVO, im. .«sediš»,
1012 N. Broadway, Joliet, fils.
Telef. 225?.
‘tmämGä&Z
Slovenci v Ely, pozor! |
i Letne volitve za mestne urad-I nike se više dne5. aprila,1904. Sedanji mestni sodnik (Muni-cipal Judge)
John Cosgrove,
je Slovencem dobro znan ter dela v njih korist. Glasujmo torej znanj vsi in bodimo [složni!	10-t6
USTANOVLJENA 1871.
OF JOUET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. O. H. TALCOTT. blagajnik
Frank Medosh
200 E. 95th St. So. Chicago, 111. -------------40 >4-----
G
ostilniè ar*.
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu
Telefon 1841........So. Chicago
4»
Dobro vino!
Naznanjam rojakom, da prodajam najboljša Napa Valley kalifornijska vina in sicer Dobro belo vino po 50c galon in višje. _ Dobro črno vino po 45c galon in višje. Kdor kupi manj ko 50 galonov
mora dodati $2.00 za posodo objednem z naročilom. Denar je treba vselej poslati po Money Order. — Priporočam se rojakom v obila naročila tey jim jamčim pošteno in solidno postrežbo!
R. C. Bertnik,
L. B. Bertnik
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODE.
Naša pose tnost: JUDGE, NEW C E NT L h':,
10 centov.	ü r-nnlpv,
403CassSt,, nadstr.
JULIET
VELIKI JUGOZAPAD
se hitro doseže dvakrat v mescu po SAN LA FE____prvi in tretji
torek. Na te dni se prodajajo tiketi za skoro polovično ceno, bodisi za jednov ožnjo, ali za tje in nazaj.
Nova proga SANTA FE po vshodnilOklahomi ot-varja najlepšo poljedelsko pokrajino. Tu raste zlasti krompir, koruza, pšenica in bombaž.
Panhandle sekcija: čez 25,000 štirjaških milj rodovitne zemlje v ugodnem podnebju. Cb morski obali raste čaker in riž. Najnovejša pridobitev SANTA FE (Cane Belt R. R. pelja ravno skozi siedinot/ e rodovitne pokrajine.
New Meiico
Kapital ¿100,000.00. ÎJARBËR BUILDING. JOLIET, ILL.
MRS. KARLA REO,
IZPRAŠANA BABICA.
(Midwife)
608 Cass Street,	JOLIET, ILL.
N. W. Teleph. 741.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Joiietu.
Vel ih a zi loga. Nizke etAie.
101 Jefferson St., blizo mosta.
Deu «v na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Mtjnroe Bros.
Agent for Besley’s ggf ßQOj[S|
Waukegan Ale and Porter.
J. C SMITH
BOTTLER
411Vj,'i i .1,-3.1 $t.	C >1) j bone 171
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343.
K.229 Biuff Str., JOLIET, ILL.
Pecos dolina v Novi Meksiki je “pravi vrt
.. _____Združenih držav”. Napeljeva vode je tu tvori Ja
čuda. Žito in sadje raste v izobilju.
Obiščite te ki-aj« ja pj‘$pyičajte.
Radi pojasnil se obrnite n^ ... 4
H. C. KNÔWLÎON Agent, A. T. & S. Fe R’y JOLIET, ill.
... Telefon 512__
■ML. ROGHNA
J, O. Box «h	Hill Ki l, H|..
Premog po $3.50
Da, po ti ceni ga mi prodajamo, in to dobrega v velikih kepah. Imamo tudi izpranega — Washed Nut — v manjših kosih po isti ceni. Naročila točno odvažamo na dom.
Preskrbite se sedaj z njim. Sedaj je suh, pozneje pa bo dražji, težji in moker.
F. HUBENET,
703 Cass St.
N. W. Phone 350.
MARQUETTE THIRD YE1H COAL CO.
114 MichiganSt. južno od St. Nie. hotel.
Obeh telefonov štev. 424,
F. KORBEL BROS.
prodaialec vin» oil trto in žg-ania
Sonoma Oo. California,
Najboljši mehki Coal)
premog (Lump le po
$3.50
s a m o za n e k a i è a s a
PnSFBU
<*&**“&*	rAvrAt
•v»	»v*	«p* i
POSEBNO VAŽNA MOLITVENA KNJIGA:
Krščanski zakon
MOLITVENA IN POUČNA KNJIGA ZA OŽENJENE.
Nalašč za zakonske ljudi je bila izdana ta knjiga z dovoljenjem tržaško-koperskega škofijstva ter obsega poleg navadnega molitvenega dela tudi veleva-/en oddelek in sicer:
Stanovska, premišljevanja za zakonske.
Knjiga je tiskana v precej močnih, lahkovidnih črkah, v obliki meri 3x5 palcev, ima črne, močne platnice ter je zlato obrezana. Priročna je jako in se lahko spravi v žep. Stranij ima 384.
Centi posamezni knjigi 65c.
Razprodajalci dobe izdaten popust in se naj obrnejo na podpisanega.
Vsa pisma za naročbo te knjige naj se naslovijo
MAT. POGORELC,
Box 226, WAKEFIELD, MICH.

NEODVISNA OD KAKEGA TRUSTA ALI KOMBINACIJE
SONNY BROOK DISTILLERY CO.,
LOUISVILLE. KY.
Kapaciteta za di. stiliranje je 20,000 galonov na dan; kapaciteta 8,000,000 galon. Največji di-stilerji za izvrstno Rženo —in— Sour Masli žganje v vsi Ameriki. — Nekaj delničarjev tega lista trguje z našim blagom in istega lahko osebno priporočajo. V dopisovanje se pnprr°eamo-Naslov;
Western Office Sunny Broo»
174 Randolf Street	CHICAGO. ILL
Ali ni jasno tič beti dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo-
Poskusite naše pivo in nebodete se goljufali.
Anheuser-Busch Brewing Association
Največji pivovarji na svetu!
Fr cd Sehrinç
,	.n a-r 4T —	- ^

4 Brewing Company
TROST & v;mi
HAVAP'
^wlDVa’lci -—
A m DOMAČIH SMODK,
Posebrwst so naše
its 0, S.” lto, in "Meersctiaiini” 5c,
Vsbodna zaloga vina in urad: 684-686 W
TELEFON! HO CANAL.
12 St.
dl»
<t£NRY « LATZ, kontraktor in stavbenik
507 North Hickory Street,
’PHONE 914
JOLIET .ILL.
Na drobno se prodajajo povsod, ua debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, Ills.
i Rati
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $10 0,00
T.A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik.
Na voolu Chicago in CHidonuJic
pivovarji in izdelovalci pive
Telephons 26.
JOLIET, IX.
Y
«X
steklenicah*
j.
E. PORTER, predsednik.
JOSTCPTT RPAUN, tiij.in
E. PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERS
Izdelovalci
PAL ALE IN LONDON PORTER
44*
Posebnost je Pale Weiner Bier.
Pivovarna; South Bluff Street.
JOLIET
, ILLINOIS!