.Gortca' izhaja vsakl torek in todoto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Urednistvo te nahaja v „Narodni Tiskarnl", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. ¦efrankirana ptama •e ne sprejemajo, enako se ne nvažujejo pisma brez podpisa. CLokopiNi dopisov se ne »račajo. GORICA TELEFON št. 201 jtane na leto 10 K, za pol let» 6 K, u četrt leta 250. i IptiTiitttTo se nahaja v „Narodni Tiskarn:" ulica Vettarmi St. 9. La oglaft«* se plačuje od čveterostolpne petit vrste po 14 vin., za večkratni tiatis primeren popust. Ponamezne Itevilke 4 ^ stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriSkih trafikah. St. 27. V (jorici, v torek dne 2. aprila 1912. Leto XIII. Kraški vodovoi Vžc pod ministerskini predsednikom baronom (jautsch-eni se je vršila na Dunaju interministerijalna konferenca, ki se je pečala izključno z vprašanjem. kako preskrbcti Kras z zadostno, zdra- vo pitiio vodo. Konferenca je povcrila izvršitev tega projekta g. dvornemu svetniku Marcus-u, čegar ime je ozko spojeno z velikim podjetjem narnakanja tržiške ravani, in on uživa doli v Furlaniji tudi zasluženo spoštovanje. Oöspod dvorni svetnik se je takoj resno poprijel dela, proučil vse razmere in zanpno stopil v dotiko tudi z onimi činitelji, ki imajo s tega ali onega sta- lišča interes nad tern, da se ta ideja u- resniči. Tudi deželni odbor, ki je zelo inte- resiran pri tem načrtu, je bil vže pred letotn dni obveščen o vladnem stremlje- nju, preskrbeti Kras z zdravo pitno vo- do. Tudi tarn so se vršile v navzočno- sti g. dvornega svetnika konference o tem predmctu. Peželni stavbinski urad je neposredno sodeloval pri sestavi in glavnih potezah tega velikanskega pod- jetja. Če ni prišlo o tem nič v javnost od strani deželnega odbora, se je to pač zgodilo zgolj le na željo višjih krogov, ki so hoteli, naj se zadeva smatra kot zaupna. Ker je pa minister za javna uela iz- Vavil v javni seji drž. zbora v imenu po- /jedelskega ministra, da namerava vla- da v najkrajšem času preskrbesi Kras z dobro pitno vodo ter da bo delo, za katero so načrti vže skoraj izgotovljeni, stalo okroglih 7 milijonov kron, se nam vidi umestno, da tudi mi spregovorimo o tem podjetju nekaj besedij. Čas je, da se je vlada ozrla tudi na našo obniejno kronovino ter da skuša zboljšati kulturne in gospodarske raz- mere tu na jugu. Osobito je potrebno, da stori vlada kaj tudi za Kras, ki je prava trdnjava avstrijskih teženj ob Adriji. Namera preskrbljenja Krasa z dob- ro pitno vodo je zelo hvalevredna in prepotrebna. Oospodarski razvoj Krasa in višji državni interesi zahtevajo izvr šitev tozadevnega dela imperativno. Na Krasu bi vladale najugodnejse zdravstvene razmere, ako bi bil istt prcskrbljen z dobro pitno vodo. Kraška burja iičinkuje bolje iK'go katerakoli karbolska kislina, ona šCisti tainošnie ozračje vsakih mijazmov in bakcilov; a inaee pililja tudi v najtoplejšili dneh |)rijeten cefirček po kraških holmcih, ki dela bivanje na Krasu prijetno. Le do- bre vode za ljudi in žival poinanjkuje. Kar so pili in pijejo še dandancs tarn liudje in živali, je nečuveno. Dcželna uprava, ki se drži načela, da sta čist zrak in dobra pitna voda predpogoji zdravju, se je s pomočjo melijoraeijskega urada v Trstu po moz- nosti trudila, da bi zboljšala vodne razinere na Krasu. V zadniih letih se je v tem oziru tudi innogo storilo. Napravila so se uapajališča in kapnice tuintam. Toda to so le paljativna sred stva, ki odpomorejo Le deloma in za- časno zdravstvenim zahtevam Krasa. Marsikatero tako podjetje se je moralo tudi opustiti radi uboštva občin, ki niso mogle pretrpeti pokritja zadevnih stro- škov čez državno in dežeino podporo. S kraškim projektiranini vodovodom bi bil napravljen enkrat za vselej konec tej vodni mizeriii. j Nedeljska »>r!dinost« se peča tudi s j tem vprašarijem in navaja, da misli na- ; praviti poseben konsorcij gravitacijski vodovod, dočim lioče vlada spraviti vo do iz Iiublja, Vipave in Reke potom se- siiik in gonilnih močij na Kras. V kolikor smo mi poučeni o stvari. niso načrt" označenegakonsoreijaizved- Ijivi, ker ne zadošča \-ode tarn, kjer jo misli konsorcij zajeti. Tudi bi konsorcij vodo na Krasu prodajal. kar ni v korist gospodarskemu razvoju Krasa. Tudi ne odgovarja po našili inforrnacijah resni- ti, da hoče vlada vzeti vodo iz Hublja, Vipave in Reke. Voda iz Reke je tako nezdrava, da ne more priti v poštev, ona iz Hublja ali Vipave bi zahtevala vsaj trikratno dviganje od izvirkov v krnice na različne visočine in ne bl lc podražila. marveč skoro onemogočila kraški vodovod. Tozadevna namera je vsa druga, toda nismo pooblaščeni odkriti pajčo- lan, ki jo pokriva. Zato prepuščamo to času. Oospod dvorni svetnik Marcus si je postavil v Furlaniji trajen spomenik; on želi postaviti si tudi v slovenskem delu dežele tak spomenik. Uverjeni smo, da se mu to posreči. V to pomozi Bog! Cesar in Hadjari. V soboto, due M). marca t. 1. je ce- ¦ sar poveril sestavo-ogcrske vlade četr- tič grofu Khuen -Hcdervar y-ju. ; Kakor znano, se je grof Khuen-He- j V.vfary svojecasno zavezal nasproti cesarjn, da bo omogočil rešitev novih brambiiili predlog. ki so sedaj tudi v av i .'trijskem parlamentu, in sicer v bramb- J iiem odseku, na diievncm redu. Toda iiekdaiiji madjarski dull, ki je že vec krat sku.šal porusiti habsburški presto!. se je v ogerski poslanski zbornici zo- i pet vzbudil in posledica je bila ta, da je i grof Khuen-Hedervary podal svojo o- stavko, ker je uvidel, da ne more rešiti te za ce'lokupnost avstro-ogrske armade tako važne predloge. Značilno in obža- iovania vredno je, da so izzvali težkoče pri resitvi te za celokupnost avstro - o- grskc armade tako važne predloge rax- no tisti krogi, katerim je cesar v zadnjih desetletjih največ zaupal. To je našega preljubljenega in od celega sveta spo- stoviinega vladarja tako zalilo, da si ni mogel kaj, da bi tudi vidno ne pokazal, da je bil užaljen. Hudi udarci v privat- nem kot tudi v javnem življenju mu m- vo prizadjali takega stnika, kot to naj- novejše postopanje Madjarov naprain nienm. Hoyodki, ki bi bili spravili vsa- kegu driurcga človeka v obup, ga niso omaiali. Zavedal se ie vedno. da ima tu- di kot vladar težke dolžnosti, katere inora izpolnjevati. Z duševno močjo, kakoršno poseduiejo le \'eliki možje. ie najhujše udarce v svojem življenju hitro prebolcl. v svesti si, da ga čaka veli- kansko delo vladar j a. Prva skrb so bile njegove vladarske dolžnosti, kate- re je izpolnjeval kot eel mož. Kot vladar pa ima aystrijski cesar in Apostolski kralj Ogrske tudi zakoni- to zajamčene pravice. Nikomur do se- daj ni prišlo na urn, da bi hotel kratiti kroni teh pravic in silno je razburilo vse podanike avstro-ogrske monarhije. da so hoteli ravno oni krogi na Ogrskem. ki uživajo zaupanje vladarja, .prisvojiti si prävice krone, ki so najdalekosežnej- šega pomena za obstoj monarhije. Če pomislimo, da je armada prva in glav- na opora habsburškega prestola, potem bodemo znali tudi prav ceniti podlost madjarske naniere. Po elenu XVIII. zakona iz 1. 1888 je cesarju zajamcena pravica, da more. ako to razmere zahtevajo, vpoklicati in pridržati rezervenike in nadomestne re- zervnike v vojaški službi. To pravico prestola si je hotel osvojiti pri razpra- \ i f> novih brainbnih predlogah ogrski Parlament. Kaj to porneni in kake po- iedice bi imela taka pravica Madjarov, bo vsakdo vedel, ki so mu znani krvavi dogodki na Ogrskem v 1. 184849. f)ne 14. t. m. bo ravno 73 let, kar je K o š u t v državnem zboru v Debrec- zinu dal proglasiti, da so habsburško- 'orenski vladarji izgubili pravico do ogrske krone. Toda štiri mesce pozneje ie moral bežati iz domovine, potem ko mu je preprečil H a y n a u vse njegove tajne nakane, ko je bilo njegovo tajno upanje uničeno. Če pa imajo Madjari še enega takega Košuta. no — menda tudi druu'i Ha\ iiau l^' bo izostal. Sicer sedaj ni šlo za ogrsko krono, a šlo je za nekaj. kar bi zamoglo dati Madiarom prevcč moči in skoro v pra- \em pomenu besede orožje v roke za cnake prireditve. To ie hotel preprečiti tudi naš cesar, kateremu je usoda m o- v. a r h i j e prva skrb. V petek je bil grot Khuen pri vla- darju v nvdijenci. pri kateri se je odigral velevažen pogovor. Orof Khuen je refe- riral cesarju o pogajanjih o vprašanju rezervnikov in cesar je pri tem izjavil sledeče: »Yi veste, da sem bil jaz, ki vladam :iad 60 let in ki nosim 4.5 let ogrsko kro- no. vedno odkritega konstitueijonalnega n;isljenja in da sem vedno respektiral ustavne pravice dežele. i-Tudi sem se vedno veselil nad go- spodarsko povzdigo in procvitom O- grske. "O^rska ni imela nikdar bolj od- , kritosrenega prijatelja kot mene. i'KIjub temu se mi hoe'ejo sedaj na- krat kratiti vladarske pravice in se mi bli/!ajo z nezaupanjem. ^Ce se ne odstrani resolucijsko \prasanje (glede rezervnikov), potem mi ne preostaja drugega — Vi poznate razmere — kot da___« Tu je napravil vladar z roko mah- Ijaj, ki je dovolj jasno govoril o niegovih osebnih nainenih. Orof Khuen - Hedervary pa je vla- darja nrekinil z glasnim vsklikom: ^Bog varuj!« in cesar je nadaljeval: Socialni demokraf. Češkl: J. Ježek. (Dalje.) »Ti lopovi so mi napravili zares dovolj škode!« potrdil je mojster Knef- tra. — »Potem proračunate tako približno, koliko denarja ste pustili na leto v krč- mah, koliko časa ste brez potrebe po- tratili...« »Kaj, ali rokodelec ni človek kakor vsaki drugi.'f Kujal se je Kremlička. »Kaj, ali nas kdo ne sme piti nekoliko kozarcev piva in snesti klobas s hrenom ali guiaša? Ali sme le bogatim lenuhati in praznovati, le mi rokodelci pa naj se deremo od svita do pozne noči ob čr- nem kruliu, krompirju in vodi? Tej nasi sužnosti mora že biti enkrat konec. .r3- nakost, svoboda, bratstvo! To gesio smo si zapisali na svojo zastavo, s tern gesloni se postavimo na življenje in smrt v boj proti velikemu kapitalu, pro- ti denariiikoin in bogatinom. To zastavo razvijemo knialu, če treba tudi na po- drtijah palač našili tiranov.« »Le pomirite se malo, gospod toioj- ster!<( tolaži ga dekan. »Saj izgledate kakor bi hoteli kar zdaj šturmati z vašo zastavo v roki. Pustite me vendar, da končam!.-( »Čemu pa, g. dekan? Naše menitve so tako različne kot ogenj in voda; ta dva se nikdar ne sprijaznita.« »In vendar dostikrat ogenj in vod.i napravljata par, in kaj bi bil dandanes svet brez pare? Samo iz ene zmote bi vas hotel danes spraviti ; mislim bese- do )>enakost« iz vašega gesla. S tem mislite enakost stanov, kaj ne?« «Da; vsi smo Adamovi otroci, in tudi vrstniki jeden drugemu. Adam se ni rodil niti z naslovom plemiča, niti kot velik posestnik, zapisan v zemljiški knjigi. Zato zametamo vse naslove kot nepotrebno, odvečno ropotijo, a po- zemsko imetje hočemo razdeliti enako- merno med vse ljudstvo.« >Je siccr resnica, da smo vsi na- sledniki Adama,« pritrdil je dekan; »ali zato pa vendar niso ljudje vsi enaki.« »To bi rad vedel. zakaj ne?« > »No. čujte: Nekateri ljudje se rodiio z izvrstnimi zmožnostmi, imajo bister razuin, jasno sodbo. dobro pamet; iz kratka: lepe lastnosti za študije; in zato so iz njih razni učeiijaki, zdravniki. du- hovniki, uradniki itd. Drugi imajo na- sprotno skromne duševne darove, ne za študije, ampak bolj za rokodelstvo ali trgovino. Nekateri s° vesele trdnega zdravja, drugi so telesno slabi, bolni ah celo pohabljcni. Iz tega je očividno, da vaši nazori o enakosti ljudi na svetu ne- majo pravične podlage. Ali mislite res, da morajo staviti človeškemu društvu enake zahteve vsi ti ne enako nadarjeni, neenako zniozni in različno razviti lju- dje; da si morajo torej lastiti ista pra- va? Ali se more kosati slepec, glušec hromec in drugi telesni bolni s človekom, ki je inočan in poln zdravja? Ali sme irbožec »na duhu« zahtevali isti položnj na svetu kot človek, ki je vsestransko nadarjen in izvrsten? Kaj pravite na to? Kaj ne, da sva enakega mnenja?« Mojster Kremlička je molčal v z\- dregi in nato nadaljuje dekan: iLjudje niso neenaki le po rojstvu, nego tudi po svobodni volji. Saj vendar poznate sami ljudij, ki so zelo pridni, delavni od rana do rnraka, ki so si pri- dobili si svojim neutrudnim delom znat- no imetje; poznate pa gotovo tudi lene, sJabe delavce. ki pridobe malo ali pa nič. Jedni pridno delajo in pridelujejo, pa tudi varcujejo. devajo v hranilnico, drugi pa ves zaslužek poženejo po grlu, zajedo ali zakartajo: Ali boste torej tr- dili, da sta oba enaka: lenuh in zaprav- Ijivec, pa pridni varčni človek? Ali menite, da je dolžan varčni razdeliti svoje s trpljenem pridobljeno imetje, kar s prvim potepuhom, ki ga sreča na poti; in to samo iz tega vzroka, da bo vlada- la na svetu enakost imetja. Ali bi storili vi to, ko bi bili premožni? (Dalje pride.) »Sedaj ni eas za scntimentalitetc. To je enkrat tako in govbrim po dobrcm premišljevanju. S tern morate računati. »Ce torej tega nočete, morate od praviti iz sveta resolucijsko vprašanje. in sicer se niora to liitro zgoditi, to se niora takoj zgoditi.« Poniembni znak z roko ni pome njal nie drugega, kot da se misli cesar odpovedati prestolu. Ta pogovor je gro- fa Kliuen-a hudo pretresel in koj je po- klical ogrske ministre na Dunaj, da pri- lagodijo stališee ogrske vlade v vpra- šanju rezervnikov tozadevneinu stali- seu vladarja. Ogrski ministri so sicer odneliali od prejšnjega stališča. Sedaj je vprašanje. kako bodo znali vplivati na parlament, da se tndi on uda. Madjari niso ietos prvič poskušali prisvojiti si gotove jim ne pristojeee pravice glede armade. 2e 1. 1903 so ho- teli loeitev celokupue armade, a se je takratna kriza tudi le vsled energične- ga nastopa vladarja polegla. Prepričani siiio, da če sedaj odnehajo, ne bode dol- go traialo in bodo zopet prišli s kako zahtevo na dan. ki bi znala razcepiti avstro-ogrsko armado. Ali pazijo naj. da se ne navelieajo merodajni krogi njiti separatističnih tendenc in potem se jim bo slabo godilo. Dobro vemo, da se bo- je Madjari trializma. to pa zato, ker bi s trializmom tudi bila pri koneu moč Ogrske. Jugoslovansko kraljestvo pod žezlom Habsburžanov pomenilo bi smr- tni udarec Ogrom in Ogrska bj doživela svojo prvo delitev. 11 venerando flnficrisfo. Pod tern naslovom je prinesel laški list «La Tribuna« z dne 28. maroi t. !. članek, ki se peea s Haecklom in nje- govimi deli. Ker »Tribuna« ni zvitarski klerikalen list, bo gotovo vsakega zani- rrialo, kaj piše o Haecklu: Fred nekini časom je naprosil Hae- ckel italijanskega profesorja Cianettija, da bi prestavil v italijanščino njegova dela in jih izdal po kolikor mogoče niz- ki ceni. Kot priznanje mu je že sednj roslal svojo sliko v velikem tormatu. Proti temu je nastopila »Unione tipo- grafica Editrice Torinese«, ki si prisvaia edina pravico izdajati Haecklove spise v Italiji, in tudi ona je dobila svoječas- no od Haeekla sliko v dar. Prof. Cia- netti ne bo smel prestavljati Haeekla v italijanščino, ker je gotovo velikanska škoda, če pomislimo, da so bili vsi pro- stomisleci v Italiji vsi iz sebe od obču- dovanja do častitega antikrista in nje- govih del. Nič se ne motimo, če trdimo da so člani družbe Giordano Bruno pripravljali razsvetljavo v svojih pro- storih nasproti Vatikanu. Unione Tori- nese naj bi vendar šlana roko Haecklu in njegovi filozofiji, ki je dala Italiji tojj- ko mislictv in toliko filozoiičtiih doka- zov v porabo izvedencem pri porotnih sodiščih. Prav poljudno izdajo naj pri» redi, da bodo tudi oni lahko brali o eu- dezih monere. ki so do sedaj o njih za- jeinah svoje zuaiije le iz znanstvenih piedalov »Asino« in »r Ainore illustra- tOu. italija, in k večjemu še kaka južno- ainerikanska republika, sprejme danda- nes Haeekla kot tilozofa. Ni je daud.i- nes v celej Fvropi osebe, če je le količ- kaj omikana, ki bi upoštevala Haeekla kot resnega ziumstvenika. Ueenjaki, od Viichowa in Pn Bois Reymonda do Dinner ta in Gemellija so ovrgli njego- vo znanstvo, še predno je njegovo ime postalo znano v Italiji. Modroslovci oni, katerim sc je zdelo vredno baviii se ž njini. —¦ od Paulsena do Lassoni so zavrnili njegovo modroslovje. Zad- nje case je Oliver Lodge analiziral kos za kosom Haecklovo vedo in filozofijo in je do dobrega obračunil ž njim. Par- vin sani je protestiral. da mu po svoje izlorablja njegove pridobitve. Vsemn svetu se niora studiti pred človekom, ki se je s pomočjo Parvina in Spinoze, katere je po svoje potvarjal, hotel pov- speti do vrhuuea. In vendar so v Itaüji še ljudje, ki spreieniajo Haeekla kot *i- lozofa in njegovo smrdečo filozofiio. (»U cadavere quatriduano della filoso- fia di Ernesto Haeckel. il venerando Anticristo.«) Tako piše »Tribuna«, in sedaj rmj sodi javnost, ali smo se res tako hudo pregrešili, če smo o Haecklu povedali odkrito svoje mnenje. Dopisi. Solkan. Razni dediči polomljene )iMizarske zadruge« za liberalce žalost- nega spomina, se sedaj za občinske vo- litve vsiljujejo nasim ljudem in se pri- lizujsjo, skrivajo pa previdno svojo volčjo naravo. ki zna samo grabiti in žreti. Trezno mislečemu delu Solkana rečemo samo toliko: Volite tiste, ki so vam dosedaj pomagali — in od katerih upravičeno smete pričakovati nadal'- nega uspešnega dela za vas, ne pa onih, ki so znali na prav umetniški način cvetočo »Mizarsko zadrugo« in pa ka- kor se govori — kar pa se ni popolno- ma dokazano — še nekaj drugega. Trezni Solkanci! Vrzite tovariše trgovskega ženija, iz občinske hiše v »Mizarsko zadrugo« po obresti deležev ne pa da bi sami skazovali svoje umet- nosti v občinski hiši za vaš denar. Za danes toliko, v kratkem, če rč bo to zdravilo dovolj močno, podamo tern junakom močnejših pilul. Več volilcev. Iz Renč. (Naša obrtnašola.) Naša obrtna sola za zidarje je sklenila svoje šolsko leto minulo nedeljo popo- ludno. Ob tej priliki se je zbralo več ob- čiustva in tudi nekaj zununjih gospo- dov. Ogledali smo si razstavo iičenskih i/uJkov in roci moramo, da je bilo naše oko zadovoljno. Risarski izdelki so bili ü; biti na vseli štirih stenah dvorane, ki :¦<• prtdstavljali v vseli niogočih pozi- cijali moderne stavbe, njih notranjščino s prerezi. nataueno izraeuujene dolgo- sti, visokosti in sirine. Vseli, ceduo iz- gotovljenih in težkili risanj je bilo okoli ASn. Na sredi dvorane, ki je bila za ta dan :iavuostno odieena pa je bila dolga miza, na kateri je bilo razstavljeno zi- darsko računstvo, knjigovodstvo in o- •brtno spisje. Ta sola je za naše zidarje velike koristi, saj je znano daleč na o- koli. da so naši zidarji jako dobri in ra- zumni delavci. — ¦ Solo je obiskovalo do 50 tudi odraslih učencev. Šolski pouk je bil štirikrat na teden. Strokovno risanje pouCuje znani risarski strokovnjak iz (iorice prof. Qvaiz, računstvo in knji- Sov()(lsi\o pa domači učitelj g. Vižin- tin. — Naši zidarji so večinoma že odšli v svet, največ v Bosno, kjer ostanejo do novembra. Zaslužki so še precej do- bri. Nekateri vareni zidarji prinesejo na zimo iz tujiiic tudi do 1400 K. Oelajo namreč na račun. K dobremu zidarske- niii zaslužku pripomore seveda v prvi vrsti strokovno znarije, katerega po- snešujc domača obrtna sola. Kar se po zimi v dornači obrtni šoli nauče, to po- rabijo praktično po leti v tujini. Štandrež. V nedeljo je skočil 201etni Jož. N.'inut v samomorilnem namenu v Sočo, Potegnil pa ga je iz vode nek mož, ki se je tarn blizu nahajal. Pravijo, da si je hotel že enkrat prej tako kon- eati življenje, a da so ga rešili pijonirji. Revežu se je um omračil. Klatil se je po obeini in prosjačil; doma pa ga niso marali. Včeraj so nesrečneža oddali v deželno umobolnico. PoliMčni pregled. Zasedauje delegacij. Skupne delegacije se snidejo koncem tega meseca v svrho, da dovole po- daljšanje proračunskega provizorija za nadaljnih šest meseeev. Ogrska kriza ni, kakor se ždi, tudi z zopetnim imeno- vanjem groia Khuen - Hedervary-ja še odpravljena. Ta vtis so dobili politični krogi vsled zadržanja ogrske poslan- ske zbornice pri včerajšnji seji. Madjari hočejo — tako se zdi — na vsak način riišiti edinost armade s tem, da ne od- nehajo od svojih protizakonitih zahtev glede vpoklicanja rezervnikov. V vce- rajšnji seji ogrske poslanske zbornice se je vršila debata o vladni izjavi glede rezervnikov in stranke so pri tem po kazale, da s Khuenom niso bile zado- voljne. Ta pojav le še več poojstruje kiizo. Danes se nadaljuje debata o vla- dni izjavi. Volitve v Turčiji. I »asi volitve v Turčiji še niso kon- čiMic, je >:e sedaj skoro gotovo, da bodo •azpolajiali iWladoturki z dvetretjinsko večino. Darovi. Za n§ o 1 s k i do m« Z gesloin: i'lz ljubezni do pokojn:- ce« je dobilo predsedništvo v korist »Š. i »onuiu znesek 50 K. Nasemu uprav. je došlo: Izobra- ževalno društvo »Soča« pri Sv. Luciji ostanek neke poštnine 80 vin. Srčna hvala! Oomače in razne vesfi. Smrtna kosa. V soboto zvečer ie unirla v (Jorici po dblgi in mucni bo- lezni v 2b. letu svoje dobe g.čna Srečka H r o v a t i n, hei naducitelja v p. in se- daj voditelja deške pripravnice »Šol- skega Domau g. Josipa Hrovatina. Po- greb je bil včeraj popoludne ob 4. uri. Udelezöa pri pogrebu je bila velika. — Udeleziü so se pogreba tudi nekateri dekliški razredi »§olskega Doma«. — Spoštovani žalujoči družini naše iskre- no sožalje! Pokojnici pa svetila večna luč! Naš prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand z družino v Gorici. — \'račajoč se z Brionskih otokov, se je mudil v najstrožjem inkognitu včeraj popoludne par ur v Qorici Nj. Visokost nadvojvoda Franc Ferdinand s soprogo kneginjo Hohenberg in si- no vi. Pripeljal se je s posebnim vlakom drzavne železnice okoli 4.ure. Visoki gostje s'o se podali s postaje v hotel »Siidbahn«, da so pozdravili tarn se s heerami nahajajočo veliko vojvodinjo toskansko Alice. Čeravno je bilo vreme skrajno neugodno, ogledali so si neko- liko naše mesto ter so se podali tudi v stolno cerkev. Tudi na Kostanjevico so bili nanienjeni, ali opustili so to namero, ker je bilo vreme res pregrdo. Deževalo je namreč neprestano in pihal je poleg tega tudi silen veter. Zvečer z večer- nim brzovlakom so se visoki gostje od- peljali v Pöchlarn. Hola, kaj pa to pomeni? Znano ie, da je vlada razdelila občinam na Krasu 40.000 K državne podpore za popravo občinskih poti in napravo javnih del. Oospod državni poslanec Fon je ofyjavil v naših listih, da pride sedaj na vrsto goriško glavarstvo, in sicer iz umljivih razlogov najprej ajdovski sodni okraj. A nedeljska »Edinost« piše pod naslo- vom )>Podpora za Kras«, da je vlada do- ločila po posredovanju drž. poslanca za Kras dr. Gustava Gregorina za sežan- ski in komenski okraj 50.000 K podpore za bedo, ki se razdeli na poseben način. Podpora za ajdovski okraj se določi šele pozneje. Starosf človeškega rodu. Ker se je po descendenčni hipotezi človek razvil iz živali, so pristaši te hi- poteze zračunali starost človeškega ro- du na strašansko dolgo let, več stotisoč. kar je tudi samo ob sebi umevno, kajti oni prehod se je vršil zelo počasi. Ko- liko brezpotrebnih pritiklin je moral bo- doči človek izgubiti in koliko potreb nega pridobiti! K temu je treba časa, mnogo časa, to razvidimo najbolje iz sledečegarVsak človek ima v očesni votlini tik poleg nosa, na obeh straneh, majhen košček mesa, to so ostanki ta- kozvane žmurke (Nickhaut), katero je nekdaj človek imel kakor ptice. Sedaj si lahko vsakdo predstavlja, koliko ča- sa je bilo treba, da je zginila žmurka, kajti kolikor pač pornnijo rjudje, nosijo vsi oni ostanek v očeh in vse kaže, da ga ne bomo tako kmalu zgubili. Profe- sor St. je trdil, da bo človek počasi zgubil mail prst na nogi, ki se vedno bolj krei. Po našem mnenju so temu kri- | vi pre*tesni črevlji sedanjih ljudi, le po- glejmo pri človeku, ki hodi vedno bos, kak korenjak je njegov mali prst na no- gi. Mnenje učenega gospoda profesorja smo le navedli, da si cenjeni bralec lah- ko predstavlja, koliko stotisoč let bo potreba, da človek popolnoma zgubi mali prst na nogi, in koliko stotisoč jih je preteklo, da so zgubili naši pradedi psoglavci rep, ki je bil najmanj dvajst- krat tako dolg kakor naš mali prst. Veda je že davno dokazala, da so vse to le sanje gotovih ljudi. V diluvijalni dobi je nastopil človek naenkrat kot pravi človek, od Boga ustvarjen. Iz ži- vali na vse večne case ne postane člo- vek! In če je človeški rod res tako ne- znansko star, zakaj se ni njegova zgo- dovir»a poprej začela? Starost človeškega rodu lahko zra- čunimo le približno in sicer 1) iz začet- ka zgodovinskega časa, 2) iz starosti zemeljskih plasti, v kateri se nahajajo človeške kosti itd., 3) iz začetka ali konca ledene dobe. Predolgo bi bilo, če bi hoteli navajati vse, kar se je pisalo glede tega. Opomnim na kratko le na sledeče: Evropa je bila obljudena v le- deni dobi, njeni prebivalci so bili pravi ljudje, podobni Australcem ali Eskimo. Posluževali so se kamnitega orodja in živeli od lova, pozneje so začeli obdelo- vati zemljo in so se povspenjali vise in vise v izobrazbi. Od kod so neki prišli v Evropo? Večina učenjakov meni, da iz Azije, in s tem se zlagajo tudi izroči- la vseh narodov. Najlepše spričevanje nam daje razodenje Božje. »Vsak člo- vek, pravi Killermann, je glede svoje starosti navezan na tuje spričevanje, tako tudi človestvo glede svojega izvo- ra, in to spričevanje nam daje Božje razodenje'c Po tem bi človeštvo ne bilo ravno tako neznansko staro, kakor trde nektcri. Seveda se ie do zadnjih časov marsikak učenjak nasmehnil, ko je bral, da sv. pismo pripisuje človeštvu le ne- kaj tisoč let; Kaj je to proti onim pono- snim stotisočem, katere so učenjaki zračunili? Stotisoč let, morebiti celo veš stotisoč, kako to zveni tajinstveno in pa učeno se sliši! Toda skazalo se je. da ima le sv. pismo prav. K. E. v. Baer meni, da starost človeškega rodu ni do- sti večja, kakor se jo zračuni na podlagi bibličnih podatkov. Od Adama do Kri- stusa se vzame navadno 4000 let, ven- dar pa ne pridemo v nasprotje s sv. pi- smom, če dodamo še par tisoč let. Flin- ders-Petrie pravi, da se je v Egiptu na- selil človek okrog leta 8000 pred Kr. Sopiius Müller računi 10.000, Ed. Meyer 14,000 let. To so številke, za katere se zavzemajo važni učenjaki, in Brass pravi, da se jih lahko držimo. Gotovo so vse bolj verjetne kakor ona tisočletja, o katerih sanjajo nekteri. Neomajene stoje večne resnice sv. pisma, da je Bog svet ustvaril in člove- ka. Sv. pismo, prečudezna listina o prazgodovini človeštva (Zittel), bo ve- dno uživalo naše spoštovanje, katerega ne bodo uničili napadi novejših naravo- slovcev, ampak dan za dnevom se bolj utrjuje. »Prvi list sv. pisma ima več vsebine kot vsi folijanti na- ravoslovcev in filozofo v«. (Jean Paul). Pa ne inorda da bi bil dr. Gregorin intrigiral proti podpori za aidovski okraj, ki jc bila vže določena?! Liberal- ei iz ajdovskega okruja, ki ste strastno agitiraii za dr. (ircgorina in na glas vpili: Živio dr. Orcgoriu, poprašajte svojcga gospoda poslanca, kaj je na teni resiiicc? Ali je to hvaležnost za Vaš trtid? 2a slovensku realko. V zadnjili letili snio goriški Slovenci na šolskem I>ol j Li prccoj napredovali. Slovenska ljudska stianka je izvojevala premesti- tev koprskega učiteljišča v Oorico, do- segla je ustanovitev slovenskih para- lelk na c. kr. državni gitnnaziji in po piizadevanju dr. (iregorčiča se je vlada konečno vendar odločila in je kupila za šolske naineiie Fornientinijevo palačo z obširnimi stavbišči. Tu se bo zidala naj- piej nioderna šolska stavba z 18 učnimi sobami za slovensko gimnazijo. To je vsekako lep korak naprej in mi smo hvaležni našini voditeljern, da so nam to priboiili. Toda s tern se še ni ustreglo v s e in šolskim potrebam slovenskega ljudstva na Qoriskem. Mi nujno potre- bujerno slovensko realko v Qorici in ker jo potrebujemo, jo odločno zatAe- vanio in jo bomo zahtevali, dokler je ne dosežeino. Dežela potrebuje tehnično izobrazenih ljudi in teh nimamo, ker ni- manio svoje realke. Vsi inženerji in teh- nični uradniki v naši deželi so tujci. To dejstvo vpije po izpremembi sedanjih raznier. Letos je bilo sprejetih v 1. gim- nazij.-ki razred 208 slovenskih učencev, v prvi razred na realki, kjer je izključno neinsema učni jezik, niti 40 slovenskih dečkov. To razmerje je naravnost ne- zdravo. Kot stranka, ki ima pred očmi celokupne koristi slovenskega ljudstva, ne sinenio dopustiti, da bi se naša mla- dina izobraževala le v humanističnih vedah, potrebne so ji tudi reaHstične, da bo napredek našega ljudstva v s e- stranski in harmoničen. Zato morarno dati slovenski mladini priliko. da si v svojem maternem jeziku pridobi v s e potrebno znanje. — Z vprašanjem slovenske realke so se že bavili v letoš- njeni zasedanju deželnega zbora tudi poslanci S. L. S. Predlagali so realčni zakon za našo deželo, kajti goriška de- žela še vedno nima zakona o realkah kakor ga imajo skoro vse druge av- strijske kronovine. Bistvena točka tega zakona bi bila ta, da sme biti učni jezik na realkah v pokneženi grofiji goriško- gradiSčanski le slovenščina ali italijan- ščina. Laški poslanci se niso dali prepri- čati o potrebi takega zakona. Naj bo že kakor hoče, mi moramo priti do tega, da dobi slovenska mladina priliko, iz- obražcvati se tudi v realčnih vedah. Zato zahtevajino, da se že s prihodnjim šolskim letoni otvori prvi razred slo- venske realke y Qorici. Iz Soče so potegnili v soboto zju- traj rnrtvo truplo. Spoznali so v njem nekdanjega ponočnega čuvaja Antona Zongar. Nesrečnežu se je zadnje case mesalo in bil je tudi par mesecev v tuk. norišnici. Razpisana shižba. Razpisano je z dnein 21. inarca 1. 1912. mesto poštnega odpravnika pri novoustanovljenem c. kr. poštnem uradu vštandrežupri Gorici. Sedanji letui pavšal za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev znaša 504 K. Prošnje je oddati v teku treh ted- dnov na poštno in brzojavno ravnatelj- styo v Trstu. Napoleone Colaianni je profesor na neapolski univerzi in poslanec v rim- skem parlamentu. Predaval je te dni v Oorici in o več in manj vrednih ljud- skih plemenih. Ko se je vrnil v Rim, je imel^ v parlamentu govor, v katerem je korištatiral, da se je italijansko mišljenje v Oorici povzdignilo. Beležimo. Pred c. kr. izpraševalno kotnisijo za občne ljudske in meščanske sole v Gorici se prično prihodnji usposoblje- nostni izpiti v ponedeljek, dne ö. maja t. I-, ob osmih zjutraj. — Prošnje za pri- pustitcv k izpitom je predložiti v takem roku, da bodo v rokah komisije vsaj do vštetega dne 25. aprila 1.1. Avtomobiiska nesreča pri Štivanu pri Devinu. V nedeljo zvečer se je vra- čal z (iorice proti Trstu avtomobil z več osebaini. Ko je prišel avtomobil v bližino Štivana pri Devinu, se je hotel izogniti kočiji, ki je vozila pred njini. A nesreča je hotela, da je avtomobil naj- prcj zadcl ob kočijo ter jo prevrnil. V kočiji sta bila brat in sestra Legiša iz Devina. Medtcm ko se bratu ni nie zgo- dilo, je zadobila sestra težke telesne po- škodbe ter so se ji možgani pretresli. Brat in sestra sta se podala potem v Dcvin. Avtomobil pa je potem, ker je šofer preojstro zavil v stran, zadel ob obeestni kamen ter se prevrnil. Pri tem jc zadobil Franc Kožuh, ki je bil v njem, tako težkc poškodbe, da jc včeraj umrl. Drugih pet oseb pa je bilo težko ranje- nih. Prepeljali so jih deloma v bolnišni- co v Trst, delorna na dom. Na lice me- sta sc jc podala komisija, da konštatira krivdo. Vsega bo najbrže kriv šofer, ker je vozil z veliko hitrostjo. Socijalni kurz S. K. S. Z. se bode vršil v Ljubljani v dneh od 9. do 13. a- prila v Ljudskem domu. Vabljeni so k temu kurzu v.si člani organizaeije. Že- leti bi bilo, da se udeleži kurza od vsa- kega društva vsaj en odposlanec. Pri- glasi Ii kurzu se vpošljejo tajništvu S. K. S. Z. v Ljubljani, Ljudski dom vsaj do 4. t. in. Tajništvo bo preskrbelo o- nim, ki to žele, ceneno stanovanje in hrano. I3ri kurzu bodo predavali gospo- dje: dr. Krek, dr. Korosec, dr. Doljšak, dr. Gruden, dr. Hormjec, dr. Lampe, dr. Pegan, dr. Pogačnik, prof. Evg. Jarc, dr. Vrstovšek, dr. Zajec in več drugih. Kai je z Novakovo zapuščino? O tem uiše »Slovenec«: Že dolgo časa se je po časopisju pisalo o velikanski za- pusčiiii nekega Novaka. Kakor smo se- daj dognali, je res umrl v Avstraliji ne- ki Novak iz Belokrajine. Bil je tarn zla- tokop in je zapustil 10 milijonov kron brez testamenta. Konzulat se je ta- koj obrnil na okrajno glavarstvo v Čr- nomlju, da poizveduje za dediči. Sedaj so našli tri dediče, ki morejo dokazati, da so z ranjkim res v sorodu. Eden od teh dedičev, menda Novakov vnuk, živi v okolici Črnomlja in je star že 92 let. Dva ostala pa živita v tujini. Vsi trije so že nastopili pravno pot, da pridejo do denarja, ki je sedaj hranjen na kon- zulatu. — Kakor se govori, se je oglasi! tudi neki Novak, ki živi sedaj na Nem- skem, a so knjige, potom katerih bi mo- gel dokazati svoje sorodstvo z umrlim Novakom, zgorele pri nekem požaru v njegovi rojstni vasi. Ministri na počitnicah. Včeraj so prišli v Opatijo poljedelski minister dr. Bras, finančni minister dr. Zaleski in Kgovinski minister dr. vit. Roessler. Laška surovost. — »Reichspost( poroča iz Bregenca o skoro neverjet- nem činu surovosti, ki se je dogodil v osebnem vlaku med Insbrukom in Bre- gencem. 90 Italijanov in 1 Hrvat so se peljali iz Insbruka v Bregenc. Zdi se, da je prišlo med Italijani in Hrvatom do prepira. Ko je prišel vlak v Arlberški predor, so pograbili Lahi Hrvata in so ga vrgli skozi okno vagona. Težko ra- njenega je opazil železniški čuvaj, ki je stvar takoj naznanil orožništvu v Bre- gencu, ki je pridržala vse Italijane, do- kler ne bo transportiran ranjenec v Bregenc, da se najdejo krivci. Tu imamo zopet lep vzgled italijan- ske 2000 letne kulture, s katero silijo vedno tako hrabro na dan. 90 proti ene- niu — to je že več kot korajžno, a na zadnje pa jako olikano. Sicer pa naj se ne izgovarjajo, da so to bili priprostt ljudje, poznamo slučaje, v katerih so imeli tako korajžo tudi osebe, ki zahte- vajo, da se jih šteje med inteligenco. Če bo treba nad posamezne Arabce v Tri- |)olitai:iji spraviti po 90 Italijanov, po- tcni pride skoro gotovo poprej do sod- ncga dne, nego pa c'o osvojitve Tripolj- tanijt* od strani lialijanov. Zadnjič smo Citali v nekem listu, da jc pognalo 20 Arabccv eel italijanski polk v beg. To sc Hum jc zdelo neverjetno. i u zgoraj navedeni slučai pa dokazuje, da je v resnici tudi kaj takega mogočc. (iospodarske zadruge. V ,)orocilu o zadnji seji poslanske zbornice, katero smo priobčili v soboto, je bilo rečeno, da jc poslanska zbornica v vsel, , tre!i ututijiii vsprejela zakonsko predlogo o davčnih olajšavah za pridobitne in go spodarskc zadru^c. (Jlavni namen teh zadrug je, da svojim članom prcskrbu- jejo Lcncjši obrestni kredit, skupno na- bavo blaga, p'-odajo itd. Že zakon z dne 25. oktobra '.S96 določa za take zadru- ge nekatcrc olajšave; novi zakon pa Kre dalje. V bodoce bodo te olajšave de- ležnc tudi zadružne zveze, ako deležev ne obrestujejo višje nego s 4 odstotki in piebitke odkažejo rezervam. Dalje se neobdačcni čisti dohodek zviša od 600 na 1J00 kron. Sicer pa bode davek zna šal 2.5 odst. od čistega dobička do 2800 kron, .-5 odstotke do 5000 kron, 3.5 odst. od 5000 do 40.000 kron, 4 odst. od 40.(!0d do 11)0.000 kron in 5 odst. od či- stega dobička nad 1O0.000 kron. Obrtne delavnice. V zadnji seji po- slanske zbornice je bila vsprejeta tudi viadna predloga glede spremembe § 74. 74. a, b, c, d obrtnega reda. § 74. glede uredbe deiavnic ostane bistveno neiz- premenjem. § 74.a bode v bodoče 74.e. Novi § 74a določa, da more trgovinsko ministerstvo v sporazumu z minister- stvom za notranje zadeve izdajati po- trebne naredbe v varstvo življenja in zdravja poinočnikov. Nova je določba, da liiora vlada zahtevati zdravniško preiskavo delavcev pri obratih, ki so zdravju škodljivi. Ta določba velja za vse nove delavnice, za obstoječe pa le v nujnih slučajih. Dalje je nova določba. da sine trgovinsko ministerstvo določa- ti za stroje primerne varnostne na- prave. Cesar bo prebil velikonočne praz- nike v Wallsee-ju. Govorilo se je, da se roda za praznike v Budimpešto, a to se ne bo zgodilo. Kršenje delavske pogodbe. Para- graia 85. in 86. obrtnega reda govorita o kršenju delavske pogodbe med gospo- darjem, ozirorna obrtnikom in delav- cem. Po sedanjih določbah ima gospo- dar več pravic, nego delavec ali pomoč- nik. Delodajalec ali öbrtnik mora sicer pomočniku izplačati pogojeno plačo za pogodbeno dobo, ako ga je preje bre/. vzroka odslovit; pomocnik mora sicer tudi gosporiarju povrniti škodo, ako je brez vzroka zapustil delo, toda pomoc- nik ie tudi kaznovan zaradi prestopa. Ta kazen pa gospodarju ali obrtnikit prav nič ne koristi. Zato je predložila vlada posl. zbornici zakonsko novelo. da ta kazenska določba proti pomočni- ku odpade v § 86, kar je poslanska zbornica v petkovi seji vsprejela. Vojak streljal na častnika. Na Du najuie streljal častniški sluga Franc Zanker na svojega gospodarja in po- veljnika, stotnika Goldmanna, a ga ni zadel. Storil je to, ker ga ni hotel imeti yee za slugo. Zanker se je potern sam ustrelil. Loterija se odpravi. Na dan sv. Jo- žefa je finančni minister Zaleski predlo- žil načrt zakona, s katerim se odpravi loterija in nadomesti z razredno. Mnogi poslanci so živahno pozdravili to pred- logo. Minister je izjavil: Loterija je v Avstriji vpeljana že od srede 18. stole- tja. Kmalu pa oO spoznali višji krogi, da loterija le škodi gospodarskim močem prebivalstva. 2e cesar Jožef II. je uka- zal finančni upravi, naj proučuje to v- prašanje. Cesar Leopold je naravnost obsodil to igro. Vlada pa je še vedno [K)ii>iš!jala zaradi obilo dobrih dohod- kov, ki jih dobi od loterije. Leta 1908 pa je zbornica naročila vladi, naj pola- goma opusti loter" ' '"*\*+*"-Te in \ pclje razrtdno loteri)«). . ., Adlu2vi ie sedaj vlada vstregla. Po razredni lote- riji bo inogoče staviti le dvakrat v letu, sedüi pa se lahko stavi dvakrat v te- dnu. Sicer je ta loterija tudi vahijiva, at ljudstvu bo škodovala manj. Daije pa* »sanjske bukve« ne bodo nič pomagale in vse \ raze bodo izgubile veljavo. S tem bo izumrl rod starih lotristovk. Podpornernu društvu za slov. vi- sokošolce na Dunaju so v času od 14. do Ml niarta 1911 darovali: 150 K: Kmetijska posojilnica ljubljanske okoli- ce v Ljubljani; po 100 K: Dr. Vladimir Giobočnik niem. Sorodolski, sekc. na- Cclnik na Dunaju. povodom smrti svo- jega očeta, in Hranilno in posojilno dru- štvo v i cuji; po 20 K: Dr. Jos. Barle, c. kr. notar v Kozjem, mesto venca na krsto pok. g. vladn. svetn. Antona plem. Globočnika, Dr. Fran Eller, c. kr. dvor- ni tajnik na Dunaju. tvrdka Uršič in Li- pej v Brežicah: po 1 0 K: Franc Sadni- kar, trgovec z železnino v Celovcu. Pa- ter Rehaček, Josip Sitter, dež. sodn. svetnik, dr. Srebre, em. odvetnik in po- sestnik, in dr. Ljudevit Stiker. odvetnik, vsi v Brežicah; po 5 K: Ivan Munda, c. kr. dež. vet. res. v Ljubljani, Jože Te- kavčič, okrajni sodnik. dr. Albin Če- sark, okrožni zdravnik, in Mihajlko Pintar, not. kand.. vsi v Mokronogu, dr. .losip Kolšek, odvetnik, Laško, Alojzij Schweiger, lesni trgovec v Brežicah, tovarnar Perlmutter iz Trsta. notar dr. Fr. Hrvat v Brežicah, Oton Balzer, ravnateli pivovarne Laški trg, Anton Ivanetič. tajnik pri okr. glavarstvu, in L. Koropec. konc. praktikant, oba v Brežicah; 4 K: Ivan liutter. sodnik v Mokronogu; po 2 K: Ivan Vidmar, tr- govec, Jos. Boecia, trgovec, Jos Agreš solicitator in Jos. Šetinc, koncipijent, vsi v Brežicah; po 1 K: Marija Slanič, posestniui. Jos. Ferenčak. trgovec, Fric Stumberger, davčni upravitelj. in posoj. tajnik g. Medved, vsi v Brežicah. Sku- paj 531 K, za katere se društveni odbor v imenu podpiranih visokošolcet naj- iskrenej.se zahvaljuje. Zadnji izkaz da- rov se popolnuje z dostavkom, da je vladni svetnik g. dr. Primožič na Du- naju daroval 20 K v spomin pok. vl. sv. g. Antonu plem. Globočniku. Nadaljni darovi naj se blagovolijo pošiljati na naslov: Dr. Stanko L a p a j n e, dv. in sodn. odv. na Dunaju I. Bräunerstras- se 10. Avstrijski Lloyd in premogarski šlrajk na Angleškem. Vsled štrajka pre- mogarjev na Augleškem si je moral av- strijski LIo> d nabaviti drugod premog za svoje parnike. seveda po višji ceni. Vsled tega ima Lloyd 500.000 K izgube. ki bo pa manj znašala, ker je Lloyd zvišal prevoznino. Droblinice. Karl May umrl. V Draždanih je včeraj umrl znani neniški pisatelj Karl Vv ay. Štrajk premogarjev na Angleskem, ki je provzročil prometu in industriji na milijone škode, je začel pojemati. V mnogih premogokopih so zopet pričeli z delom. Ce bi bil trajal štrajk se nekaj tednov bilo bi gotovo prišlo do hude gospodarske krize — ali celo do kata- strofe na Angleškem. Bogastvo Rotšildov. Premoženje te hiše cenijo strokovnjaki na 10 milijard, a to je svota, ki trikrat nadkriljuje Ro- ckefellerjev irnetek, Astorjev pa šest- krat. Omenjeno premoženje bi obresto- vano po nizkih 4% obrestih nosilo na leto 400 milijonov. V resnici je pa ta do- hodek mnogo večji. Rotšildova hiša je razpletla svoje mreže po vsem svetu. V Nemčiji poseduje neštevilne rudnike in premogovnike, na Angleškem pa ve- DobeP tekl l^lJtl0^ ^*m*° in nob^\b°}^ Sl^skanlA y Ul^ odku zauživam° F*U*W* üdvajajoce kroglj.ee z znamko „Elsapillen-. ^ SA! CpÜ!°'« P°*k?s"f ^di n ™*U™\"M° dobro' tepospešujejo prebavo ter vplivajo proti krCu in popravijo kri, 6 ikafl Ijir, franko 4 krone. Edini izdelovalec: lekamar E. V. Feiler v Stubici, Elzin trg št. 264 (Hrvaška.) likanske predilnice in tvornice jekla, ki razpošiljajo na leto v svet na milijone nožev. V Braziliji vlada s trgovino kav- čuka, v Mali Aziji pa poseduje najgia- soviteje tvornice preprog, na Španskem poseduje več rudnikov, v katerih ko- pijejo svinec in baker, v Sibiriji ogrom- ne gozdove, v Južni Afriki zlate rudni- ke, a v Avstraliji so njena cela mesta. število his, katerim so Rotsi'di po sve- tu posestniki, računajo na več tisoč. Koliko piva se spije na celem svetu J L. 1910 se je zvarilo na celem sveLi 30.297 milijor.ov 704.600 litrov piva. Največ piva, 72 milijonov 227.607 hek- tolitrov se je zvarilo v Zdniženih držn- vah v Severni Ameriki, Nemčija je na drugem mestu s 64 milijoni 461.284 hi piva, katero se zvari v 11.1S6 pivovar- nali. Samo na Bavarsko pride 4783 pi- vovarn, ki izdelajo 18 miiijonov 254.211 hi piva. Tretje rnesto zavzema Angle- ško in Irsko, ki zvari na leto 57 milijo- nov hektoiitrov piva; Avstrija zvari razrneroma malo piva, 1. 1910 namreč 23 milijonov hl; v Belgiji se zvari 16, na Francoskem 15, na Ruskem 9 mi- lijonov hektoiitrov piva. Spilo se je tc- rej leta 1910 60.000 milijonov vrčkov piva v teh deželah. V vinorodnih juž- nih deželah ne pride pivo miiogo v po- štev. (iorska železnica na Popokatepetl. Iz Mehike nameravajo zgraditi na viši- no 4500 n; gore Popokatepeti železnico, ki bo služila. odvozu tarn se nabirajoce- ga žvepla. Popokatepetl je, kakor zna- no, vulkan in žveplo od tarn že več ča- sa odvažajo. Toda z zgradbo nove že- leznice se narnerava znižati odvozne stroške. Loterijske ätevilfce. 30. marca. Dunaj . . ¦ 37 38 9 35 36 Oradec......49 38 48 1 37 SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI »ŠOLSKEGA DOMA«! Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga z omejeno zavezo posreduje pri lataqm tmetijstih potrebscin in pri prodaji *v +w *v tmeUiskih prideftov. *v *y *v Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ST. 32. Vabilo REDNEMU 0B(NEMU ZBORU „CENTRALNE POSOJILNICE" r egis tro vane zadruge z omejeno zavezo v Gorici kl se bode vršll v četrtek dne 11. aprlla 1912 obiO. In pol url predp. v posvetovalnlcl „Geitfralne posoJllnlceM s sledečlm DNEVNIM REDOM: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. a) Potrjenje računskega sklepa za leto 1911. b) Določba o uporabi dobička. c) Določba visočine obresti deležev. 4. Konečni obračun podjetja, ki se vodi pod imenom „Krojaška zadrugatt. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Morebitni predlogi. flačelstvo. Zahvala. Za mnogoštevilne dokaze srčnega sočutja ob nenadomestljivi izgubi naše iskreno ljubljene nezabne hčerke, dobre in drage sestrice, svakinje in tetice SRECKE NROVATIN izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vlč. domačemu g. župniku za večkratne obiske in za častno spremstvo k zadnjemu počitku, dalje vlč. gg. oo. kapucinom, cast, učiteljskemu osobju in šolski mladini društva „Šolski Dom", cenj. rodbini Mercina za požrlvovalno tolažbo v teh težkih dneh, vsem darovateljem kras- nih vencev kakor tudi vsem preblagorodnim gospem, gospicam in gospodom, ki so vzlic slabemu vremenu v tako mnogobrojnem številu s svojim sprem- stvom izkazali dragej rajnki zadnjo cast. """ Gorica, dne 2. aprila 1912. Žalujočl ostall. Odlikovani fotografski atelje Ä. JERKIČ, GORICA, Gosposka ulica štev. 7 priporoča se svojim jcenjenim sorojakom ===== najtopleje. = Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI ulica della Croce štev. 6 Jakob Miklns mizar in lesni t r g o v e c s™ v Podgori s™ na voffln lelenifteia mosta (na cesti, ki peljeproti Grades ki) o o o Trguje tudi z opeko vsake vrste, ima veliko zalogo vsakovrstnega trdega in mehkega lesa, ima tudi vsake vrste grede, tramove 3 3 od 3—12 metrov dolge in 3 3 od 3—12 colov debele. Hišo z gostilno v eni najbolj živalnih ulic v Ljub- ljani s hlevom in šupo, gostilni- škim in vrtom za zelenfavo; pod hišo je 20m dolga in do 4 m vi- soka klet. Hiša je pripravna tudi za vsako drugo obrt, je še 16 let davka prosta, se proda — radi bolezni. Poizve se: Prisojna ul- 5. Velika zaloga dvokoles. šivalnih in kmetij- skih strojev, gramofonov, orkestrijonov itd. Me- hanična delaynica. Poliranje z električno gonilno šilo, ter emajliranja dvokoles nn plin. Kolesarjem v korist! Kdor hoče staro> dvokolo obnoviti naj ga takoj pošlje emajlirat ki stane K 6, v razliČnih barvah K 8 pri BATJEL-Ü Gorica, ST0LNA ULIOA 2 4 Mehanična delavnica. Frodaja tudi na obrok Ceniki poštnine prosti. Iv. Znidarcic & dr. stav. tvrdka v GOKICI VIA MATTIOLI. Izdeluje vsakovrtne načrte. stat račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent, v vseh avstrijskih rnestih St. 27221. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blok, ki je najtrpež- nejše zidovje, ki vzdržuje suha stano- vanja, z vedno isto temperaturo. Geneje kakor vsi drug! sisteml. ALTENA Je najboljša znamka „dvokoles" francoske^a slstema. Kupujte! k pri tvrdki Kupv||te! Kerševani & Čuk G O Rl G A — Stolnl trg štev. 9 — (Piazza Duomo) ker ta vam nudi le najboljše in najceneje šivalne stroje, dvokolesa, puške, samokrese, >Gramofo- nov« in plošče, vsako rrstno kmetijsko orodje, slamoreznice, stiskalnice, drozgalnice (stroje za — masterije grozdje) orala, brane itd., itd. — „Original Victoria" šivalni stroji so pripravni za umetno vezanje in krpanje, imajo lahki tek, šivajo naprej in nazaj. Original Vic- toria šivalni so napravljeni z dvema gasovama za hitri in počasni tek, so po 20 letni rabi še vedno brezšumni. Z „Original Victoria" stroji se napravi v fni minuti od 2000 do 3000 ubo- dov (štihov). Za .Originalni Victoria" Sivalne stroje jamčimo 10 let. Trvdka EERŠEVAM & CUE, opazarja cenj. kolesarje, da ima ko-i lesa raznih tovam, ^kakor Puch, St y ria, Waffenrad, Dürkopp terjjdomade izdelke. Vsak kolesar, kate r kupi pri tvrdki Kerše- v a n i & Č u k dvokolo, dobi solidno in pošteno postrežbo in si je objed- nem tudi pribranil naj- manje K 30, ker tvrdka ne vračuna provizije zastop- nikov ali posredovalcev. Vsled tega je pri tvrdki KerS$vani in Čuk po ceni blago. Tvrdka EERŠEVANI & CUE daje tudi na mesečne obroke. Ceniki se razpošiljajo zastonjgin franko. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič.)