GLASIL
O OBCINE PIVK
A 

LETNIK 13 / MAJ 2023 / ŠT. 88 

Spoštovane obcanke in obcani! 
Ob obcinskem prazniku se spominjamo leta 1869, ko se je na gradu Kalec pri Zagorju zgodil tabor z izraženo zahtevo po zedinjeni Sloveniji. Pivko je politicno mocno razgibal ter jo izenacil z ostalimi narodno prebujenimi kraji na Slovenskem. Od takrat do danes je tukajšnja zgodovina ljudi in krajev napisala številna poglavja, v njih pa popisala izjemne ljudi, ki vsemu navkljub prizadevno vztrajate, se povezujete, ohranjate naše kulturno izrocilo in naravo ter išcete nove razvojne priložnosti. Drage obcanke in obcani, vi ste tisti, ki znate, ki želite, ki vam ni vseeno in ki najvec prispevate v dobro celotne skupnosti. Zato si zaslužite spoštovanje in poklon. Ob našem skupnem prazniku se vam zahvaljujem in vam iskreno cestitam. 
Robert Smrdelj, župan 


18 Spoznajmo zaposlene v Zavodu za Turizem 
Intervju: Jana Gržinic 
Iz obcinske hiše 
11 
Letošnji prejemniki obcinskih priznanj 

Naši kraji in ljudje 
34 
Intervju: Franko Dolgan, predsednik 
Cebelarskega društva Pivka 
13 
Dedišcina 
38 
Mašna ustanova barona Janeza Krstnika De Lea 



Spoštovane obcanke in obcani, cenjeni gostje in letošnji nagrajenci! 
Uspešno delovanje lokalne skupnosti temelji na vkljucevanju vseh: prebivalcev, organizacij iz razlicnih podrocij, pa društev, podjetij, vaških skupnosti, uprave, obcinskega sveta. Vsak posameznik prispeva k rasti in blaginji svoje sosešcine, prijateljev in celotne skupnosti. Danes praznujemo vaše, naše, skupne uspehe. 
»Obcina Pivka izkazuje izjemno kakovost življenja ter uravnoteženo stopnjo razvoja«, je bilo ugotovljeno na letošnji vseslovenski konferenci Zlati kamen, kjer smo zopet prejeli zlati ISSO certifikat. V analizi je navedeno, da nadpovprecno vlagamo v spodbujanje podjetništva, saj na prebivalca namenjamo šestkrat vec denarja, kot je povprecje slovenskih obcin. Glede naložb pa smo na primer uvršceni v zgornjo desetino vseh slovenskih obcin. Pohvaljeni smo pri crpanju evropskih sredstev, saj smo v zadnji financni perspektivi uspeli pridobiti 23 milijonov evrov oziroma skoraj 3.700 evrov na prebivalca, kar našo obcino uvršca na 2. mesto med slovenskimi obcinami. 
Zanimivi smo tudi za strateške naložbe. Oživitev nekdanjega obmocja podjetja Javor se uresnicuje. Proizvodnja avtodomov slovenskega porekla Tourne je stekla v zacetku letošnjega leta in verjamem, da imamo skupaj z investitorjem, podjetjem Tourne mobil, še veliko potencialov za razvoj, zlasti v širšem kontekstu turizma. 
Obcino Pivka veckrat izpostavijo kot primer dobre prakse, ko gre za varovanje naravne dedišcine in ekosistemov ter pri spodbujanju trajnostnega ravnanja z energijo. V naši lokalni skupnosti je na primer po nacelih ekološkega kmetijstva obdelanih preko 37 odstotkov kmetijskih površin (slovensko povprecje je 11 odstotkov). 
Veliko medijske pozornosti je deležno cišcenje jame Ravnica nad Juršcami kot izpostavljen primer dobre prakse, kako se poišce sredstva za sanacijo starih okoljskih grehov. Izvedba projekta za izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov na Pivških presihajocih jezerih, ki je skoraj v celoti financiran iz kohezije, je namrec v polnem teku in v sklopu tega projekta rekonstruiramo tudi Ekomuzej, izvajamo ureditev kalov in tematskih poti, saniramo Napoleonov most ter izvajamo druge aktivnosti, vezane na ohranjanje jezer, travišc in ogroženih živalskih vrst. 
Park vojaške zgodovine, Krajinski park Pivška presihajoca jezera in Center za velike zveri Dina so trije razvojni strateški stebri pivškega turizma, v katere s strani obcine veliko vlagamo in od njih tudi veliko pricakujemo. Z vlaganji v turisticno infrastrukturo in produkte želi obcina spodbujati zasebno ponudbo in kazalniki kažejo, da nam to skupaj uspeva. 
Vceraj smo si lahko pogledali lep, nov in že skoraj dokoncan dom za starejše, ki bo v kratkem odprl svoja vrata in omogocil, da bodo imeli naši obcani v neposredni bližini možnost kvalitetne domske oskrbe, kar še krepi naša prizadevanja za dolgotrajno oskrbo starejših in starosti prijazno obcino. 
Letos smo prejeli tudi certifikat Mladim prijazna obcina, kar nakazuje, da smo na pravi poti ustvarjanja pogojev za življenje in razvoj mladih. Seveda pa nas tukaj caka še zelo veliko aktivnosti in izzivov. 
Ceprav je za nami popisan list številnih izvedenih projektov, letošnji koledar ni brez crnila. Pred nami so pomembne razvojne in infrastrukturne naložbe. 

Kot najvecjo v zadnjem obdobju bi rad izpostavil ureditev vodovodnega sistema v sklopu operacije »Oskrba s pitno vodo v porecju Ljubljanice«. S pridobljenimi dodatnimi sredstvi in rekonstrukcijo vodovoda do Slovenske vasi in ureditvijo komplet infrastrukture v Radohovi se je projekt zakljucil na terenu, formalno in financno pa še potekajo zakljucna dejanja z Ministrstvom za naravne vire in prostor. Skupaj z Direkcijo RS za infrastrukturo smo izvedli rekonstrukcijo ceste od Pivke do sredine Parij, v zakljucevanju je ureditev križišca za Šmihel in intenzivno se pripravlja dokumentacija za obvoznico ter druge skupne projekte. Skupaj z Ministrstvom za obrambo smo zakljucili s prenovo ceste Parje-Juršce. Sanirali smo udorna – plazeca mesta na lokalni cesti proti Suhorju, vecinoma s sredstvi iz programa odprave posledic naravnih nesrec. Rekonstruirali smo odsek lokalne ceste pred Neverkami in uredili parkirišca pred gasilskim domom in trgovino v Košani. 
S kohezijskimi sredstvi iz programa za Razvoj regij smo izgradili novo poslovno infrastrukturo v razširjeni Industrijski coni Neverke in izgradili nov proizvodni Inkubator, ki že lepo služi svojemu namenu. V industrijski coni smo prodali vsa zemljišca in zato priceli s postopki za širitev cone, pri cemer pa je zelo pomembno dogovarjanje z lastniki ter predvsem bližnjimi vaškimi skupnostmi za uskladitev pogledov in interesov. 
Pomembna prioriteta v prihodnjih letih je povecanje stanovanjske kapacitete – predvsem za potrebe mladih. V objektu na Kolodvorski 11 v Pivki, ki smo ga odkupili, bomo uredili pet neprofitnih stanovanj, za kar smo uspeli pridobiti skoraj cetrt milijona evrov iz evropskega Nacrta za okrevanje in odpornost. Na Kolodvorski 26 pripravljamo projekt obnove odkupljenih dotrajanih Javorških stanovanj – objekt pa je lani že dobil novo streho. Vgradili smo dvigalo v vecstanovanjskem objektu na Snežniški 3 in dokoncali obnovo strehe ter fasade na Kolodvorski 3 v centru Pivke. Na odkupljenem kompleksu zemljišc nad zdravstvenim domom peljemo postopek spremembe podrobnega prostorskega nacrta za izgradnjo 50 novih najemnih neprofitnih stanovanj. Z zasebnim investitorjem, ki ima primerno zemljišce na Radohovski, pa smo pred kratkim sklenili pogodbo o opremljanju in tako omogocili, da bo lahko v kratkem pridobil gradbeno dovoljenje in zacel z izgradnjo 42 novih stanovanj, namenjenih za trg. 
Zagotovili smo sredstva za nakup osebne zašcitne opreme za naša gasilska društva ter za nujna vzdrževalna dela na gasilskih domovih. Izbran pa je že izvajalec, ki bo kmalu pricel z rekonstrukcijo in širitvijo gasilskega doma v Košani, pivški gasilci bodo še pred poletjem dobili novo gasilsko vozilo.  
Danes smo si v Šmihelu pogledali že skoraj dokoncano vecnamensko dvorano, ki jo sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport ter Fundacija za šport. Dvorana bo namenjena za šport in rekreacijo ter za kulturne prireditve, predvsem pa je potrebna za normalno in dolgorocno delovanje podružnicne osnovne šole v Šmihelu. Dvorana bo predana v uporabo po pocitnicah z novim šolskim letom. V okviru izvedbe projektov iz razpisa Interreg smo v preteklem letu zakljucili z obnovo strehe in zunanjega ovoja Krpanovega doma. Pripravili smo vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo komunalne infrastrukture v Trnju in Klenku in cakamo odgovor za sofinanciranje iz razpisa Nacrta za okrevanje in odpornost. V Zagorju tece postopek izbire izvajalca za dokoncanje gradnje kanalizacije, ki bo sofinancirana iz koncesnine Postojnske jame. Nacrtovan je pricetek gradnje mrliške vežice v Palcju, nadstreška na balinišcu v Košani in ureditev prostorov za fizioterapijo v Zdravstveni postaji Pivka, pa preplastitev Kolodvorske ulice v Pivki ter ureditev nekaterih odsekov cest v Neverkah, Drskovcah, Zagorju …  

Z aktivnim sodelovanjem med Obcino, vaškimi in Trško skupnostjo urejamo naselja ter spodbujamo razlicne aktivnosti na športnih in kulturnih podrocjih in s tem bogatimo družabno življenje v obcini. 
Ob obcinskem prazniku se spominjamo dogajanja v letu 1869, ko je bil na gradu Kalc pri Zagorju vseslovenski tabor z izraženo zahtevo po zedinjeni Sloveniji. Kot vemo, je Pivški prostor politicno mocno razgibal ter ga izenacil z ostalimi narodno prebujenimi kraji na Slovenskem. Od takrat do danes je tukajšnja zgodovina ljudi in krajev napisala številna poglavja, v njih pa popisala izjemne ljudi, ki prizadevno vztrajate, se povezujete, razdajate, ohranjate naše kulturno izrocilo in cudovito naravo, negujete in krepite podjetniški duh ter išcete nove razvojne priložnosti. Ob našem prazniku se zahvaljujem sodelavcem, obcinskemu svetu, vaškim svetom in res cisto vsem, ki sodelujete v razvoju naše skupnosti. 
Iskrene cestitke tudi vsem našim letošnjim nagrajencem, ki ste požrtvovalni ter skrbite za dogajanje in pozitivno promocijo naše lokalne skupnosti. 
Obcanke in obcani – cestitke za obcinski praznik in cestitke vsem ob današnjem dnevu Evrope. 
Hvala za pozornost in lepo praznovanje vošcim. 
Robert Smrdelj 


Prejemniki letošnjih obcinskih priznanj v obcini Pivka 


Na Turisticni kmetiji Pri Andrejevih so pravi ambasadorji lokalnega turizma. S kakovostno turisticno ponudbo prispevajo k prepoznavnosti obcine, kulinariki in pestrosti turisticne ponudbe. Jože in Mojca Želko sta se s turizmom zacela ukvarjati leta 1998. Po treh letih sta gostinski dejavnosti dodala še nastanitveni del. Kmalu sta ugotovila, da samo sobe in dobra domaca hrana ne bodo dovolj, zato sta poskrbela še za nadgradnjo ponudbe z izleti. Pritegnila sta obisk skupin, hkrati pa poskrbela, da so se gostje pri njih zadržali vec dni. To se jim obrestuje. Danes nimajo poletne rezervacije za krajši cas od petih dni. Skupaj z drugo generacijo v družini so prepoznali lepoto in naravno in kulturno dedišcino naših krajev. Kombinacija zanimivega ogleda z dobro domaco malico je pritegnila obiskovalce. Prvi gostje so bili Izraelci, tudi danes ostaja vecina turistov pri njih tujcev. Vseskozi so poudarjali pomen izobraževanja. Pomagali so pri organizaciji prvih tecajev za lokalne vodnike v obcini Pivka. Prizadevali so si za razvoj širše skupnosti. V programu Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi so v sodelovanju z drugimi poskrbeli za ureditev Narina in povecanje turisticnih kapacitet. Obiskovalce so navdušili s ponudbo vožnje z lojtrnikom, danes s klicanjem volkov in ogledom medveda. Vec kot 80 odstotkov živil, ki jih uporabljajo pri kuhi, pridelajo sami z ekološkim kmetovanjem. Ponujajo 
foto: Valter Leban 
tudi jedi, ki bi sicer šle v pozabo: suho župo in krompir v zevnici. Kulinarika temelji v glavnem na sezonski izbiri. Poleg odlicne priprave jedi Andrejeve odlikuje tudi nacin postrežbe in kreacija doživetja. Obiskovalci se pri njih resnicno pocutijo kot doma in se radi vracajo. 



Pevska skupina Studenec je prejela priznanje Obcine Pivka za bogatitev kulturnega življenja v obcini in širši regiji. 
Zasedba deluje od leta 2002, ime si je nadela po 270 let starem studencu v Pivki. Pevsko se je razvila iz prvotnega dueta in postopoma prerasla v sedanji sekstet. V njej prepevajo izkušeni pevci, ki najbolj uživajo, ce njihova pesem ubrano zazveni ter se dotakne src ljudi. Ceprav je sestava skupine raznolika, so se med seboj dobro ujeli. 
Tekmovalnih ambicij nimajo, a se zaradi tega nic manj ne trudijo za kvaliteto svojega petja. Prepevajo zelo raznolik program, najbolj pa jim je pri srcu ljudska pesem. Ustanoviteljica in umetniška voditeljica skupine je Irena Rep. Letno nanizajo okrog 25 nastopov. 
V casu svojega delovanja so nastopali na številnih odrih v svojem okolju: v obcinah Pivka, Postojna in Ilirska Bistrica, na širšem Primorskem kot tudi v zamejstvu, krono njihovega delovanja pa predstavljajo obiski Slovencev, ki se dalec od maticne domovine trudijo za ohranitev slovenskega jezika in kulture. 
Tako so že gostovali po vseh državah bivše Jugoslavije, pa tudi po mnogih drugih evropskih državah, prepevali so tudi v Moskvi. 
Pogosto organizirajo zanimive glasbene vecere z gosti, tako domacimi kot tudi iz zamejstva in tujine, s katerimi 
foto: Valter Leban 
bogatijo kulturno dogajanje v Pivki in okolici. Ob 20-letnici delovanja je ustanovni clan skupine Rafael Zorko prejel castno Gallusovo znacko za skoraj 50-letno prepevanje, ki mu jo je podelilJavni sklad za kulturne dejavnosti, skupina pa je ob okroglem jubileju prejela priznanje Zveze pevskih zborov Primorske. 



Društvo Hiša kulture v Pivki je prejelo plaketo Obcine Pivka ob 25- letnici delovanja ter za pomemben prispevek na podrocju kulture in umetnosti. 
Zgodba društva Hiša kulture v Pivki se zacenja leta 1998. V obdobju do leta 2011 se je zvrstilo vec sto dogodkov z razlicnih kulturno – umetniških podrocij. V prostorih sedanje galerije so se odvijale razstave, ustvarjalne delavnice in tecaji slikarstva, kiparstva, risbe in grafike, pa tudi okrogle mize in predavanja o aktualni (ali zgodovinski) družbeni problematiki, predstavitve knjig in filmov, gledališke in plesne predstave. V kletnih prostorih, kjer je delovala Cuza, d. o. o., in kasneje v dvorani XXL, so potekali koncerti in tematski glasbeni veceri. Dogajanje je segalo tudi izven maticnega prostora. Vsako poletje, že od leta 1997, poteka Festival drugacne glasbe Trnje, v prvih petih letih pa so na razlicnih lokacijah v okolici Pivke potekale likovne kolonije. V okviru društva je v letih 2007 – 2012 deloval tudi Multimedijski center, v prostorih takratnega Kulturnega doma Pivka. Po letu 2011 je delovanje društva zacasno zamrlo. Nova ekipa, ki se je zbrala leta 2013 in danes vkljucuje sedem oseb, je v ospredje postavila vizualno umetnost. V galerijski program je uvedla tudi sodobne umetniške prakse in nove medije. Osnova delovanja galerije je razstavni program, ki poteka pod vodstvom kuratorke Mojce Grmek. Program predstavlja tekoco produkcijo slovenskih umetnikov in umetnic (osem razstav na leto), poleg tega pa vkljucuje najmanj eno tematsko, problemsko ali študijsko razstavo letno, obcasno v koprodukciji z drugimi organizacijami. Poleg razstavnega poteka vec podpornih programov, med katerimi je najpomembnejši ustvarjalni program, ki ga vodi 
foto: Valter Leban 
akademski slikar Leon Zuodar. Program poteka v graficnem ateljeju, ki že od vsega zacetka deluje v okviru Hiše kulture ter predstavlja eno kljucnih prednosti in posebnosti tega prostora. Program je namenjen ustvarjanju, izobraževanju in delovanju na podrocju grafike. Uporabniki programa so umetniki in umetnice, umetniške skupine, organizirane skupine otrok in mladostnikov ter vsi zainteresirani posamezniki. Poleg ustvarjalnega poteka tudi izobraževalni program, ki ga vodi pedagoginja Mateja Premrl. Stranski ucinek programov, ki jih izvaja Hiša kulture, je oblikovanje stalne zbirke graficnih del, ki trenutno šteje nekaj vec kot 100 kosov. Vsa dela iz zbirke, med katerimi so graficne mape, graficna dela na razlicnih podlagah, graficne knjige in zini, so stalno razstavljena v locenem prostoru in si jih je mogoce ogledati v casu, ko je galerija odprta. 



Kvartet Soncek je prejel plaketo Obcine Pivka ob 30 - letnici delovanja ter za njihov prispevek h kulturni bogatitvi obcine. Sedanji clani kvarteta, Matej Penko (prvi tenor in umetniški vodja), Miran Žitko (drugi tenor), Primož Dekleva (bariton) ter Peter Tomšic (bas), pojejo skupaj že od samih zacetkov. V Sonckih, ki so skozi razlicna obdobja šteli od štiri do šest clanov, so prepevali še Matej Vicic, Rado Juric in Milan Gril, še posebej pa se s hvaležnostjo spominjajo odlicnega basista in dolgoletnega sopevca, žal že pokojnega Evgena Vodopivca. 
Pevce druži predvsem želja po prepevanju in se radi odzovejo vsakemu povabilu. V pivški dolini so domacemu ter širšemu obcinstvu znani po organizaciji Sonckovega pomladnega pozdrava. 
Prepevali so na številnih odrih po Sloveniji in v zamejstvu. V sodelovanju z veleposlaništvom Republike Slovenije so pri Svetem sedežu izpeljali turnejo z nastopi v Rimu in Vatikanu, kjer so zapeli tudi papežu Francišku, prepevali so na festivalu Festival de Chant choral v francoskem mestu Aumetz, kjer so izpeljali tri odlicne festivalske koncerte. Dvakrat so gostovali tudi pri Slovencih v Argentini in Urugvaju. 
V svojem dolgoletnem delu so sodelovali s številnimi priznanimi slovenskimi umetniki, kot so Rudi Bardorfer, 
foto: Valter Leban 
Andraž Hauptman, Tone Potocnik, Pavle Ravnohrib, Tomaž Plahutnik in drugimi. 
Pevci so v tridesetih letih delovanja posneli tri zgošcenke in štiri kasete. S skladbami cetrte zgošcenke (Ljubezen nešteta, nikoli izpeta) so sodelovali na zakljucni prireditvi Sozvocenja 2016, na kateri so za svoj nastop osvojili nagrado. Pred kratkim so posneli novo zgošcenko in jo predstavili na koncertu ob 30. obletnici delovanja. 



Kulturno društvo Šmihel je prejelo plaketo Obcine Pivka za prispevek k obogatitvi kulturnega življenja v obcini in širše, za vzgajanje novih rodov v kulturi in ob 35 - letnici delovanja društva. Zacetki kulture na šmihelskem segajo v leto 1987, ko so za potrebe novo ustanovljene dramske skupine 16. marca 1987 ustanovili Kulturno društvo Šmihel. 
Trenutno pod okriljem društva deluje šest sekcij: Mešani cerkveni pevski zbor je zbor z najdaljšo neprekinjeno tradicijo. Zbor vodita Marjana Lenarcic Kobal in Ksenija Belcer Žnidaršic.  
Otroški pevski zbor Sonce je vodila Marjana Lenarcic Kobal, zborcek pa je deloval predvsem na podrocju cerkvene glasbe. Leta 2013 je zbor prevzela Tjaša Smrdel in mladi pevci so priceli nastopati tudi drugje. Trenutno ga vodi Ksenija Belcer Žnidaršic. 
Moško pevsko skupino Zgun sestavljajo pevci iz Šmihela in njegove okolice. Z delovanjem so zaceli leta 2009, vodi jo Ksenija Belcer Žnidaršic. 
Žensko vokalno skupino Šmihel, ustanovljeno 2010, sestavlja 16 pevk iz pivške obcine, prepevajo pod vodstvom Tjaše Smrdel. 
Od leta 2013 deluje Vokalna skupina Iskrice, s 13 clanicami, pod vodstvom Tinkare Volk. Najveckrat nastopajo s fantovsko zasedbo, ki so ga poimenovale Iskrivi bend. 
Najmlajša pevska skupina v Kulturnem društvu Šmihel, Vokalna skupina Izvir, je nastala leta 2020. Šteje deset 
foto: Valter Leban 
pevcev z razlicnimi pevskimi izkušnjami, ki jih vodi Cvetko Lenarcic. 
Kulturno društvo Šmihel se pohvali s 70 clanicami in clani, od tega jih je 35 mlajših od 30 let, tako da se za podmladek ni bati. Dolgoletno predsednico društva Dragico Kaluža je letos zamenjala Meri Kaluža. 
V društvu se veselijo odprtja nove vecnamenske dvorane v Šmihelu in verjamejo, da bodo z novo pridobitvijo še bolj dejavni na kulturnem podrocju.  



Prostovoljno gasilsko društvo Pivka je kljucni del lokalne skupnosti. Njihovo delo je izjemno pomembno za zagotavljanje varnosti prebivalcev in premoženja, zato ob 130-letnici delovanja društva prejmejo plaketo Obcine Pivka. 
Prostovoljno gasilsko društvo Pivka je ena izmed najstarejših gasilskih organizacij na obmocju Slovenije. Ustanovljeno je bilo leta 1893, ko so takratni gospodarji Šempetra na Krasu, današnji Pivki, spoznali, da brez organizirane obrambe proti ognju, naravnim in drugim nesrecam ne gre vec. 
Ob ustanovitvi je enota štela 24 clanov iz Pivke in sosednjih vasi, z zbranimi sredstvi so leta 1910 zgradili gasilski dom. Vse do prve svetovne vojne se je društvo razvijalo in živelo. Z italijansko okupacijo pa je prostovoljno delo gasilcev zamrlo. Pred zacetkom druge svetovne vojne so Italijani organizirali enoto poklicnih gasilcev. 
Po koncu vojne so domacini društveno dejavnost ponovno organizirali. Leta 1955 je zaživelo delo z mladino, leta 1980 so dobili novo orodno vozilo TAM 125, ki je bilo v uporabi vse do leta 2019. Potrebo in željo sodelovati v gasilskem društvu so znova zacutile tudi ženske, zato so se leta 1994 vclanile v društvo in ustanovile svojo desetino, ki še danes aktivno deluje. 
V 130 letih delovanja je društvo doseglo številne uspehe in priznanja. Danes je Prostovoljno gasilsko društvo Pivka gasilska enota 3. kategorije in osrednja gasilska enota v Obcini Pivka. Obmocje posredovanja se razprostira na 
foto: Valter Leban 
223 km2 in gasilci skrbijo za varnost okoli 6000 prebivalcev oziroma cca 26 prebivalcev na km2. Društvo danes šteje preko 110 clanic in clanov. 
V operativni enoti je 33 clanovin clanic ter pet pripravnikov in ena pripravnica. V svojih garažah imajo šest vozil: za prevoz moštva, za gašenje požarov v naravi, dve vozili GVC in eno avtocisterno, še letos pa bodo vozni park nadgradili z vecjim vozilom za gašenje požarov v naravi. 



Novinarska konferenca vodstva obcine Pivka kot uvod v praznovanje obcinskega praznika 
Župan obcine Pivka Robert Smrdelj in direktorica obcinske uprave Mihaela Smrdel sta 25. aprila predstavila najvecje projekte na podrocjih cestne in komunalne infrastrukture, naložb v javne in športne objekte, gradnji stanovanj ter širitvi industrijske cone Neverke. Poudarila sta spodbudne rezultate pivškega turizma in razglasila letošnje prejemnike obcinskih priznanj. 
V sklopu prireditev ob obcinskem prazniku je vodstvo Obcine povabilo na ogled zgrajenega sodobnega doma starejših obcanov investitorja podjetja SeneCura in nove vecnamenske dvorane v Šmihelu. Vec o teh vsebinah boste našli na praznicnih straneh Pivškega lista.   



Ob obcinskem prazniku obeležuje obcina Pivka spomin na velik politicni in narodno odmevni dogodek, tabor na Kalcu, 9. maja 1869, z osrednjim geslom »Vse za narod, svobodo in napredek. Slovenstvo se je v zgodovini uresnicevalo in oblikovalo skozi kulturo, ki je bila v ospredju tudi na osrednji prireditvi 9. maja v Krpanovem domu v Pivki. 
Gostitelj dogodka, župan Robert Smrdelj, je v slavnostnem nagovoru izpostavil skupne uspehe vseh deležnikov obcine Pivka. Skupaj s predsednikom komisije za 
foto: Valter Leban 
priznanja Jožetom Morelom sta slavnostno podelila letošnja obcinska priznanja. Priznanje Obcine Pivka sta prejeli Turisticna kmetija Pri Andrejevih in Pevska skupina Studenec, plaketo pa Društvo Hiša kulture v Pivki, Kvartet Soncek, Kulturno društvo Šmihel in Prostovoljno gasilsko društvo Pivka. V kulturnem programu so sodelovali Kvartet Soncek, Pevska skupina Studenec in pevski zbori Kulturnega društva Šmihel, program je povezoval Gregor Budal. Praznicno vzdušje se je prelilo v veselo razpoloženje in druženje ob pogostitvi v avli Krpanovega doma. 
AFC 


Jeseni si želijo sprejeti prve stanovalce 
SeneCura domovi pomoci. starejših obcanov Central SI d.o.o pod svojim V pritlicju doma se okriljem združuje tri male nahajajo prostori uprave, domove, ki sprejmejo vsak ambulante, delovne od 60 do 70 stanovalcev. terapije in fizioterapije. Prvo »Poimenovali smo jih nadstropje je namenjeno grozd malih domov. Tri stanovalcem z demenco, jagode našega grozda v drugem nadstropju sta so PE SeneCura Žiri, bivalno-negovalni oddelek kjer smo prve stanovalce in oaza. Za domom se sprejeli pred letom dni, razprostira velik vrt, ki PE SeneCura Komenda, bo omogocal druženje in kjer smo vrata novim preživljanje casa v naravi. stanovalcem odprli v januarju 2023 in PE Trenutno pridobivajo SeneCura Pivka, za katero potrebna dovoljenja si želimo, da bi zaživela V tem trenutku je Dom še jeseni letos,« pove Marija v pridobivanju potrebnih Tavželj, direktorica vseh dovoljenj za zacetek treh poslovnih enot. delovanja. V teku so tudi 
že postopki zaposlovanja Koncesija za 65 novih sodelavcev. »Ob stanovalcev odprtju novega doma Dom starejših obcanov praviloma zapolnimo SeneCura Pivka ima tretjino zmogljivosti in s pridobljeno koncesijo za sprejemi nadaljujemo, ko 65 mest. Dom bo imel 50-se procesi dela stabilizirajo eno in 10-dvoposteljnih in se zapolnijo vsa potreba sob ter oazo. Oaza je delovna mesta.Trenutno koncept vecposteljne sobe, tudi že zbiramo vloge za ki kljub temu zagotavlja sprejem,« še dodaja Marija intimnost, omogoca pa Tavželj. drugacen pristop pri oskrbi in zdravstveni Kandidati vloge za sprejem negi stanovalcev, ki so lahko pošljejo po pošti popolnoma odvisni od ali na elektronski naslov: 
Risanka in dokumentarca z lokalno vsebino 
Med dogodki ob letošnjem obcinskem prazniku so bile tudi brezplacne projekcije filmov, namenjenih tako otrokom kot odraslim. To priložnost so najbolj izkoristili v osnovnih šolah Pivka in Košana in vec kot dvesto ucencem višjih razredov omogocili ogled filmov »Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice« in »Ravne. Mali dvorec pomembnih ljudi.« 
Polonca Šeško, uciteljica geografije na OŠ Pivka, je po ogledu povedala, da so otroci z zanimanjem spremljali vsebino, še posebej so jih pritegnili zgodovinski posnetki in predstavljene zgodbe. Zato so dokumentarci ustrezna dopolnitev šolskega pouka tudi sicer, je še dodala. Ucenci se dobro zavedajo zgodovinske vrednosti dvorca, ki se nahaja v neposredni bližini njihovih domov, veliko že vedo sprejem.pivka@senecura.si, kamor lahko naslovijo tudi morebitna vprašanja, povezana s sprejemom ali vlogo. 

Nova delovna mesta 
Razpise za odprta delovna mesta bodo objavljali tudi na zavodu za zaposlovanje in na spletni strani doma. Vse kandidate za zaposlitev zato vabijo, da vloge oddajo na elektronski naslov: kadri.pivka@senecura.si. »Obljubljamo prijetno in sodobno opremljeno delovno okolje, kjer bodo znanje in izkušnje naših novih sodelavcev cenjeni in spoštovani,« še zakljucuje direktorica novega doma v Pivki Marija Tavželj. 
“Blizu ljudem” je že od ustanovitve podjetja naprej vodilo skupine SeneCura in pomeni temeljni odnos spoštovanja do vseh ljudi. Vodi nas pri ravnanju z našimi stanovalci, njihovimi družinami in  sodelavci. 
Vec informacij: Mag. Sanda M. Gavranovic, Poslovna direktorica za Slovenijo, SeneCura, e-pošta: pisarna@ 
senecura. 




Naložbe v letu 2023 
V Dolnji Košani je bilo izvedeno: parkirišce, plocnik in sanacija obcinske ceste na odseku pred gasilskim domom in gostilno. 


Obcina je usmerjena v razvoj trajnostnega turizma. V sklopu projekta izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov Krajinskega parka Pivška presihajoca jezera – PIVKA.KRAS.PRESIHA, nadgrajujemo interpretacijo v Ekomuzeju Pivških presihajocih jezer v Slovenski vasi. Izvedli smo tudi cišcenje jame Ravnica na Juršcah, uredili bomo tudi poti in Napoleonov most v Drskovcah. 



Na podrocju vlaganj v cestno mrežo smo v sodelovanju 
z Direkcijo za infrastrukturo izvedli rekonstrukcijo državne ceste, odsek med Ilirsko Bistrico in Pivko v Parjah. V zakljucni fazi je rekonstrukcija križišca ob državni cesti Pivka – Ribnica, in sicer od križišca za Šmihel do križišca za Nadanje selo. Skupaj z direkcijo pripravljamo tudi številne druge investicije: rekonstrukcijo ceste cez Vremšcico, nadaljevanje kolesarske ceste in rekonstrukcijo ceste od Parij naprej, obvoznico Pivka, podvoz Hrastje, ureditev križišca za Gradec. 

Na obmocju naselja Trnje je predvidena gradnja kanalizacije, vodovoda, kabliranje elektro in telekomunikacijskih vodov ter ureditev zunanjih površin. V letu 2023 je predvidena izdelava investicijske dokumentacije, izbira izvajalca in pricetek del za dokoncanje kanalizacije v Zagorju. 
V naselju Klenik se nacrtuje gradnja komunalne infrastrukture in ureditev zunanjih površin. 
Obcina Pivka zagotavlja šolskim in predšolskim otrokom ustrezne, varne in prijetne prostore. Zakljucuje se izgradnja nove dvorane v Šmihelu, ki bo namenjena podružnicni šoli v Šmihelu. 
Nova dvorana v Šmihelu 


Predvidena je izgradnja 2. faze Vrtca Vetrnica, ki obsega dodatnih osem oddelkov. Letos bo potrebno spremeniti prostorski nacrt, ki bo v koncni fazi omogocil izgradnjo 20 oddelcnega vrtca. Socasno s pripravo prostorskega akta bo izdelana dokumentacija za spremembo gradbenega dovoljenja in ocena vrednosti investicije. Pricetek gradnje je predviden v letu 2024, zakljucek pa 2026. 



Na osnovi interesa dveh zasebnih investitorjev za izgradnjo vecstanovanjskega objekta in niza enostanovanjskih hiš ob ulici Radohovska pot, smo na Obcini novembra 2022 sprejeli spremembo prostorskega nacrta in s tem omogocili zasebnim lastnikom zemljišca pridobitev gradbenega dovoljenja za predvidene gradnje. Letos bo eden od zasebnih investitorjev pricel z izgradnjo okoli 40 stanovanj za prodajo. Socasno bo obnovljen tudi del Radohovske poti. 


politike, pridobila sredstva za sofinanciranje odkupa objekta na Kolodvorski 11 ter izgradnje petih neprofitnih stanovanj, pricetek obnove je nacrtovan v letu 2023. 
Med posodobitvami površin za rekreacijo in šport je nacrtovana gradnja  nadstreška na balinišcu v Košani.  
Nacrt nadstreška v Košani 



V letošnjem letu Obcina nacrtuje vzpostaviti ambulanto fizioterapije v Zdravstveni postaji v Pivki. 
Nacrtovana je preplastitev krajših odsekov lokalnih cest po obcini, ter zacetek izgradnje poslovilne vežice v Palcju. 
Pripravljamo spremembo prostorskega plana za izgradnjo vrtca v Pivki II. faza ter širitev industrijske cone v Neverkah. 


Obcina Pivka 


Ogled vecnamenske dvorane v Šmihelu 
V sklopu dogodkov ob obcinskem prazniku Obcine Pivka je vodstvo Obcine Pivka povabilo zainteresirano javnost na ogled nove vecnamenske dvorane v Šmihelu. Obcina Pivka je pridobila sofinancerska sredstva v višini 270.000 evrov s strani Ministrstva za šolstvo in 55.157 evrov na javnem razpisu Fundacije za šport. Vrednost naložbe brez DDV znaša 760.000 evrov. Nove dvorane, ki bo uradno odprta z novim šolskim letom, se veselijo tako v podružnicni osnovni šoli kot vsi drugi bodoci uporabniki, saj bo nov prostor poleg šolskim in obšolskim dejavnostim na voljo tudi športno-rekreativnim aktivnostim in obcasnim kulturno prireditvenim dogodkom. Gradnja je v zakljucni fazi, predviden rok izvedbe in pridobitve uporabnega dovoljenje je konec meseca maja. 
Projekt zajema izgradnjo dvorane s pripadajocimi objekti zunanje ureditve, ki obsegajo obmocje parkirišca (685 m2), podporne zidove, zunanje utrjene funkcionalne površine in proste zelene površine. Objekt je v celoti pritlicen, maksimalnih tlorisnih dimenzij 19,86 m x 20,90 m, sestavljen je iz osrednjega dvoranskega dela in dela objekta, v katerem se nahajajo komunikacijski prostori (avla, hodnik) ter prostori, ki služijo potrebam dvorane (sanitarni prostori, dve garderobi, shramba za športne rekvizite, prostor za cistila). Fasada objekta je ometana. Streha osrednjega dela je dvokapna, krita s korci, preostali del ima ravno streho. Glavni zunanji vhod v objekt je dostopen preko zunanjih utrjenih površin iz razlicnih smeri lokacije. Glavna navezava je iz novega parkirišca, ki se nahaja na vzhodni strani objekta. Na zunanje površine je mogoce dostopati iz vseh štiri strani objekta. Objekt ima izvedeno notranjo in zunanjo povezavo z obstojeco podružnicno šolo, saj je prvenstveno namenjen ucencem za športno vzgojo, podaljšano bivanje in razne interesne dejavnosti. 



Obcina Pivka 
3. redna seja obcinskega sveta obcine Pivka 
Obcinski svetniki so na 3. redni seji 13. aprila potrdili skupni predlog komisije za mandatna vprašanja in odbora za družbene dejavnosti in v uredniški odbor glasila Pivški list imenovali clane: Silva Celharja, Katarino Temkovo, Damjana Faturja, Majdo Žužek in Ireno Margon. 
Imenovali so nadomestnega clana v svet javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Franca Ambrožica Postojna, in sicer je bila za cas do konca mandata, do junija 2025, imenovana Jana Gržinic. 
Obcinski svetniki so sprejeli zakljucni racun proracuna Obcine Pivka za leto 2022, v katerem so bili prihodki proracuna realizirani v višini 12.760.861 evrov in odhodki v višini 12.519.453 evrov, kar pomeni približno 86 odstotno realizacijo prihodkov glede na sprejeti proracun. 
Obcinski svet obcine Pivka je v drugi obravnavi sprejel 
Odlok o obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za obmocje kmetije Šabec v Zagorju (parc. št. 2493 in 2239/1 - del, vse k.o. Zagorje). Z njegovo uveljavitvijo bodo nacrtovane ureditve v obmocju kmetije Šabec pridobile pravno podlago za pridobitev gradbenega dovoljenja. 
Svetniki so podali soglasje k zadolžitvi Javnega zavoda 
- Parka vojaške zgodovine Pivka za pokrivanje tekoce likvidnosti. Zavod v prvih petih mesecih tekocega leta z izkupickom iz vstopnin doseže povprecno 30 odstotkov letnih vstopnin, zaradi manjših prilivov in v izogib morebitnim likvidnostnim težavam, ima zavod možnost likvidnostnega zadolževanja. Sredstva banki bodo vrnili iz lastne tržne dejavnosti zavoda pred koncem leta 2023. 

vir: obcina Pivka 
Obcinski svetniki so potrdili sklep o višini letne nagrade za delo predsednikov vaških in trške skupnosti za mandatno obdobje 2022-2026. Letna bruto nagrada predsednika vaške skupnosti znaša 184,08 evrov bruto, predsednikom vaških skupnosti, ki imajo vec kot 300 prebivalcev, se izplaca dvojna nagrada, predsedniku trške skupnosti pa trikratna nagrada. 
Obcinski svet je sprejel tudi Sklep o dolocitvi cen programa predšolske vzgoje v Vrtcu Košana in Vrtcu Pivka. Gre za povišanje cen oskrbnin zaradi dviga stroškov plac v skladu z veljavno zakonodajo, izvedenih napredovanj ter dviga materialnih stroškov in stroškov hrane. Stroški plac pedagoškega kadra so od lanskega dviga cen (1.5.2022) narasli od 12 do 16 odstotkov, poleg tega so se nekateri materialni stroški dvignili za vec kot 20 odstotkov. Dvig minimalne place za 12 odstotkov pa je vplival na dvig stroškov dela tehnicnega kadra. Tako je cena za prvo starostno obdobju višja za 16 odstotkov, cena za drugo starostno obdobje za 8,84 odstotka. 


Clani obcinskega sveta so podali soglasje k izplacilu redne delovne uspešnosti ravnateljic Osnovne šole Košana in Osnovne šole Pivka za leto 2022, obenem pa so sprejeli tudi sklep o zagotavljanju dodatnih financnih sredstev za pokrivanje primanjkljaja v Osnovni šoli Pivka, ki je nastal predvsem zaradi nenapovedanega dviga stroškov plac od 1.10. 2022 do 31.12. 2022. Primanjkljaj v Osnovni šoli Pivka je v letu 2022 znašal 6.673,35 


evrov. 
Obcinski svet je potrdil spremembo Sklepa o dolocitvi javne infrastrukture na podrocju kulture v obcini Pivka. Sprememba se nanaša na nepremicnino s parc. št. 4220/6 katastrske obcine 2502 Radohova vas, pri kateri se zaznamba javne kulturne infrastrukture izbriše, status javne infrastrukture na podrocju kulture pa pridobi nepremicnina s parc. št. 4229/18 k.o. Radohova vas, po tem, ko bo nepremicnina postala last obcine Pivka. Nepremicnini bosta predmet menjave, in sicer bo obcina v zameno za nepremicnino 4220/6 pridobilanepremicnino 4229/18, obe 
k.o. Radohova vas, na kateri je že zgrajeno parkirišce v Parku vojaške zgodovine Pivka ter javna infrastruktura. 
Svetniki so potrdili Sklep o pridobitvi statusa grajenega vodnega javnega dobra lokalnega pomena za nepremicnino s parc. št. 2466/4 katastrske obcine 2493 Volce. Na nepremicnini se v naravi nahaja napajališce-
Obisk veleposlanika Ceške republike na Obcini Pivka 
17. aprila je Obcino Pivka obiskal Nj. eksc. Juraj Chmiel, veleposlanik Ceške republike v Sloveniji. V pogovoru z županom Robertom Smrdeljem sta poudarila pomen skupnega sodelovanja in povezovanja ter spregovorila 
o možnostih sodelovanja tako na gospodarskem kot kulturnem podrocju. 
Veleposlanik je obisk nadaljeval v Parku vojaške zgodovine Pivka, ki bo predvidoma v zacetku junija, v skupnem sodelovanju Obcine Pivka, Parka vojaške zgodovine 
Župan Robert Smrdelj ponovno izvoljen za predsednika Združenja obcin Slovenije 
Na skupšcini Združenja obcin Slovenije (ZOS) 24. marca so izvolili novo vodstvo za obdobje do leta 2026. Zaupnico za dobro opravljeno dosedanje delo in mandat za nadaljevanje je na celu ZOS z vecino glasov dobil dosedanji predsednik Robert Smrdelj. Ob izvolitvi se je zahvalil za izkazano zaupanjein zatrdil, da poslanstvo ZOS ostaja - biti glas manjših in šibkejših obcin ter zavzemanje za financno stabilnost obcin. 
Župani so na skupšcini razpravljali o izbranih perecih temah. Povprecnina za obcine je dolocena prenizko, so opozorili, zato obcinam primanjkuje denarja za investicije, in bili enotni v zahtevi vladi, naj pricne konkretne pogovore z reprezentativnimi združenji o dvigu povprecnine za leto 
kal oziroma lokev. Obcina Pivka in vodilni partner projekta ReNature, Javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija, si v projektu ReNature prizadevata obnoviti omenjeni kal, s cimer bosta prispevala k varstvu evropsko pomembnih vrst Nature 2000, varstvu dvoživk in širjenju njihovega življenjskega prostora. Za izvedbo obnovitvenih del je potrebno urediti lastništvo nepremicnine. 
Sprejet je bil tudi sklep o ukinitvi statusa javnega dobra lokalnega pomena na nepremicninah v katastrski obcini 2498 Narin, ki predstavljajo ostanke ceste po rekonstrukciji in so v naravi dvorišca. Status javnega dobra lokalnega pomena-odprto širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij OŠOEK Pivka, pa se ukine tudi pri nepremicnini 1384/10 k.o. Petelinje, kar je predpogoj za nadaljnje razpolaganje z nepremicnino. 
Vezano na nepremicnino 1384/10 k.o. Petelinje je Obcinski svet sprejel tudi Spremembe in dopolnitve Sklepa o dolocitvi javnih športnih objektov obcinskega pomena v obcini Pivka. Spremembe se nanašajo na obmocje »košarkarsko igrišce Pivka s pripadajocimi objekti«, in sicer se nepremicnina 1384/10 k.o. Petelinje izvzame iz statusa javnega športnega objekta, sklep pa se v tem delu novelira z novimi parcelnimi številkami. 
Obcina Pivka 


2023. Na podlagi uradnih podatkov ministrstva za finance in UMAR so na ZOS izracunali, da bi v letu 2023 morala povprecnina znašati 773,66 evrov. Skupšcina je vlado ponovno pozvala k ustanovitvi Strateškega sveta za lokalno samoupravo ter izrazila nasprotovanje napovedani reorganizaciji upravnih enot. 

AFC, foto: obcina Pivka 


Oblike pomoci najranljivejšim 
Obcina Pivka nudi svojim obcanom raznovrstne oblike pomoci, še posebej najranljivejšim skupinam. Obcane bi želeli spomniti, da lahko koristijo brezplacno cepljenje s tretjo dozo cepiva proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) za otroke in mladostnike, brezplacne prevoze za starejše od 65 let in sofinancirano storitev pomoci na domu. 



Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu 
S pricetkom pomladi se prebujajo tudi na prvi pogled nedolžni klopi, ki prenašajo virus KME. Okuženi klopi se nahajajo tudi tam, kjer se z otroci še posebej radi zadržujemo ob lepem vremenu, na vrtovih, v parkih… Ob tem želimo obcane spomniti, da Obcina Pivka sofinancira tretjo dozo 
cepiva in nadaljnja ponovitvena cepljenja proti KME za otroke in mladostnike s stalnim prebivališcem v obcini. Za cepljenje proti KME bo Obcina letos namenila 

4.000 evrov. 
Na spletni strani ZD Postojna pojasnjujejo, da je bilo z letom 2019 v Sloveniji v program cepljenja uvedeno cepljenje otrok proti KME, in sicer za otroke stare tri leta. V letu 2023 to velja za otroke rojene v letu 2020. Cepljenje za to skupino se opravi s tremi odmerki cepiva, ki so poravnani iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ). Tisti, ki so že prej „samoplacniško“ zaceli s cepljenjem, so lahko v breme OZZ cepljeni z naslednjimi tremi odmerki. 
Z letom 2019 je bilo v Slovenijiv program cepljenja uvedeno tudi cepljenje odraslih proti KME, in sicer za osebe stare 49 let, v letu 2023 to velja za osebe rojene v letu 1974. Cepljenje za to skupino se prav tako opravi s tremi odmerki cepiva, ki se placajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ), so zapisali na spletni strani ZD Postojna. Cepljenja izvajajo v ambulanti nujne medicinske pomoci. Cena cepiva je 30 evrov. 
Prevozi starejših in socialno šibkih Obcina Pivka nadaljuje z organizacijo prevozov za starejše skupaj z Zavodom Sopotniki,ki so v Pivki dejavni že od aprila 2018. Sopotniki, zavod za medgeneracijsko solidarnost, je nastal z namenom pomagati starostnikom pri vkljucevanju v aktivno družbeno življenje. Z medgeneracijskim sodelovanjem želijo prepreciti ali prekiniti izoliranost in osamljenost starejših prebivalcev iz predvsem manjših, odrocnejših krajev, ki zaradi oddaljenosti, odsotnosti avta ali slabih prometnih povezav skoraj ne zapušcajo doma, je pojasnil koordinator Tibor Pranjic. Prevozi so namenjeni starejšim od 65 let, letno jih opravijo 200. Obcina Pivka program sofinancira v višini 
29.574,38 evrov. 
»K sodelovanju v prostovoljski mreži Sopotnikov pa vabimo nove clane, mlajše upokojence ali študente. Ne pozabimo - s tem ko delimo, tudi sebe bogatimo. Svojo prijavnico lahko pošljete na tibor.pranjic@sopotniki.org ali pa poklicete na telefonsko številko 051/657-555,« vabijo med Sopotnike. Njihovo geslo je: »Clovek, cloveku sopotnik.« 


Pomoc na domu 
Pomoc na domu je socialnovarstvena storitev, ki je namenjena upravicencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, ce se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. 
Pri pomoci na domu gre za razlicne oblike organizirane prakticne pomoci in podpore, s katerimi se upravicencem vsaj za dolocen cas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu, v drugi družini ali drugi organizirani obliki. Storitev se prilagodi potrebam posameznega upravicenca in obsega pomoc pri temeljnih dnevnih opravilih, gospodinjsko pomoc in pomoc pri ohranjanju socialnih stikov, je pojasnila Jana Knafelc Strle, višja svetovalka za družbene dejavnosti in splošne zadeve na Obcini Pivka. 
Zakonodaja doloca, da se pomoc na domu financira iz proracuna obcine, in sicer najmanj v višini 50 odstotkov stroškov. V obcini Pivka znaša subvencija med 78 in 85 odstotki. 
Subvencija je razlicna glede na dan opravljanja storitve: 
-poln strošek za delavnik je 23,43 evrov, strošek za uporabnika je 4,95 evrov (subvencija obcine je 78,48 odstotkov) 
-poln strošek za delavnik je 32,79 evrov, strošek za uporabnika je 5,07 evrov (subvencija obcine je 84,54 odstotkov) 
-poln strošek za delavnik je 35,12 evrov, strošek za uporabnika je 5,19 evrov (subvencija obcine je 85,22 odstotkov). 
Za pomoc na domu so namenjena obcinska sredstva v višini 191.007,65 evrov. 
AFC 

Spoznajmo zaposlene v Zavodu za turizem 

Zavod za turizem Pivka upravlja s Centrom o velikih zvereh Dina, Ekomuzejem pivških presihajocih jezer in kinom ter Krpanovim domom. Kakšna je strategija razvoja posameznih enot in katere dejavnosti bodo v ospredju letošnjega leta? 
Center o velikih zvereh Dina ima pred seboj še precej izzivov. Veliko smo naredili glede promocije v šolah in drugih interesnih skupinah. Letos nas ucenci slovenskih šol redno obiskujejo, pa društva upokojencev, univerze za tretje življenjsko obdobje… Obiskovalci odhajajo navdušeni z novimi znanji. Aktualno dogajanje glede odstrela medveda, škodnih primerov, naselitve risa, vse to potrjuje, da je center o velikih zvereh nujno potreben. Izobraževanje je pomembno, vec kot bomo vedeli o zvereh, lažje bomo našli rešitve sobivanja. Hkrati pa bo center Dina v prihodnje, tudi prek novih projektov, utrjeval svojo vlogo strokovnega središca. 
Letos sta bili v centru nadgrajeni dve postaji, v prihodnjem letu pa s pomocjo projekta »Varna paša« nacrtujemo posodobitev naslednjih dveh. Postaje bodo interaktivne, zanimive in zabavne. Obiskovalci bodo na moderen nacin spoznali nacine zagotavljanja varne paše in izogibanja nevarnih srecanj. Želimo si še dodatne širitve centra, ker niso obdelane še vse teme, v centru imamo tudi premalo prostora za vecje skupine. Za sredstva bomo poskušali poskrbeti s pomocjo razlicnih evropskih projektov. 
Ekomuzej je trenutno v obnovi, konec septembra nas caka odprtje. Potem pa priprava vodnikov, šolskih programov in promocija. Šolske in ostale skupine bomo o novi ponudbi obvešcali že pred koncem šolskega leta. Del strokovnih vsebin, zunanjih dogodkov, degustacij in predstavitev bomo preselili v Ekomuzej in prostor pred njim. Odprtja se zelo veselimo. Turisticna muzejska ponudba Pivke bo spet popolna, za nas pa to pomeni delo na dveh lokacijah. 
V Kinu Pivka pripravljamo Poletje na platnu: serijo starih filmskih uspešnic s poletno noto. Vrteli jih bomo zunaj, v amfiteatru Krpanovega doma. V kombinaciji z nastopom lokalnih pevcev in gostinske ponudbe bo to zagotovo pet zabavnih poletnih vecerov. Za jesen pripravljamo ponovno otroški gledališki abonma, razmišljamo o filmskem mladinskem abonmaju z delavnicami in abonmaju za odrasle. Lahkotnejša filmska ponudba ostaja v soboto, med tednom pa bomo pivški filmski publiki ponudili bolj vsebinske kvalitetne filme. S pomocjo delavnic za razumevanje nastanka in pomena risank in filmov bi radi izobrazili bodoce filmske poznavalce in navdušence. 
Krpanov dom v celoti ostaja osrednji pivški kulturni prostor. Že sedaj sodelujemo pri pripravi vecine kulturnih dogodkov. S pomocjo zunanje strokovnjakinje išcemo drugacne, nove vsebine in oblike. Želimo, da bi tudi na tem podrocju v Pivki naredili korak naprej od standardnih, že velikokrat videnih vzorcev. Nacrtujemo oživitev galerije, ki se ji do zdaj nismo uspeli dovolj posvecati. Z ureditvijo amfiteatra in kletnih prostorov Krpanovega doma bi pridobili možnost za pripravo praznovanj obcanov razlicnih starosti, druženja, degustacije in zabave v stilu 80. let. Tudi za to investicijo išcemo dodatna sredstva. 
Letošnje poletje bomo popestrili z dopoldanskimi dogodivšcinami. Program že oblikujemo in k sodelovanju vabimo lokalna društva in skupine. Predstavili bomo teme varovanja okolja in naših razstavišc, poskrbeli pa tudi za vsakodnevno gibanje in zabavo. 
Vabimo in nagovarjamo vse generacije. Lani so bili vecinoma udeleženci otroci, letos se bomo dodatno posvetili starejšim. Mogoce bi jih ponudba dobre kave in sedežev v prijetni senci privabila k sodelovanju. Vsekakor se bomo potrudili za vse. 


V maju nacrtujemo Medeni teden. Pred Krpanovim domom bo razstavljen cebelarski tovornjak, na ogled bo razstava o opraševalcih, film Medena dežela. Sodelovali bodo pivški cebelarji s svojo ponudbo. 
Medeni teden in odprtje Ekomuzeja sta osrednja letošnja dogodka. Poleg prej omenjenih prireditev sodelujemo še pri pripravi obiskov pobratenihobcin, s Študijskim krožkom Kultura v turizmu pripravljamo zanimive pohode. Z društvom Modro nebo bomo iskali rešitve za turizem gibalno oviranih. Razvijamo cujece Medeno doživetje, zakljucujemo program DINAmicna Pivka, v katerem bodo obiskovalci spoznavali urbani del Pivke. Pripravljamo poletni program za tuje obiskovalce, želimo dodatne poletne športne dogodke. Nacrtujemo dogajanje v adventnem casu, za priseljence v Pivki sestavljamo program spoznavanja Pivke in njenih znacilnosti, razmišljamo o nacrtu ogleda Parske golobine z arheologinjo, sodelujemo pri iskanju rešitev obnove dvorca Ravne in njegovi promociji. Želimo biti vsaj majhen del dogajanja GO!2025 – Nove Gorice Evropske prestolnice kulture ter nadaljujemo s promocijo in predstavitvijo Žive, pivške cistilne naprave in razstave Radio skozi cas… 
Koliko zaposlenih je v ustanovi? 
Na zavodu smo trenutno zaposleni trije: strokovni sodelavec Tibor Pranjic skrbi za kino, športne in kulturne ustanove in dogodke, strategijo mladih, program Sopotnika. Helena Šneberger Mandelj je strokovna sodelavka, vodi in pripravlja šolske programe ogledov Dine, sodeluje z vrtci in šolo, skrbi za rezervacije, študente, nadgradnje in projekte Dine, strokovne vsebine glede velikih zveri. Je odlicna animatorka in interpretatorka. Glede na širok spekter dejavnosti se veckrat pošalita, da je poleg del, ki jih vkljucujeta opisa njunih delovnih mest pri nas vec tistih po navodilu nadrejenega. Sta odlicna sodelavca, polna idej, neumorna in ju je veckrat v razmišljanju in željah potrebno omejiti na nacin: »Previdno, ne bomo zmogli«. 
Dogajanje v zavodu je pestro in veseli smo, ko se na nas obrnejo ljudje, ki si želijo sprememb, imajo dobre ideje in so pripravljeni za njihovo uresnicitev tudi kaj narediti. Seveda pa je potrebno skrbeti za finance, razpored dela, iskanje virov financiranja, povezav, koordinacijo nalog, izobraževanja, predstavitve na pravih mestih. Pa organizacija, sodelovanje z drugimi, podobnimi ustanovami, Obcino, Parkom vojaške zgodovine, sosednjimi zavodi. To je delo direktorice in moja odgovornost. Erika Kovacic je zaposlena na Obcini, dejavna je zlasti pri prenovi Ekomuzeja in bo zagotovo osrednji akter njegovih dejavnostih tudi po odprtju. Že leta spremlja in spodbuja pivški turizem in skrbi za stike s ponudniki. 
Kakšen obisk ste beležili v letu 2022 po enotah? 
Lani smo v Krpanovem domu pripravili 111 filmskih predstav, v filmih je uživalo 1440 odraslih in 2349 otrok. Center Dina si je ogledalo 4055, Ekomuzej pa kljub zaprtju 1089 obiskovalcev. 
Kateri so najvecji izzivi pivškega turizma? 
V prihodnjih letih bo glede na smernice STO izziv vkljucevanje kulture in kulturne dedišcine v turizem. Teh elementov imamo na razpolago veliko in res lahko obogatijo obstojeco turisticno ponudbo. Kljucno je povezovanje: ponudnikov, vodnikov, vseh aktivnih na podrocju kulture. O prebivalcih Raven vemo vedno vec in pomembno je, da o tem obvešcamo širšo javnost, poudarjamo pomen dvorca v preteklosti in mu išcemo primerno mesto v prihodnosti. Izziv ostaja tudi skrb za okolje, izgled vasi. Naši obcani se morajo zavedati, da smo vsi turisticni delavci, vsi odgovorni za gostoljubje in dobro pocutje naših gostov. Turizem je gotovo naša priložnost, saj imamo cudovito naravo. Naša naloga je njeno ohranjanje in ustvarjanje dobrih turisticnih idej, s katerimi bomo znali svoje prednosti izkoristiti in jih primerno ponuditi. Želimo si obisk ozavešcenih gostov, ki bodo v celoti spoznali naša doživetja in ravnali odgovorno do okolja in nas. Ne glede na nacin, s katerim vstopajo v naš prostor: z avtom, avtodomom, kolesom, na invalidskem vozicku, peš ali na konju, bodo spoštovali pravila. Mi kot gostitelji pa njih. 
Všec mi je misel Johna F. Kennedyja: »Vedno sem 
mislil, da bi moral nekdo nekaj narediti, dokler nekega » dne nisem ugotovil, da sem ta nekdo jaz«. Zdi se mi 
odlicna popotnica v nove, še boljše in bolj živahne 
pivške case. 

Alenka Furlan Cadež 


znašala 4,2 odstotka, torej bi morala letos redna uskladitev znašati nekaj manj kot 9 odstotkov. Ob tem, da so upokojenci lani januarja dobili solidarnostni dodatek v višini med 300 in 130 evri in lani aprila še energetski dodatek. V casu Goloba pa so poleg prenizke redne uskladitve prejeli samo še draginjski dodatek novembra in decembra in to tako, da so tisti z najvišjimi pokojninami prejeli najvec, tisti z najnižjimi pa nekaj deset evrov. Golob tudi laže, ko trdi, da je šlo pri tem za izredno uskladitev pokojnin. Slovensko vlado vodi torej notoricni lažnivec, populist in manipulant. Golobu ne verjame nihce vec, samo še del tistih, ki so pred letom dni plesali. Pa še ti ne plešejo vec. 


Ob tem pa Golob pravi, da se oni ( torej vladajoci ) ukvarjajo s prihodnostjo, mi v Slovenski demokratski stranki pa s preteklostjo. In to je izjavil v dneh, ko je njegova ministrica slavila Cebine 1937! V Slovenski demokratski stranki spoštujemo temelje, na katerih je nastala ta država in na teh temeljih smo trikrat doslej, ko smo vodili vlado, dokazali, da delujemo za prihodnost. Sedanja koalicija osamosvojitve ne spoštuje, z ukinitvijo Muzeja slovenske osamosvojitve je tudi grobo pljunila na nastanek naše države in takratno plebiscitno odlocitev slovenskega naroda. Vladajoca politika in predsednica države odpirajo teme, ki narod delijo in ga unicujejo (evtanazija,…), namesto, da bi sprejemali odlocitve, ki narod povezujejo in omogocajo njegov razvoj. Koliko casa še bodo ljudje plesali tako, kot oni igrajo? 
V mesecu maju praznuje obcina Pivka. Cestitke vsem obcankam in obcanom ob obcinskem prazniku in iskrene cestitke vsem nagrajencem. 


Zvone Cernac, poslanec 
Minilo je leto dni od parlamentarnih volitev. Se še spomnite izjave Roberta Goloba na dan volilne zmage njegove stranke 24. aprila lani: »Danes ljudje plešejo. Jutri bomo zaceli trdo delati, da upravicimo to zaupanje.« Po letu dni, dan po interpelaciji zoper vlado, pa je dejal: »Ne bomo dajali vec nobenih javnih obljub, ampak bomo trdo delali«. Po letu dni je predsednik vlade skesano priznal, da so bile vse, kar je govoril ljudem pred volitvami, na dan volitev in po njih, samo prazne obljube. 
V zacetku letošnjega leta smo poslušali iz njegovih ust, da bo 2023 leto reform. Osem jih je naštel. Dva meseca za tem je lastno obljubo zanikal. Niti zdravstvene, ki naj bi bila prioriteta in na mizi do 1. aprila, nismo docakali. Reforma na podrocju zdravstva je za Golobovo koalicijo iz predala potegnjen zakon iz casov Šarceve vlade, ki prostovoljno zdravstveno zavarovanje preoblikuje v obvezno. Placevali bomo isto kot doslej. Obvezno. Pomeni 
80.000 ljudi vec bo placevalo. Državni zavarovalnici. Birokratsko in neucinkovito vodeni. Oblasti uslužni mediji pa so porocali o UKINITVI dodatnega prostovoljnega zavarovanja?! Ne samo to. Iz proracuna bodo letno dodali 200 milijonov evrov. Kako, ce so imele zavarovalnice doslej dobicke? To ni nobena reforma, saj se cakalne dobe, ki so se v letu dni golobizma povecale za 30 odstotkov, ne bodo nic skrajšale. 
Golob je na interpelaciji trdil, da se je košarica petnajstih osnovnih živil ( kruh, mleko, jajca, testenine,…) med septembrom in marcem pocenila za 25 odstotkov. Mu verjamete? 
Nadalje je trdil, da so se v casu njegove vlade pokojnine povišale najvec v zadnjih desetih letih. Ne drži. Ob 10,3 odstotni inflaciji je februarska uskladitev znašala 5,2 odstotka. Pred letom dni, v casu Janševe vlade, je ob 4,9 odstotni inflaciji 


Besede so izjemno mocno orodje. Sprožajo custva, spreminjajo tok misli, vplivajona ravnanje drugih ljudi. So pa lahko tudi mocno orožje. In lahko zelo hitro postanejo sovražni govor. 
Sovražni govor je izbor tistih besed, ki spodbuja nasilje, diskriminacijo ali sovraštvo do posameznikov ali skupin na podlagi njihovega izvora, vere, rase, spola, spolne usmerjenosti ali drugih, povsem osebnih, znacilnosti. Tak govor ni samo visoko neeticen, je celo nezakonit in lahko vodi do resnih posledic za posameznike in družbo. 
Žalostno dogajanje v Srbiji, ko sta dva mladenica izvedla strelska napada za kakršne smo mislili, da so "zgolj v domeni ZDA", nas opominja, da življenje v družbi, kjer so laži in besede sovraštva del vsakdana (tudi in predvsem v parlamentu), lahko postane izjemno nevarno. 
Zato me izjemno žalosti, da protesti, ki se zadnje tedne vrstijo po ljubljanskih ulicah, niso vec zgolj izražanje drugacnega mnenja, nezadovoljstva in iskanja boljših rešitev. Ampak demonstracija sovražnosti. Nagacen golob na palici? Ali poziv s konkretnimi zahtevami na transparentu ni vec dovolj? 
So protesti namenjeni izboljšanju stanja v družbi, boljšemu jutri? Ali zgolj promociji veckrat obsojenega Pavla Ruparja, ki si - vsem dokazanim podkupljivostim in sovražnostim navkljub - želi nazaj v nacionalno politiko? 
Na teh straneh sem že zapisal, da so protesti in izražanje nezadovoljstva pravica vsakogar. Zapisal sem tudi že, da spremembe terjajo cas. Ce jih "zaukažeš" cez noc, niso demokraticne. Mi pa smo pred enim letom zmagali na volitvah z zavezo, da bomo delovali drugace. Spoštovali pravno državo. Poslušali civilno družbo. Poslušamo upokojence. Uskladili smo pokojnine in še jih bomo. Poslušamo uporabnike zdravstvenih storitev. Omejili smo ceno dodatnega zavarovanja, ki ga bomo tudi ukinili. Urejamo nepregledno dogajanje v zdravstvu, da izbrani posamezniki ne bodo vec bogateli. Šele nato bo lahko sistem pošteno placal vse ostale. In odpravil zaostanke. Zimo smo preživeli s cenami energentov, ki jim nismo dovolili podivjati. Brezposelnosti je na rekordno nizki ravni. Policija ne vdira vec nasilno v življenja državljank in državljanov. 
Smo storili dovolj? Nismo. So razlogi za nezadovoljstvo? So. Kar pa ne pomeni, da so tudi razlogi za sovraštvo. 
Kako lahko preprecimo sovražni govor? Cisto vsak od nas lahko prispeva. Pozitivna in vkljucujoca, konstruktivna sporocila, ki poudarjajo spoštovanje in enakost, skupno dobro vseh. To je prvi korak. Kritika? Da, seveda. A spoštljiva. Pozorni moramo biti na izbiro besed, ki jih uporabljamo, izogibati se moramo stereotipom in spodbujati raznolikost. To je vse. 
Preprosto, kajne? 
Le ce se bomo zavedali svojih besed in dejanj, lahko ustvarimo boljšo družbo za vse. Družbo prihodnosti, ki je na preteklost ponosna, a se vanjo ne vraca. 
Ob obcinskem prazniku obcine Pivka vam spoštovane obcanke in obcani iskreno cestitam. 


Aleksander Prosen Kralj, poslanec 


Zmagovalca programa Biznis in PIP v Pivki sta Nejc Penko in Ajda Michelle Kreft 
V avli Krpanovega doma so 19.aprila izvedli drugega od treh zakljucnih dogodkov podjetniškega programa Biznis in PIP. Na dogodku, namenjenemu predstavitvi poslovnih idej in razglasitvi dveh zmagovalcev, je uvodoma spregovorila podžupanja Obcine Pivka, Majda Godina, ki je perspektivnim podjetnikom izrazila cestitke za pogum in napredek, ki so ga naredili v programu Biznis in PIP. 
Vlogo Mrežnega podjetniškega inkubatorja Perspektiva in podjetniškega programa je v svojem nagovoru poudarila njegova vodja, dr. Jana Nadoh Bergoc. Gre za sistematicno delo s podjetniki in spodbude, ki jih podpirajo tudi obcine in so pomembne za razvoj podjetništva v našem okolju. Vsi letošnji udeleženci programa, ki so ga uspeli tudi uspešno zakljuciti, potrjujejo, da so njihova prizadevanja na podrocju podjetništva resna in Mrežni podjetniški inkubator Perspektiva jim bo pri podjetniških korakih še naprej stal ob strani. 
Program so sooblikovali zmagovalci regijskega tekmovanja POPRI, ekipa EPC – Eco Phone Case iz OŠ Toneta Tomšica Knežak, Anita Urbancic, lanskoletna zmagovalka poziva Biznis in PIP v obcini Pivka, ter glasbenika, clana skupine Vit@vox. Osrednja pozornost je bila namenjena udeležencem letošnjega programa Biznis in PIP v Pivki. 

Svoje poslovne ideje so prisotnim predstavljali Aleksandra Kljun, Patricija Štembergar, Nejc Penko, Metka Škrlj Manojlovic in Ajda Michelle Kreft. 
Triclanska neodvisna komisija je za zmagovalca z naj perspektivno poslovno idejo izbrala Nejca Penka z idejo DogoVital, ki nudi najem invalidskih vozickov in rehabilitacijske opreme za pse. Z naj perspektivno turisticno idejo, ki spodbuja dostopnost invalidov, Turizem za vse, pa jih je prepricala Ajda Michelle Kraft. Vsak od njiju je s strani Obcine Pivka prejel financno spodbudo v višini 10.000 eurov. 
Ideje dokazujejo, da se podjetništvo lahko povezuje s številnimi panogami in to dela podrocje še bolj zanimivo. 
Ekipa Mrežnega podjetniškega inkubatorja Perspektiva 
in partnerji v programu zmagovalcema iskreno cestitamo in se veselimo sodelovanja tudi v prihodnje. 


Podjetniški inkubator Perspektiva. 



Poslovanje gospodarskih družb v primorsko notranjski regiji 
Družbe primorsko-notranjske regije so v letu 2022 poslovale uspešno. Leto so zakljucile z neto cistim dobickom v višini 90 milijonov 259 tisoc evrov. Rezultat je za 18 odstotkov višji v primerjavi z rezultati poslovanja družb, ki so predložile podatke iz letnih porocil za leto 2021, te so ugotovile neto cisti dobicek v višini 76,5 milijonov evrov. Rast dobicka je vecja kot na ravni Slovenije, kjer se je dobicek v povprecju zvišal za sedem odstotkov. 
Po podatkih Poslovnega registra Slovenije je bilo v letu 2022 na obmocju primorsko-notranjske regije 
novoustanovljenih 54 družb, izbrisanih pa 28 družb. Nad 6 družbami je bil med letom 2022 uveden insolvencni postopek (6 stecajev, nobene likvidacije ali prisilne poravnave). 
Na uspešnost poslovanja gospodarstva v primorsko­notranjski regiji so najbolj vplivale srednje družbe, ki so ustvarile 41 odstotkov vsega neto cistega dobicka regije. Pomemben vpliv so imele tudi majhne družbe, ki so ustvarile 28 odstotkov vsega dobicka in najvec neto dodane vrednosti ali 31 odstotkov, ter so zaposlovale skoraj tretjino vseh delavcev. Sledijo jim velike družbe, ki so ustvarile 20 odstotkov neto cistega dobicka. Najvec ciste izgube pa so pridelale srednje družbe, kar 44 odstotkov. Cisti dobicek nad 500.000 evrov je zabeležilo 34 družb, skupaj 68 milijonov evrov ali 67 odstotkov cistega dobicka družb. Cisto izgubo vecjo od 500.000 evrov sta ugotovili dve družbi, za skoraj 7 milijonov evrov, kar predstavlja 60 odstotkov ugotovljene ciste izgube družb v regiji in vpliva na manjšo rast skupnega dobicka regije. 
Družbe v primorsko-notranjski regiji so ob koncu 2022 izkazale 1 milijardo 459 milijonov evrov sredstev, to je 10 odstotkov vec kakor leto poprej. Premoženje družb se glede na dvig cen življenjskih potrebšcin (10,3 odstotkov) realno ni povecalo. Kapital, ki je najpomembnejši vir financiranja sredstev družb, je znašal 739 milijonov evrov, njegov delež v virih sredstev predstavlja vec kot polovico. Napram letu poprej se je še povecal, kakor tudi kratkorocne in dolgorocne obveznosti. Zaznati je za petino vec likvidnih sredstev. Ugotoviti je, da je gospodarstvo regije dolgorocno manj zadolženo kot republiško, delež dolgorocnih obveznosti v virih sredstev regije znaša le 15 odstotkov, slovensko povprecje pa 18 odstotkov. 
Družbe so v letu 2022 ustvarile milijardo 980 milijonov evrov prihodkov in izkazale milijardo 873 milijonov evrov odhodkov. Družbe regije so v primerjavi s slovenskim gospodarstvom še vedno nadpovprecno izvozno usmerjene, saj je bilo vec kot polovico cistih prihodkov od prodaje ustvarjenih na tujem trgu, medtem ko slovensko povprecje znaša 46 odstotkov. Najpomembnejši trg predstavljajo države Evropske unije, tu je bilo ustvarjenih 43 odstotkov vseh cistih prihodkov od prodaje, sledijo tretje države (okvirno 10 odstotkov). Najvec prihodkov in hkrati odhodkov (vec kot polovico vseh) so zabeležile družbe iz predelovalnih dejavnosti, z vidika obcin pa družbe iz obcine Postojna (29 odstotkov vseh). Skoraj 71 odstotkov ali 819 družb je poslovalo pozitivno. Ugotovile so 101 milijon evrov cistega dobicka, v primerjavi z letom 2021 se je povecal za 26 odstotkov. Najvec cistega dobicka oziroma 61 milijonov evrov ali 60 odstotkov vsega je bilo ustvarjenega pri družbah s podrocja predelovalnih dejavnosti. Podrobnejši pregled razkrije, da je bilo najvec cistega dobicka realizirano na podpodrocju obdelave in predelave lesa in proizvodnje izdelkov iz lesa, sledi podpodrocje proizvodnje kovinskih izdelkov ter podpodrocje proizvodnje izdelkov iz gume in plastike. 

Pomembnejši sta še podrocji trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, kjer je bilo skupaj doseženih 23 milijonov evrov cistega dobicka ali 23 odstotkov delež. 
Na drugi strani pa je 309 ali 27 odstotkov družb zabeležilo 11 milijonov evrov ciste izgube. Ta se je v primerjavi z letom prej povecala za kar 102 odstotkov. Najvec ali 55 odstotkov ciste izgube v letu 2022 je bilo ugotovljene na podrocju predelovalnih dejavnosti v znesku 6 milijonov evrov. Sledijo družbe s podrocij trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil ter informacijskih in komunikacijskih dejavnosti, s skupaj 3 milijoni evrov oziroma 27 odstotkov deležem. 32 družb v letu 2022 ni ugotovilo niti dobicka niti izgube, kar pomeni, da niso delovale. 
Na nivoju republiškega gospodarstva je bil ugotovljen neto cisti dobicek v znesku 6,1 milijarde evrov. V 
letu 2022 je vseh 12 statisticnih regij izkazalo neto cisti dobicek, izstopata osrednjeslovenska (2,5 milijarde evrov) in savinjska regija (656 milijonov evrov). Tako po številu družb kot po ustvarjeni neto dodani vrednosti in ugotovljenem neto cistem dobicku spada regija med manjše, uvršca se na predzadnje 11. mesto v republiškem gospodarstvu (predstavlja 1,7 odstotkov delež vseh družb, 1,4 odstotkov NDV in 1,5 odstotkov NCD na ravni države), vendar zaseda 6. mesto med regijami po rasti dobicka. 


Na ustvarjen neto cisti dobicek regije v letu 2022 so najbolj vplivale družbe v obcini Postojna, ki so ustvarile 31 milijonov evrov neto cistega dobicka. Sledijo družbe obcine Ilirska Bistrica, z 19 milijoni evrov. Družbe obcine Cerknica so pristale na 3. mestu in leto zakljucile s 17 milijoni evrov. Neto cisti dobicek so v letu 2022 beležile vse obcine. 
Tudi najvec dodane vrednosti je bilo ustvarjene v družbah obcine Postojna, 154 milijonov evrov. Med podrocji dejavnosti pa po ustvarjeni dodani vrednosti najbolj izstopa podrocje predelovalnih dejavnosti z 283 milijoni evrov. Skupaj je bilo v družbah regije ustvarjene za 453 milijonov evrov neto dodane vrednosti. Neto dodana 
vrednost na zaposlenega v regiji je znašala 50.845 evrov, na ravni države pa 55.688 evrov. 
Povprecna mesecna bruto placa na zaposlenega pri družbah v regiji se je v primerjavi z 2021 zvišala za 115 evrov, znašala je 1.799 evrov, ampak še vedno za 12 odstotkov zaostaja za republiškim povprecjem, ki je 



2.034 evrov. 
V preteklem letu se je povecalo število zaposlenih pri družbah v regiji za štiri odstotke, tako da so ob koncu leta 2022 družbe regije zaposlovale 8.915 delavcev. 
Larisa Benassi, vodja izpostave Ajpes v Postojni 
Cemaževi dnevi 2023 
V okviru letošnjih Cemaževih dnevov na Zelenem krasu so organizatorji RRA Zeleni kras, Društvo za gostinstvo in turizem Postojna in Pivka ter Visit Postojna (Zavod Znanje OE Turizem) izvedli vec aktivnosti. 
Cemaževi dnevi so se priceli z delavnico »Divja hrana za vsak dan«, ki jo je vodil Jože Podboj, velik poznavalec divje hrane in zelišc. Na osrednjem dogodku je deset gostinskih ponudnikov iz destinacije Zeleni kras pripravilo osem hodni meni z notami cemaža. Pri pripravi menija so gostinski ponudniki uporabili lokalne in sezonske sestavine ter sestavili izvrstne jedi, ki so postavile nov mejnik kulinaricne ponudbe Zelenega krasa. 
»Izredno me veseli, da smo lahko del zgodbe o uspehu ter da sodelujemo pri gradnji kulinaricne identitete destinacije Zeleni kras. Pri tem podpiramo gostinske ponudnike, da nadgrajujejo svoje znanje, razmišljajo glede uporabe lokalnih sestavin, se podajo v odkrivanje novih okusov in razvijajo nove produkte, ki so namenjeni vsem, ki išcejo kvalitetno hrano in prijetne okuse,« je povedal Dejan Iskra, vodja RDO Postojnska jama-Zeleni kras. 
1785 kilometrov do Crne gore 
Ekipa Tomos Pivka je uspešno izpeljala izlet od Pivke do Ulcinja v Crni Gori. Skupaj 1785 kilometrov dolgo potovanje je vecinoma potekalo brez zapletov. Vse tehnicne probleme smo uspešno reševali tekom poti. Tudi vreme nam je dobro služilo vecino casa, razen zadnje dva dni, ko nas je spremljalo deževje. Ob povratku so nas skupaj z našimi najbližjimi pricakali Kalani. Kalanom in našim družinam, posebej soprogam se zahvaljujemo za zelo lep sprejem in dobro postrežbo. Zahvaljujemo se tudi spremstvu ter vsem sponzorjem, ki so nam potovanje omogocili, med njimi tudi Obcini Pivka. 

Dejan Purkeljc 

Gostje kulinaricnega dogodka so med drugim okušali slano pito z žolco, fokaco z drožmi, oslovski jezik, sardele na šavor, cemaževo juho, raviole z albuminsko skuto z jurcki in cemažem, kvašene štruklje in zajcji ragu, vrat krškopoljca ter se posladkali z velikonocno interpretacijo potice. 
Med ponudniki so sodelovali tudi pivški gostinci, in sicer ponudnika Morski Konjicek in Gostilna Špelca. 
AFC, foto: Simon Avsec 


Zanimivost 


Novosti v Centru Dina 

V Centru o velikih zvereh Dina Pivka smo se konec marca razveselili nadgradnje treh interaktivnih postaj. 

Kaj storiti, ce srecate medvedko? 
Pomlad je cas, ko medvedke prihajajo iz brlogov, kjer so cez zimo kotile svoje mladicke. Malim medvedom je gozd cisto nov svet, od svoje mame pa se hitro zacnejo uciti vsega, kar bodo potrebovali v svojem življenju. To je obdobje, ko so mladicki še zelo pocasni. Posledicno medvedke potrebujejo veliko vec casa, da se z mladicki uspešno umaknejo. Hkrati pa je to cas, ko ljudje cedalje vec casa preživljamo v gozdu – v zacetku pomladi nabiramo cemaž, kasneje borovnice in druge gozdne plodove, v gozdu se rekreiramo, sprošcamo, igramo. Poskrbimo, da bomo v gozdu primerno glasni in tako pravocasno opozorili na svojo prisotnost. Naši kužki naj bodo na povodcih. 
Na novi postaji Kaj storiti, ce srecate medvedko? lahko preverite, ali bi znali pravilno odreagirati v primeru srecanja. Bi splezali na drevo, metali kamenje, kricali ali kaj drugega? Tudi napacni odgovori vam bodo podali uporabne informacije. 


Pašnik in visoka elektromreža 
Postaja Pašnik je z nadgradnjo postala interaktivna. S pomocjo posebnega zaboja se boste preizkusili v znanju prižiganja elektricne ograje. Kateri trije elementi so potrebni, da se vzpostavi tok v ograji? Kaj se zgodi, ce je ob elektromreži previsoka trava in kakša je vloga fotokamer? 
Varovanje z visokimi elektromrežami se je v Sloveniji in drugod po svetu izkazalo za izredno ucinkovito metodo. Uporablja se jih tako za ograjevanje pašnikov kot cebelnjakov. Njihova kljucna prednost je premicnost. Z uporabo tovrstnih ograj je sobivanje lažje, škode pa bistveno manj. 

Cebelnjak 
Že do sedaj pisana postaja Cebelnjak je z nadgradnjo postala še bolj zanimiva. Na premicnih panjskih koncnicah lahko izveste številne zanimive podatke o cebelah in medvedih, ali pa se malce poigrate in poišcete medvedje pare. 
Ker bo konec meseca maja posvecen cebelam in drugim opraševalcem ter prikazovanju dobrih praks sobivanja, je tokratna trditev o velikih zvereh povezana prav s tem. 




Drži ali ne drži: Medved cebelnjake napada samo zaradi medu. 
Trditev ne drži – za medveda je znotraj cebeljega panja vir hrane tako zalega (jajceca, licinke) kot tudi zaloga (med). 
Vsake toliko casa, na obmocjih, kjer je prisoten medved, le ta vir hrane poišce tudi znotraj cebeljih panjev. Rjavi medved se prehranjuje z zelo raznoliko hrano. Izbira tisto, ki mu je najlaže dosegljiva. Žuželcje zalege spadajo med najbolj hranljiv in bogat vir energije, zato so tudi priljubljena hrana medvedov. In prav v tem tici razlog, zakaj so cebelji panji tarca napadov medvedov. Cebelarji pa lahko panje preprosto in ucinkovito zašcitijo, na kar kažejo tudi rezultati sodelovanja med številnimi cebelarji z razlicnih koncev Slovenije in sodelavci projekta LIFE DINALP BEAR (Vir: Cebelarski vestnik in portal Varna paša). 


Vabljeni na Medeni teden v Pivki 
Center o velikih zvereh Dina Pivka in Cebelarsko društvo Pivka vabimo na Medeni teden v Pivki, ki bo potekal med 
22. in 28. majem 2023. V tem tednu bo v Pivki gostoval cebelarski paviljon CZS – paviljon Medena zgodba. Za obiskovalce smo pripravili širok nabor strokovnih in poljudnih dogodkov za vse starosti – družinske delavnice in oglede, dokumentarni film in risanko, strokovna vodenja in degustacije medenih izdelkov. 
Organizacija Medenega tedna v Pivki je rezultat odlicnega sodelovanja med CD Pivka in Zavodom za turizem Pivka, pod okriljem katerega deluje naš center. Tu na zanimiv in tehnološko napreden nacin podajamo informacij o pomenu ohranjanja medveda, volka in risa, njihovi biologiji ter ekosistemski vlogi. Pomemben poudarek dajemo na razbijanju stereotipov o velikih zvereh, predstavitvi izzivov sobivanja, in primerov dobrih praks. Kljucen vidik sobivanje je namrec zmanjševanje konfliktov. 
Zavedamo se, da je sobivanje z velikimi zvermi lahko velik izziv. Obcina Pivka je v širšem slovenskem prostoru prepoznana kot primer dobre prakse, zahvaljujoc številnim ukrepom, projektom in ljudem, za katere je uspešno sobivanje del vsakdana. 
Med primeri dobre prakse je tudi cebelarska dejavnosti, ki je v na Pivškem možno zastopana in se pogosto vkljucuje v ponudbo za domacine in turiste. CD Pivka šteje preko 90 clanov, mnogo od njih cebelari na ekološki nacin. 
V sodelovanju s kustosinjo Mojco Grmek iz galerije Hiša kulture v Pivki bo v Krpanovem domu gostovala razstava Polonce Lovšin Bodi Cebela / Be a bee. 
Umetnica in arhitektka Polonca Lovšin na razstavi predstavlja serijo prototipov za rocno opraševanje rastlin, skupaj z videi, ki prikazujejo njihovo uporabo. Prototipe je izdelala s pomocjo reciklaže in predelave vsakdanjih predmetov, v videih pa poudarila kolektivno delovanje; vse to so po njenem mnenju kljucne komponente delovanja cloveka za preživetje v prihodnosti. 
Razstava Bodi cebela / Be a bee in delavnice bodo potekale v okviru projekta ReNature EEA, ki ga sofinancirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška s sredstvi Financnega mehanizma EGP 2014-2021 in pripadajoca slovenska udeležba. 
V veliko zadovoljstvo nam je, da vas lahko povabimo na za nas vecji dogodek letošnjega leta – vabljeni, da nas obišcete. 


V casu med 23. in 26. majem bosta center Dina, paviljon in razstava na ogled med 10. in 15. uro. Konec tedna, 27. in 28. maja, pa med 10. in 17. uro. Letos smo se prvic pridružili tudi vseslovenski akciji Poletna muzejska noc, 
17. junija med 18. in 24. uro. Za vas smo pripravili številne zanimive dogodke: javno vodenje po Centru Dina Pivka, ob 18. uri, filmska predstava, ob 19. uri, nocni sprehod z lovcem, druženje ob ognjišcu in pripovedovanje zgodb, ob 
21. uri. 
Vsi dogodki so brezplacni. Vabljeni! 
Helena Šneberger Mandelj, fotografije arhiv centra Dina 


Izlet v partnersko mesto Tivat 
Skupina dvaindvajsetih »turistov«, vecinoma iz obcine Pivka, pa tudi bližnje okolice, je bila od 4. do 8. maja na popotovanju po Crni gori z izhodišcem v Boki Kotorski oziroma mestu Tivat. »Nepozaben« izlet je izpeljala tamkajšnja Turisticna agencija Magut Trevel, Zavod za turizem Pivka in prijatelji iz Tivata, udeleženci pa so si ogledali številne turisticne znamenitosti in še poglobili dobre odnose s partnerskim mestom Tivat, kjer obljubljajo, da bodo obisk kmalu vrnili. 


B.F. 
Najdbe izplavljenih cloveških ribic 
Cloveško ribico ali proteus (Proteus anguinus), ki je zavarovana živalska vrsta, obcasno izplavijo na površje visoke vode, kar potrjujejo tudi najdbe teh živali na Zgornji Pivki. Tudi sama sem jih v preteklih letih po nakljucju našla med opazovanjem Pivških presihajocih jezer in nekaterih izvirov Pivke. O njih sem porocala Gregorju Aljancicu iz Jamskega laboratorija Tular v Kranju. Pregledal je njihovo zdravstveno stanje. Štiri od najdenih živali smo rešili: izpustil jih je v Matijevo jamo na Palškem jezeru in jih tako vrnil nazaj v maticno populacijo. Na suhem cloveške ribice kmalu poginejo ali pa jih pojedo plenilci, predvsem ribe in vodne ptice. Aljancic poziva, da najdbo cloveške ribice izven jam takoj sporocimo na telefonsko številko 031 804 163 (SOS Proteus). Živali se dotikamo le izjemoma, s cistimi rokavicami. Ce je na suhem, jo cim prej prestavimo v cisto posodo, napolnjeno z vodo iz okolice. 
Najvec cloveških ribic sem našla v Kljunovem ribniku in izvirih ob njem. Na Kalskem jezeru sem cloveški ribici našla 



Izplavljena cloveška ribica ob vrtini v Kljunovem ribniku, foto: Tina Kirn 
na majhnem izviru. Na izviru Pivke v Zagorju sem naletela na cloveško ribico med kamni pred podhodom, ki vodi v jašek na izviru. Cloveško ribico sem opazila tudi v Klenski Pivki pri izviru Mišnik, ko se je premikala v kotanjici na dnu zalite struge. Na Petelinjskem jezeru pa sem cloveško ribico našla v skoraj presahli estaveli. Njeno reševanje, ki je bilo tudi objavljeno v majski številki Pivškega lista iz leta 2014, je Jamski laboratorij Tular izvedel v sodelovanju z Ekomuzejem Pivških presihajocih jezer. 

Tina Kirn 
Obnova suhih kraških travnikov in kalov 
V okviru projekta ReNature, ki ga sofinancirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška s sredstvi Financnega mehanizma EGP2014-2021 in pripadajoca slovenska udeležba, v vrednosti 1.196.385 evrov, smo izvedli vrsto aktivnosti, ki so nanizane v nadaljevanju. 
V zimskih mesecih jeObcina Pivkaocistila manjši del lesne zarasti pri dvorcu Ravne. Skupaj z vodstvom obcine smo si ogledali ocišceno obmocje in skovali nacrte za naprej. Vecji del obnove suhih kraških travnikov pa bomo izvedli v Narinu, kjer bomo zaceli z odstranjevanjem lesne zarasti pozno poleti oziroma jeseni, ko se bodo lahko mladici ptic in divjadi varno umaknili. 
Projektni partner Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, je že ocistila 39 hektarjev zarašcajocih površin na Vremšcici, vodilni partner Park Škocjanske jame pa je zacel z obnovo velbanega studenca in osem kalov, od tega so kar štirje v obcini Pivka. Obnovili bodo kal v Gornji Košani, na Bujah, Suhorju in kal »Luža« v Narinu. 


Turizem in narava 

Aktivnosti v projektu PIVKA.KRAS. PRESIHA 
Zgodaj spomladi, še preden so se netopirji vrnili iz jamskih zavetišc v cerkvene zvonike in na podstrešja, so v projektu PIVKA.KRAS.PRESIHA ocistili njihova poletna zatocišca in uredili line ali preletne odprtine. V projektu so bili ocišceni zvoniki v devetih cerkvah na obmocju parka. Ureditve preletnih odprtin pa so bile izvedene na cerkvah Selcah, Slovenski vasi, Gradcu in Šilentabru. Poleg izvedenih aktivnosti so projektni sodelavci veseli in hvaležni za vzpostavljeno dobro sodelovanje s kljucarji, župniki in predstavniki vasi. Pomladni cas je bil primeren posvetili novim spremembam, ki jih uvaja Skupna 
tudi za vzpostavitev dveh novih kalov na pašnikih. V kmetijska politika. Že drugo leto zapored smo skupaj s 
projektu tako širijo mrežo vodnih teles za dvoživke in kmetijsko svetovalno službo izvedli info dneve za kmete vzpostavljajo dodatna napajališca za pašno živino. Za oba z obmocja krajinskega parka. Kmetovalcem so predstavili kala bosta skrbela kmetovalca, ki jima vzdrževanje lokev novosti novega programskega obdobja in svetovali o ali kalov ni tuje. S širjenjem mreže vodnih teles ne skrbimo možnostih vpisa ukrepov na obmocju krajinskega parka. le za ohranjanje življenjskega prostora dvoživk, ampak Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska tudi blažimo posledice podnebnih sprememb, kot sta suša unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. in vrocinski valovi. V projektu so aprila veliko pozornosti 
Eva Šabec Korbar 


Kako se pretakajo vode v pivškem podzemlju? 
Ob svetovnem dnevu voda so v Krajinskem parku Pivška presihajoca jezera in Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Krpanovem domu v Pivki izvedli predavanje »Kako se pretakajo vode v pivškem podzemlju?« Iz vodnega vira Malni se oskrbuje 21.000 prebivalcev pivške in postojnske obcine. Njegovo kakovost ogrožajo razlicne clovekove dejavnosti: kmetijstvo, prometnice, neprecišcene komunalne odplake, vojaška dejavnost … Razumevanje delovanja celotnega hidrološkega sistema je zato izjemnega pomena tako z vidika oskrbe z vodo kot z vidika varovanja in razumevanja kraške naravne dedišcine. Na dobro obiskanem dogodku je raziskovalec z Inštituta dr. Cyril Mayaud predstavil dosedanje rezultate raziskave, ki jo financirata obcini Pivka in Postojna prek Javnega podjetja Kovod, glavni financer pa je Agencija za raziskovalno dejavnost Republike 
Slovenije. 
Raziskovalci Inštituta skušajo s hidrogeološkimi raziskavami v Zgornji Pivški kotlini izboljšati poznavanje kraškega vodonosnika, ki napaja reko Pivko, in njegove povezave z vodonosnikom Javorniki. Namestili so mrežo avtomatskih postaj, ki beležijo nivo vode, elektricno prevodnost in temperaturo vode. Zbrani podatki bodo omogocili izdelavo hidrološkega modela regije, hkrati pa je mogoce opisati hidrološki režim in vodno bilanco treh presihajocih jezer. Poglobljeno razumevanje dogajanja bo omogocilo boljšo oceno ogroženosti in možnosti zašcite vodnega vira Malni.  
Pri delu so se raziskovalci osredotocili na dve obmocji 
Prvo je Skrivnostno jezero v Planinski jami, kamor se stekajo vode iz Cerkniškega polja, Rakovega Škocjana in Javornikov ter od tam odtekajo v izvire v Malnih in v Planinsko jamo. V jezero in dotocni sifon so namestili merilnike vodnih nivojev in drugih parametrov vode ter merilnik smeri in hitrosti vodnega toka. Dosedanje meritve so pokazale izjemno zanimivo dinamiko stekanja in raztekanja vode. Mrežo samodejnih merilnikov nivoja in nekaterih fizikalno kemicnih lastnosti vode so vzpostavili tudi v vodnih jamah in vrtinah na robu Pivške doline ter v nekaterih Pivških jezerih. Preucujejo stik regionalnega vodonosnika Javornikov s Pivško dolino, umešcenost izbranih jam v regionalni tok ter možnost vzpostavitve rezervnega vodnega vira v eni od jam. V prvih dveh letih so opravili vecino terenskega dela, v zadnjem letu projekta pa izvajajo analizo in interpretacijo meritev, pojasnjujejo v Inštitutu. Predavanje je med udeleženci vzpodbudilo živahno razpravo, v kateri so sodelovali znani strokovnjaki iz vrst naravovarstvenikov in druge zainteresirane javnosti. Z zanimanjem je predavanju prisluhnila tudi upokojena slovenska raziskovalka dr. Janja Kogovšek, ki je pohvalila delo svojih kolegov, da so raziskovali na širokem obmocju na številnih tockah, da lahko socasno primerjajo, kako vplivajo padavine na razlicne izvire, obenem pa je opozorila na vpliv podnebnih sprememb ter drugih znanih dejavnikov, ki lahko vplivajo na kakovost vodnega vira Malni. Kot je poudarila, bi morali na ozemlju celotne države preveriti vire pitne vode in ta obmocja zašcititi ne le za nas in naše otroke, ampak tudi za prihodnje rodove, tista, ki so že degradirana, pa nameniti dejavnostim, pri katerih prihaja do onesnaževanja. 


Alenka Furlan Cadež 


V Parku vojaške zgodovine razkrili Enigmo 
V Parku vojaške zgodovine so aprila s krajšo slovesnostjo odprli novo muzejsko razstavo Enigma 
– skrivnostno zakulisje vojne, ki predstavlja prvo celovito obdelavo te pomembne zgodovinske teme pri 
nas.  
Verjetno nobena naprava, povezana z drugo svetovno vojno, skoraj 80 let po njenem koncu, ne razburja domišljije v tolikšni meri kot nemški šifrirni stroj Enigma. O njej so napisane brezštevilne knjige, strokovni in poljudni clanki, posnetihje kopica filmov. Nemška vojska je Enigmo cuvala v veliki tajnosti, saj je predstavljala pomembno orodje za izvajanje strategije bliskovite vojne. Nemški kriptologi so verjeli, da ne obstaja niti teoreticna možnost za dekodiranje njene šifre. Z druge strani pa je bila ena od najvecjih skrivnosti na zavezniški strani dejstvo, da so razbili šifro Enigme in tako dekodirali vecino nemških sporocil. Šlo je za enega najpomembnejših dosežkov v drugi svetovni vojni. Ašlo je za tiho zmago, zavito v strogo tajnost, ki je bila šele v zadnjem casu predstavljena širši javnosti.      
Enigma se je v drugi svetovni vojni pojavljala vsepovsod, kamor so dospele nemške vojaške enote, ladje ali podmornice. Ker so nemški vojaki v skladu z ukazi storili vse, da Enigma ne bi prišla v sovražnikove roke, je ohranjenih Enigem relativno malo, še redkejše pa so tiste modela M4, ki ga je uporabljala Kriegsmarine. Apo spletu srecnih nakljucij se je leta 2021 ena znašla v zbirki Parka vojaške zgodovine. 
Gre za Enigmo z nemškega minolovca R 15, ki je bil v noci s 16. na 17. april 1945 potopljen ob istrski obali. Kot lahek minolovec razreda R 1 nemške Kriegsmarine je bil splovljen leta 1934 v Travemündu ob Severnem morju. Leta 1942, v polnem razmahu vojne vihre, je bil v sestavi 
6. flotiljepo celinskih vodnih poteh in kopnem s Severnega morja premešcen v Sredozemlje, kjer je najprej deloval ob afriški obali. V januarju 1944 je bil prek kopnega in po reki Pad iz Genove prestavljen v Jadran, kjer je aktivno deloval do usodne noci, ko ga je potopil torpedo britanskega torpednega colna. 
S potopitvijo minolovca R 15 je za štiri desetletja ostala v morskih globinah skrita tudi njegova šifrirna naprava, vse dokler je ni v 80. letih na površje potegnil izkušeni potapljac Zvone Kralj. Leta 2020 jo je predal mlajšemu potapljaškemu kolegu Danijelu Germeku, ki jo je izrocil Parku vojaške zgodovine.   
Park je v podvodni najdbi prepoznal izjemen zgodovinski pomen, saj se je izkazalo, da gre za enega redkih ohranjenih primerkov kompleksnejše mornariške verzije Enigme M4. Socasno z zahtevnim konservatorskim postopkom, ki ga je izvedel konservator Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije Aleš Jelincic ob pomoci strokovnjakov iz Mednarodnega centra za podvodno arheologijo v Zadru in Narodnega muzeja Slovenije, so tako stekle tudi priprave na njeno muzejsko obdelavo.  


Razstava Enigma – skrivnostno zakulisje vojne, ki sta jo pripravila mag. Janko Boštjancic in dr. Andrej Gaspari, ob razstavljeni Enigmi M4 z minolovca R 15 razkriva zapletene mehanizme delovanja Enigminega šifrirnega kolesja ter znotraj širšega zgodovinskega konteksta osvetljuje vlogo Enigme in vpliv razkritja njene šifre na potek druge svetovne vojne. Muzejsko prezentacijo Enigme dopolnjuje niz najdb z razbitine R 15 in vec drugih dragocenih predmetov. Pomemben prispevek k razstavi je z orisom poteka druge svetovne vojne na Jadranu doprinesel tudi znan hrvaški raziskovalec vojnega dogajanja na Jadranu Danijel Frka. Muzejsko postavitev sta z velikim obcutkom za dovršeno vizualno podobo zasnovala in oblikovala Barbara Sirk ter Žiga Okorn iz podjetja Uvid.si.  
Razstavo je za javnost odprl nacelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Robert Glavaš. V kratkem nagovoru je avtorjema izrazil vse pohvale za uspešno muzejsko interpretacijo tako pomembnega vojaškozgodovinskega eksponata. Krstno vodenje po razstavi sta za castne goste izpeljala njena avtorja mag. Janko Boštjancic in dr. Andrej Gaspari, pri cemer sta posebej izpostavila kljucne vsebinske poudarke ter potek njene priprave.  


»Trio kraških znamenitosti« potrdil dobro sodelovanje 
Ob obletnici osnovanja partnerstva so se Park Škocjanske jame, Kobilarna Lipica in Park vojaške zgodovine, kot gostitelj dogodka 25. aprila, s slovesnim podpisom obnovljenega sporazuma o sodelovanju za leto 2023 zavezali k še tesnejšemu povezovanju v bodoce. Ob tej priložnosti je v Parku vojaške zgodovine potekala tudi novinarska konferenca, na kateri so direktor Parka Škocjanske jame g. Stojan Šcuka, direktorica Holdinga Kobilarna Lipica mag. Tatjana Vošinek Pucer in direktor Parka vojaške zgodovine Pivka mag. Janko Boštjancic predstavili poslovanje v lanskem letu, dosedanje sodelovanje ter nacrte za okrepitev partnerstva v prihodnje. 
Povezovanje pod skupno znamko »Trio kraških znamenitosti« je v zadnjih sedmih letih s skupnimi promocijskimi aktivnostmi doprineslo k vecji prepoznavnosti vseh treh ponudnikov, okrepilo turisticne tokove na ta konec Slovenije in s tem ugodno vplivalo na njihovo obiskanost. Obiskovalci z nakupom vstopnice pri enem ponudniku pridobijo kupone za 25-odstotni popust, ki jih lahko v treh mesecih unovcijo na preostalih dveh tockah. 
Dogodka se je kot castni gost udeležil državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež ter v kratkem nagovoru udeležencem 


Sedem let trdnega partnerstva 

predstavil priložnosti in nove izzive slovenskega turizma. Nova strategija slovenskega turizma po njegovih besedah predvideva dvig ravni turisticne ponudbe, pri cemer predstavlja Kras s svojimi biseri – Kobilarno Lipica, Parkom Škocjanske jame in Parkom vojaške zgodovine –izjemen potencial. Razvoj znamke Trio kraških znamenitosti je pohvalil tudi župan Obcine Pivka Robert Smrdelj. 
PVZ 
Park obiskali Junaki 
3. nadstropja 
Park vojaške zgodovine se je 22. aprila odel v simbol zlate pentlje v podporo otrokom, ki se borijo z rakom. Tega dne je na obisku gostil Društvo Junakov 3. nadstropja, v katerem so združene družine z otroci, zdravljenimi na hemato-onkološkem oddelku Pediatricne klinike. 
Mlade Junake in njihove bratce, sestrice ter starše je v muzejskem kompleksu uvodoma pozdravil Martin Krpan in jim v zanimivi pripovedi slikovito predstavil pivške kraje ter svojo literarno zgodbo. Ob pricetku programa sta udeležencem dobrodošlico izrazila direktor Janko Boštjancic in direktorica obcinske uprave Obcine Pivka Mihaela Smrdel. 
Po okrepcilu in sladkem presenecenju se je skupina podala na raziskovanje muzejskih zbirk ter razstav. Muzejski paviljoni so zaživeli v duhu pristnega otroškega navdušenja in vedoželjnosti mladih nadobudnežev, ki so z zanimanjem prisluhnili razlagi muzejskih vodnikov. Prav posebno doživetje je za skupino skoraj 200 udeležencev predstavljal obisk notranjosti podmornice, v kateri so se seznanili s težkimi pogoji življenja in dela podmornicarjev pod morsko gladino. Živahno je bilo tudi ob podmornici, kjer so bile organizirane tematske otroške delavnice, na katerih so si otroci izdelali periskop kot spominek na prijeten dan v Parku vojaške zgodovine. Med cakanjem na obisk podmornice so nastale tudi kreativne pobarvanke, ki so bile tega dne razstavljene na novi muzejski razstavi – Razstavi pobarvank. 


Skupina je obisk Parka vojaške zgodovine sklenila s pozitivnimi vtisi in iskreno zahvalo organizatorjem za zagotovitev tako doživetega dneva za mlade Junake. Park vojaške zgodovine se ob tem iskreno zahvaljuje sodelavki Marti Penko za vsa trud in koordinacijo, Obcini Pivka za podporo in vsem prostovoljcem, ki so pomagali pri izvedbi dogodka. 
PVZ 


S Podmornicarskim vikendom v novo turisticno sezono 
V Parku vojaške zgodovine sta sobota in nedelja sredi aprila minili v znamenju Podmornicarskega vikenda, s katerim je bila tik pred pricetkom glavne turisticne sezone obeležena 12. obletnica prihoda podmornice P-913 Zeta iz Crne gore. Dogodek poteka v tesnem sodelovanju s številnimi nekdanjimi slovenskimi podmornicarji iz Društva za ohranjanje podmorniške tradicije Podmornicar, ki si prizadevajo s svojim delovanjem ohranjati zavest o dolgi in bogati zgodovini podmornicarstvaob vzhodni jadranski obali ter pomembni vlogi slovenskih podmornicarjev. 
Na ogled je bilo podvodno diverzantsko plovilo R-2 v lasti Vojaškega muzeja Slovenske vojske, ki je v dneh dogodka dragoceno dopolnilo zbirko podmornicarske vojaškozgodovinske in tehnicne dedišcine. Muzejski prikaz je ob tej priložnosti obogatila še obcasna razstava diverzantske opreme, ki jo je Parku vojaške zgodovine velikodušno podaril nekdanji vojaški potapljac Stane 
Obisk tujih vojaških atašejev 
Park vojaške zgodovine je 29. marca gostil redno letno srecanje tujih vojaških atašejev, akreditiranih v Sloveniji. Dvanajst tujih atašejev je Park obiskalo v spremstvu gostiteljev z Ministrstva za obrambo Republike Slovenije in predstavnikov Grozda obrambne industrije Slovenije (GOIS). Delegacija se je seznanila s ponudbo slovenskih podjetij, ki delujejo na podrocju obrambe, varnosti in zašcite. 
Srecanje je bilo namenjeno vzpostavljanju stikov, ki se bodo v bodoce lahko razvili v potencialna sodelovanja in pomenili nove priložnosti za slovenska podjetja. Srecanje so sklenili z ogledom muzejskih zbirk in razstav Parka. Ob zakljucku so Parku vojaške zgodovine izrazili vse pohvale za uspešno delo na podrocju muzejske interpretacije vojaško zgodovinske in tehnicne dedišcine. 
PVZ 
Park s predavanjem o lipicancih gostoval v vec muzejih 
Park vojaške zgodovine je v sodelovanju z Društvom Kolut pripravil serijo gostujocih tematskih vecerov, katerih rdeca nit je bila predstavitev zgodbe plemenitih lipicancev širši javnosti in njihova kontekstualna umestitev v vojaškozgodovinsko obravnavo Parka vojaške zgodovine. 
Sezona gostovanj se je zacela sredi marca v Gorenjskem muzeju, kjer je direktor Parka mag. Janko Boštjancic v predavanju z naslovom »Lipicanci – žive legende« zbranim predstavil zgodovino lipicancev, zlasti v povezavi z vojaško zgodovino našega prostora. Poseben poudarek je bil dan selitvam lipiške crede, ki je bila ob vojaški nevarnosti Mesec iz Škofje Loke. Dogodek so popestrila raznolika muzejska vodenja, tematske otroške delavnice in filmske projekcije, predstavili pa so se tudi pripadniki 430. diviziona Slovenske vojske, Notranjski muzej Postojna, Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran in Oddelek za pridobivanje kadrov iz Postojne. 


PVZ 


veckrat preseljena na varnejšo lokacijo. Predavanju je sledila projekcija filma Društva Kolut »Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice«. V najnovejšem zgodovinskem dokumentarcu je na velikem platnu upodobljena zgodba o legendarnem reševanju lipicancev, potem ko so ob koncu druge svetovne vojne ostali ujeti v ceškem mestu Hostoun, kjer jim je pretila nevarnost, da jih zajame Rdeca armada. Ameriška vojska pod vodstvom generala Pattona se je odlocila za drzno vojaško reševalno akcijo in z »Operacijo Kavboj« konje rešila na Zahod. Podoben dogodek je sledil v Notranjskem muzeju Postojna in Filmskem gledališcu Idrija. 
PVZ 


Predstavitev novega Fordovega Ranger Raptorja 
Med 22. in 25. marcem je v Parku vojaške zgodovine potekala slovenska predstavitev novega Fordovega vozila Ranger Raptor. 
Povabljeni na dogodek so si pod nadzorom vrhunskega inštruktorja Janeza Marolta in sodelavcev podjetja Ford na poligonu ogledali dinamicne predstavitvene vožnje, v katerih so se potrdile osupljive tehnicne zmogljivosti novega poltovornjaka. Nad prikazom so bili navdušeni tudi številni priznani avtomobilski novinarji, ki so se udeležili novinarske konference ob lansiranju novega Ranger Raptorja. Štiridnevni dogodek se je zakljucil s predstavitvijo clanom AMZS-ja. 


Spominska slovesnost ob obletnici padca letala Spitfire MH980 pri Suhorju       
Park vojaške zgodovine je v sodelovanju z britanskim veleposlaništvom 7. maja organiziral spominsko slovesnost ob obletnici padca letala Spitfire MH980 pri vasi Suhorje v Brkinih in smrti pilota letala narednika Edmunda Ramsbothama iz 249. eskadrilje britanskih kraljevih letalskih sil. Slovesnosti so se udeležili minister za obrambo Marjan Šarec in veleposlanica Združenega kraljestva v Sloveniji Nj. Eksc. Tiffany Sadler, ki sta k spomeniku padlemu pilotu položila venca, ter nekdanji britanski veleposlanik David Lloyd. 
Minister za obrambo Marjan Šarec je izpostavil, da se s spominsko slovesnostjo ob obletnici sestrelitve letala in tragicne smrti mladega narednika spominjamo tudi vseh drugih mladih junakov iz naše zgodovine, ki so za to, da lahko mi živimo v miru, dali najvec, kar so lahko 
– svoje življenje. Izjemno simbolno vlogo spomenika je v slovesnem nagovoru izpostavila tudi veleposlanica Združenega kraljestva v Republiki Sloveniji Nj. Eksc. Tiffany Sadler. Spominsko obeležje na kraju, kjer je med vojno ugasnilo mlado življenje, predstavlja po njenih besedah tudi pomnik slovensko-britanskemu zavezništvu v skupnem bojuza svobodo, za katero danes, skoraj 80 let po koncu druge svetovne vojne, na drugem koncu Evrope ponovno umirajo mladi in nedolžni ljudje. 


Direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjancic je v svojem pozdravnem nagovoru izpostavil, da so na spomenik, ki ga je Park postavil pred dvema letoma, zapisali, da je mladi narednik Ramsbotham umrl za svobodno Evropo. »Nismo se zavedali, da bo ta napis dobil cez eno leto z izbruhom vojne v Ukrajini poseben pomen, posebno sporocilnost, spomenik je presegel nalogo oznacevanja kraja strmoglavljenja enega od britanskih letal na Slovenskem med drugo svetovno vojno, ampak je postal simbol evropskih vrednot in borbe za njihovo obrambo.« 
PVZ 


Turizem in narava 

Pivcankam in Pivcanom je mar za svoje okolje! 
V marcu je v organizaciji Obcine Pivka ter vaških in trške skupnosti potekala tradicionalna cistilna akcija "Ocistimo Pivko". Akciji so se pridružili številni obcanke in obcani iz vecine vaških in Trške skupnosti. 
"Zahvaljujemo se vsem predsednicam in predsednikom vaških in trške skupnosti za pomoc pri koordinaciji akcije ter seveda prostovoljcem, ki so se udeležili cistilne akcije in tako prispevali k cistejšemu okolju naše skupnosti. Brez vašega prispevka ne bi mogli uspešno izvesti te pomembne akcije," je poudarila koordinatorica Erika Kovacic. 
Cistilne akcije so pomembne, saj imajo dolgorocne pozitivne ucinke na okolje. S cišcenjem obmocij, ki so obremenjena z odpadki, zmanjšujemo negativne ucinke onesnaževanja na naravno okolje in živali. Poleg tega cistilne akcije prispevajo k ozavešcanju ljudi o pomenu cistega okolja in pomagajo spodbuditi pozitivne spremembe v našem vedenju in navadah. 
Vsak posameznik ima pomemben vpliv na okolje, in prav vsak lahko s svojimi vsakodnevnimi odlocitvami in ravnanjem z odpadki prispeva k cistejšemu okolju. 
Prispevek enega posameznika morda ne bo velik, toda ce se vsak zave, da nosi svoj del odgovornosti za cisto okolje, lahko skupaj dosežemo pomembne spremembe, je zakljucila Erika Kovacic. 
AFC 

Destinacija Zeleni kras se je v Italiji predstavila kolesarskim turistom 
Vodilna destinacija Zeleni kras se je tudi letos udeležila sejma, namenjenega kolesarskim navdušencem v Italiji, sejma Fiera del cicloturismo 2023 v Bologni. Destinacija Zeleni kras, ki jo vodi RDO Postojnska jama- Zeleni kras, je z regijskimi partnerji Visit Postojna, Visit Pivka, Notranjski park, Javni zavod Snežnik iz Loške doline, TIC Ilirska Bistrica in TIC Bloke obiskovalcem predstavila možnosti za kolesarjenje po destinaciji, kolesarsko ponudbo in aktivnosti v naravi, s poudarkom na doživetjih Nature &wildlife. 
Dvodnevni dogodek v Bologni (1. in 2. april) je obiskalo vec kot 19.000 ljudi, kar je 30 odstotkov vec kot lani v Milanu, kjer je sejem potekal prvic. Na sejmu je bilo letos prisotnih 90 razstavljavcev, med njimi turisticne, kolesarske destinacije, turisticne agencije, organizatorji potovanj, hotelirji, izposojevalci koles, izdelovalci koles in opreme za kolesarjenje. 





Obiskovalce so zanimale predvsem možnosti krožnih in urejenih kolesarskih poti, pri cemer se zlasti navdušujejo za makadamske poti in stranske ceste. Ob tem jih zanimajo primerne nastanitve, kjer nudijo potrebno podporo za kolesarje, kot so na primer varen in ustrezen prostor za hrambo koles in kolesarske opreme, prevozi prtljage ipd. Obiskovalci so povpraševali tudi po možnostih najemanja koles in organiziranih vodenih kolesarskih programih, tako za skupine odraslih kot družine z otroki. 
RDO Postojnska jama-Zeleni kras 


Najboljši slovenski kamp po izboru camping.info znova Plana & Bar 66 
Statistika ponudnikov nocitev primerja število gostov in število nocitev od leta 2018, ko smo v Sloveniji zaceli s sistemskim spremljanjem obiska, pa do konca lanskega leta. 
Leta 2018 je bilo zabeleženih 4.461 gostov, leta 2019 se je število gostov povecalo na 9.004, kar je pomenilo vec kot 100 odstotno rast. Hkrati je bilo leta 2019 zabeleženih 
13.370 nocitev, kar je 61 odstotkov vec kot leta 2018. 
Leta 2020 se je zaradi pandemije Covid-19 število turistov zmanjšalo, saj je bilo zabeleženih le 4.386 gostov, kar je vec kot pol manj kot v letu 2019. Skupaj so ti gostje opravili 
7.299 nocitev, kar je 45 odstotkov manj kot v letu 2019. 
V letu 2021 se je število gostov ponovno povecalo na 10.017, kar je 129 odstotkov vec kot v letu 2020. Hkrati je bilo zabeleženih 15.488 nocitev, kar je 113 odstotkov vec kot v letu 2020. 
Leta 2022 je bilo zabeleženih že 15.147 gostov, kar je 51 odstotkov vec kot v letu 2021. Hkrati so ti gostje skupaj opravili 21.532 nocitev, kar je 36 odstotkov vec kot v letu 2021. 

turistov in nocitev v letu 2020. Vendar pa je turizem v nadaljnjih letih ponovno okreval in dosežena so bila tudi nova rekordna števila turistov in nocitev. 
Leta 2018 je bilo zabeleženih 4.461 gostov, medtem ko jih je bilo leta 2022 15.147, kar predstavlja 240 odstotno povecanje. Hkrati so gostje leta 2022 opravili 21.532 nocitev, kar je 160 odstotkov vec kot leta 2018. To kaže na izjemno rast turizma v tem obdobju in na to, da se je turizem v lokalnem okolju izkazal kot pomembna gospodarska panoga. 
Statistika turistov, ki prespijo v obcini Pivka, kaže, da so najpogostejši gostje turisti iz Nemcije, saj predstavljajo skoraj polovico vseh turistov, ki prespijo v naši obcini. Sledijo Nizozemci, ki predstavljajo 15 odstotkov gostov ter Slovenci, ki predstavljajo 12 odstotkov vseh turistov. Sledijo turisti iz drugih evropskih držav, kot so Francija, Italija, Ceška, Belgija, Poljska, Avstrija in Švica, ti gostje predstavljajo skupaj vec kot 20 odstotkov vseh turistov in nocitev. V naši obcini pa so prespali tudi turisti iz bolj eksoticnih dežel, kot so na primer Demokraticna republika Kongo, Madagaskar, Tadžikistan, Mongolija, Svazi, Peru – vec kot iz stotih držav sveta. 
Erika Kovacic 
Turisticni sektor je doživel velike spremembe zaradi pandemije Covid-19, kar je privedlo do zmanjšanja števila 


foto: Jošt Gantar 

» 
Cebele so eden od pomembnih opraševalcev, ki zagotavljajo hrano in prehransko varnost. Danes je že vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševanja, cebelji pridelki pa so bogat vir nujno potrebnih hranil. 
Ob 20. maju, svetovnem dnevu cebel, obeležujemo spomin na rojstni dan Antona Janše, ki je pred vec kot 230 leti znanje slovenskega cebelarja predstavil svetu kot prvi ucitelj cebelarstva na cesarskem Dunaju. V ospredju praznovanja je cebela, krhko bitjece, a s pomembno vlogo v naravi. Njenega izjemnega poslanstva se dobro zavedajo tudi na Pivškem, kjer negujejo tradicijo cebelarstva. V Cebelarskem društvu Pivka, ki šteje 92 clanov, so lani obeležili 25 let delovanja. Prvi mož društva je Franko Dolgan, lastnik ekološke kmetije. Cebelariti je zacel kot srednješolec in danes cebelari s 150 cebeljimi družinami. 
Kako ste se srecali s cebelami in kaj za vas pomeni cebelarjenje? 
Cebelariti sem zacel leta 1995 kot srednješolec, ko sem v dar dobil dve družini. Menim, da je cebelarjenje gospodarska panoga. Trenutno cebelarim s 150 cebeljimi družinami in jih še povecujem. Cebele mi prinašajo najvec dohodka in delam na tem, da bo cebelarstvo glavna panoga moje kmetije. Za cebelarstvo imam ekološki certifikat. Cebele pa imam postavljene na vrtu svoje kmetije ter dveh pašnikih za govedo. Rezervno stojišce je 15 kilometrov stran v vasi Volce pod Vremšcico. Ker živim na obmocju medveda in ker so cebele namešcene na pašnikih, so zašcitene pred medvedom z elektricno ograjo. 
Kakšna je vloga cebele v našem ekosistemu in kakšen je pomen cebelarstva? 
Cebele so edenod pomembnihopraševalcev, ki zagotavljajo hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost. Zato je pomembno ozavešcati javnost o pomenu cebel in cebeljih pridelkov za cloveka in okolje. Res je, da imajo med, propolis, cvetni prah in ostali cebelji pridelki veliko gospodarsko vrednost, vendar so to le stranski cebelji produkti. Ne smemo pozabiti, da so medonosne cebele pomembne opraševalke žužkocvetnih rastlin. To pomeni, da prek opraševanja zagotovijo kar tretjino svetovne hrane. Na Pivškem so cebele nastanjene enakomerno, tako da so žužkocvetne rastline oprašene. Vecino naših cebelarjev cebelari v listovnih panjih AŽ, ki so poimenovani po konstruktorjih Albertiju in Žnideršicu. Anton Žnideršic je bil podjetnik in cebelar iz Ilirske Bistrice. 

Kakšno bitje je cebela? 
V Sloveniji poznamo okoli 550 vrst cebel, na svetu jih je vec kot 20.000. Vecina vrst živi samotarsko. Medonosna cebela, ki živi v skupini, ki ji pravimo družina, pa je kranjska sivka (znanstveno ime Apis mellifera carnica), ki je avtohtona cebelja rasa na obmocju Slovenije. V Sloveniji je dovoljeno cebelariti le z avtohtono kranjsko cebelo, ki ima izjemne lastnosti: je zelo mirna cebela, ki redko pici, mirno sedi na satju, znacilen je hiter spomladanski razvoj, odlikuje se po veliki donosnosti, prezimi v majhni skupnosti, ki porabi malo hrane, ima zelo dobro orientacijo, zelo dobro razvit cistilni nagon, hitro in dobro prilagoditev na temperaturne spremembe in dobro prenaša tako nizke kot visoke temperature. 
Kako poteka delo cebelarja skozi leto? 
Pri cebelarjenju je veliko dela skozi vse leto, skoraj vsak mesec je drugace. Najvec ga je med pašno sezono, ko cebele dosežejo vrh razvoja po živahnosti v družini. Menim, da se cebelarsko leto zacne avgusta, ko zacnemo cebele pripravljati na naslednjo pašno sezono. Cebele zdravimo in krmimo, da so pozimi mocne in zdrave. Pri cebelah moramo zatirati zajedalca - varojo, zaradi katere zime ne bi preživele. S temi posegi dosežemo, da so spomladi cebelje družine zdrave. Zimske cebele preživijo šest mesecev in imajo nalogo vzrediti prvo generacijo poletnih cebel, ki pa živijo le 60 dni, jih je pa številcno veliko vec in se jih lahko na dan izleže do dva tisoc. Spomladi cebele pripravljamo na prvo obilnejšo pašo na divji cešnji in regratu ter nato na sadnem drevju. Maja in junija izkorišcajo bogate cebelje paše (akacijo, lipo, kostanj, ponekod tudi smrekovo in hojevo mano), hkrati pa se pojavi rojilno razpoloženje, ko nagon sili cebele k razmnoževanju. Cebelarji s svojimi ukrepi preprecujemo rojenje, saj v izrojeni družini ostane le približno polovica cebel, ki seveda ne more tako dobro izkoristiti cebeljih paš, kot tista, ki ni izrojila. Po kresi, ko se dan obesi, kot pravi pregovor, se razvoj cebel umiri, matice zmanjšujejo zaleganje in družine se pocasi pripravljajo na jesenski cas. No, in smo spet pri avgustu - novem cebelarskem letu. To je zelo na kratko opisano delo s cebelami, v nobenem mesecu leta ne smemo storiti nobene napake, ker potem zamudimo oziroma sploh ne pridobimo cebeljih pridelkov. 

Kakšna je današnja slika Cebelarskega društva Pivka? 
V cebelarsko društvo Pivka je vkljucenih 92 cebelarjev. Štejemo se med mlajša cebelarska društva, saj je že deset let povprecna starost clanov 58 let. Se pravi, za kolikor smo se starejši clani postarali, toliko smo se z mladimi pomladili. Cebelarimo s preko 2400 cebeljimi družinami. Lani smo obeležili že 25 let delovanja. Cebelarsko društvo Pivka je nastalo 20. decembra 1997 na pobudo košanskih in pivških cebelarjev, spontano, in sicer z nastankom nove obcine Pivka. 
Med glavnimi dejavnostmi društva je ozavešcanje javnosti 
o pomenu cebel za okolje in cloveka. Že od leta 2010 ozavešcamo javnost tudi z “Ambroževo mašo” na god zavetnika cebelarjev svetega Ambrozija 7. decembra. Na to nedeljo cebelarji predstavimo naše delo, cebelje pridelke in izdelke ter pripravimo zakusko iz cebeljih pridelkov. Kot predstavnik cebelarjev naredim uvod k sv. maši s predstavitvijo sv. Ambrozija. Obe sv. Berili beremo cebelarji, svece na oltarju zamenjamo z našimi svecami iz naravnega voska, na oltar namestimo cebelje pridelke in izdelke, pred oltar pa postavimo satni okvir, okvir s satnico, zgrajen sat in medeni sat. Zanimivost maše je tudi ta, da jo imamo vsako leto v drugi župniji. 
Clani društva že od leta 2006 vsako leto nesebicno darujemo med za izpeljavo tradicionalnega slovenskega zajtrka v šolah obcine Pivka. Nekaj medu darujemo tudi Župnijski karitas. 
Vsako leto se junija, na dan odprtih vrat slovenskega cebelarstva, predstavimo na dvorišcu vrtca Vetrnica. Takrat našim najmlajšim in osnovnošolcem ter obiskovalcem predstavimo vso cebelarsko opremo, medonosne rastline, v opazovalnem panju pa cebeljo družino. Ce pa vreme dopušca, prikažemo tocenje medu ter degustacijo le - tega. Za clane društva in posredno za naše potrošnike je v ospredju nenehna skrb za zdrave cebele in neoporecnost cebeljih pridelkov in izdelkov, zato organiziramo izobraževanja, kot so zdravstveno varstvo cebel, apitehnicni ukrepi in smernice dobrih higienskih navad v cebelarstvu. Vsako leto organiziramo strokovno ekskurzijo na Dneve cebelarstva ApiSlovenija v Celje ter eno ekskurzijo po Sloveniji ali v tujino, kjer obišcemo vsaj enega uspešnega cebelarja. 


Cebelarsko društvo Pivka upravlja s pašnim katastrom cebelje paše v obcini Pivka (obmocje Javornikov je hojeva paša, na obmocju Narina in košanske doline pa akacijeva in lipova paša). Društvo ima tudi svoj logotip, na katerem je napis CD Pivka, oblikovan v cebelico v rumeno zlati barvi. 
Kar polovica naših clanov ima nacionalno poklicno kvalifikacijo Cebelar. Tesno sodelujemo s Cebelarsko zvezo Slovenije, sosednjimi društvi in drugimi ustanovami. Sodelujemo z nacionalnim veterinarskim inštitutom in obmocnim veterinarjem za cebele. Tako poskrbimo, da pridejo cebelji pridelki do naših najmlajših in seveda tudi najstarejših najvišje možne kvalitete. 
Kakšni so bili zacetki cebelarjenja na Pivškem? 
Cebelarji so se od vedno radi družili med seboj. Je pa res, da je vcasih bilo veliko manj cebelarjev kot danes. Na teh druženjih so prišli do ideje, da bi tudi uradno ustanovili cebelarske družine. Tako je bila Cebelarska družina Košana ustanovljena leta 1952, 12 let kasneje, leta 1964, pa še Cebelarska družina Pivka. Obe sta vse do decembra 1997, ko smo ustanovili svoje lastno društvo, delovali v okviru Cebelarskega društva Postojna. 
S kakšnimi težavami so se srecevali cebelarji vcasih in s kakšnimi se danes? 
Nekje od leta 1980 se cebelarji bojujemo z zajedalcem 
– varojo, na katero naša kranjska sivka ni odporna. Zaradi varoje cebelje družine pozimi umrejo. Trenutno še ni zdravila niti na osnovi sinteticnih ucinkovin in niti 
. 
Bojim se, da bo zaradi podnebnih sprememb vedno težje cebelariti in kmetovati. Lahko živimo z naravo, za naravo, a od narave pa vedno težje. 

na osnovi naravnih ucinkovin, ki bi izkoreninilo varojo. Z veckratno uporabo zdravil varojo le toliko omejimo, da ni vec pogubna za cebele. Trenutno cebelam zelo škodijo podnebne spremembe, kot so spomladanske pozebe in poletne suše. 
Mislim, da je bilo vcasih lažje cebelariti z manj potrebnega znanja za vecje donose medu po družini. Ni bilo potrebno zdravljenje družin proti varoji in ni bilo potrebno v jeseni krmiti cebel za zimo. V jesenskem casu je bilo vec medenja rastlin (npr. cvetenje ajde). Ni pa bilo tehnologije za izdelavo panjev ter za prevoze cebel. Mislim, da ima vsako obdobje tako slabe kot dobre lastnosti. Se pa bojim, da bo zaradi podnebnih sprememb vedno težje cebelariti in pa tudi kmetovati. Lahko živimo z naravo, za naravo, a od narave pa vedno težje. 
Kakšen je interes mladih za cebelarjenje? 
Društvo dela tudi z najmlajšimi, skrbimo, da delujeta dva cebelarska krožka, prvi na Osnovni šoli Košana in drugi na Osnovni šoli Pivka. Društvo je za mlade cebelarje postavilo po en ucni cebelnjak k vsaki osnovni šoli. Tako smo poskrbeli za prakticni pouk cebelarjenja. Naši mladi dosegajo na vsakoletnih državnih tekmovanjih zelo visoka priznanja. 
Kako doseci sožitje cloveka in cebele? 
Zaradi globalizacije in vse vecjega prehajanja ljudi in raznega tovora med državami in celinami se pojavlja vse vec negativnih vplivov na zdravje cebel, zaradi cesar so te vedno bolj ogrožene. Klimatske spremembe v zadnjem obdobju negativno vplivajo na naravo, cebele in cebelarjenje. To pa od nas zahteva še dodatno skrb za njihovo preživetje. Škodljivi dejavniki povzrocajo padec odpornosti cebel, kar vpliva na njihovo dovzetnost za bolezni in škodljivce. Vsak posameznik lahko doprinese kaj pozitivnega k zašciti in ohranjanju okolja, saj cebele poskrbijo za biotsko raznovrstnost v naravi in pozitivno vplivajo na celoten ekosistem ter so dober pokazatelj stanja okolja. 

Kaj je tisto, po cemer so cebele zgled ljudem? 
Star slovenski pregovor pravi: Po becelah se vižej (po cebelah se zgleduj). Cebela je lahko zgled ljudem, ker ima izrazite lastnosti, kot so: pridnost, urejenost, organiziranost, cut za pripadnost skupini in skrb za varnost lastnega doma. Takšna je naša slovenska cebela -kranjska sivka ali po domace kranjica. 
20. maja obeležujemo svetovni dan cebel, ki ga je Generalna skupšcina Organizacije združenih narodov na pobudo Slovenije razglasila 20. decembra 2017. Kaj je sporocilo svetovnega dneva cebel? 
Res je, 20. maja obeležujemo 20. cebelarski praznik Slovenije in 6. praznovanje svetovnega dneva cebel. Cebele so eden od pomembnih opraševalcev, ki zagotavljajo hrano in prehransko varnost. Danes je že vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševanja, cebelji pridelki pa so bogat vir nujno potrebnih hranil. 
Alenka Furlan Cadež 


Leta 1973 smo tedanji osmošolci zakljucili šolanje v Osnovni šoli v Pivki in se razšli po razlicnih življenjskih poteh. Na petdeseti obletnici se nas je zbralo 28 nekdanjih sošolcev iz obeh razredov. Ob starih fotografijah so oživeli nešteti spomini in vecer je v prijetnem vzdušju hitro mineval. Veseli smo bili, da smo v svoji sredi lahko pozdravili tudi razrednicarko 8.b, gospo Nevenko Cernigoj, ki ni bila samo naša uciteljica matematike in fizike, temvec nas je popeljala tudi v svet planinarjenja. Z njo smo se daljnega leta 1972 prvic povzpeli na Triglav in osvojili še mnoge druge vršace. Žal nam je bilo, da se srecanja zaradi bolezni ni mogla udeležiti tudi druga razrednicarka, gospa Irena Hrešcak. V teh letih se je žal za vedno poslovilo kar osem naših nekdanjih sošolcev. Vsem namenjamo spoštljiv spomin. 

Organizacijski odbor srecanja 


V Šmihelu so prvic pripravili ocenjevanje salam 
Priprava suhomesnatih proizvodov na kmetijah je del tradicije in kulture prehranjevanja podeželskih prebivalcev. V Šmihelu imajo navado, da po praznicni božicni maši v vaško gostilno prinesejo gospodarji na pokušino koline – klobase, ki jih skuhajo v istem loncu in nato degustirajo ter – ene bolj, druge manj – tudi pohvalijo. Letos so prvic pripravili tudi ocenjevanje salam šmihelske doline, ki ga je s pomocjo Obcine Pivka in Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica izpeljala Vaška skupnost Šmihel, je pojasnila Tinkara Volk iz vaške skupnosti. 
V Kmetijsko svetovalni službi Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica so za udeležence izvedli strokovno predavanje o ocenjevanju, nato pa še delavnico ocenjevanja salam. Prijavljenih je bilo 19 vzorcev, udeleženci so si vsakega skrbno ogledali, povonjali in okusili ter ocenili. Svojo oceno je podala tudi triclanska komisija in podelila štiri zlata, pet srebrnih in osem bronastih priznanj. Udeleženci ocenjevanja so prejeli tudi unikatno dilco za rezanje mizarstva Adrimales, po uradnem delu pa na druženju nista manjkali niti dobra kapljica in vesela pesem. 

Prejemniki zlatega priznanja (19-20 tock): David Rebec, Peter Bratoš, Nataša Volk, Marko Šonc 
Prejemniki srebrnega priznanja (18-19 tock): Damjan Volk, David Rebec, Jože Gruden, Tomaž Volk, Boštjan Kaluža, David Rebec 
Prejemniki bronastega priznanja (17-18 tock): Danijel Srebovt, Damjan Rotar, Tatjana Kaluža Lenarcic, Aleš Hrvatin, Matic Šonc, Jakob Rebec, Matija Rebec 
Tinkara Volk, foto: Vaška skupnost Šmihel 
Medvojni dogodki na Stari Sušici niso pozabljeni 
Tudi letos so se padlih borcev Istrskega odreda spomnili clani obcinske organizacije ZB Pivka s spominskim nagovorom in kulturnim programom. 
Stara Sušica je poznana po spopadu 12.marca leta 1944, ko je številcnejša nemška vojska obkolila vas in napadla bataljon Istrskega odreda. Pri preboju iz obroca je padlo 19 partizanov. V spomin na to bitko je v vasi vsako leto komemoracija ob obeležju v obliki kamnitega zidu, ki se zakljucuje s simbolom Triglava. Vanj je vzidana napisna plošca s posvetilom padlim borcem. Prihodnje leto bodo ob 
80. letnici bojev na Stari Sušici pripravili širšo slovesnost, 
17. tradicionalni pohod Šmihel -Ratecevo Brdo 
Na velikonocni ponedeljek, 10. aprila, je Športno planinsko društvo Šmihelska dolina izpeljalo 17. tradicionalni pohod Šmihel - Ratecevo Brdo. Pešpot je pohodnike vodila iz Šmihela, mnoge tudi iz Zagorja, prek Šilentabra do Ratecevega Brda, kjer je bilo po šestih kilometrih prijetne hoje po gozdnih in travniških poteh druženje pri Kmeckem turizmu Janezinovi. Tokrat se je pohoda v izredno lepem vremenu udeležilo 120 udeležencev od najmlajše triletnice do skoraj 100-letne obiskovalke. 
Pri zelo poznanem gostišcu ob robu Brkinov po tretji popoldanski uri ni manjkalo velikonocnih dobrot, saj je pohodnike cakal topel caj, pirhi, štruklji, štrudelj, pa tudi brkinska jabolka in še kaj. Obiskovalci in pohodniki, najvec iz pivške, postojnske in bistriške obcine, ki so vecinoma prihiteli brez posebnih vabil, so se na prizorišcu imeli zelo lepo, za še lepše vzdušje in priložnostni ples pa je poskrbel znani harmonikar. Predsednik društva Jadran Brožic, ki mu je pri organizaciji priskocil na pomoc prizadevni Vito Kovacic, je povedal: »Z udeležbo dobre stotnije obiskovalcev, na lepi in znani destinaciji, pred covidom smo imeli rekordni obisk kar 240 udeležencev, smo zelo zadovoljni. Veseli nas obisk predvsem mladih, zato bomo v prihodnje dodali še nove aktivnosti, da bo druženje še mikavnejše in za vse prisotne še bolj veselo.« 



Brane Fatur, foto: Jadran Božic 


Leta 1689 je v Valvasorjevi Slavi Vojvodine Kranjske je kot lastnik gradu Ravne naveden baron Janez Krstnik De Leo pl. Lewenberg (1629-1694). Dejansko je bil takrat lastnik le treh petin posestva, lastnika preostalih dveh petin sta bila njegov brat Žiga (1625-1700), ki je bil župnik v Slavini, ter Janez Jeremija (1656-1725), sin njegovega pokojnega polbrata Tulija Egidija (+1680). Posestvo Ravne je pet bratov De Leo leta 1644 po pokojnem ocetu Jeremiji Petru podedovalo po enakih deležih, vendar je to že zgodba za kak drugi prispevek. 
Baron Janez Krstnik De Leo, ki je bil po funkciji poveljnik pešakov okrožja v Istri, je 25. maja 1686 napisal oporoko. V njej je najprej izrazil željo, da potem ko premine svojo ubogo dušo osvobojeno vezi smrtnega telesa izroca v roke Odrešenika, v zemljo pa predaja svoje mrtvo telo, ki naj bo položeno v grobnico rodbine De Leo v Košani. 
Veliko bolj pa je zanimiva njegova poslednja želja izražena v naslednjem delu testamenta. Tam naroca, da za namen tolažbe oz. utehe njegove uboge duše, ter njegovih pokojnih staršev namenja deponiran kapital v znesku 1000 goldinarjev deželne vrednosti za mašno ustanovo. Dolocil je, da se od te vsote šest odstotkov obresti izroci župniku cerkve sv. Štefana v Košani, ki v skladu z oporoko za barona Janeza Krstnika in njegove pokojne starše daruje letno 120 svetih maš za vse vecne case. Obenem je v oporoki namenil še enkratno volilo za farno cerkev sv. Štefana v Košani, za cerkev Naše ljube Gospe v Gornji Košani, za cerkev sv. Janeza Krstnika v Stari Sušici ter za cerkev sv. Mihaela, in sicer 20 goldinarjev za vsako cerkev posebej. Mašna ustanova barona Janeza Krstnika De Lea je bila nato v veljavi skoraj 200 let po njegovi smrti 31. maja 1694. 
Oporocni univerzalni dedic barona Janeza Krstnika De Lea je postal njegov necak in sin njegovega brata Jurija - baron Franc Sigmund De Leo (1654-1712), ki je opravljal funkcijo prisednika deželnega sodišca v Ljubljani. Posestvo Ravne ter obligacijo De Leove mašne ustanove je nato podedovala njegova hci baronica Marija Ana Šarlota De Leo (1696-1781), od leta 1719 porocena Hohenwart. 

Kot obveznost se mašna ustanova omenja tudi v listini iz 14.marca 1755, ko starša Franc Karl pl. Hohenwart (1694­1772) in Marija Ana Šarlota predata posestvo Ravne svojemu sinu Juriju Jakobu pl. Hohenwartu (1724-1808). Na prošnjo slednjega, od leta 1767 grofa Hohenwarta, je bila 17. maja leta 1768 mašna ustanova barona De Lea kmalu po nastanku Deželne deske za Kranjsko, ki je dejansko zemljiška knjiga za plemiška posestva, kot prva vpisana pod rubriko bremen, pod tocko 1, pri vložku za posestvo Ravne. S tem je še dodatno pravno zavezal sebe in vse svoje naslednike. 
Mašna ustanova je nato navedena tudi kot izdatek v racunski knjigi posestva Ravne za leto 1781-1782, v zapušcinskem inventarju grofa Jurija Jakoba leta 1808, kot tudi leta 1844 v zapušcinskem inventarju grofa Franca Jožefa Hanibala pl. Hohenwarta (1871-1844). 
Ob nastanku nove Zemljiške knjige leta 1871, v casu ko je ministrski predsednik Avstrije grof Karl Žiga pl. Hohenwart (1824-1899), dobi tudi njegovo posestvo Ravne svoj zemljiškoknjižni vložek. Tokrat je pod bremena (list C) ponovno kot prva vpisana mašna ustanova barona De Lea. 
Nekaj let pred 200 letnico, na podlagi potrdila z dne 
19. junija 1888, ki ga je napisal Matija Torkar, župnik v Košani, ter odobril ljubljanski knezoškof Jakob Missia, paje obveznost mašne ustanove prenehala. Grof Karl Žiga pl. Hohenwart, takrat predsednik vrhovnega racunskega dvora, kranjski poslanec v avstrijskem državnem zboru ter vodja vladne, koalicijske poslanske skupine, v kateri so bili tudi slovenski poslanci, je leta 1888 v celoti izplacal župniji znesek kapitala mašne ustanove skupaj z do takrat nabranimi obrestmi. Obveznosti tako ni bilo vec ter je bila 
12. novembra 1890 izbrisana iz zemljiške knjige. 
Igor Gardelin, foto: Valter Leban 


Društvo Praprot iz Vipavske doline je v sodelovanju z Obcino Pivka obnovilo 25 metrov suhega zidu v Drskovcah. 5. maja so izpeljali predavanje v Krpanovem domu Borisa Coka, graditelja suhih zidov in preucevalca kulturne krajine, udeležilo se ga je 27 obiskovalcev, naslednji dan pa je 47 udeležencev na delavnici obnovilo suhi zid v Drskovcah. 
Ohranjanje naravne in kulturne dedišcine, varovanje ostalin ter njihova obnova je eno kljucnih poslanstev Društva Praprot. »Suhe zidove najdemo povsod okrog nas, mojstrsko dedišcino naših prednikov, ki daje okolici posebno dodano vrednost. Suhozidne konstrukcije imajo neprecenljivo kulturno in estetsko vrednost ter so nepogrešljiv oblikovalni element tradicionalne pokrajine. Znanje, tehnike in vešcine suhozidne gradnje so od leta 2018 vpisane na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dedišcine. Na žalost pa te mojstrovine marsikje najeda zob casa in klicejo po temeljiti prenovi,« sporocajo. 

V Drskovcah obnovljen suhi zid je prvi od treh zidov, ki bodo obnovljeni v letu 2023. Sredstva za obnovo so pridobili na Javnem razpisu za izbor javnih kulturnih projektov na podrocju nesnovne kulturne dedišcine v letu 2023 (JPR-NKD-2023). Pridobljena sredstva za izvedbo bodo v letu 2023 namenjena obnovi treh suhih zidov v dolžini med dvajset in trideset metrov, ki bodo potekale v obliki delavnic ter dokumentarnem filmu. V društvu se zahvaljujejo obcini Pivka za sodelovanje in donacijo. 
AFC, foto: Simon Avsec 
Jožefovo in velika noc na Suhorju 
V marcu je Vaško društvo Suhorje izvedlo tradicionalno prireditev jožefovo in velika noc na Suhorju, katere osrednje sporocilo je ohranjanje kulturne dedišcine 
– izdelave suhorskega pirha in pocastitev izrocila pesnika Jožeta Volka – Suhorskega. Prireditev je spremljala razstava tradicionalne kulinarike ob veliki noci, razstava pirhov in razstava izdelkov razlicnih rokodelcev. Letos je bilo še posebej slovesno, saj je izdelovanje suhorskih pirhov od lani vpisano v register nesnovne kulturne dedišcine. 
Prireditev, na kateri so poleg Vaškega društva nastopali še ŽPZ Prem, Duo Mystica iz Divace, Dramska skupina Urbanšcica iz Vrem, harmonikaš Jan Živec, pesnica Dora Hrvatic in recitatorka Nataša Suša Živec, je spremljala tudi delavnica izdelave suhorskega pirha, ki jo je vodila Jadranka Kristina Volk, najstarejša  nosilka tega izrocila. Razstavljalci pa so bili poleg vašcank Suhorja, še izdelovalke rocnih del iz Koci in Pivke, katerih clanici sta Marta Krnel in Jožica Knafelc, ki sta se vpisali v Guinessovo knjigo rekordov za svoje kvackane izdelke, Lina Frank iz 



Žagarjeva domacija v Bujah najbolj avtenticen primer 
ohranjanja dedišcine 
Na podelitvi priznanj Šole prenove 
29. marca v Dolenjskem muzeju v Novem mestu je 17 lastnikov objektov kulturne dedišcine in kulturnih spomenikov, hiš, domacij, kmetij, cerkva iz mest in krajev iz vse Slovenije prejelo priznanja za uspešno prenovo v letu 2022, štirje med njimi pa so prejeli posebna priznanja za prenovo, tudiprenovitelji Žagarjeve domacije v Bujah. 

Domacija se nahaja na obrobju Brkinov, v vasi Buje, ob glavni cesti Divaca-Ribnica. Kmetija leži na samem, ob reki Reki in je znana po 400-letnici mlinarske in žagarske obrti ter kmetijski dejavnosti. 
Priznanja programa Šola prenove, ki je nastal v partnerstvu s Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Zavodom za varstvo kulturne dedišcine Slovenije, Združenjem zgodovinskih mest Slovenije, Srednjo gradbeno, geodetsko in okoljevarstveno šolo Ljubljana in Šolskim centrom Škofja Loka, so bila podeljena drugic, tokrat za leto 2022. 
Vseh 17 uspešno prenovljenih objektov kulturne dedišcine je predstavljenih v monografiji Prenove, zgodbe o hišah. 
AFC 
30 let Kvarteta Soncki 
15. aprila je bila avla Osnovne šole Pivka polna kot že dolgo ne. Clani kvarteta Soncek, ki so praznovali 30. letnico delovanja in izid nove zgošcenke, so medse povabili zanimive goste. Poleg njih so nastopili še domaca Vokalna skupina Studenec, Vokalna skupina Domen iz Crnuc, Makedonska folklorna skupina Kalina iz Ljubljane, Trio Stopar iz Domžal ter posebna gosta, citrar Tomaž Plahutnik in dramski igralec Pavle Ravnohrib. Vecer je povezoval Andrej Bratož. 
»Kaj je lepšega, kot slaviti ljubezen v njenih brezštevilnih izrazih – od prijateljske in starševske, vihrave in mladostniške, preko eroticne, strastne in globoke v tistih najlepših letih, do zrele v vseh njenih ontoloških in metafizicnih razsežnostih! Soncki smo izbrali šopek skladb, ki so vsaka zase lahko visoka pesem ljubezni, skupaj pa njena hvalnica, ki naj nikoli ne izzveni, kajti ljubezen, ki je ni, najbolj boli,« so zapisali. Vecer je ob številnih vošcilih drugih pevskih skupin in posameznikov, ki so ob zakljucku vecera cestitali jubilantom, minil v zadovoljstvu vseh prisotnih. 


Primož Dekleva 
Kulturni vecer ob zakljucku Krpanove bralne znacke 
Krožek Beremo skupaj Društva upokojencev Pivka je 21. aprila organiziral kulturni vecer v pocastitev svetovnega dneva knjige in zakljucka 
6. sezone Krpanove bralne znacke 2022/23, iniciative društva, ki si že vrsto let prizadeva za spodbujanje branja in kulturne pismenosti med svojimi clani in širšo lokalno skupnostjo. Letos je 29 bralcev uspešno zakljucilo Krpanovo bralno znacko. Zahvala Knjižnici Pivka in knjižnicarki Dartanieli Stegel za pomoc pri izvedbi bralne znacke ter Obcini Pivka za financno podporo. 



Razstava Društva likovnih umetnikov Kranj v galeriji Krpanovega doma 

14. aprila so v galeriji Krpanovega doma odprli razstavo Društva likovnih umetnikov Kranj z naslovom Objekt. Društvo, ki deluje pod okriljem Zveze društev Slovenskih likovnih umetnikov, se ponaša z bogato tradicijo. Udejanja cilje, ki so povezani z vizualno kulturo, trudi se ohranjati visoke likovne standarde in omogoca kvalitetno predstavitev likovnih del in avtorjev iz Gorenjskega, širše slovenskega in mednarodnega prostora. Društvo likovnih umetnikov Kranj ima lastno galerijo, ki deluje v pritlicju mestne hiše. Tokrat so svojo moderno instalacijo predstavili v Pivki. Na ogled so bile postavitve, ki na moderen nacin predstavijo razlicne objekte, razmišljanja o njih in razumevanje pa prepustijo obiskovalcu.Ob odprtju je zbrane nagovoril umetnik Klavdij Tutta, dogodek je popestrila sopranistka Guzel Abubekjarova, kurator Bagrat Arazayan, ki je razstavo postavil, pa je zbrane nagovoril. 

Pomniki boja za svobodo in partizansko šolstvo med 1943­1945 na Pivškem 

Izšla je nova knjiga »Pomniki boja za svobodo in partizansko šolstvo med 1943 - 1945 na Pivškem« avtorjev Matjaža Vilharja, Bože Pecko, Andreja Žužka in Alenke Cuk ter fotografov Jožeta Pavzina in Simona Avsca, ki izpostavljajo, da je knjiga pomemben prispevek k poznavanju dogodkov iz obdobja treh vojn in vodnik mlajšim rodovom in zanamcem o tem, kako težka in krvava je bila pot do samostojne države Slovenije. Predstavitve se je udeležila tudi podžupanja Majda Godina.             
Knjiga, ki vsebuje 164 strani in vec kot 80 fotografij, prikazuje spomenike in obeležja vseh vojn 20. stoletja: prve svetovne vojne, spominska obeležja TIGR, slovenske osamosvojitvene vojne, najobširnejši pa so seveda podatki in spomeniki druge svetovne vojne, ki jih najdemo v 22 krajih oziroma vaseh na Pivškem. V nekaterih krajih so postavljeni celo spominski parki, kot na primer na Juršcah. 
Praznovali smo praznik kulture 
Mladi clani Kulturnega društva Juršce so 8. februarja pripravili kulturni dogodek. Mladinski zbor, ki ga vodi  Urška Žužek, je zapel slovensko himno ter pesem Slovenskega naroda sin. Maja, Vita in Gaja so prebirale pesmi našega najvecjega pesnika Franceta Prešerna. Na harmoniko sta igrala Matic in Tara. Maja in Vita sta zaigrali na saksofon in precno flavto. Program je vodila  Ana Žužek Barle. Prireditev je podprla Obcina Pivka. 
Majda Žužek, foto: Anita Grželj 



NA PIVŠKEM 

NA PIVŠKEM 




Alenka CUK in Andrej ŽUŽEK 

15,00 € 

Drugo poglavje knjige govori o šolstvu med NOB na Pivškem. Kljub težkim, vojnim razmeram je bilo ucenje in poucevanje otrok pomemben del boja za svobodo, jezik in kulturo. Knjigo je uredila Dragica Jaksetic, oblikovala pa Melita Rak. Izid knjige je omogocila Obcina Pivka. 
Obcinski odbor ZB Pivka, foto: Jože Pavzin 



Po štirih letih koronskega premora je v dvorani OŠ Pivka ponovno zadonela Obmocna revija otroških in mladinskih pevskih zborov obcin Postojna in Pivka. Dvorano so do zadnjega koticka napolnili starši, stari starši, bratci in sestrice pojocih otrok. 
Na odru se je predstavilo pet pevskih zborov, med drugim tudi Otroški pevski zbor OŠ Pivka, ki ga vodi Damjana Morel, in Otroški zbor OŠ Košana z zborovodkinjo Katjo Smrdel Zafred. Vsak zbor se je predstavil s tremi pesmimi, prireditev pa je povezovala Mateja Jordan. 

Organizator JSKD OI Postojna je k sodelovanju povabil strokovnega spremljevalca Mateja Penka, ki je pohvalil ustvarjalnost mladih pevk in pevcev, zborovodjem pa v obliki razgovora ponudil nasvete za nadaljnje delo. 
Anja Kocman 


Primorski pevski zbori se v pomladnih mesecih predstavijo na reviji Primorska poje, ki je letos potekala že štiriinpetdesetic. V avli Osnovne šole Pivka je letos zapelo šest zasedb, ki so predstavile pretežno slovenski program. 
Obcinstvo je prisluhnilo raznolikim sestavom iz Slovenije in Hrvaške: Fantje iz Mopz Ivan Laharnar Šentviška planota (Slap ob Idrijci), Mešani peski zbor Bazovica (Reka), Moški pevski zbor Vinograd (Vrtovin), Ženski pevski zbor Rože (Nova Gorica), Oktet Aljaž (Sveti Anton), Mešani pevski zbor Motiv (Nova Gorica). Organizaciji dogodka so se poleg JSKD OI Postojna pridružile še Ženska vokalna skupina iz Kulturnega društva Šmihel. Navzoce je z nagovorom pozdravila tudi predsednica Zveze pevskih zborov Primorske Janja Konestabo, ki je med drugim izpostavila »medkulturnost in odprtost revije, ki sta posebnost in ki ju velja razumeti, spoštovati in negovati.« 

Anja Kocman 


Baletno društvo Postojna, je letošnjo produkcijo zasnovalo po zgodbi Antoine de Saint-Exupérya, Mali princ, ki ravno v tem letu obeležuje 80 - letnico prvega izida. 15. aprila sta se v Kulturnem domu Postojna odvili dve zaporedni predstavi z naslovom Mala princesa »Ce hoceš videti, moraš gledati s srcem.« 
23. aprila je sledila še ponovitev v Kulturnem domu v Cerknici. 

Na dogodku je zaplesalo 13 skupin Baletnega društva Postojna iz enote Postojna in enote Cerknica, skupno 95 nadobudnih plesalcev. Od tega se je predstavilo 11 skupin klasicnega baleta in 2 skupini sodobne plesne tehnike. Režiserka predstave je Tina Leder, koreografije sta pripravili Mira Maric in Tina Leder. 
Baletno društvo Postojna 


Na pobudo Vrtca Pivka in v organizaciji Zavoda za turizem z vzgojiteljicami in pomocnicami, 5. razreda OŠ Pivka z so se tudi letos pivški pevci pridružili projektu Vseslovensko zborovodkinjo Damjano Morel in Ženska vokalna skupina petje s srcem. S skupnim prepevanjem slovenskih pesmi v Rožmarinke pod vodstvom Erneste Mevlja. Zbrane pevce Sloveniji in izven meja pevci že šesto leto izražajo poklon in poslušalce sta nagovorili podžupanja Majda Godina in našemu jeziku, kulturi in tradiciji. Pevci so se 24.aprila zbrali ravnateljica šole mag. Nadja Cernetic. v Krpanovem domu, kjer so se jim pridružili otroci iz vrtca Jana Gržinic 

Studenec v francoskem Aumetzu 
Pevska skupina Studenec iz Pivke se je sredi aprila na povabilo organizatorjev udeležila tridnevnega zborovskega festivala v rudarskem kraju Aumetz na severu Francije, na katerem so se predstavili zbori iz Francije, Belgije, Ukrajine, Luksemburga in Slovenije. 
Festival že enajsto leto zapored vodita domacina slovenskega rodu Mimica Lebrun in Andrej Kogovšek, ki je tudi zborovodja MoPZ Les voix de l'est, kar v prevodu pomeni Glasovi z vzhoda. V naslednjih dneh so se zvrstili štirje koncerti, ki so potekali v Aumetzu, okoliških krajih in v Luksemburgu, na njih pa so sodelovali zbori s poljubnim pevskim programom. Studenec se je predstavil pretežno s slovensko ljudsko pesmijo ter s svojimi nastopi zelo navdušil zbrano obcinstvo - na enem izmed nastopov so nas poslušalci nagradili celo s stojecimi aplavzi. Prvic se je na odru predstavila tudi ženska zasedba Studenca in požela velik aplavz. 
V okviru gostovanja naših prijateljev iz Aumetza je Pevska skupina Studenec organizirala koncert, ki je potekal v nedeljo, 7. maja, v avli OŠ Pivka. V prvem delu je nastopil Studenec, ki je z okrepljenim baritonom zapel v mešani zasedbi, na novo se je domacemu obcinstvu predstavil tudi ženski del skupine. S svojim ubranim petjem nas je znova razveselil Kvartet Soncek. 


Vecji del koncertnega programa pa je zapolnil nastop MoPZ Les voix de l'est. Ta se je pivškemu obcinstvu predstavil s pestrim programom skladb v razlicnih jezikih. Najvecji aplavz so si gostje prislužili z izvedbo Vodopivcevih Žab. 
Irena Rep, foto: Marie Lebrun 


13. aprila je KD Lipa v citalnici knjižnice Pivka pripravilo 
2. cajanko letošnje sezone v pocastitev jubilejnega leta Kajuhovega rojstva. 100. obletnica rojstva pesnika Kajuha je bila sicer lani, vendar je letošnje namenjeno spominu nanj. Pogovora o pesniku se je udeležilo 13 clanov in clanic. 
Po uvodnih besedah predsednice KD Lipa Irene Margon 
o mladem pesniku Kajuhu, ki je na pragu svojega življenja tragicno umrl v vojni vihri, je spregovoril in orisal cas inpotek tiskanja pesniške zbirke Andrej Žužek. 
Ostali udeleženci pogovora so sodelovali s svojimi izkušnjami ob branju in poznavanju Kajuha, Dora Hrvatic pa je prebrala lastno pesem, ki jo je napisala Kajuhu v spomin ob lanski stoletnici rojstva. Na koncu nam je knjižnicarka Dartaniela Stegel postregla z zanimivimi podatki, da so bile Kajuhove pesmi prevedene kar v 23 jezikov. Naj navedemo nekaj zanimivih podatkov. Že leta 1944 je bil preveden v rušcino, 1946 v cešcino, leta 1951 v finšcino, 1957. leta v latinšcino, v anglešcino leta 1962, še ena zanimivost, da je bil leta 1994 preveden v esperanto, v letu 2014 pa tudi v albanšcino. Ob zakljucku cajanke smo ugotovili, da je bil mladi pesnik zelo nadarjen in »ujet« v posebnem casu, njegove pesmi pa so »brezcasne«. 

Uredništvo, foto: Dartaniela Stegel 


Mladi šolarji na obisku 
V prvem pomladnem mesecu je bilo v Hiši kulture izredno živahno. Poleg udeležencev ustvarjalnih delavnic, ki jih pripravimo ob vsaki razstavi, so nas obiskali tudi trije razredi drugošolcev z Osnovne šole Miroslava Vilharja iz Postojne in študentje programa Vizualna umetnost in oblikovanje Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. 
Drugošolci so se iz Postojne pripeljali z vlakom. Najprej smo jih popeljali na vodeni ogled razstave slik Ive Tratnik in jim pri tem na primeren nacin predstavili tematiko, umetnicin likovni izraz in tehniko, v kateri ustvarja. Nato so se preizkusili v izdelavi matrice za visoki tisk in tiskanju izdelanega motiva v vec barvah. Medtem ko so eni tiskali matrice, so drugi spoznali slepi tisk – vsak od njih je zasnoval in odtisnil malo grafiko z napisom Pivka in izbranimi podobami razlicnih živali. Za konec so se vsi skupaj sprostili ob igranju z našo igro Zgradimo nov svet, v barve odet. 
Tudi študentke in študent vizualne umetnosti iz Kopra so k nam prišli z vlakom. Pripravili smo jim vodeni ogled razstave Ive Tratnik in strokovno vodstvo po stalni zbirki graficnih del, kjer smo jim predstavili razlicne graficne tehnike (sitotisk na papir, les in blago, visoki tisk in globki tisk). Nato so v našem graficnem ateljeju bolj podrobno spoznali tehniko sitotiska in potek tiskanja ter tudi sami ob pomoci vodje ateljeja poskusili odtisniti nekaj odtisov vnaprej pripravljene podobe. Sledila je delavnica, na kateri so odtise s tehniko kolaža nadgradili v individualna umetniška dela. 


Pesmi v grafiki / Dragotin Kette 
V Hiši kulture so lansko leto zaceli z izvajanjem novega vecletnega projekta z naslovom Pesmi v grafiki (2022– 2025), ki raziskuje povezave med poezijo in likovno umetnostjo skozi medij grafike. 
V prvi izvedbi projekta, ki je potekala lani, so se osredotocili na poezijo Srecka Kosovela. V uvodnem delu so se sodelujoci – Jovana Đukic, Miha Majes, Monika Plemen, Maša Pušnik – udeležili literarnega sprehoda po Sežani V korak s Kosovelom, na katerem so spoznali pesnikovo življenje in delo. Sledila je delavnica v Hiši kulture, kjer so ustvarjali grafike v tehniki sitotiska. Za izhodišce pri delu so si izbrali Kosovelovo pesem in jo uporabili kot navdih za zasnovo grafike, pri cemer so morali uporabiti dve vnaprej doloceni barvi, crno in rdece-rjavo, ter tipografijo kot neposredno vizualno vez s poezijo. Nato so grafiko odtisnili in tretjino natisnjenih izvodov spremenili v originalno delo z intervencijami, kot so kolaž, vezenina, risba... Na ta nacin so v grafike prevedli pesmi Rdeca raketa, Kos, Ekspanzije in Moja pesem. 
V letu 2023 raziskujejo poezijo Dragotina Ketteja. Sodelujoci umetniki in umetnice – Matic Flajs, Marko K. Gavez, Andreja Kranjec, Nika Rupnik – bodo po ogledu Kettejeve spominske sobe na Gradu Prem na delavnici ustvarili grafiko na izbrano Kettejevo pesem in jo spremenili v original z intervencijo v obliki risbe v poljubni tehniki (tuš, svincnik ipd.). V okviru delavnice bo tudi hitri tecaj izdelave zina, na katerem bodo skupaj ustvarili katalog projekta. Vsa dela bodo v prihodnjem mesecu predstavljena na razstavi v Hiši kulture, kasneje pa bo razstava prenesena tudi v prostore na Gradu Prem. 


Dela, ki nastajajo v okviru projekta, postanejo del stalne zbirke Hiše kulture, ki trenutno šteje nekaj vec kot 150 del in vkljucuje okrog 50 umetnic in umetnikov iz Slovenije in tujine. Vsa dela iz zbirke, med katerimi so graficne mape, graficna dela na razlicnih podlagah, graficne knjige in zini, so stalno razstavljena v naših prostorih in si jih je mogoce ogledati v casu, ko je galerija odprta. 
Mojca Grmek, foto: Hiša kulture 


Predstavitev rezultatov projekta “Pilotiramo spravilo lesa z izboljšano mobilno gozdarsko žicnico in inoviramo nov nacin izdelave lesenih objektov iz manj vrednega lesa« 
Izdelana brunarica iz manjvrednega lesa borovih drogovnjakov na kmetiji Cernigoj. 
Na pobudo Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole Postojna se je v letu 2020 zacel izvajati projekt, v katerem skupno sodeluje devet partnerjev. Cilj projekta je bil razvoj oziroma izboljšava tehnologije spravila lesa z mobilno gozdarsko žicnico ter preizkus novega nacina izdelovanja malih lesenih objektov iz manjvrednega lesa na kmetijah. 
Z mobilno gozdarsko žicnico COBRAsta bila izvedena dva preizkusa spravila lesa iz strmih površin brez izgrajenih vlak (Nanos, Kobalove planine nad Idrijo). Žicnica se je v obeh primerih izkazala kot zelo uporabna in ekonomsko ter okoljsko upravicena. 
Na petih partnerskih kmetijah (Majdic iz Topolca, Cernigoj iz Velikega Ubeljskega, Volk iz Suhorja, Podobnik iz Idrije in Smrekarjeva domacija iz Grobšc) so preizkusili izdelavo malih lesenih objektov iz manjvrednega lesa drogovnjakov, ki bi bil sicer uporabljen kot celulozni les ali pa za sekance. Ti objekti (brunarica, manjši turisticni objekt, gugalnica, paviljon, zavetje za koze) so na ogled na omenjenih kmetijah. 

Poleg omenjenih petih objektov so rezultati projekta tudi: dva izobraževalna filma na temo varnega dela z mobilno gozdarsko žicnico in na temo izdelave malih lesenih objektov. Oba izobraževalna filma bosta v pomoc kmetijam tako pri izvedbi spravila lesa kot tudi pri izdelavi malih lesenih objektov, v kolikor se clani kmetije odlocijo za samostojno postavitev objekta. Prav tako sta v pomoc kmetijam tudi dva izdelana dokumenta z naslovom Analiza izvedljivosti, ki sta poleg filmov in opisa rezultatov projekta dostopna na spletni strani SGLZŠ Postojna: www.sgls. si pod opisom projekta, ki je med drugim sofinanciran iz Evrospkega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. 
Vljudno ste vabljeni na predstavitev rezultatov omenjenega projekta v živo in sicer 24. maja, ko v dopoldanskem casu na Srednji gozdarski, lesarski in zdravstveni šoli Postojna poteka Dan gozdov, z vec aktivnostmi povezanimi z gozdovi. Ucitelj Martin Dužnik bo demonstriral izdelavo malega lesenega objekta, z njim in z uciteljem Tomažem Šcuko se boste lahko pogovorili o izkušnjah z lesenimi objekti in žicnico. Vabljeni! 
Tamara Urbancic 



»Majstrska« ucilnica kot prostor za ustvarjalno medgeneracijsko druženje 
Na Osnovni šoli Košana so prenovili likovno-tehnicno ucilnico in jo v okviru projekta Erasmus+ uredili po modelu sodelovalnega prostora, imenovanega Maker space. Gre za delovni prostor, namenjen ustvarjalnemu medgeneracijskemu druženju, je pojasnila Urška Tušar, uciteljica likovne umetnosti na OŠ Košana. Prostor so opremili z novimi napravami: 3D tiskalnikom, dvema šivalnima strojema ter mehanskim rezalnikom za obdelavo razlicnih materialov. 
Ker je bil namen že od vsega zacetka tudi ta, da bi prostor lahko uporabljali tudi zainteresirani posamezniki oziroma skupine iz lokalne skupnosti, so 6. aprila odprli vrata in predstavili možnosti njegove uporabe za razlicne dejavnosti. Veseli so bili obiska podžupanje Majde Godine in okoliških prebivalk. 
Ucenci so novo delovno okolje zelo dobro sprejeli in presenecajo ucitelje s svojo izvirnostjo, motivacijo in samostojnim pristopom k delu. Zelo radi šivajo, ustvarjajo vošcilnice, izdelke iz gline, preizkusili so se v sitotisku, izdelovali so nalepke za odtis na blago in celo rocno izdelali škarje iz vezane plošce. 
V preteklosti so likovno ucilnico že uporabljale krajanke, ki so ucence v podaljšanem bivanju ucile rocnih del, z nadgradnjo pa so možnosti ustvarjanja v ucilnici še obogatili. V novo dinamicno skupnost vabijo tudi vse zainteresirane krajane. »Razmišljali smo o tem, da bi ucilnico ponudili zainteresiranim skupinam in posameznikom za uresnicevanje svojih projektov – izdelovanja razlicnih izdelkov, ponudili bi znanje s podrocja šivanja, kvackanja, 3D tiska, programiranja,« je pojasnila 
Tušarjeva. 
Alenka Furlan Cadež 




Kako zvabiti otroke v naravo? 
Postali smo družba, ki je odvisna od tehnologije. Ta je zelo privlacna in ne zahteva nobenega napora. Zato je gibanje v naravi, za današnje otroke še toliko bolj pomembno in dragoceno. V vrtcu Pivka se trudimo, da bi redno gibanje v naravi postalo otrokova vsakodnevna rutina. 
Tako je za nami uspešno izpeljan 1. gozdni poligon, ki je nosil slogan »Z dotiki narave do dotikov srca.« Poligon so za otroke vseh skupin, razen najmlajših iz jasli, pripravili otroci iz skupine Kamencki z vzgojiteljicama. Odzivi otrok in vzgojiteljic so bili izredno pozitivni. Naš namen, da bi otroci imeli priložnost in možnost vec casa preživeti na prostem, je bil dosežen. 
Kako rad bo otrok imel naravo, je mocno odvisno tudi od nas in naših navad. Saj veste, otroci se vec kot z besedami naucijo z opazovanjem in posnemanjem. Zato le obujmo 



Akreditacija Erasmus Osnovni šoli Pivka 
Osnovna šola Pivka je bila uspešna na razpisu za dodelitev Erasmus akreditacije za obdobje 2023-2027 na podrocju šolskega izobraževanja. Akreditacija Erasmus je orodje, namenjeno organizacijam, dejavnim na podrocju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, splošnega šolskega izobraževanja ter izobraževanja odraslih, ki želijo vzpostaviti kakovostne cezmejne izmenjave in sodelovanje. 
Za odobritev akreditacije je šola izdelala svoj razvojni nacrt za izvedbo kakovostnih aktivnosti mobilnosti v okviru širših prizadevanj za razvoj svoje organizacije. Z dodelitvijo je šoli v okviru kljucnega ukrepa 1 programa Erasmus ki ga koordinira mag. Mirjam Francetic, omogoceno vsakoletno financiranje mobilnosti in aktivnosti ucencev, uciteljev in vzgojiteljic v Vrtcu do leta 2027. 
Cilj šole v obdobju 2023 – 2027 je izboljšanje kakovosti poucevanja in ucenja prek: podpiranja strokovnega razvoja uciteljev, vzgojiteljic, ravnateljice in drugega šolskega osebja; spodbujanja uporabe novih tehnologij in inovativnih metod poucevanja; izboljšanje ucenja jezikov 
Uspehi mladih pivških glasbenikov 
Letos je Glasbeno šolo Postojna na državnem tekmovanju mladih glasbenikov zastopalo sedem solistov in šest komornih skupin. Ucenci so dosegli odlicne rezultate, med njimi tudi Zala Grmek Cvelbar, ki je v duetu s Tadejo Sovdat, pod mentorstvom Maje Vrbnjak, osvojila srebrno plaketo (93,33 tock). Kitarski duet je svoj uspeh nadgradil 
Ob (dvain)dvajseti obletnici o turizmu v naših krajih skozi cas 
Bil je miren petek popoldan 10. marca 2023, ko so se po treh šolskih letih z avtobusoma v Matavun pripeljali predstavniki sedmih od osmih osnovnih šol Mreže šol parka Škocjanske jame, ki so sodelovali pri vsakoletni raziskovalni nalogi v pocastitev mednarodnega dneva žena. V šolskem letu 2022/2023 so se pod budnim ocesom mentoric posvetili raziskovanju turizma v naših krajih skozi cas. 
Svoje umetnine so na razstavo prinesli tudi ucenci 2. razreda Osnovne šole Košana, ki so svojo pot na morje upodobili pod mentorstvom Marije Mršnik. Ucenci izbirnega predmeta racunalniška omrežja iz 8. in 9. razreda, pa so pod mentorstvom Katje Cekada, kot se za racunalništvo spodobi, med starši šolskih in vrtcevskih otrok izvedli spletno anketo na podlagi katere so ugotovili, da je kar 96% od vprašanih v otroštvu dopustovalo, najveckrat s starši, se na dopust peljalo z avtom na morje, kjer so prebivali v apartmajih v lasti podjetij v katerih so 
EVROPSKA UNIJA 
RR 
Št. akreditacije: 2
0
2
2
-
1
-
S
I
0
1
-
K
A
1
2
0
-
S
C
H
-
0
0
0
1
0
4
4
9
5 

Akreditacija Erasmus 
na podrocju splošnega šolskega izobraževanja 
podeljena 
Osnovni šoli Pivka 
Veljavnost: 1. 1. 2023 – 31. 12. 2027 
CMEPIUS, Center RS za mobilnost in evropske 
Žig programe izobraževanja in usposabljanja 
dr. Alenka Flander, direktorica 

Bogat živ jenja šir obzorja. 

in jezikovne raznolikosti v šoli; podpiranja izmenjave in prenosa najboljših praks na podrocju poucevanja. Poleg tega želi prispevati k oblikovanju Evropskega izobraževalnega prostora: krepiti cezmejne izmenjave in izvajanje visokokakovostnih projektov mobilnosti; omogociti, da ucna mobilnost postane realna možnost za vse ucence; spodbuditi priznavanja ucnih izidov, ki so jih ucenci, ucitelji in vzgojiteljice dosegli med mobilnostmi na evropskih šolah oz. organizacijah. 
Mirjam Francetic 

na Dnevih kitare v Krškem, kjer sta dekleti s 97 tockami prejeli prvo nagrado in zlato priznanje. 
Pod mentorstvom Pavle Lušin Kolman se je Dnevov kitare udeležil tudi Tim Kokošar, ki je z osvojenimi 92,67 tockami, prejel drugo nagrado in zlato priznanje. 
AFC 


bili zaposleni starši. Posneli so zanimive intervjuje med katerimi izstopa tisti o štirinajstdnevnem taboru pionirjev v Dolenjskih toplicah na katerem je sodelovalo po deset pionirjev iz vsake jugoslovanske republike. Leta 1985 je Slovenijo na tem taboru zastopalo pet ucencev iz Košane in pet iz Prestranka. 
Darja Kranjc 


Medgeneracijsko srecanje 
Ko se je marec že poslavljal, so se otroci skupine Zvezdice iz Vrtca Mavrica odlocili, da bodo nekomu s pesmico polepšali dan. 
S super – že spomladansko – energijo so se odpravili proti železniški postaji pod Kerin, kjer živi gospa Vera. Obiska otrok, ki so ji zapeli nekaj pesmic, se je zelo razveselila. Ko se je pridružila še nona Milena, so se custva poglobila, v oceh so se zalesketale solze srece. Stric Lojze je otrokom pokazal koze in kozlicke, hranili so kokoške in si ogledali vse kmetijske stroje na kmetiji. 


Ema Žitko 
Gozd naša igralnica 
Vrtec Pivka se je z letošnjim šolskim letom vkljucil v Mrežo gozdnih vrtcev Slovenije, kar pomeni, da redno izvajajo aktivnosti v naravnem okolju. Da bi širšo javnost ozavestili o pomenu naravnega okolja za otroke, so otroci iz skupin Kamencki in Zvezdice v centru Spar v Pivki pripravili razstavo »Gozd naša igralnica«, ki je bila na ogled do konca marca. 
Razstavili so svoje izdelke ter zanimive izjave o tem, kaj vse pocnejo v gozdu in zakaj se v njem dobro pocutijo. Gozdno okolje, ki je senzoricno bogato, predstavlja eno najbolj uravnoteženih okolij, ki omogoca odlicen otrokov razvoj. 
Katja Sedmak Ronzullo 


Pomladno druženje 
»Pomlad je cas, ko se prebudi narava in se lahko na vsakem koraku navdušujemo nad cvetlicami, živahnimi barvami, pticjim petjem…Vse to je kot nalašc za spomladanska druženja,« sporocajo »Gumbki« iz Vrtca Pivka. 
27. marca so povabili starše na pomladno druženje. Najprej je bilo slišati veselo prepevanje in razigran ples otrok. Nato pa so vsi tako otroci kot starši prepustili spretnim prstom v ustvarjalni delavnici. Nastale so zanimive, pisane rožice, ki krasijo vrtec. Med ustvarjanjem so se tkale prijateljske vezi, cutiti je bilo veliko dobre volje in pozitivne energije. 
Barbara Tomšic Prelec 


Prvi dan pomladi 
Prvi dan pomladi in mednarodni dan gozdov so v Vrtcu Pivka obeležili z obiskom tetke Pomladi. Otroci iz skupin drugega starostnega obdobja so se zbrali na travniku ob gozdu, kjer jih je pozdravila tetka Pomlad. Oblecena v zelena oblacila in z mavricnimi lasmi je privabila toplo sonce, iz zemlje pa priklicala prve cvetlice in živali. 
Za otroke je pripravila zanimivo nalogo: iskanje znanilcev pomladi. Navdušeno so se lotili dela in jih razigrano iskali v bližnji okolici. Preden so se poslovili, so skupaj zapeli še nekaj vsem znanih pomladnih pesmi. 
Katja Sedmak Ronzullo 



Tudi letos so aktivisti Kluba študentov obcin Postojna in Pivka tradicionalno prižgali kres na igrišcu pri osnovni šoli v Pivki. V popoldanskih urah so z maskoto Kresko rajali najmlajši, preizkusili so se v razlicnih aktivnostih ter bili nagrajeni s simbolicno nagrado. Ob poskocnih ritmih skupine Fairplay in ansambla Lisjaki so se zabavali tako mladi kot nekoliko starejši obiskovalci. Na kresno noc se je v Pivki našlo nekaj za vsakega, od razlicnih glasbenih žanrov do razlicne hrane in pijace. Kres je pod budnim ocesom gasilcev Prostovoljnega gasilskega društva Pivka gorel vse do jutra, ko je naposled le ugasnil ob prisotnosti zadnjih, najbolj vztrajnih žurerjev. 

Vsem obiskovalcem se zahvaljujemo za udeležbo in vas ob tej priliki lepo vabimo na praznovanje KŠOPP-ove 30. obletnice, ki bo 23. junija 2023. 
KŠOPP 



14. aprila je Društvo upokojencev Pivka v avli OŠ Pivka organiziralo enajsto revijo upokojenskih pevskih zborovJužne Primorske pokrajine. Nastopili so: ŽPZ Društva upokojencev Pivka, Brkinci, moška vokalna skupina DU Postojna, Mepz Bonaca iz piranskega društvaupokojencev, Mepz Avgust Šuligoj iz DU Ilirska Bistrica, Mepz Burja Društva upokojencev Postojna ter MPZ Društva upokojencev Bertoki – Prade. 
Revija je imela tekmovalni znacaj, triclanska strokovna komisija, ki so jo sestavljali glasbeni pedagog Miran 
Pisarna za starejše Pod lipo 
Pisarna za starejše je na zacetku svoje poti in je eden od delckov mozaika, ki ga želimo soustvariti za kakovostno staranje v obcini, deluje v okviru uresnicevanja strategije Starosti prijazne obcine Pivka. Njen glavni namen je na enem mestu nuditi vse osnovne informacije o razlicnih vsebinah za starejše, kot na primer o aktualnih dogodkih, prostovoljskih skupinah in njihovem delovanju, izobraževanjih in svetovanjih na razlicnih podrocjih, pomoc pri izpolnjevanju obrazcev, uporabe interneta ali pametnega telefona. 
Najbolj pogosta so vprašanja glede oskrbe v domacem okolju, sprejemov in oddaje vlog za domsko oskrbo ter usposabljanja za družinske oskrbovalce. Najbolj pa pisarna zaživi, ko se v njej zberemo prostovoljci za kakovostno 
Spomladanski pohod 
Pohodnice Kluba upokojencev obcin Postojna in Pivka smo se na soncen aprilski dan odpravile na pohod na Katarino nad Ljubljano in naprej na Jeterbenk. Pot smo pricele na postajališcu Žirovnik, se skozi gozd podale po lepo urejeni planinski poti na Katarino ter ob tem opazovale okoliško hribovje in prebujajoco se naravo. Na Jeterbenk smo se vzpenjale po poti roparskih vitezov in na cilju se nam je odprl cudovit pogled proti Karavankam in Kamniško Savinjskim Alpam. Dobro razpoložene smo pot nadaljevale proti Mednem, kjer smo pohod zakljucile. 
Edvarda Sajovic 

Žitko, predsednik komisije za kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije Franc Gombac in predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Južno Primorske Mirko Miklavcic so izbrali zmagovalni zbor, Mepz Burja Društva upokojencev Postojna, ki se je uvrstil na Dneve medgeneracijskega sožitja na 12. veceru petja in plesa v Ljubljani. 
Jožica Knafelc, foto: Andrej Knafelc 




Pro bono zobozdravstvena ambulanta zapira svoja vrata 
V maju se izteka šesto leto delovanja pro bono ambulante v Matenji vasi. V tem casu je dr. Želimir Božic oskrbel 188 oseb, ki so obiskale ambulanto kar 665 krat. Zaradi izrazitega upada povpraševanja po pro bono zobozdravstvenih storitvah na obmocju obcin Pivka in Postojna ter osebnih izzivov, je ustanoviteljem, vodstvu obcin Pivka ter Postojna, Centru za socialno delo Postojna in Slovenski filantropiji, predlagal zaprtje ambulante. 
»Ce se pokaže interesent za nadaljevanje dela, mu z veseljem odstopim v uporabo prostor in sem mu pripravljen pomagati z nasveti,« je prijazno ponudil in se zahvalil ustanoviteljem za plodno sodelovanje in »potrditev, da je mogoce s pomocjo drugim doseci tudi lastno zadovoljstvo in zadošcenje brez materialnih koristi, kar mi bo ostalo v lepem spominu«. 

»Rad bi Vam izrazil svojo hvaležnost za Vaše izjemno prostovoljsko delo v pro bono ambulanti v Matenji vasi. V šestih letih ste nesebicno pomagali našim obcanom iz socialno šibkih 

družin ter prosilcem za mednarodno zašcito in migrantom z dodeljenim statusom mednarodne zašcite, ki živijo v Sloveniji. Ponosni smo, ker smo Vam lahko v teh šestih letih financno pomagali tudi v Obcini Pivka. Rad bi se iskreno zahvalil za vaš humanitarni prispevek, nesebicno pomoc in oskrbo ljudi v stiski. Z Vašo pomocjo ste jim dali žarek upanja, je v zahvalo dr. Želimiru Božicu zapisal župan Obcine Pivka Robert Smrdelj. 
Alenka Furlan Cadež 
Odgovorno lastništvo mack 
Hišni ljubljencki prinašajo veselje in toplino, lastništvo pa pomeni veliko odgovornost, ki se zacne s trenutkom, ko vstopi ljubljencek v naše življenje. Osnova odgovornega lastništva sta ustrezna prehrana in skrb za zdravje. Pomembna je tudi odlocitev o sterilizaciji oziroma kastraciji. Ceprav se je ozavešcenost ljudi o nujnosti sterilizacije hišnih živali izboljšala v primerjavi s stanjem preteklih desetletij, še vedno ni na ravni, kakršno bi si želeli v živalovarstvenih organizacijah, poudarja Silva Bajc, predsednica Društva za zašcito živali Postojna. 
»Kljub informacijam, ki so dostopne na spletu, še vedno opažamo negativen odnos ljudi do veterinarskih posegov, kot sta sterilizacija oziroma kastracija hišnih mack,« dodaja. Razlogi so razlicni: od predragega posega do mnenja, da bo ob vsesplošni sterilizaciji mack zmanjkalo. »Med ljudmi velja tudi prepricanje, da mora macka imeti eno leglo pred sterilizacijo. Da po sterilizaciji ali kastraciji ne bo vec lovila miši. Tudi izgovore, da s sterilizacijo posegamo v osebno svobodo macke in jo prikrajšamo za materinstvo, velikokrat slišimo. Pa pogost stavek ljudi, katerih macke imajo legla vsako leto: »Mi vedno vse oddamo,« pojasnjuje Bajceva in opominja, da so izgovori na trhlih nogah in dalec stran od sodobnih veterinarskih dognanj: mack ne bo »zmanjkalo«, ker je njihova populacija v svetovnem merilu visoko nad številko, ki zagotavlja sprotno obnovo vrste. Sterilizacija macke pred spolno zrelostjo oz. pred prvim breznanjem v starosti 4. do 6. mesecev je za macko koristna, saj prepreci nezaželeno vedenje in številne bolezni, poudarja Silva Bajc. »Prav tako je nujna kastracija samcev, saj zaradi tega ne bodo nic manj »moški«, se bo pa obcutno zmanjšala možnost za prenos neozdravljivih in hudih bolezni, ki jih prinaša okuženost z virusoma FIV in FeLV (macji AIDS in macja levkoza), prav tako veterinarski poseg ne zmanjša plenilskega nagona mack, ki s spolnim nima nikakršne povezave,« dodaja. »Kar se tice materinstva, pa je macko neumestno primerjati s cloveško vrsto in materinstvom; mackino materinstvo je nagonsko, po dobrih dveh mesecih mladice zapusti in je pripravljena na novo brejost,« pojasnjuje Silva Bajc in nadaljuje: »Tisti ljudje, ki mladice svojih mack sicer oddajajo, pa s svojim pocetjem posredno vplivajo na to, da po zavetišcih in pri društvih ostajajo številne macke, ki ne najdejo doma, so pa veterinarsko popolnoma oskrbljene za razliko od tistih, ki si jih ljudje "podajajo" kot navaden potrošni material in ne kot cutece živo bitje.« 

Sterilizacija oz. kastracija sta enkraten strošek, za katerega obcina nudi tudi subvencijo. V posameznih primerih pa s placilom posegov pomaga skrbnikom živali tudi društvo. Na Obcini Pivka opominjajo, da so lastniki mack, ki imajo stalno prebivališce na obmocju obcine Pivka, upraviceni do subvencioniranja stroškov kastracije in sterilizacije. Lastnikom živali sofinancirajo storitev kastracije v višini 40 evrov bruto in 50 evrov bruto za sterilizacijo macke. Pravica do subvencioniranja stroškov se prizna za najvec dve macki na leto na gospodinjstvo, v katerem prebiva upravicenec. Za sofinanciranje storitve lahko zaprosijo v obdobju od 1. decembra 2022 do vkljucno 30. novembra 2023. Vloge za prijavo na razpis so na voljo v sprejemni pisarni Obcine Pivka ali na spletni strani obcine http: www. pivka.si. K vlogi morajo prosilci priložiti racun za opravljeno storitev s podatki o lastniku živali. Ljudje se premalo zavedajo tudi tega, da so vse prostoživece macke, ki so se razmnožile v nekem okolju, potomke lastniških, katerih skrbniki niso poskrbeli za sterilizacijo, pove Silva Bajc. »Ljudje jih velikokrat imenujejo "divje macke", ker so plašne, nesocializirane in se cloveka bojijo, bi se pa ljudje morali zavedati, da so te živali posledica neodgovornega ravnanja ljudi. In za vsako na novo opaženo brezdomno žival ali skupino mack je potrebno nemudoma obvestiti pristojno zavetišce,« opozarja. Za pivško obcino je to Zavetišce Oskar Vitovlje, ki opravi odlov mack ter jih po opravljenem veterinarskem posegu vrne v njim znano domace okolje. Znak, da je bila prostoživeca macka sterilizirana oz. kastrirana, je pristrižen vršicek uhlja, še pojasnjuje predsednica Društva za zašcito živali Postojna Silva Bajc. 
Alenka Furlan Cadež 


Dan odprtih vrat v Centru za krepitev zdravja (CKZ) 
31. marca je CKZ ZD Postojna povabil prebivalce obcin Postojna in Pivka na Dan odprtih vrat z namenom ozavešcanja o pomenu preventive zdravja, tako fizicnega kot duševnega, želeli so se približati tudi ranljivim skupinam prebivalstva in jim ponuditi enakovredno možnost vkljucitve v preventivne programe. 

Zainteresirani so lahko opravili analizo telesne sestave, testirali zmogljivosti prijema rok, meritev krvnega tlaka in gleženjskega indeksa. Seznanili so se z novostmi vzgoje za ustno zdravje, preizkusili znanje o pravilnem samo-pregledovanju dojk in mod za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb ter preverili ucinkovitost razkuževanja rok. Kratke posvete sta nudili psihologinji ter dieteticarka. Vkljucili so tudi promocijo nacionalnih preventivnih programov Svit, Zora in Dora. CKZ, foto: Valter Leban 
Osvežitev znanja prvih posredovalcev 
18. marca so prvi posredovalci iz Pivke na prvem obnovitvenem tecaju, ki so ga organizirali v ekipi Nujne medicinske pomoci Postojna, financirala pa ga je Obcina Pivka, osvežili že pridobljeno znanje. 

Prvi posredovalci so lahko odlocilen clen v prvi pomoci, ko gre za minute med življenjem in smrtjo, zato je tudi v obcini Pivka organiziran sistem prvih posredovalcev. Njihovo poslanstvo in namen je pomoc pri življenjsko ogrožujocih stanjih, predvsem na lokacijah, kjer je dostopni cas prihoda reševalnega vozila dolg. Študije namrec kažejo, da je pri srcnem zastoju za preživetje najbolj pomembno cimprejšnje izvajanje temeljnih postopkov oživljanja in uporaba AED, cesar pa se popolni laiki (svojci, mimoidoci) premalokrat lotijo, vecinoma zaradi strahu in neznanja. Besedilo in fotografija: Klemen Rebec 
Posadili vrbo ob klopi za žalujoce 
Prostovoljci, clani Obmocne enote Slovenskega društva HOSPIC Primorsko – Notranjska s sedežem v Pivki, so skupaj s Kulturnim društvom LIPA Pivka 
20. aprila na Habjanovem hribu pri klopi, ki so jo poimenovali »klop za žalujoce«, v krajšem kulturnem programu posadili drevo – vrbo žalujko. 
Vse prisotne je pozdravil predsednik Ernest Margon, o ideji in uresnicitvi pa je povedala pobudnica Roberta Noemi. Sodelavka Hospic-a Vinka Cucic je darovala vrbo za zasaditev. Klopca, ki jo je društvu Hospic podarila Obcina Pivka, stoji pod kostnico padlih borcev in simbolno pomeni kraj pocitka in premišljevanja. Vsi prisotni so bili za idejo, da se povabi lokalne umetnike, da po svoji želji in navdihu sporocilno uredijo zunanjo podobo klopce za žalujoce. Lepo vabljeni k sodelovanju! 
Irena Margon 





Tekmovalke iz Košane tretje  v državnem prvenstvu 
Koncala se je ženska futsal liga za sezono 2022/23, kjer je zmagovalec ŽNK Celje. Celjanke so v vseh treh finalnih tekmah premagale KMN Slovenske gorice. ŠD Košana je ponovila lansko tretje mesto, saj je v polfinalnih tekmah dvakrat premagala ŽNK Vrhniko. 
Koncni vrstni red cetverice najboljših ekip v osem clanski ženski ligi: 1. ŽNK Celje 55 tock, 2. KMN Slovenske gorice 34, 3. ŠD Košana 29, 4. ŽNK Vrhnika 26. Najboljša strelka v ekipi je bila ponovno 21-letna Anja Žvokelj 16 golov, Teja Keržic jih je dodala 14, Šejla Cibukcic pa 10. 
Za ekipo ŠD Košane in trenerja Miho Osojnika je sezona 22/23 najboljša doslej, saj so nepricakovano osvojile 


Tjaž Dolgan državni prvak v sprint duatlonu 
Mladi clan Atletskega kluba Pivka (AK Pivka) Tjaž Dolgan se je na domacih tekmah v novi triatlonski sezoni odrezal zmagoslavno. V izjemno izenacenem finišu sta se 15. aprila v moški konkurenci naslova državnega prvaka v sprint duatlonu veselila kar dva tekmovalca, Luka Kosovel (TK Ajdovšcina) in Tjaž Dolgan (TK Ljubljana). 
16. aprila je Dolgan nastopil še na Istrskem maratonu in v teku na 10 kilometrov osvojil tretje mesto. Tjaž je odlicno pripravljenost potrdil že februarja v Zagrebu na clanskem državnem prvenstvu, ko je s casom 8:54,35 osvojil peto mesto na 3000metrov, ter na 1500 metrov v kategoriji U20 s casom 4:07,69 postal slovenski atletski podprvak.  
Tjaž je clan AK Pivka že vec kot deset let in »ponosni smo«, da nam je uspelo vzgojiti odlicnega atleta«. 
AK Pivka 
Pivcan Denis Pašic je zmagovalec druge izvedbe turnirja Notranjska Open 
S finalnim nastopom najboljših kegljacev in kegljavk s treh mednarodnih turnirjev, ki so aprila meseca potekali na kegljišcih v Postojni, Pivki in Cerknici, se je v organizaciji KK Proteus Postojna na kegljišcu v športnem parku 27. aprila zakljucil letošnji finalni turnir Notranjska Open 2023. Nastopilo je 16 igralcev in osem igralk, povecini slovenskih reprezentantov in znanih imen v svetu kegljanja. Pri kegljacih je prvo mesto in nagrado 550 eurov osvojil 22 letni mladi reprezentant Denis Pašic, clan KK Pivka. 
Do finala je izlocil Uroša Stoklasa (Pergola), dva clanska reprezentanta Mateja Lepeja in Kristijana Mijatovica, v velikem finalu pa še 18 letnega mladega reprezentanta, 





FINANCNI URAD SVETUJE  
Obdavcitev dohodkov doseženih v tujini Davcna obveznost posameznika je odvisna od njegovega statusa (rezident, nerezident). Rezidenti Slovenije so zavezani za placilo dohodnine od vseh dohodkov, ki jih dosegajo v Sloveniji in v tujini. Nerezidenti pa so zavezani za placilo dohodnine od dohodkov z virom v Sloveniji. Kadar ima posameznik v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališce, kjer živi tudi njegova družina, delo pa opravlja v tujini, se šteje za rezidenta Slovenije. Podrobnejše informacije o davcnih obveznostih rezidentov v zvezi z dohodki iz zaposlitve so objavljene na spletni strani financne uprave, v podrobnejšem opisu Zaposlitev v tujini pri tujem delodajalcu in v zloženki Mednarodna obdavcitev posameznika. Dohodke iz delovnega razmerja oziroma pokojnine, dosežene v tujini, mora rezident Slovenije napovedati: • v medletni napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja za rezidente ali v napovedi za odmero akontacije dohodnine od pokojnine za rezidente,  • ugovoru zoper informativni izracun dohodnine (v nadaljevanju: IID), ce mu leta ni bil izdan, pa v letni napovedi za odmero dohodnine do 31. 7. tekocega leta za preteklo leto. Placani davek v tujini se v izogib dvojni obdavcitvi pri odmeri slovenske (akontacije) dohodnine poracuna, tako, da rezident v Sloveniji doplaca le morebitno razliko med tujo in slovensko dohodnino. Ce želi rezident Slovenije uveljavljati odbitek v tujini placanega davka tudi pri poracunu dohodnine na letni ravni, mora odbitek uveljavljati tudi v ugovoru IID, in ce mu ta ni izdan, v letni napovedi za odmero dohodnine do 31. 7. tekocega leta za preteklo leto. Oprostitev placila davka se upošteva v izdanem IID, ce je davcni zavezanec (rezident) uveljavljal oprostitev v napovedi za odmero akontacije dohodnine in je davcni organ priznal oprostitev v odlocbi, izdani na podlagi te napovedi.  

V kolikor imate zanimivo podjetniško idejo, vam na RRA Zeleni kras ponujamo kakovostno podjetniško svetovanje. Strokovni sodelavci vas vodimo skozi celoten proces od idejnih zametkov do uresnicitve vaše poslovne ideje: 
•
 kako oblikovati uresnicljivo poslovno idejo, 

•
 kako jo realizirati, 

•
 kako se ustrezno registrirati za izvajanje dejavnosti, 

•
 pomagamo vam najti vire financiranja (povratna in nepovratna sredstva). 


Osnovna podjetniška svetovanja so brezplacna za vse prebivalce Primorsko-notranjske regije, v sodelovanju z Obcinami Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina in Pivka pa izvajamo tudi nadaljnja brezplacna podjetniška svetovanjater nudimo pripravo poslovnih nacrtov in/ali vlog na javne razpise na razlicnih podrocjih po subvencionirani ceni do 70 % cene. 

Za podjetniško svetovanje je obvezna predhodna uskladitev termina, na naslednjih kontaktih: 
• 
Tadeja Pecman Penko, tadeja@rra-zk.si, 05 721 22 32 

•
 Živa Ložar, ziva@rra-zk.si, 05 721 22 40 




SKUPAJ VITALNI ZAVODZA OSEBNO ASISTENCO KOPER, Kovaciceva ul. 20 , 6000 Koper 


BRE ZP L A CN O 
In brezobveznosti 
Svetovanje, pomoc in usmeritvepri uveljavljanju pravicedo osebneasistence Za invalide vseh kategorij info@skupajvitalni.si alimobitel: 068/123-451 (Aljaž Golja) 
ZAHVALA 

Župnijska Karitas Pivka se iskreno zahvaljuje za dar, ki ga je prejela od družine pokojnega Janka Ženka iz Trnja in za dar, ki je bil zbran ob pogrebu pokojne Božidare Možina iz Klenika. V imenu sodelavcev Karitas se družinama in vsem dobrotnikom iskreno zahvaljujemo. 
Župnijska Karitas Pivka 






Družba Meditrans d.o.o. išce najemnika opremljenega gostinskega lokala »KRPAN« v prostorih TC Spar, Pivka (Postojnska cesta 18a, Pivka). 
Obsega 59,60 m2 barske površine, zunanjo in notranja teraso z zagotovljeno souporabo sanitarij in parkirišca. Gostinski lokal je popolnoma opremljen, možen je tudi dogovor za najem opreme za izdelavo sladoleda. 
Izbrali bomo najugodnejšega ponudnika. Svoja vprašanja in ponudbo pošljite do 5. junija 2023 na e naslov info@meditrans.si, ponudba naj vsebuje predlog neto mesecne najemnine. 
Možen zacetek obratovanja: 1. julij 2023 


Sobota, 25. maj 
Medena dežela - Medena zemja 

Tamara Kotevska, Ljubomir Stefanov / Severna Makedonija / 2019 / 86 min / makedonšcina, turšcina 
Režija: Ljubomir Stefanov in Tamara Kotevska; Fotografija: Fejmi Daut, Samir Ljuma; Montaža: Atanas Georgiev; Glasba: Foltin; produkcija Atanas Georgiev, Ljubo Stefanov; nastopata: Hatidže Muratova, Nazife Muratova; distribucija: Demiurg 

Festivali, nagrade: Sundance (velika nagrada žirije in posebna nagrada za fotografijo v kategoriji svetovni dokumentarni film); nominacija za oskarja v kategorijah najboljši mednarodni celovecerec in najboljši dokumentarec; nominacija Evropske filmske akademije za najboljši dokumentarec; Sarajevo; FDF Ljubljana 
Film, v katerem odrocna makedonska vasica postane mikrokozmos sodobnega sveta, je portret krhkega ravnovesja med clovekom in naravo, pogled v hitro izginjajoci nacin življenja ter poklon trdoživosti, življenjski energiji in optimizmu neke ženske. 
27. maj ob 17. uri 
Cebelica Maja 3: Zlato jajce 
Maya the bee 3: The Golden Orb, 2021, Nemcija, Avstralija 
Scenarij: Adrian Bickenbach, Noel Cleary, Fin Edquist; Režija: Noel Cleary; Jezik: Sinhronizirano v slovenšcino; Animirana pustolovšcina, 88 minut 

Majine dogodivšcine se tudi tokrat odvijajo v naravi, pozitivne zgodbe pa so polne upanja, prijateljstva in strpnosti. Prav takšne, kakršne svet potrebuje. Kraljica ji je odlocno prepovedala kakršnokoli novo pustolovšcino. Seveda je Maja ne posluša in se poda na zelo pomembno nalogo – dostaviti zlato jajce nazaj k svojim lastnikom in v kolonijo mravelj, saj se ne more upreti, da ne bi pomagala še enemu žužku. Ko pa se jajcek izvali, se morata Maja in Vili soociti z najvecjo odgovornostjo do sedaj – s prekrasno, ljubko, malo mravljico, ki pa je v resnici prava mravlja princesa. 
27. maj 
Hitri in drzni X 
Scenarij: Justin Lin, Zach Dean, Dan Mazeau Režija: Louis Leterrier 

Deseti film v sagi Hitri in drzni, z naslovom Hitri in drzni X, odpira zadnja poglavja ene najbolj znanih in priljubljenih svetovnih franšiz v kinematografiji, ki je zdaj v svojem tretjem desetletju z isto osrednjo igralsko zasedbo in liki kot na zacetku. V številnih misijah in proti nemogocim pricakovanjem so Dom Toretto (Vin Diesel) in njegova družina preigrali in pregnali vsakega sovražnika na svoji poti. Zdaj se soocajo z najhujšim nasprotnikom, kar so jih kadarkoli srecali: grozljivo grožnjo, ki prihaja iz senc preteklosti, ki jo napaja krvno mašcevanje in je odlocena, da bo za vedno razbila družino in unicila vse in vsakogar, kar Dom ljubi. 
Deseti del sage je režiral Louis Leterrier (Spopad Titanov, Neverjetni Hulk), vrnejo pa se igralci Vin Diesel, Michelle Rodriguez, Tyrese Gibson, Chris "Ludacris" Bridges, Nathalie Emmanuel, Jordana Brewster, Sung Kang, Jason Statham, John Cena, Scott Eastwood, ter oskarjevki Helen Mirren in Charlize Theron. Novemu poglavju se pridružuje izjemna igralska zasedba - Jason Momoa, oskarjevka Brie Larson, Alan Richtson, Daniela Melchior in legendarna oskarjevka Rita Moreno. 




Predstave so objavljene na spletni strani Zavoda za turizem Pivka: www.visitpivka.si, Obcine Pivka: www.pivka.si in FB strani Kino Pivka. 

Dokumentarni film Fenomen ozdravitve 
Dejavnosti Kroga prijateljev Bruna Gröninga 
po vsem svetu. Od 14. do 19.30 ure Krog prijateljev Bruna Gröninga, Krog za naravno življenjsko pomoc Krpanov dom Pivka 


Majnik gre cez trato
Koncert Ženske vokalne skupin Šmihel in MePZ dr. Francišek Lampe iz Crnega Vrha nad Idrijo 

18.00 
Kulturno društvo Šmihel 
V cerkvi sv. Jakoba v Narinu 

Otvoritev Medenega tedna in razstave Bodi cebela (22. - 28. 5.) 
V galeriji Krpanovega doma si boste skupaj z avtorico Polonco Lovšin in kustosinjo iz Hiše kulture Pivka Mojco Grmek ogledali razstavo Bodi cebela / Be a bee. 

17.00 
Zavod za turizem Pivka – Dina Pivka in 
Cebelarsko društvo Pivka 
Krpanov dom Pivka Po kratkem kulturnem programu si boste v družbi clanov CD Pivka lahko ogledali paviljon. Vabljeni! 

Medena dežela / Medena zemja 
Film, v katerem odrocna makedonska vasica postane mikrokozmos sodobnega sveta, je portret krhkega ravnovesja med clovekom in naravo, pogled v hitro izginjajoci nacin življenja ter poklon trdoživosti, življenjski energiji in optimizmu neke ženske. To je bil prvi film v zgodovini oskarjev, ki je bil nominiran za najboljši mednarodni celovecerec in hkrati za najboljši dokumentarec. 

17.00 Zavod za turizem Pivka – Dina Pivka in Cebelarsko društvo Pivka Kino Pivka, Krpanov dom Pivka 
Ogled paviljona Medena zgodba 
Vabljeni na voden ogled paviljona s clani Cebelarskega društva Pivka in pokušino medenih izdelkov. 

18.30 Zavod za turizem Pivka – Dina Pivka in Cebelarsko društvo Pivka Krpanov dom Pivka 

Tomosijada na Kalu 
150 km po poteh obcin Pivka, Postojna, 
Vipava in Sežana 9.15 štart 1.skupine Matjaž Mankoc s prijatelji Vrt za prireditve na Kalu 


Družinska delavnica in vodenje po paviljonu 
Medeni paviljon skriva številne zanimivosti 
o cebelah – poznate že vse? Vabljeni na raziskovanje paviljona, pokušino medenih izdelkov in družinsko delavnico. 

10.00 Zavod za turizem Pivka – Dina Pivka in Cebelarsko društvo Pivka Krpanov dom Pivka 
Družinska delavnica in vodenje po paviljonu 
Medeni paviljon skriva številne zanimivosti 
o cebelah – poznate že vse? Vabljeni na raziskovanje paviljona, pokušino medenih izdelkov in družinsko delavnico. 

15.00 Zavod za turizem Pivka – Dina Pivka in Cebelarsko društvo Pivka Krpanov dom Pivka 
Cebelica Maja 3 

Scenarij: Adrian Bickenbach, Noel Cleary, Fin Edquist, režija: Noel Cleary, sinhronizirano 
17.00 Kino Pivka 

36. Petelinjski tek 

Po nekaj letih premora ponovno vabljeni na Petelinjski tek. 

8.30 planinski pohod; 14:00 tek predšolskih in šolskih otrok za pokal »Petelincek«; 
16:00 podelitev priznanj za pokal »Petelincek«; 17:00 start tekmovalnega teka 

19:00 podelitev priznanj Vaško društvo Petelinje Petelinje 
Hitri in drzni X 

Scenarij: Justin Lin, Zach Dean, Dan Mazeau, režija: Louis Leterrier 19.30 Kino Pivka 




Pesmi v grafiki/Dragotin Kette 
Sodelujoci umetniki in umetnice: Matic Flajs, Marko K. Gavez, Andreja Kranjec, Nika Rupnik Delavnica od 29. maja-2.junija 

Hiša kulture v Pivki 

Pesmi v grafiki/Dragotin Kette 
Sodelujoci umetniki in umetnice: Matic Flajs, Marko K. Gavez, Andreja Kranjec, Nika Rupnik Razstava od 2. do 23. junija 


Hiša kulture v Pivki 

Koncert "Šopek pesmi" 
Nastopajo: Mešani pevski zbor Divaca, zborovodja Matej Penko, Pevska skupina Studenec, umetniški vodja Irena Rep. 

19.00 


Kulturno društvo Juršce 
Kulturni dom Juršce 

Shod v Trnju
Ansambel Šepet ter Mauro Staraj & La banda 21.03 ŠKD Trnje Igrišce v Trnju 


Vodkov dan 
Skupaj se bomo zabavali, plesali, družili, preizkusili v vodnih igrah, ustvarjali, spoznavali naše junake… 8:30-9:30 za vrtce, 9:30-12:00 za razredno stopnjo OŠ Kovod Postojna Trg pred Krpanovim domom 


Cajanka, posvecena spominu na priljubljenega pisatelja Ivana Tavcarja ob 
100. obletnici smrti 

17.00 KD LIPA Pivka in knjižnica Pivka Knjižnica Pivka 

Otroška ustvarjalna delavnica ob razstavi 
Pesmi v grafiki / Dragotin Kette 
10.00 Hiša kulture v Pivki 


Družinska ustvarjalna delavnica ob 
razstavi Pesmi v grafiki / Dragotin Kette 
17.00 Hiša kulture v Pivki 


Poletna muzejska noc 
Javno vodenje po Centru Dina Pivka, ob 
18. uri, filmska predstava, ob 19. uri, nocni sprehod z lovcem, druženje ob ognjišcu in pripovedovanje zgodb, ob 21. uri. Vsi dogodki so brezplacni. 

18.00-24.00 Dina Pivka Dina Pivka 

Slavnostna seja ob 130 letnici 
Prostovoljnega gasilskega društva Pivka 

17.00 PGD Pivka Krpanov dom Pivka 

Praznovanje ob 130 letnici Prostovoljnega gasilskega društva Pivka 
Prevzem novega prapora društva in gasilska 
veselica. 

17.00 
PGD Pivka 
Na igrišcu pri dvorani Skala 

Pohod in maša za domovino 
Nastopa Vokalna skupina Šmihel 9.15 KD Lipa Pivka in OO N.Si PivkaV cerkvi sv. Martina na Šilentabru