ljubljana, 15. APRILA 1970
leto Vlil. štev. 4 9
BOGDAN KNAFLIC ..
IN DRAGO PODBERSCEK o pomanjkanju železa«

Če greš skozi Jesenice, moroS mimo železarne. Nemogoče je, da "naš" človek ne bi pogledal na tovarniško skladišče starega železa, ki ga je videti s ceste. Tam, kjer je običajno velika gomila starega železa, ga že več kot dva meseca ni skoraj nič.
Šel sem v -železarno in poiskal komercialnega direktorja, tovariša Bogdana Knafliča. Pogovarjala sva se o tem, kako je prišla železarna v takšno krizo s starim železom. Ko sem potem prišel v Ljubljano, v podjetje DINOS, sem se o tem pogovarjal še z Dragom Podberščkom, ki v podjetju odgovarja za staro železo.
Na moja vprašanja sem dobil naslednje odgovore:
Vprašanje:
"Tovariš Knaflič I Kateri so vzroki, da včasih pride v železarnah do takšne situacije, v kateri ostanejo skoraj brez zalog starega železa?"
Odgovor:
"Jugoslovanska črna metalurgija je lani proizvedla 2 milijona in 212 tisoč ton. a letos naj bi proizvedla 2 milijona in 772 tisoč ton surovega jekla. Za uresničitev takega plana je železarnam potrebno, poleg ostalih surovin še 270.000 ton starega železa, zbranega doma, dalje 312.000 ton starega železa iz uvoza in 200.000 ton belega surovega železa, katerega je tudi treba uvoziti.
Toliko surovin v današnjih prilikah doma in v svetu ni lahko zagotoviti. Računali smo, da bodo visoke peči, katere se gradijo v Žele -zorni Smederevo in v naši železarni, pokrile lober del potreb po belem surovem železu.
izgradnja teh peči se je ustavila, ker je zmanjkalo investicijskih sredstev.
Deficit potrebnih surovin povečuje tudi vse večja potrošnja starega surovega železa v naših livarnah. Tja gredo tudi vse večje količine takozvanega rezanega starega železa, ki bi sicer prišle v naše železarne. Padla tudi ni potrošnja uporabnega starega železa. Zaradi takih dejstev se povečuje uvoz starega železa, katerega sedaj tudi na svetovnem tržišču ni dovolj.
Na zunanjem tržišču se bije huda borba za staro železo in večkrat se zgodi, da prodajalec nepričakovano zakasni s pošiljko. Tudi pogodbe za dobavo ni lahko skleniti. Za tako velik uvoz so potrebna velika likvidna obratna sredstva, a kako je z njimi v naših železarnah in sploh, tudi vi dobro veste. Zaradi takšne situacije skoraj nikoli ne pride do pravočasnega odpiranja akreditiva za uvoz blaga. Zaplaniraš se glede odpiranja akreditivov, potem še inozemski prodajalec zavlačuje dobavo in neugodnosti so tu."
Vprašanje:
" Kako so vas podjetja za promet z odpadnim blagom reševala v najtežjih trenutkih?"
Odgovor:
"DINOS iz Ljubljane In SUROVINA iz Maribora sta naša glavna dobavitelja starega železa, ki se ga zbere doma. Dinos nam proda okrog 14.000 ton, a Surovina okrog 20.000 ton. To je okrog 50 % vsega starega železa, katerega prejemamo od jugoslovanskih podjetij za promet z odpadnim blagom. Seveda smo se na ta dva podjetja, ki sta tudi najbližja naši železarni, obrnili s polnim zaupanjem, da bosta napravila vse, da ne ostanemo brez saržimega železa. V mesecu februarju in marcu smo prejemali blago vsak dan po železnici in s kamijoni. Tako smo prebrodili največjo krizo, toda še danes živimo, kot se reče, iz rok v usta."
Vprašanje:
"Tovariš PodberščekI Kako je podjetje Dl -NOS reševalo težko situacijo v Železarni Jesenice, ko je ostala skoraj brez zalog starega železa?"
Odgovor:
"V naših skladiščih je bilo dovolj nesaržira-nego starega železa, pa je bilo treba samo doseči sporazum z delavci, da so delali tudi izven rednega delovnega časa in v dnevih, ko navadno ne delamo. Železarni smo obljubili, da jim bomo v enem mesecu poslali 3000 ton saržirnega železa, pa se je zgodilo nekaj nepredvidenega. Padel je sneg, na katerega nismo več računali in preprečil, da bi izvršili našo obljubo. Poslali smo ji nekaj ton manj.
V najtežjih trenutkih smo blago pošiljali v železarno tudi s kamijoni iz vseh večjih mest Slovenije, toda največ blaga smo poslali z vagoni. Še danes imajo vse naše poslovalnN ce odprt nalog za pošiljanje saržirnega železa na Jesenice. No sedaj smo obveščeni, da je v kritični situaciji Železarna Štore. Upamo, da tam le ne bo tako hudo, kot je bilo na Jesenicah.
Stane Koman
DVA INTERVJDA......
Mož direktor Janez Ramovš je v zadnjem času odgovarjal na vprašanja sodelavca časopisa UNIJE, ki nosi naslov Sirovinski pregled in na vprašanja sodelavca časopisa INOTA, ki nosi naslov Otpodne sirovine. (Mimogrede naj povemo, da so ga v časopisu INOTA prekrstili v Romoša, kot da bi bil iz Albanije) .
Sodelavec "Sirovinskega pregleda" je iz tovariša Ramovša želel izvleči, kaj misli o možnostih in načinih združevanja v okviru poslovnega sodelovanja. Zakaj je šlo, je še bolj razvidno iz konkretnega vprašanja, kaj misli o delu koordinacijskega odbora med večjimi podjetji naše vrste, ki ga predlaga UNIJA.
Janez Ramovš se je konkretnemu vprašanju izognil tako, da je povedal svoje mišljenje o sodelovanju, ki že obstoja v okviru INOTA. Omenil je ustanavljanje komercialne službe INOTA, ki bi s točno odrejenimi nalogami lahko bistveno pripomogla k pozitivnim spremembam današnje situacije v naši branži, s katero se sedaj ne moremo pohvaliti.
Tudi iz drugega vprašanja je razvidna UNIJI-NA želja. Vprašanje se je nanašalo na modernizacijo odkupa starega železa in ustanavljanje velikih sortirnic za to blago. Mnenje direktorja enega največjih podjetij za promet z odpadnim blagom, ki Ima fakultetno izobrazbo s področja ekonomije, je nedvomno velikega pomena za UNIJINO napredovanje v sodelovanju s podjetji naše vrste. Seveda v koli -kor je mnenje obeh partnerjev enako.
dinosovi delavci in delavke!
čestitamo
®®®®®®®®®®®
vam
delavski
praznik-
l.MAJ

Ramovš je v odgovoru na to vprašanje povezal modernizacijo s sodelovanjem, ki ga ne more biti,če ni iskrenosti. Omenil je medsebojno navijanje cen, ki povzroča negativne pojave in žago vejo, na kateri sedimo. Orne -nil je lansko integriranje v okviru naše branže, k! je v glavnem bila gola formalnost, ker v poslovanju ni prišlo do nobenih bistvenih sprememb. Ta integracija pa je po njegovem mnenju le začela vrteti proces modernizaci-
Končno je direktor le moral odgovoriti tudi na vprašanje v zvezi z ustanavljanjem velikih sortirnic starega železa. Najbolje je,da posamezne dele njegovega odgovora točno prepišemo iz Sirovinskega pregleda. Takole se glasijo: " Naši največji odkupovale! bi lahko skupno nabavili veliko prešo v vrednosti preko 100 milijonov dinj njo bi potem morali maksimalno Izkoriščati in od nje bi imeli skupni dohodek. Ali tu se začenjajo problemi od lokacije pa do sodelovanja pri zbiranju materiala in medsebojnega zaupanja, ki ga danes še nimamo za resne skupne programe ... Najprej moramo začeti v naši zavesti in od tu počasi naprej, da bi prišli do kon -kretnih oblik." ... "Vsaka specializacija zahteva bistvene spremembe." Itd.
Na vprašanje, kako gleda na sedanje sodelovanje med odkupnimi organizacijami in kaj pročakuje v bodočnosti, je tovariš Ramovš odgovoril, da nekaj sodelovanja je, in da ga je treba razširiti. Potem preskoči na odkup po hišah, pri katerem ni problem samo vprašanje organizacije in cene, temveč predvsem navada ljudi, da odpadke zavržejo ali uničijo. Povedal je primer iz Anglije, kjer so se ljudje navadili npr. papir povezati in ga zvečer postaviti pred vrata hiše ali lokala. Ponoči te pakete zbiralec odnese. Nazadnje poda še mnenje, da preostane samo pot sode lova -nja, ki jo je treba vsebinsko obogatiti in z njo urediti tržišče.
V časopisu Otpodne sirovine direktor Janez Ramovš odgovarja najprej no vprašanje, kakšne ukrepe bi bilo treba izvesti, da bi se podjetja za promet z odpadnim blagom lahko modernizirala. Bistvena vsebina njegovega odgovora je, da so to ukrepi, ki bi odstranili nelojalno konkurenco in ukrepi za zmanjšanje davka na promet, ker poslujemo pod težjimi .pogoji kot navadna trgovina.
Drugo vprašanje se je nanašalo na primerjavo prednosti dveh načinov integracije in sicer: Integracija obeh slovenskih podjetij za pro -met z odpadnim blagom skupno s še drugimi podjetji naše vrste iz drugih republik ali pa da se DINOS in SUROVINA vsak za sebe integrira s podjetji iz drugih republik. Direk -tor je med drugim izjavil, da je po njegovem mišljenju vprašanje integracije v Sloveniji na mrtvi točki zato, ker ni iskrene želje po sodelovanju, ker še ni prišel do izraza ekonomski interes in zaradi vtisa, ki so ga pustile pro -padle integracije.
Tretje vprašanje se je nanošlo na konkurenco sploh. Rekel je, da ono mora obstojati, da pa obsoja takšno konkurenco, ki siromaši našo akumulacijo. Pravi, da je nelojalna konkurenca posledica medsebojnega nezaupanja. Posledice takšne konkurence so zahteve, da se nam povišajo prodajne cene. Ko so te (če so) odobrene, z nelojalno konkurenco dvignemo nabavne cene in zopet se zaradi pre -majhne razlike v ceni pojavimo z zahtevo po zvišanju prodajnih cen. "To je začaran krog", je izjavil Ramovš In dodal, da ga lahko preseka samo vedno večje sporazumevanje in zaupanje po vprašanjih, kjer je možno in koristno doseči sodelovanje.
S.K.
mmm
le znanje
BO DVIGNILO
KVALITETO SAMOUPRAVUANJA
Razvoj samoupravljanja je določen proces. Vsaka nova ideja si vedno s težavo razvija. Razvoj p* lahko tudi pospešujemo na različne načine. Glavni vzvod pospeševanja je vedno usposabljanje za različne naloge. Brez pretiravanja lahko ugotovimo, da je samoupravljanje v razmeroma kratkem času, saj letos proslavljamo 20 letnico izvolitve prvih delavskih svetov, doseglo zelo velik korak.
Ne moremo pa biti zadovoljni z izobraževanjem prav no področju družbeno ekonomskega usposabljanja. Kljub našim prizadevanjem, da se tu doseže večje zanimanje, ne moremo posredovati rozveseljivejših podatkov. Na raznih tečajih s tega področja je bilo le 1 % zaposlenih, kar ni zadovoljivo, če ugotovimo, da v organih upravljanja sodeluje okrog 19 % zaposlenih.
V letu 1969 in tudi že preje so prav občinski sindikalni sveti temu vprašanju namenili precej skrbi. Organiziranih je bilo več seminarjev. Stroške teh so krili organizatorji. Našo dolžnost bi bila samo ta, da bi na seminar poslali člane sa -moupravnih organov. Žal, nam se je zdelo to nepotrebno in zato tudi ni bilo zadovoljivega odziva. Pri delavcih je še vedno prepričanje, da jim tako izobraževanje ni potrebno. Kvaliteta predavanj je bila vsestransko zadovoljivo, kar so potrdili udeleženci.
Zato si sindikalne organizacije upravičeno in utemeljeno postavljajo med naloge za leto 1970 med drugim tudi obvezo, da je treba temu vprašanju nameniti več skrbi in vplivati na to, da se vsi novoizvoljeni člani v DS in druge organe upravlja nja udeleže tečajev za člane DS.
Aktivno izvrševanje samoupravne : funkcije bo možno samo takrat, če bodo člani poznali pravice in dolžnosti, te pa se stalno spreminjajo in dopolnjujejo, zato se jih moramo naučiti.
P.A.
POMOČ JIOll jvtj.l OBČINAM
Delavski svet se je strinjal, da podjetje sofinansira:
potrebe
občina	gradnjo šol	za nar.	obrambo
Gor. Radgona	10.000,00 din		
Velenje	742,00 din	75,00	din
Novo mesto		500,00	din
Jesenice	210,00 din		
Maribor		4.000,00	din
Postojna		350,00	din
Ajdovščina	232,00 din	35,00	din
Lendava	518,00 din		
Kamnik		30,00	din
Celje	6.200,00 din	6.300,00	din
Skupaj	17.902,00 din	11.290,00	din
	Skupaj	29.192,00 din	
RODAKARTONE SPREŠA 2.5 DO 3 TONE PAPIRJA
d nevno
Njegov delovni dan traja kakšno uro več kot 8 ur, preša pa sam. Preša z MEDI prešo. Spreša od 2.5 do 3 tone dnevno, zavisi od vrste papirja. Bale z rezanci so težke okrog 200 kg, z valovito lepenko pa okrog 150 kg. Poda-kar dela v novem skladišču papirja v Kranju. Toliko kot spreša Po-dakar v Kranju ne sprešata dva v drugih naših skladiščih. Le kaj je temu vzrok? Podakar je ves delovni dan sam v skladišču. Le kadar pridejo delavci nakladat bole na kamijon, se razplete klepet.
-sk-
ZAKAJ SO ŠKARJE CCL 400 UNIČENE ?
Škarje CCL 400 iz Brežic so že več kot mesec dni v remontu. Notranji mehanizem je popolnoma u-ničen in remont bo stal okrog 19.000,00 din. Po mnenju vodstva strojne službe podjetja je do takšne okvare prišlo zato, ker škarje niso bile poslane v remont takrat, ko je to zahtevala strojna služba. Škarje CCL 400 so bile poslane v remont 8 mesecev kasneje.
llA<|rAde KAMNIKAR]IMRTNIK1M0TRIČU*
V zvezi s priporočilom, ki ga je sprejel DS na prejšnjem zasedanju, je uprava podjetja prejela tri predloge za nagraditev delavcev podjetja. O teh predlogih je razpravljal tudi DS.
Vse tri predloge je odobril.
Kamnikar Peter, namestnik poslovodje Ljubljanske poslovalnice, dobi za nadomeščanje bivšega poslovodja tov. Tesovnika 1.750,00 din,
Trtnik Rafael, šef skladišča v Kolezijski ulici	in Metelkovi ulici v Ljublja-
ni, dobi za dobro organizacijo odkupa iz široke potrošnje 1.750,00 din,
Lotrič Janez, šofer kranjske poslovalnice,dobi za nadomeščanje poslovodja, tov. Vižintina, ko je bil bolan, 850,00 din.
V skladu z določili člena 4. Pravilnika o dodeljevanju stanovanj in odobravanju stanovanj -skih kreditov delavcem podjetja objavljamo naslednji
RAZPIS
za kreditiranje stanovanjske izgradnje v letu 1970
Prošnje za kredit lahko vlože:
1.	Tisti, ki bodo potrebovali kredit v letu 1970 in imajo že sklenjene pogodbe o varčevanju ali pa, da imajo že vso potrebno dokumentacijo za pričetek gradnje.
2.	Delavci, ki imajo namen skleniti pogodbo o varčevanju za stanovanjsko izgradnjo in sicer za združeno varčevanje pri pristojni banki za dobo enega ali več let.
Prošnje lahko vlože vsi tisti, ki imajo za gradnjo urejeno dokumentacijo in tisti, ki imajo sklenjene pogodbe. Rok za vlaganje prošenj je 1. maj 1970.
Vsi prosilci morajo izpolnjevati pogoje, določene s pravilnikom. Zaradi omejenih sredstev se bo pri odobritvi kredita upoštevalo dobo službovanja v podjetju, socialne prilike, udeležbo v NOV in rok vrnitve kredita.
^ ošnje za posojilo se vlagajo na posebnih obrazcih, kjer so navedeni vsi podatki, potrebni za odločanje pri odobritvi kredita.
Komur bo prošnja ugodno rešena, bo lahko črpal kredit na podlagi sklenjene pogodbe in predložitvi vse potrebne dokumentacije.
V Ljubljani, dne 8.4.1970	Direktor
Janez RAMOVŠ
PREMESTITVE
SipOJev
A
-	stiskalnica BČH je prišla iz remonta in dela na skladišču v Ljubljani,
-	litostrojska stiskalnica iz Ljubljane stiska pločevino no skladišču v- Škofj i Loki.
KOŠEV IMAMO ŽE DOVOU I ALI RES?
Da bi posamezne poslovalnice imele približno enako število košev na vsak kamijon - samonaklada -lec, je strojna služba podjetja poslala posameznim enotam podjetja vprašanje, koliko bi še potrebovali novih košev? Od 18.3.1970 do 6.4.1970 je odgovor poslala le poslovalnico iz Ljubljane. Drugje, npr. v Kranju, Celju, Mariboru, Novem mestu, Kopru, Novi Gorici je kot kaže glede števila košev vse v redu. Vodstvo strojne službe se le boji, da no bi kdo naenkrat poslal zahtevek, da naj jim v "dveh dneh" preskrbi toliko in toliko novih košev.
51. SEJA UD PODJETJA
51. SEJA UO NOVO SKLADIŠČE V UMAGU
Enainpetdeseta seja upravnega odbora pod -jetja je bila 6. aprila 1970. Na dnevnem redu je bilo 8 točk. Navzoči so bili vsi člani. Razpravljali so o finančnem in investicijskem planu, o poslovnem sodelovanju z neko nemško firmo, ustanovitvi poslovalnice v Beogradu in drugem.
Ugotovili so, da nimajo pripomb k predloženemu finančnemu planu podjetja za leto 1970, z njim v zvezi pa so sklenili, da naj se napravi analiza o dnevni prisotnosti delavcev na delu po poslovalnicah, ker bolezenski izostanki do 30 dni spet naraščajo.
Tudi k investicijskemu programu za leto 1970 niso imeli pripomb, z njim v zvezi pa so sklenili priporočiti delavskemu svetu podjetja, da naj se naše skladišče v Kozini z zemljiščem vred proda, za izkupiček pa uredi novo skladišče v Umagu.	Q Q 9
POSLOVNO-TEHNIČNO SODELOVANJE Z
INOZEMSKI FIRMO
IMEG
je firma iz Stuttgarta, ki je že poslovala v Jugoslaviji, vendar se je razočarala nad partnerji. Zdaj bi poizkusila z nami. Na osnovi pogodbe z njo o poslovno-tehničnem sodelovanju bi prišlo do izvoza in uvoza reprodukcijskega blaga in do naše registracije za izvoz takšnega blaga. S tem bi začeli razvijati zunanjetrgovinsko poslovanje. Tako nekako je direktor podjetja razlagal predlog za sklenitev pogodbe s firmo IMEG.
Franc Žoher je povedal svoje mnenje o tem predlogu in sicer,da bi taka pogodbo še bolj zaposlila delavce uprave, ki bi potem imeli še manj časa za stike z osnovnimi enotami podjetja, kot ga imajo sedaj, ko stike obdr-žuje le direktor podjetja.
Stanko Rebrača se je nato zelo potrudil natančneje obrazložiti omenjeni predlog, ki ga je povezal z iskanjem likvidnih sredstev na račun izdelkov iz barvastih kovin. In izrazil prepričanje, da je napredek podjetja tesno povezan z vključitvijo na zunanje tržišče .
Rezultat podrobne obrazložitve je bil, da je upravni odbor sklenil odobriti podpis predlagane pogodbe.
POSLOVALNICA V BEOGRADU
Komisija delavskega sveta za organizacijo podjetja je upravnemu odboru dala v ocenitev predlog o ustanovitvi naše poslovalnice v Beogradu. Ukvarjala naj bi se z barvnimi kovinami. Znan je tudi že poslovodja te poslovalnice, ki pa zahteva kredit za nakup stanovanja v Beogradu. V razpravi je prišla
do izraza skrb upravnega odbora o tem, da se ne bi kasneje pojavile zahteve po in ve -sticijah v novo skladišče v Beogradu. Ker je UO merodajen le za imenovanje novega poslovodjo, so sklenili, da predlaganega imenujejo, v kolikor bo delavski svet zato,da se v Beogradu sploh odpre naša poslovalnica. (Glej sklepe delavskega sveta).
INVENTURNE KOMISIJE
Inventuro sedaj opravljamo tekom leta po posameznih skladiščih. UO je imenoval Alda Franka za stalnega predsednika inventurnih komisij podjetja, obenem pa je sprejel načrt o tem, kdaj in kje bodo letos inventure. Imenoval je tudi člane inventurnih komisij.
PRITOŽBA
Potem je UO razpravljal o pritožbi Volči Jamšek na novo razporeditev in sicer na delovno mesto vodje administracije z manjšo plačo kot jo ima sedaj kot tajnica direktorja. Razpravljali so o tem, če je UO sploh pristojen reševati njeno pritožbo, ki jo je naslovila na svet delovne enote - uprave podjetja. Ta je sklenil, da jo odstopi UO podjetja. UO je končno sklenil, da se pritožbo Jamšek Valči zavrne, da pa ji je treba izplačevati osebne dohodke tako kot prej, dokler ne bo razporejena oziroma dokler ne bo o-pravljala dela vodje administracije.
V HOLANDIJO PO ČISTILNE KRPE
Janja Pokovec je zaprosila UO, da ji odobri službeno potovanje v Holandijo, kjer bi se na mestu samem pogajala za nakup čistilnih krp. V obrazložitvi tega predloga je navedla, da se je prodaja čistilnih krp v tek -stilnem obratu lani povečala za 30 % in da po letošnjih rezultatih prvega tromesečja kaže, da se bo prodaja povečala še za 40 %. Navajala je tudi izjavo Jugotekstila, da je takšne krpe mogoče dobiti le v Holandiji, ker jih Italijani in Nemci nimajo nič v zalogah.
UO je prošnji Janje Pokovec odobril in ji obenem dovolil, da gre lahko v bodoče v inozemstvo brez predhodnega odobren j a UO, kateremu pa mora po vrnitvi iz inozemstva izčrpno poročati o rezultatih potovanja.
Iz zapisnika UO
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR UREDNIK STANE KOMAN TISKA PARTIZANSKA KNJIGA LJUBLJANA, TRG REVOLUCIJE 1 IZDAJA PODJETJE DINOS LJUBLJANA, PARMOVA 33 IZHAJA VSAK DRUG MESEC
novi
elementi fi nančnega plana
Finančni plan, sprejet na 52. zasedanju DS podjetja, je vrednostno povečan na 95.413.670 din ali za 9% zaradi ločitve proizvodnje od trgovske dejavnosti s 1/4-1970 v TO Ljubljana in zato drugačnega načina obračuna. Prav tako je povečana tudi razlika v ceni na 26.216.430 din ali za 7 %.
Struktura delitve dohodka podjetja je v primerjavi s preteklim letom ostala nespremenjena. Na 52. zasedanju DS podjetja so bile določene kvote za akontiranje mesečnih vkal-kuliranih OD, ki se avtomatično povečajo oziroma zmanjšajo, če se spremeni število zaposlenih na poslovalnici.
Iz strukture delitve dohodka je razviden planirani manjši dohodek za 4,6 % zaradi predvidenih večjih stroškov, pogodbenih in zakonskih obveznosti.
Maso vkalkuliranih osebnih dohodkov smo povečali zaradi predvidenega nadaljnega povečanja življenjskih stroškov in 1,6 % povečanja števila zaposlenih kljub temu, da predvidevamo zmanjšanje dohodka. Posledica je zmanjšanje dobička v primerjavi s preteklim letom za 20 %.
Predvideno je izplačilo dveh enomesečnih o-sebnih dohodkov iz dobička tekom leta oziroma po vsakem tromesečju še polovico enomesečnega OD. Posamezne poslovalnice bodo od tega povprečja odstopale navzgor oziroma navzdol glede na uspešnost poslovanja.
Iz gradiva za DS
PRIČAKUJEMO
-	rezervne dele za dvigalo stiskalnice Bach - iz Zahodne Nemčije.
-	stiskalnico za tekstil - prav tako Iz Zahodne Nemčije,
-	rezervne dele za stiskalnice MEDI - iz Italije,
-	hidravlično dvigalo tipa HIAB, za montiranje na kamijon - iz Švedske,
-	škarje za rezanje starega železa - iz Anglije,
-	samohodni viličar tipa OM - iz Italije,
-	rezervne dele za škarje CCL 400 - iz Italije.
54. ZASEDANJE DS PODJETJA
PROBLEM JE BIL PRISPEVEK V SANACIJ -SKI SKLAD
54. zasedanje delavskega sveta je bilo 7. aprila 1970. Predlagan je bil dnevni red z 12. točkami, pri sprejemanju dnevnega reda pa je bilo predlaganih sprejetih Se 6 točk. Glavni točki dnevnega reda sto bili sprejemanje finančnega in investicijskega plana za leto 1970.
Finančni plan je obrazložila tovarišica Te-kavčeva. Na kraju je povedala, da je predviden prispevek za kritje stroškov in osebnih dohodkov uprave podjetja enak kot lani. Pravtako je enak prispevek za skupne osebne izdatke. V sklade podjetja prispevajo vse poslovalnice in obrati enak odstotek in sicer 23 %. Prispevek v sanacijski sklad podjetja naj bi imel za osnovo 1.200,00 din povprečnega osebnega dohodka v delovni enoti.
NOVO SKLADIŠČE IN STANOVANJE V BEOGRADU	^	—
V	imenu komisije delavskega sveta za organizacijo podjetja je tovariš Mancini predlagal DS, do v Beogradu odpremo skladišče barvnih kovin in da se uslužbencu, ki bo vodil to skladišče, odobri stanovanjski kredit v višini 160.000,00 din. Zagotovil je, da je bilo vse dobro premišljeno in podal podrob -nejšo obrazložitev.
V	razpravi je imel Trtnik pomislek zaradi stanovanjskega kredita, Urek pa je predlagal, da se določi obseg poslovanja tega skladišča, ki naj bi tudi prodajal čistilno bombaževino. Černoševo je natančneje zanimalo, kako je
s skladiščnimi prostori, Vižintin po je bil mnenja, da je treba poslovanje skladišča že v začetku spremljati in hitro ukrepati, če ne bi šlo.
namreč začel veljati 1.1.1970. Mancini, ki je povedal podatke o tem, koliko je kje bilo lani prodanega več papirja kot predlanskim, je predlagal, da naj o spornem vprašanju odloči delavski svet. O tem je bilo nato precej razprave, vendar vsa v smeri, da je treba na osnovi pravilnika obračunati že lanske uspehe.
Nato se je glasovalo, kakšno obdobje lan -skega leta naj zajamejo premije in izglasovano je bilo obdobje pol leta. Potem se je točno ugotovilo, kateri šef skladišča in kateri poslovodja, premijo za večjo količino prodanega papirja v drugem polletju 1969 dobi in kateri ne, oziroma koliko kdo dobi. Dva upravičenca na premijo sta znesek, ki jima je pripadal, odklonila svoji sindikalni po -družnici. To sta bila Vadija Andrej iz Maribora in Fortuna Lazar iz Kopra.
V razpravi je bilo postavljenih več vprašanj, podanih pa je bilo tud! nekaj predlogov. Končno je bil predlog finančnega plana za leto 1970 sprejet z eno spremembo. Prispe -vek v sanacijski sklad podjetja ne bo imel za osnovo 1.200,00 din ampak 1.300,00 din povprečnega osebnega dohodka v delovni e-noti. Za takšno rešitev sta se zlasti potegovala tovariš Vižintin in Sanabor.
INVESTICIJSKI PLAN SPREJET BREZ BISTVENIH PRIPOMB
Razprave o predloženem investicijskem planu za leto 1970 ni bilo veliko. Tov. Kamnikar Peter je menil, da bi Ljubljana morala dobiti na račun amortizacije kamijona tipa Chepel nov kiper kamijon, ki da je bil že obljubljen. Plan je bil sprejet s sledečimi dopolnitvami:
-	ugotovi naj se kakšno vozilo je potrebno nabaviti za ljubljansko poslovalnico,
-	sredstva, določena za nabavo stiskalnice za tekstil naj se povečajo od 13.000,00 na 18.000,00 din,
-	porabo sklada skupne uporabe se določi na din 600.000,00 din s tem da se 168.000,00 din prenese v nerazporejena sredstva.
VOLITEV NOVIH ČLANOV DELAVSKEGA SVETA NE BO
Letos preneha mandatna doba 11. članom delavskega sveta in 20. članom svetov delovnih enot. Ker je v osnutku novega statuta podjetja predvidena 3 letna mandatno doba članov organov samoupravljanja, je mogoče sedanjo dvo letno mandatno dobo podaljšati za eno leto, nakar bi se šele opravile nove volitve v samoupravne organe. To možnost so člani delavskega sveta izrabili in glasovali, da se prizadetim podaljša mandat za eno leto.
V razpravi je bilo zlasti veliko predlogov glede organizacije poslovanja v tem skladišču, končno pa so bili sprejeti naslednji sklepi:
-	da se lahko odpre novo skladišče barvnih kovin v Beogradu, vendar v sklopu ljub -Ijanskega skladišča barvnih kovin pri upravi podjetja,
-	da mora poslovanje skladišča poleg nabave in prodaje barvnih kovin zajeti tudi prodajo čistilne bombaževine na debelo,
-	da podjetje najame enoletni bančni kredit v višini 160.000,00 din,
-	da se šefu skladišča odobri posojilo za nakup stanovanja v Beogradu v višini 160.000,00 din, za dobo 10 let in z 2 % obrestno mero.
(Na seji upravnega odbora podjetja je bilo govora o novi poslovalnici v Beogradu, DS pa se je odločil za skladišče v okviru enakega skladišča v Ljubljani).
PREDLOG INOTA - ODKLONJEN
Naše poslovno združenje INOT je poslalo predlog, da bi vse članice združenja prispevale določen znesek za organizacijo ekskurzij po Jugoslaviji ali inozemstvu zaradi strokovnega poglabljanja v delo naše branže. Člani DS so bili mnenja, da predlog ni dovolj utemeljen in o njem niso hoteli niti razpravljati.
BORBA ZA PREMIJO NA PAPIR
Na eni prejšnjih sej je DS sprejel Premijski pravilnik za vodilne in vodstvene kadre podjetja. Ko je bilo treba ta pravilnik izvajati v praksi, se je ugotovilo, da obstojajo nekatere nejasnosti. To pot je šlo zato ali premije za odkup in prodajo večjih količin papirja veljajo tudi za preteklo leto. Pravilnik je
RAZŠIRITEV PREDMETA POSLOVANJA
Po obrazložitvi tov. Vetrovca je potem DS sprejel predlog, da se naše izvozno poslovanje razširi še na nekatere izdelke.
In še nekaj sklepov 54. zasedanja DS.
Iz sanacijskega sklada podjetja se bo sofinan-siralo polovico investicijske vrednosti na -prav v STT Trbovlje, kar bi sicer morala kriti poslovalnica v Trbovljah. Znesek 35.000,00 din se torej razdeli, pol na sanacijski sklad podjetja, pol pa na trboveljsko poslovalnico.
DS je tudi sprejel predlog upravnega odbora, da se v Umagu odpre novo skladišče oziroma zbiralnica.
Delavcu Kržovskemu iz Kranja je odobril stanovanjski kredit v višini 10.000,00 din za dobo dveh let in po 2 % obrestni meri.
Odobril je predlog predračuna amortizacije osnovnih sredstev podjetja za leto 1970 v višini 1.232.260,00 din, in odpis nekaj osnovnih sredstev, ki so že brez knjižne vrednosti. Med njimi je TAM iz Maribora in dva Che -pela iz Ljubljane.
Delavski svet je na tem zasedanju sprejel tudi Pravilnik o knjigovodstvu podjetja.
Po zapisniku
— Ne zemerl, Ludvik, , ampak *di se ml vendarle bolje, de pokličeva pravega mojstre, naj tele popravi.. .J
POVEJTE JIM V LJUBLJANI ...
Ko sem se v petek, 10. aprila vračal iz letališča Brnik, sem se ustavil še pri skladišču papirja v Kranju. Pred leseno barako, skednjem, je stal kamijon kranjske poslovalnice, dva delavca sta nanj nakladala bale papirja, eden pa jih je na kamijonu ravnal.
"Imate aparat s seboj. Slikajte nas, kako dvigujemo bale." "Samo 200 kg tehtajo", se je vame z nasmehom obregnil eden od delavcev.
Aparata nisem imel s seboj. Ko sem šel od doma, nisem vedel, da se bom ustavil tu in povedal sem jim, da ga žal nimam.
"Že tri dni takole nakladamo ta papir, kaj mislite koliko časa se lahko zdrži pri takem delu" , je spet povzel eden od delavcev.
"Ko bo počila hrbtenica, boste pa rekli adijo, ne rabimo te več", je dodal drugi.
Pe ne mislite, da so govorili z jezo. To je bilo bolj prijateljsko zafrkavanje, v katerem pa je vedno malo resnice. Odgovarjal sem jim, kar mi je prišlo na misel,o-ni pa so med tem malo počivali.
"Ali še kje takole nakladajo 200 kilogramske bale? Ali nimamo Kranjčani "fejst" viličarje. Povejte v Ljubljani, kakšne viličarje ste videli".
Obljubil sem jim, da bom napisal za Glasilo, kar si bom zapomnil iz tega razgovora, pa jih to ni prav nič prestrašilo.
"Zdaj ko je več papirja, delamo več, plača pa je manjša. Osem jurjev smo dobili prejšnji mesec manj, ker je bilo več papirja.
Manj papirja,manj dela z njim in več časa za drugo delo, ki več prinese," je menil eden od delavcev.
"Če se od papirja ne bi dalo živeti, ne bi UNIJA ustanavljala poslovalnice samo za odkup papirja," sem mu vrnil, pa je prešel na drugo temo.
"Kadar pa bi Imeli kaj več zaslužiti, nam pa tam v Ljubljani vzamete. Po >0 In več milijonov nam vzamete. Do bi vsaj kakšnega vili-ču , dobili za tisti denar," mu je teklo kot kakšnemu političnemu delavcu.
Ko sta s sodelavcem spet dvignila nekaj 200 kilogramskih bal na kamijon, se je hudomušno zasmejal in rekel: "Tom v Ljubljani bi vas bilo treba nekaj ..."
"Začnite v Kranju", sem mu svetoval, pa je odgovoril, da jih je v Ljubi jani več. Seveda smo se temu obešenjaškemu humorju vsi od srca smejali. Nobenemu ni bilo zaradi izrečenih besed nerodno. To pa je tudi dokaz, da nihče ni mislil resno.

5 TOK
v *
NOVO SKLADIŠČE PAPIRJA
V KRANJU
"NATRONA" ROD SNEGOM
V začetku aprila sem bil na Jesenicah, pa sem obiskal še šefa našega skladišča. Prejšnja dva dni je tudi tam padal sneg in skladišče je bilo pod snežno odejo, visoko okrog 10 cm. Zunaj sem dobil šefa Dečmana in enega delavca. Oba sta ml potožila, da se je pokvarilo stiskalnica za papir in da zdaj nimata kaj početi, čeprav imata o-gromne količine papirja za spreša-
V leseni baraki je majhna pisarna, majhen prostor za kovine, ves o-stali prostor pa za papir. Okrog 3 tone ga imajo pod streho v razsutem stanju. Tudi na dvorišču je vse polno materiala pod snegom, toda že-
leza ni veliko. To so kupi na-tron vreč narahlo povezanih z žico. Vse pod snegom, pa se ne vidi kaj je. Pet ton natron vreč.
Zobčenik preše, ki se je polomil, sta dala popraviti, pričakujeta pa drugo prešo. Nista vedela, kaj bo, če je ne bo. V 3 mesecih je iz tega skladišča šlo 37 ton baliranega papirja v slovenske papirnice.
-sk-
SKLADIŽČE HA' JESENICAH
TUDI TE ŠKATLJE SO NABASANE S STARIM PAPIRJEM
Referent za papir na Gorenjskem v kranjski poslovalnici je Matija Ivšič, ki je v Kranju in po Gorenjskem dobro poznan. Z dneva v dan je odkupil več papirja. V novem provizoričnem skladišču ga je prve dni aprila imel okrog 30 ton, pol v balah pol še raztresenega. Marca meseca je kranjska poslovalnica prodala 98 ton baliranega papirja. Ivšič pravi, da ga bodo mesečno prodali okrog 100 ton. Največje težav so s prevozom bal v vagone. Poslovalnica nima dovolj vozil, da bi sproti praznila novo skladišče papirja. Čeprav se Ivšič dobro razume s poslovodjem Vižintinom, mu upada pogum. Nikjer ne vidi kakšnega posebnega veselja nad količinami papirja, ki jih spravi skupaj.
-sk-
00000000000000000
DIN0S0V REKLAMNI OGLAS
LEPLi
' -JI
SPODAJ - DINOSOVA REKLAMNA LEPLJENKA
PIONIRJU
DINOS pripravlja veliko nagradno zbiralno akcijo odpadnega papirja v mesecu aprilu In maju.
Razpla nagrad In akcije bo objavljen v Pionirskem listu In Glasilu DPM.
Pravijo, da se mora včasih človek 11 izkašljati" in da mu je potem lažje. Jaz mislim, da je to res. Res pa je tudi to, da sem še ves dan razmišljal o "prijateljskem zafrkavanju" v Kranju.
Stane Koman
L,LOČILA
HMELJNEGA
ZAKONA
O DELOVNIH RAZMERJIH, KI SO V ZVEZI Z VAR -STVOM PRI DELU
TRTNIK RAFAEL
ŠEF NOVEGA SKLADIŠČA
V LJUBLJANI
Temeljni zakon o delovnih razmerjih fTZDR) varstvo pri delu obravnava le Iz vidika delovnih razmerij. Postavijo le določene zahteve delovni organizaciji. Na primer: delovna skupnost mora skrbeti, da se delavec že ob napotitvi no delo dobro seznani z delovnimi pogoji na delovnem mestu, ki ga bo zasedel. Poleg tega ima še eno generalno določitev In sicer, da delavec ne more biti razpore- | jen na delovno mesto, če delovna organizacija ni preverila njegovega znanja o varstvu pri delu In njegovo dejansko varnostno izurjenost.
S tem določilom v zvezi zakon tudi zahteva, da mora delovna organizacija s splošnim aktom določiti preizkus znanja o varstvu pri delu za vse delavce podjetja.
Glede kršitve delovne in varnostne discipline lahko delovna organizacija predpiše, kdaj delavec stori hujšo kršitev delovne dolžnosti, zarodi katere je lahko izključen iz delovne skupnosti. Po mojem mnenju delavec, ki zanemarja navodila, predpise in ukrepe za varno in zdravo delo, zakrivi hujšo kršitev delovne dolžnosti, ker s tem ogroža življenja in higijeno dela tudi drugih delavcev. O tem bi lahko razpravljali tudi naši samoupravni organi.
Delavca se sme razporediti na takšno delovno mesto, ki odgovarja njegovi sposobnosti. Delovna sposobnost človeka pa je:
-	sposobnost opravljanja nekega dela, t.j. posedovanje kom -pleksa določenih sil, ki so potrebne za izvajanje nekega dela,
-	strokovna sposobnost, v kateri je zajeta kvaliteta in kvantiteta,
-	varnostna sposobnost, ki pomeni, da delo opraviš na varen in zdrav način,
-	umska sposobnost.
Prihodnjič: Program izobraževanja po poslovalnicah.
Anton Golja
POSLOVALNICA "STEKLENICA" UKINJENA
Po enem predhodnih sklepov delavskega sveta podjetja je poslovalnica "Steklenica" prenehala poslovati kot samostojna enota s 1. marcem letos. Ker je njen poslovodja že prej odšel iz našega podjetja, je to enoto, kot začasni upravitelj prevzel Trtnik Rafael, sicer šef skladišča ljubljanske poslovalnice v Kolezijski ulici. Trtnik je s šest mesečnim delom na tej enoti, ki jo je vodil poleg skladišča v Kolezijski dokazal, da mu podjetje lahko zaupa prevzem tudi bivše "Stekle-
nice" . Po sklepu delavskega sveta je ta enota postala s 1. marcem skladišče ljubljanske poslovalnice s samostojnim obračunom, upravni odbor pa je na seji dne 6.4.1970 za šefa skladišča imenoval Trtnik Rafaela. Tako bo Trtnik vodil dva skladišča v Ljubljani.
Bivšega poslovodjo "Steklenice" tovariša Pavletiča podjetje ne bo tožilo zaradi izgube, ki jo je napravil in sicer zato ne, ker po izjavi tovariša Trtnika izguba ni nastala zaradi malomarnega poslovanja, ampak zaradi njegove
vodenja poslovalnice.
Iz zapisnika UO
KDO BO STRUP PLAČAL ?
Ena naših poslovalnic je nabavila strup za uničenje podgan, ki so domovale v skladiščnih prostorih. Ker s strupom niso prišli ustrezni uradni dokumenti, je bila pošiljka reklamirana. Zaradi reklamacijskega postopka se strup ni uporabil. Sledila je tožba dobavitelja strupa zaradi izostanka plačila. Zagovor na obtožbo je bil narejen, toda ali je bil tudi odposlan in komu? Kaj je danes s to rečjo? Kdo bo strup plačal?
IN
n t
ORGANIZIRA IZLET V U | SLOVENIJO
»•••••••
LASTEN PRIROČNIK
ZA PREIZKUS
z na n ia
•:V' J ‘
Na enem izmed letošnjih zasedanj delavskega sveta je bil sprejet sklep, da se mora tekom leta preizkusiti znanje določenih kadrov našega podjetja po vprašanjih varstvo pri delu in požarne varnosti. Anton Golja, vodja strojne službe podjetja, je v svojem prostem času napisal priročnik (skripto) za preizkus omenjenega znanja. V priročniku je zajet preizkus de -lovcev, strojnikov, skladiščnikov in poslovodij. Vsebina priročnika je precej obsežna.
Z lastnim priročnikom se je hotelo doseči neodvisnost od določenih zavodov kar se tiče pripravljanja na preizkus in sam preizkus. Na osnovi omenjenega priročnika bomo lah*ko preizkus znanja članov kolektiva opravili sami in sicer po programu, ki je določen z zakonom. Na osnovi programa iz priročnika bo meseca maja poučevanje novih strojnikov.
Danes je prišlo pismo, da
bo izlet šele septembra
l Da bi se člani INOTa kar najbolj seznanili s poslovanjem nekaterih kupcev odpadnega blaga, INOT organizira ogled Mariborske livarne, Ravenske železarne in Papirnice v Čeršaku. Obenem si bodo izletniki ogledali še naše skladišče Surovine v Mariboru.
Ves obisk je v organizaciji Potnika iz Beograda. Izletniki bodo z avtobusi prišlo v Slovenijo dne 22. aprila, odšli pa 25. aprila. Seveda si bodo ogledali tudi naše Po -horje.
V imenu našega podjetja jih bo v Mariboru sprejel poslovodja mariborske poslovalnice Franc Žoher, pozdravil pa urednik našega čašo- j piša, Stane Koman.
premestitve
1.1.1970 je bil premeščen tov. Tesovnik Martin, poslovodja posl. Lj., na delovno mesto odkupoval ca in komercialista v skladišče Kolezija.
S 1.1.1970 je bil premeščen tov. Rakar Janez, šofer, Iz skladišča Kolezije v poslovalnico Ljubljana.
Z 11.2.1970 jelbil premeščen tov. Janez Jamšek, revizor, iz uprave podjetja v poslovalnico Ljubljana kot v.d. poslovodja.
S 12.2.1970 )e bila premeščena tovarišica Ravnikar Olga, sortirka tekstilnih odpadkov iz Sortirnice Ljubljana v upravo podjetja kot materialni knjigovodja in evidenti-čar.
S 26.2.1970 je bil premeščen tov. Kvrgič Huse iz poslovalnice Ljubljana v upravo podjetja-pomožni strojnik pri stiskalnici.
Iz personalne službe
7
unija di nos s u rovina
Unijo, podjetje zo promet s surovinami, je dne 13. marca letos povabila na razgovor v Zagreb predstavnike našega podjetja in podjetja Surovina iz Maribora. Iz našega podjetja so sestanku prisostvovali direktor Ramovš, komerc. dir. Jančič in referent za papir Inkret. S strani Surovine pa direktor Plevnik in njegov komercialni svetnik.
Prva točka dnevnega reda je zajela koordinacijo dela pri odkupu papirnih odpadkov v zvezi s sklenjenim sporazumom. Ker je naše podjetje že pred tem sprejelo sporazum, po katerem ves papir iz Ljubljane prodajamo UNIJI v Ljubljani, je šlo predvsem zato, da tak sporazum podpiše še Surovina.
Dodatno se je v sporazum vneslo še sodelovanje pri odkupu odpadkov legiranih jekel, zavrnilo pa se je Unijin predlog, da bi sporazum zajemal tudi sodelovanje pri odkupu odpadkov barvastih kovin.
Sporazum, do bosta Dinos in Surovino v Ljubljani prodajala star papir Uniji ima svojo utemeljitev v sicer neizkoriščenih skladiščnih prostorih In strojnih kapacitetah (preše) Unijinega skladišča v Ljubljani. Protiusluga Unije je v obljubi, da svoje odkupne mreže za papir ne bo širila izven Ljubljane in Maribora, kadar bo ta sporazum veljal tudi za Maribor.
V	drugi točki je bilo govora o sodelovanju v akciji "Čuvajmo gozdove", ki jo po osnovnih šolah po Jugoslaviji organizira Poslovno združenje preradjlvača papirnih odpadaka (PUPPO). Dogovorjeno je bilo, da bosta sodelovala tudi Dinos In Surovina, vendar Surovina brez nagrad. Sklenjeno je bilo tudi, do v Sloveniji akcijo vodi naše podjetje. (Kasneje se je ugotovilo, da se Unija te točke sporazuma ne drži).
V	nadaljevanju sestanka so se dogovarjali, kdo bi lahko prevzel Unijino skladišče papirja na Reki.
V	bistvu sta se tega prevzema branili obe podjetji, Dinos in Surovino, -ato ni prišlo do konkretnega ' sklepo.
Ob koncu so se dogovorili, da bo drugi sestanek v isti sestavi v Mariboru, tretji pa v Ljubljani.
S.K.
0JAVLJENO V "TRIBUNI" ŠTUDENTSKEM LISTU /14.4.70,
praktikant z diplomo
»Tovariši, moje Izobrazbe ne cenijo!« Jaz pa nosim v sebi velike reči: kako dvignit proizvodnjo v tovarni zobčenlkov, kjer delam. »To Je nosečnost hude sorte,« ml pravijo. Vljudni so z mano. pozdravljajo me. Do glavne projektantske mize pa me ne pustijo. Odrinili so me nekam v kot, med olupke banan, ki sem jih pometel Izpod nog...« Kolega jc prišel Iz prakse ln nam opeva svojo kariero.
Prvi dan so me peljali skozi vse oddelke. »Ml ne potrebujemo nobenih Nikolov Tesel,« ml je dejal tehnični. Požrl sem slino In prikimal.
Drugi dan so me peljali h generalnemu: »Ml ne potrebujemo nobenih revolucionarjev, delavci naj mimo delajo svoje zobčcnlke, plače so čedne. Družinice se rede. Banke
ao nam naklonjene, devizni priliv je ugoden, Izvoz pokriva uvoz. Nafte podjetje je kot vrt — vse je za trg. Hmmtn, telefonirali so ml, da noslae v sebi neka vertikalnem upravljanju, izločitvi administracije, nekakšno velikolndustrljsko kugo.
Upam, da se ne boste preveč razbohotili! Damo vam laboratorij, tam lahko tri leta, kar traja vafta praksa, kuhate, cmarite, varite In neovirano Izumljale. A gorje, če boste poskušali okužiti moje otroke!« (S tem Je mislil svoj kiniavski kolektiv.)
Sel sem med epruvete, spihal prah z njih ln pričel. Po Lindstrtimov! metodi sem prišel do pozitivnega koeficienta 0,8fl procenta Izkoristka odpadnih, osaruinlh materialov. V tej tovarni so odpadke metali na Odpad oz. Dinos. Zračunal sem, da so sami aebl grobarji: v petih letih so na zgubi za trideset milijončkov. To sem na koncu seje delavskega sveta tudi povedal. Vsi so planili pokonci.
»Tako zelenilo ml že ne bo solilo pameti,« je zarohnel tehnični. Glavni pa me Je poklical v kot ln zašepetal: »Na Dinosu dela moja žena In moj svak. Tudi braa Je tam. Ml Jim povečamo bruto dohodek za 12 •/,. kdo bi nabavljal drage stroje za topitev odpadkov lz Nemčije?«
»Naredil sem načrt za naš stroj* Jutri vam ga pokažem.« sem zahlipal. »Vsi deli ■o kupljivi v moji mili domovini, če dovolite. Hidravlično stiskalnico lahko odkupimo lz tovarne Batič lz Kragujevca, kalupe lahko vlije Litostroj, načrt za vezne plošče imam le v pripravi... manjka samo še odobritev delavskega sve*a in takoj lahko pričnemo topiti naše odpadke, kl bi sc tako vračali nazaj v proizvodnjo...!« Direktor je zapuhal ln odbrzel.
Po tem pogovoru so me začeli čudno gledati. Skoraj nihče se ni z menoj več pogovarjal. Sel sem k psihiatru tfin se dal preiskati. Začudeno me Je pogledal.
Ta je odkril pri meni zavrta psihična stanja, psihomotorično zavrtost, bomost aso-claclj, depresivne Ideje, nekritično agresivnost In ncuarudljlvost. Dopovedoval mi je, da sem depresivni tip, da bi ml malo deželskega življenja dobro delo ... Sel zem na deželo In globoko dihal mesec dni. Ko sem se vrnil, je bil na mojem mestu drugi projektant. Pri direktorju sem našel na obisku mojega psihiatra. Gledala sta sl v oči (n se smehljala. Zdrvel sem k izhodu. »Psihiater In direktor sta sl polbrata,« me Je poučil
Zdaj premišljam o kmetiji ln prašičih. Težke novemu zobčeniku med rjo!
.	_______________ - -	IVAN CIMERMAN
• •
PODAKAR
TONE
IZ
KRANJA SPREČA 2,5 do 5 TONE PAPIRJA NA DAN
v počitniških
domovih
nadopustu
89 DELAVCEV
Iz leto v leto se veča število delavcev, ki prežive letni dopust na morju in v planinah. Stalna prizadevanja na tem p .dračju so torej rodila uspehe.
V letu 1969 je preživelo dopusl na morju In v planindh 89 delavcev našega kolektiva’, to je 18'% v odnosu na zaposlene. Ohrabrujoč je tudi podatek, da se iz leta v leto prijavi več delavcev z nižjimi osebnimi dohodki.
Pomoč, ki jo podjetje nudi članom kolektiva, je sicer nizka. Sistemsko pa je to vprašanje urejeno že več let enako in to tako, da delavci z manjšimi osebnimi dohodki dobe več regresa, ker je merilo višina dohodka na družinskega člana. V letu 1969 je bilo izplačanega vsega 32.557 din. Ta znesek je razmeroma nizek. Pripomba, da naj bi se vsa sredstva razdelila enako na vsakega po mnenju sindikalnih organizacij, ni sprejemljiva, saj bi posameznik prejel le 36,00 din. Ta znesek je zelo nizek in posamezniku pomeni zelo malo, obratno pa je pomoč po našem sistemu dokajšnja, kar lahko potrdijo vsi, ki so jo prejeli.
Prostori, ki jih je zgradilo pod -jetje v Savudriji, so bili polno zasedeni 5 mesecev. Vsi, ki so preživeli dopus v naših domovih, so bili vsestransko zadovoljni.
p. A.
prijateljem sončnega vlaka
»Sončni vlak« — pod tem simboličnim nazivom bo meseca maja organiziran 5-dnevni izlet z vlakom za invalide iz Avstrije in Jugoslavije. Avstrijske humanitarne organizacije so organizirale to rekreativno akcijo za svoje invalide že večkrat, v letu 1968 in 1969 pa je vlak z invalidi peljal tudi čez del Slovenije. Letos bomo prvič »Sončnemu vlaku« priključili dva vagona s 60 invalidi iz Slovenije in jim tako omogočili ogled neznanih krajev v Sloveniji, Hrvatski, Avstriji, Nemčiji, Liechtensteinu in Švici. Seveda pa bo to možno le, če bodo to akcijo podprli tudi delovni kolektivi in posamezniki.
ooeoee z* »omčim, vlak ‘-'VBL-JANA, MINJI 1W MAČUNSKA KNJIŽICA *T.,
7.110. maja 1970
Naj tudi vaš prispevek omogoči našim Invalidom Izlet, bogat prelepih doživetij.
Ideja »Sončni vlak« — zamisel, da organiziramo oddih in razvedrilo najbolj prizadetim invalidom, je pri srcu vsem dobrim ljudem in jo bodo z veseljem podprli. Nikjer ne prideta socialistični humanizem in solidarnost tako zelo do izraza kakor prav v takšnih akcijah, kjer je naša plemenitost zares na preizkušnji. Zaradi naglega tempa življenja, pa tudi ob številnih vsakdanjih opravkih in obveznostih dostikrat pozabljamo na tiste, ki zaradi objektivnih težav ne morejo živeti z nami v istem ritmu.
Dokažimo jim, da niso osamljeni. Zato pozivamo vse, ki jim je ideja »Sončni vlak« všeč, da nam stvarno pomagajo pri razvijanju te zamisli za organizacijo »Sončnega vlaka« ali pa z denarnimi prispevki.
PERSONALNE SPREMEMBE
Na zadnjem,54. zasedanju delavskega sveta, ki je bilo 7. aprila letos, bi morali obravnavati tudi predlog, kako bo letos glede regresov za dopust in glede cen v naših počitniških domovih. Ker predlog ni bil v materialu za zasedanje, ni prišel na dnevni red. Predlog bi moral pravočasno sestaviti Počitniški odbor, ki ga je postavil delavski svet. Ta pa se letos še ni sestal. Predlog in poročilo, o katerem tu pišemo, je delo Bojana Inkreta iz uprave podjetja. Objavljamo samo važnejše izvlečke.
Lani je bilo v naših domovih na počitnicah 77 članov kolektiva, 140 družinskih članov de -lovcev našega kolektiva in 48 gostov. Skupaj je torej naše domove koristilo 265 oseb.
Stroški elektrike, vode, čiščenja, najemnine itd. ki so lani obremenili naše počitniške domove, so znašali 32.454,85 din, za nočnine pa je podjetje na račun počitniških domov izplačalo 19.789,75 din. Tako je nastal primanjkljaj 12.665,09 din.
Najvišje stroške predstavljajo najemnine za najete počitniške prostore, ki poleg tega niso bili 100% izkoriščeni, in poraba elektrike.
Letos nismo sklenili pogodbe za najem počitniških prostorov v Crikvenici in v Kopru. V Bohinju smo najem hišice povečali od enega meseca na tri mesece, v Savudriji pa smo za mesec julij najeli še eno počitniško hišico.
Zarodi višjih stroškov naj bi letos delavski svet odobril višji regres in sicer 45.000,00 din, poleg tega pa naj bi vsak koristnik naših počitniških prostorov sam plačal porabljeno elektriko na osnovi števca.
Nočnina, ki bi bilo za člane našega kolektiva, njihove otroke in žene (moža), če nisonikjer v službi, pokrita z regresom podjetja, naj bi letos znašala:
	odrasli		otroci		tujci	izven sezone
v Savudriji	15,00		50%		20,00	7,50
v Malinski	15,00		50%		17,00	
v Bohinju	15,00		50%		20,00	
na Pohorju	6,00		50%		8,00	3,00
Koliko naj bi komu pripadalo regresa ?						
Tisti, ki imajo			do 250,00	din	jim pripada	25,00 din
na glavo družine	od	250,00	do 500,00	din	"	22,50 din
toliko dohodka, da	od	500,00	do 750,00	din		20,00 din
pride na vsakega:	od	750,00	do 1000,00	din	"	17,50 din
		nad 1000,00 din			"	15,00 din
Pravico do regresa naj bi imeli vsi naši delavci in sicer za 10 dni počitnic. Enako pravico naj bi imele tudi žene (možje) naših delavcev, če niso v službi. Pravtako otroci, če hodijo v šolo. Takšen regres naj bi dobili tudi tisti, ki bi šli na dopust kam drugam, ne v noše domove, toda le pod pogojem, da so zaprosili letovanje v naših počitniških domovih, pa ni bilo več prostora.
Pravico do takšnega regresa imajo tudi vsi naši upokojenci, ki so prejeli Zlato značko pod -jetja. Samo za sebe pa imajo pravico do regresa tudi tisti upokojenci našega podjetja, ki so bili v podjetju najmanj 10 let.
Januar 1970
------------ Prišli:
Kranj
Ferjan Miha - sortirec Slov. Konjice
Frešer Ivan - transp. sklad. del.
Koper
Brajnik Ivan - transp. sklad. del.
Matjašič Ivan, "	"	11
Novo mesto
Hočevar Franc - delovodja in komercialist Ljubljana
Mahkovec Franc - materialni knjig.
Uprava podjetja:
Djordjevlč Marija - trg. potnik Hajdarpašič Safa - trg. potnik
Odšli:
Steklenica Ljubljana Pavletič Karel - poslovodja Legat Heleno - blagajnik in knjig.
Celje
Lorenčak Karel - čuvaj (invalid, upok.) Maribor
Bobek Jurij - knjigovodja Čavlek Ivan - rezilec
Slov. Konjice
Strmšek Franc - skladiščnik, invalid, upok. Ljubljana
Harbaš Mujaga - sklad, delavec Saleševič Mehmed "	"
Februar 1970 ------------ Prišli:
Uprava podjetja
Mihajlovič Radomir - odkupovalec Uran Adolf - trgov, potnik
Sortirnica Ljubljano
Rajnar Matilda - sortirka nogavic
Kranj
Podgoršek Ivan - sortirec in transp. delavec Kržič Jože - nakladalec pri stiskalnici za pločevino
Škofja Loka
Benedik Stane - sklad. del. in balirec Maribor
Zinko Jože - sklad, delavec Brežice
Slopšek Ivan - šofer
Odšli;
Uprava podjetja
Šokolovič Tomislav - šef revlz. sl.
Kurent Marija - obroč. ref. za izvoz
Celje
Koželj Bogomir - transp. delavec Moljoku Imer - sklad, delavec
Maribor
Kramar Pavel - odkupovalec na skladišču (upokojen)
Habuš Josip - sklad, delavec pri paketirki Most na Soči
Leban Terezija - izpraševalka vreč Koper Šavron Mirko - transp.sklad, delavec
Kdor je za, naj dvigne roko ...
Marec 1970
Prišli:
Uprava podjetja
Klančar Gabrijela - pripravnik v fin. službi Maribor
Greif Janez - skladiščni delavec Škofja Loka
Mlakar Franc - skladiščni delavec
Odšli:
Upravo podjetja
Erjavec Francka - pripravnik saldakontist Mežnarič Ivan - avtomehanik /strojnik Ljubljana
Hafner Sonja - materialni knjigov.
Celje
Gaši Ragib - sklad. - transp. delavec Kranj
Skrt Josip - skl. transp. delavec Ferjan Miha - sortirec Škofja Loka
Gregorc Florjan - sklad, delavec
KDAJ AA DOPUST
*p
V Bruslju je skupina zdravnikov proučevala, kateri meseci so najprimernejši za odhod na letni dopust. Ugotovili so, da sta julij in avgust meseca, v katerih se ne odpočijemo, temveč nasprotno, zaradi masovnosti dopustov še bolj izčrpamo.
Ugotovili so tudi, da zelo koristi več krajših dopustov, ki so enakomerno razporejeni preko vsega leta.
(Lek)
UL
zaslužki
VI
HRaroilnih
R liji ŽICAH
V novogoriški tovorni MEBLO so uvedli pred kratkim za člane kolektiva hranilno službo. Namesto, da bi prejemali svoj zaslužek na roko, se delavci s posebnimi izjavami lahko odločaj o, da jim ga neposredno v tovarni naložijo na hranilne knjižice. Imajo tudi možnost, da jim del zaslužka izplačajo, del pa naložijo na knjižice. Že prve mesece je tak način varčevanja dosegel nepričakovano dobre rezultate. Za hranilne knjižice se je odločilo v podjetju nad 300 delavcev ali skoraj tretjina čla -nov kolektiva. Pričakujejo, da se bo njihovo število še znatno povečalo.
Zamisel je koristna tako za delavce kot za samo podjetje. Znano je, da zaslužki zaposlenih, ki jih ne uporabijo za takojšnje nabave, neizkoriščeni leže precej časa, preden se odločijo,da jih dajo na hranilne knjižice. Ta čas jim seveda ne tečejo obresti. Marsikdo tudi nima rad o-pravka z banko. Zdaj vse to uredi neposredno odgovorna strokovna služba v podjetju. Obresti bo vložen denar pa se obračunavajo že od tistega dne, ko delijo v podjetju mesečne dohodke. Razen tega omenjeni način varčevanja ne predstavlja nikakršnih drugih ovir. Delavci svoj denar lahko dvignejo s knjižic bodisi v tovarni, bodisi na banki ali pa pri poštnih okencih.
Seveda pa v tovarni MEBLO z zasnovo hranilne službe niso zasledovali le interesov posameznih u.Javcev. Podjetje nastopa nasproti banki z vlogami svojih delavcev kot pomemben partner. Na tako privarčevan denar bo lahko jemalo raznovrst ne kratkoročne in potrošniške kredite, s katerimi si bo lajšalo tekoče poslovanje in obenem dajalo posojila kupcem svojih izdelkov.
Delo - L.K.
TO J E
DARILO
Delavci novosadskega podjetja JUGODENT ne bodo več dobili ure s posvetilom, kadar bodo šli v pokoj, marveč hranilno knjižico. Delavci, ki bodo odšli v pokoj s polno delovno dobo, bodo prejeli knjižico z devetnajstimi popreč nimi plačami. Delavec lahko dobi hranilno knjižico, če je zaposlen v podjetju vsaj tri leta. Podjetje mu šteje tudi delovno dobo, prebito v drugih delovnih kolektivih. Vsota, ki se vsako leto vpiše v knjižico, je vezana in se ne more dvigniti pred upokojitvijo. Če po lastnik hranilne knjižice prej umre, dobre prihranke njegovi domači. Pričakujejo, da bodo zamisel posnemale tudi druge novosadske tovarne.

BODICE IZ DOMAČEGA ZELJNIKA
TUDI MOLK DAJE VČASIH POPOLNOMA RAZUMUIV ODGOVOR.
ŽE S SAMO NAVZOČNOSTJO PREPREČUJEŠ RAZPRAVE O SEBI, ZATO NI PAMETNO O-STAJATI DOMA.
TUDI SEBI JE TREBA DELO ODREDITI, TODA LAŽJE GA JE DRUGIM.

V •
SKLAD, . .
medsebojne pomoei
VSAK TEDEN POLURNI ZASLUŽEK ZA SKUPNE SOLIDARNOSTNE AKCIJE
Od začetka lanskega leta dela vsak delavec mesne industrije " Gavrilovič" iz Petrinje pri Sisku ves teden pol ure za solidarnostni sklad, ki ga imajo v tem podjetju. Iz njega plačujejo za zdravstveno rehabilitacijo delavcev, za pošiljanje bolnikov v kopališka in klimatska zdravilišča, za pomoč raznim družinam umrlih delavcev in tistim, ki odhajajo v pokoj.
Tudi podjetje kot celota - prihodnje leto bo proslavljalo 150-letnico svojega obstoja -vplačuje v sklad po en odstotek svojega letnega dohodka. Doslej je prišlo v sklad 630.000 din.
Delavec, ki odhaja v pokoj, dobi iz sredstev sklada za vsako leto, ki ga je preživel kot delavec v tem podjetju, po eno petino svojega povprečnega osebnega dohodka. Tako se dogaja, da delavci na dan upokojitve dobijo tudi do 20 tisoč din.
V prvih devetih mesecih lanskega leta so za kopališko in klimatsko zdravljenje porabili 110 tisoč din, za pomoč upokojenim delavcem 28 tisoč din, za izplačilo razlike pri o-sebnih dohodkih tistih, ki so bili več kot 6 mesecev bolni pa 4 tisoč din.
Tanjug