The Oldest and Most Popular, Slovene Newspaper, in United States of 'America ŠTEV. (No.) 114 amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI CrMlo: Za vero in war od — ta pravico in resnico — od boja do zmage) GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETUj S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE 2ENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) NajstarejH in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 14. JUNIJA — THURSDAY, JUNE 14, 1934 LETNIK (VOL.) XLIII ZAKONSKI PREDLOG ZA U VELJAVLJENJE SREBRA ZA DENARNO PODLAGO ODOBREN OD OBEH ZBORNIC. — S PREDSEDNIKOVIM PODPISOM STOPIL CA-RINSKI ZAKON V VELJAVO V TOREK ZVEČER. Washington, D. C. — Ker želi izpolniti predsednikovo željo, da se kongres razstane koncem tega tedna, deluje senat-ska zbornica zadnje dni s pospešeno hitrostjo, da spravi do odobritve zadnje nujne zakonske predloge. Tako je v ponedeljek brez posebno dolge debate odglasovala sprejem predloga, s katerim se uveljavlja srebro za delno denarno podlago. Sicer pa se je itak o malo-katerem predlogu toliko raz-motrivalo in debatiralo kakor ravno o tem; skozi zadnjih par mesecev je bil govor o njem na dnevnem redu. Predlog bo šel nazaj v poslansko zbornico zaradi nekaterih manjših iz-prememb, ki jih je senat izvršil na njem. Določbe predloga, kot so bile končno sprejete, govore, da se mora zaloga srebra v narodni Zakladnici povečati v primeri 2 zalogo zlata, vendar ne za veČ kakor za 25 odstotkov celotne zaloge. V svrho povečanja te zaloge se daje zakladni-škemu tajniku pravica, da po svoji uvidevnosti nakupuje srebro, toda s temi nakupi mora prenehati, ko doseže srebro eno četrtino skupne kovine, ki tvori podlago za denar, ali pa ko doseže srebro ceno $1.29 za unčo. Za srebro pa, ki je bilo v Zed. državah 1. maja, ne sme plačati več kakor 50 centov za unčo. Za kupljeno srebro bo zakladništvo izdajalo srebrne certifikate. Predlog daje predsedniku pravico, da nacionalizira vse srebro v Ameriki, da torej prepove svobodno trgovino z njim. V torek pa je predsednik Roosevelt dal zakonsko veljavo takozvanemu carinskemu predlogu, ki ste ga prej odobrili obe zbornici. Zakon stopi v veljavo takoj ob podpisu in zato je predsednik izbral čas za podpis 8:30 zvečer, ko bodo že vse ca-rinarne zaprte. Drugi dan zjutraj so se namreč že odpravile nekatere kazenske carine, in sicer avtomatično po določbah tega zakona. S carinskim zakonom je dobil predsednik v roke mogočno oblast, ki mu je dana za dobo treh let. Samo s svojo odredbo, brez odobritve kongresa, lahko zviša ali zniža carino na razno blago v višini 50 odstotkov. Dalje lahko na svojo roko sklepa z vladami tujezemskih držav *"azne gospodarske pogodbe za Uvoz ali izvoz raznega blaga, kakor tudi za kredite za uvoženo blago. Tudi te pogodbe p:>. se lahko sklepajo samo za dobo treh let in se morejo nato podaljšati za samo nadaljnjih šest Mesecev. Vsako izpremembo v carinskih postavkah lahko prekliče predsednik, kadarkoli se »"u zdi potrebno. " 'Anier. Slovenec' je barometer našega verskega in narodnega gibanja. Kaže nam ZOPET NAPAD V AVSTRIJI TUGWELL I 'POTRJEN' umaknil Minister se srečno smrtni nevarnosti. Dunaj, Avstrija. — Nazijski teroristi so v torek izvršili ponoven napad in le sreči se ima zahvaliti avstrijski minister za javno varnost, Emil Fey, da je ostal pri življenju. Napadalci so 24 milj daleč od Dunaja raz-I v resnici drži s komunisti in je drli progo železnice Dunaj-Bu-! nasproten ustavi, kakor se jc dapesta. Čuvaji na progi pa sojto o njem govorilo. Tugwell je še pravočasno dali vlaku, na oboje zanikal, katerem se je Fey vozil, znamenje, da se je ustavil, predno se je pripetila nesreča. -o-- NAPADALCA SAMA SEBE TELEFONSKA POVRAČILA SE PRIČNO S 1. OKTOBROM Chicago, 111. — Tukajšnja telefonska družba je ukrenila ----,vse priprave, da bo mogla pri- Senatski odbor odobril njegovo četi s povračili preveč vplača-povišanje. nih pristojbin telefonskim od- —o— Ijemalcem s 1. oktobrom. To bo Washington, D. C. — Senat- j m oral a storiti po odredbi sodi-ski poljedelski odbor je v torek šča, kjer je izgubila tozadevno, z glasovanjem odobril predsed- |ll let trajajočo razpravo. — nikovo nominacijo, s katero je Skupno bo morala povrniti od-ta imenoval dosedanjega po- jemalcem $20,700,000. V po- jv možnega tajnika v ZA ODVRNI-TEVJTAVKE Predsednik namerava dajati svoja navodila posredovalcem pri pogajanjih. — Načrt vlade še neznan. —o— Washnigton, D. C. — V ponedeljek in v torek so se vršile Beli hiši konference med tac Jugoslavije« ............-.. ( STRAŠNA TOČA V SAVINJSKI DOLINI NA ŠTAJERSKEM UNIČILA VSE PRIDELKE V OSMIH VASEH.— V LJUBLJANI IN PO GORENJSKEM JE SNEŽILO. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NOVICE IZ DOMOVINE. lek Braslovče, 30. junija. — Popoldne, nekoliko po 3., je na- i-. ... , stala okrog Braslovč silna ne- poljedel- štev bodo prišli tisti, ki so ime- [predsednikom in višjimi vladni- [vjbta Kmalu se je vsula gosta :Uničen sadni in poljski pride- _le okoli 178 Din, kar nikakor ne zadošča za hrano in druge potrebščine družine. Seveda so poleg rudarjev prizadeti tudi drugi podjetniki, ker če delavec nima denarja, ne more tudi skem departmentu, profesorja li stanovanjske telefone na li-imi uradniki, na katerih se je 'toča brez dežja. Padala je po lnižesar kupiti. Revščina je tako R. G. Tugwella, podtajnikom v omenjenem departmentu. 16 glasov jc bilo oddanih zanj, dva proti. Skozi več ur so ga senatorji dan preje zasliševali, če UMORILA SEDEM JIH NAŠLO SMRT V GOROVJU New York, N. Y. — Posebna rešilna skupina je bila odposlana, da prinese iz gorovja v dolino mrtva trupla sedmerih ki so preteklo nijah z dvema ali štirimi stran kami, ali pa trgovske telefone z eno ali dvema strankama na liniji. Havana, Kuba. — Med tem, ko je v ponedeljek prebivalstvo'.ponesrečencev, s posebnimi slovesnostmi pro-|nedeljo postali žrtev aeroplan-slavljalo osvoboditev Kube iz- ske nesreče. Kaj je privedlo do pod ameriškega pokrovitelj-' nesreče, še ni znano. Ugiba pa 'stva, je neka bomba raztrgala se, da je pilot potniškega aero-dve osebi, in sicer sredi najbolj [plana, v katerem se je voziio obljudenega dela mesta. Žrtvi pa sta bila dva moška, ki sta nameravala s to bombo izvršiti napad na druge. Bržkone jima je bomba predčasno eksplodirala. --o- omenjenih sedem oseb, skušal leteti pod nizko ležečo meglo in je pri tem treščil v neko goro v Catskills pogorju. -o- NAZIJI BODO PREUSTRO-JILI ŠOLE Berlin, Nemčija. — Nemško učiteljsko osobje bo moralo le- PORAST ŠTEVILA DRUŽIN NA PODPORI Chicago, 111. — Tekom maja'tošnje petnice preživeti deloma v nazijskih taboriščih, kjer se jim bo dajal naroden, političen, znanstveni in telesni pouk v smislu nazijskih idej. Kakor KRIŽEM SVETA — Berlin, Nemčija. — Nemška vlada drži v popolni tajnosti nameravani sestanek med Hitlerjem in Mussolinijem in ni nemškemu časopisju dovoljeno poročati o njem. Zato se tudi še ne ve, kjer se bo sestanek pravzaprav vršil. — San Salvador. — Kakor govore poročila, je bilo nad 2000 oseb ubitih v strahovitem orkanu, ki je pretekli teden divjal po Centralni Ameriki. Samo v mestu Honduras jih je prišlo okrog 500 ob življenje. 'Zemeljski plazovi so podsuli več mest. London, Anglija. — V nižji zbornici se razmotriva predlog, s katerim bi se prepovedal obstoj fašistične organizacije črnosrajčnikov, in sicer z motivacijo, da so nevarni jav- okoliških vaseh Gornjih Gor- ivelika, da mora banska uprava razmotrivalo vprašanje spora \ jeklarski industriji. Izid konfe- čah> Malih Braslovčah) p0dvr-renc pa je ostal tajen in m mo- hu> Qbramljah, deloma po Bra-goče nič določnega povedati, slovčah> Le'tušu, Gomilskem in kak korak bo podvzela vlada. gt Juriju Padlo ie je 15 do 20 Kakor so se razširjale govo- 'centimetrov visoko. Uničila je rice, bo predsednik aktivno po- 'ves hmei j( oklestila vse sadno pred binkoštmi besnela strašna segel v poravnavo spora. Ne bo 'drevje in uničila vse žito, tako jnevihta s silnimi plohami, pa storil tega osebno in torej da ga bodo moraij pokositi. No- spremljana z velikim viharjem. bena bilka ne stoji več pokonci. INalivi so bili tako močni, da je pošiljati revnim družinam razna jedila. -o- Silna nevihta v Bosni V Mostarski okolici je malo ne namerava konferirati niti z 'eno niti z drugo skupino, marveč bo samo posredovalcem dajal uradne nasvete. Izraža se tudi domneva, da utegne vlada pritisniti na kongres za takojšnjo odobritev Wagnerjevega delavskega zakonskega predloga, ako bi se razvidelo, da bi se drugače ne dala odvrniti preteča stavka. Vendar pa to ni dosti verjetno, kajti prekratek Polja so izgledala kakor po zi- [bila mostarska železniška pro- mi, vsa bela od toče. Ljudje so obupani. Denarja ni in prizadeti so po veČini mali posestniki, ki jim je bil hmelj edino upanje, sedaj pa še ostalih skromnih pridelkov ne bo. -o—- ga na več krajih zasuta s peskom in kamenjem, da je vzelo delavcem celi dan časa, prednq so progo očistili, da se je lahko nadaljeval promet. Zelo je o-škodovana tudi leva obala reke 'Neretve, kjer so hudourniki odnesli veliko rodovitne zemlje s je stalo na javnem reliefu v II-linoisu okrog 2000 družin več' kakor v aprilu. Skupno je zadnji mesec dobivalo podporo 269,248 družin. Od teh jih bilo 130,000 v chicaškem okra-ise bodo polagoma preustrojile ju, ostali so bili PO drugin nemgke §ole) da bodo bolje od. manjših krajih širom države. igovarjale zahtevam nove Nem-Ta porast v številu podpor re- čas bi tega ne dopuščal. Delav- kmalu ne ski delegati namreč ta četrtek ;bil koncem maja kdaj tak glasujejo, ali bodo vztrajali pri ,mraz> kakršen je bil v nedeljo stavki, ali bodo sprejeli John- do davi- Po Planinah je v ne-sonov predlog po ustanovitvi delJ° cel° snežilo, pa tudi po odbora treh mož; za soboto pa nekaterih višjih hribih na Go- je že stavka določena. Kakor se je administrator |Prav redke snežinke padale na Johnson izrazil v torek, še ni '*eleno odej° £°zdov in travm" bil odločen, ali bo prisostvoval lkov. Prav visoko na Goren)- Sneg koncem maja | Ljubljana, 28. maja. - Mno- Pridelki vred Tudi veliko vino- pomnijo, da bi ^radov Je voda odnesla m um" čila. Smrtna kosa V Kranju je umrla Mara Blague. — V ptujski bolnici je u-renjskem in okoli Ljubljane so mrl Ivan Orlač, posestnik v Gradišču, občina Sv. Barbara v Halozah. — V Mariboru je u-mrla Hermina Kontbauer, hiš- nemu redu. Organizacija je po- ^konvenciji jeklarskih unij v če- skem j® snežilo cel° v ravnini. vzročila že več političnih spopadov. — Stuttgart, Nemčija. — Po odredbi oblasti se bo v bodoče liefnih oblasti ni presenetil. Pričakovali so celo večjega vsled ukinitve dela pod CWA. -o- . . ... izključil iz šol judovski verski •'jse Je lzrazi1 Posvetni minister, pQuk Dq zdaj so mogli učenci jemati ali katoliški, ali prote-stantovski, ali pa judovski pouk. V naprej bodo morali Judje svoje otroke sami poučevati v religiji. cije. trtek, ali ne. Tudi ni bil še si- Na Krimu tudi nekoliko za-guren, ali bo poslal koga, ki ga snežilo. Mnogi se spominjajo, bo zastopal. da -ie leta 1898 okoli 20, ma,'a _o__|močno snežilo tudi po ravnini. PES ČUVAL MRTVEGA GO- Vremenski šaljivci pa so danes SPODARJA Chicago, 111. — Ko je šel pru- KONKURENCA TORČKOM PE- torčki. Tej družini, po imenu _ mi SF Mnrn t oi-iti nn SaC City' Ia" — Neka tukaj- |wycoff> R0 se namreč Pred Par vsedel pole?, mrtvega g°sp°d*£ 'DoTenjskem.' INI SL lviuutL lucui ud šnja drugina bi bila sk0raj za- jdnevi rodili četvorčki. Njih ma- jja, in ni nikomur pustil, da bi ZENE ! temnila slavo, do katere je pri- ,ti je stara 30 let. Oče je cestni se mu približal. Šele, ko so psa Chicago, 111.— V ponedeljek,§]a pred par tedni kanadska'delavec in je imel do zdaj skr-'s silo odvlekli proč, so mogli zjutraj je umrla Mary Smeta-1 družina Dionne s svojimi pe- beti za pet otrok s $16 na teden, 'odstraniti truplo, na, 2300 So. Central Pk. Ave., ■ ______ na posestnica, stara 61 let. -o- Smrt na železniškem tiru Na železniškem tiru, ki vodi v karavanški predor, so našli razmesarjeno truplo mladega pripominjali v razgovorih o človeka( v katerem so spoznali o ip šel nrt- !vremenu: "TriJe ledenJaki so |domačina Franceta Dovžana, ko Goethe ceste pri No. Dear'- Povili svoj režim za 14 dm j20letnega delavca v tovarni na born St., se je črnski duhovnik ^Zoto ponoči so bili v oko- Nj^ fZo*^ Z Wm. Bailey, 1712 W. Austin lici in tudi drugod močni nalivi i ' ah * vzrok smiti kaj Blvd., mrtev zgrudil na tla. ! ldru^a' bo za vedno ostala Imel je s seboj psa, Hude plohe so bile v Polhov- uganka> Dasi je prehod čez kl S!:le [grajskih Dolomitih, pa tudi na |progo pred predorom zastra_ Okoličani in Vit- vnnHtiv io mncnJ«« da Ta izguba pa je potrla njene - j ga 651etnega moža, da je ni J mogel preboleti. Popoldne iste- j ga dne je odšel v klet in kma-, lu za tem sta njegova sinova ( zaslišala strel. Odhitela sta za očetom in ga našla ležečega na tleh s kroglo v glavi. Mož je . kmalu nato umrl in se bo nje-J gov pogreb vršil istočasno z že-, ninim pogrebom. -o-- JAPONSKI KONZUL IZGINIL Šangaj, Kitajska. — Tri ja-; ponske bojne ladje so bile od-, poslane proti Nankingu, da iz- j slede, kaj se je zgodilo s tam-, kajšnjim japonskim konzulom, j ki je v petek preteklega tedna nenadno izginil. Incident so ja-! ponske oblasti vzele v skrajno i resnem smislu in obdolžujejo j kitajske oblasti, da ne skrbe 1 dovolj za varnost japonskih dr-1 žavljanov, kakor bi morale po POMANJKANJE VODE VSLED SUŠE žen, vendar je mogoče, da je narji so se bali, da ne bi davi nQČni temi Dovžan zašel na pritisnila huda slana, ki bi go- tir> To pa se je mora]o zgoditi ,tovo posmodila v prvi vrsti fi- jžol, krompir, zelenjavo in Jcvetje. Napravila bi pač veliko škodo. Megla je na mnogih krajih slano preprečila in tako obvarovala našega kmeta pred .veliko škodo. 1 -o— Korenjak Moravska dolina se lahko ponaša s starim Orehkom, ki je že ob 11. uri, ko vozi brzovlak v Podrožco in je to tudi zadnji vlak do jutrnjega brzovlaka, ki prihaja iz Avstrije. -o- Vlom v župnišče Neznan zlikovec je neke noči vdrl v župnišče na Planini pri Sevnici. Na srečo so ga zaslišali in ga prepodili, vendar je kljub temu odnesel precej stvari, zla- že prešel 92 pomladi. — Kljub Isti prekajenega mesa. ivisokim letom še vedno opravlja razna domača in poljska dela, pa tudi težko naloženega 'oprtnega koša se še ne ustraši in ga kakor štiridesetleten možak krepko nosi. -o- rast ali padec, kakor že nanese j mednarodnih zakonih in poseb-haSe delovanje."—Rev. Čeme.!nih pogodbah. Beda rudarjev j Ilrastniškim rudarjem se pobožaj še čisto nič ni izboljšal. •Kakor poročajo, delajo sedaj ^samo šest šihtov na 14 dni. Ših-jti so plačani po 38 Din. Za razne socialne dejatve pa morajo Slika je bila vzeta v Menominee, Wis., v ssredišču krajeV, ki jih je pritisnila letošnja suša, rudarji, kateri delajo, dajati O- in kaže, kako se di-agocena voda razdeljuje med tamkajšnje prebivalstvo, vrtov v teh krajih ni bilo govora. O kakem zalivanju krog 50 Din. Tako jim ostane Obsojen V Ljubljani je bil te dni obsojen na 12 mesecev ječe in 300 Din kazni Janez Pirman iz Pirmanov pri Sv. Vidu, ker je bil zasačen kot lovski tat in pa, ker je ponarejal denar. -o- Nova kolonija V Berlinu na Nemškem so prvo nedeljo maja ustanovili novo Jugoslovansko kolonijo. Prvega skupnega sestanka se je udeležilo nad 100 jugoslovanski državljanov, ki že dalje ča- od vsega 14dnevnega zaslužka |sa žive v inozemstvu. 2 tAM£RiKANSRI SLOVENKC* ftMERIKANSKI SLOVENEC trn 4« najstarejši slomentM list v Ameriki aat&novljwu leta lift I shaja rea k dan razua madel], pon*> ialjkov in dccvov po praznikih. Izdaja ta tiaksi EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in »prava! 4849 W. Cermak RdL, Chicago Telefon: CANAL 5544 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. BrtabUahad 1»1. Iaaued daily, axcapt Sunday. Mo«-day and tha day aftar holiday* Ca celo leto Ca pol leta . Ka četrt leta Naročnina! _$5.00 . 2.50 - 1.50 Za Chicaeo. Kanado Sn Evropo: £a celo leto Za pol leta . Za četrt teta .$6.00 3.00 1.75 Published by j EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone. CANAL 5544 Subscriptioa: For one year -—— For half a year _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 For three montha--- Chicago. Canada and Europe: For one year---$6-00 For half a year -- 3.00 For three montha .- 1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu Je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se na ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. pa ima vsa polna usta ogorčenja ter zgražanja nad katoliškimi "grozodejstvi", ki jih išče in stiče z mikroskopom v vsakem gnjilem klopotcu, ki slučajno od nekod pi-ileti. Kako spretno znajo ti protiverski listi prikrivati vsa junaštva in žrtvovanja, ki jih dnevno doprinaša čednost krščanstva, a nasprotno, kako se oni trudijo in mučijo, da bi pokazali podlost in nečimernost današnjega sveta kar v najsvetlejši luči. Kako poveličujejo za "plemenito dobroto" današnje človeške družbe — razporoko, — to moderno prokletstvo, ki je razkosalo že nešteto družin, povzročilo neštevilno umorov teh pahnilo tudi že mnog-o slovenske mladine v sirotišnice; kako povzdigujejo civilne poroke in civilne pogrebe, kjer se slavi in poveličuje "Narava", "Vesoljstvo", a pravi in živi Bog jim je le majhen "bog"; in vendar se ti civilni pogrebi, te protiverske demonstracije ne morejo vršiti brez katoličanov, ki pridejo na ta demonstrativni pomp in sicer taki, ki zjutraj prižigajo svečke na čast sv. Antonu, popoldne pa se"gredo klanjat satanu in njegovemu napuhu. Ali smo mi katoličani samo le za figuro, ki se lahko izpostavlja vsaki čas po vetru, ali pa smo trdna in kremenita skala, ki se ne da omajati ? ! Ali smo mi katoličani le tarča, v katero je naperjena vsa protiverska furija, ali pa smo disciplinirana armada bojevni kov, ki zna protiverske puščice tudi odbijati ?! KAKO JE BILO NA BASEBALL DOMA Jadranski: institucije m s lovenska mladina (Dalje.) ČASOPISJE Kulturni napredek naroda se med drugim ocenjuje tudi po kulturni stopnji njegovega časopisja, kajti časopisje je glasnik vsega življenja narodovega. Toda mi, ki se kaj radi ponašamo z narodnimi pridobitvami, cenimo slovensko časopisje ne po kakovosti, ampak po številu. V našem narodnem ponosu računamo: toliko je dnevnikov, toliko tednikov ter mesečnikov; naše narodno srce poskakuje od veselja, da nehote vzkliknemo, kako močni smo. A pri tem nič ne premišljujemo, da imamo med slovenskimi listi razločevati razen dobrih tudi polovičarske in slabe, kvarljive liste, Ako hočemo vzgojiti dobro mladino, mora čitati le dobre časopise; kdor bere le polovičarske liste in slabe, se sklepa, da bo tudi njegova mladina polovičarska in slaba Vera in narodnost, to so kreposti našega naroda; časopisi, ki zagovarjajo in branijo te narodne ideale, to so dobri časopisi! Med temi imamo mi katoličani le en sam katoliški dnev nik, pa še tega tako malomarno vzdržujemo ter brezbrižno gledamo na boj, ki ga vodi ta list za pravico in( resnico, misleč, saj je vseeno, kakšen časopis beremo. Tako so rekali tudi katoli čani v Mehiki ter držali križem roke zaradi ljubega miru; lhed-tem so se pa nasprotniki mrzlično utrjevali in slednjič tudi z vso silo lopnili pod Callesom — modernim Neronom; — tedaj so morali katoličani drago plačevati svojo malomarnost ter jo odplačati celo s krvjo. Ni izključeno, da enaka usoda tudi nas lahko zadene, kakor so jo morali občutiti ter jo še vedno čutijo katoliški Mehiknaci, zategadelj moramo biti tudi mi katoličani vedno pripravljeni. Ne spati, ne dremati v tem splošnem me-težu, da nas ne prehiti sovražnik, ki nas opazuje z orlovimi očmi; ni tedaj vseeno, da malomarno ter brezbrižno opazujemo to gibanje, ampak dolžnost je naša, da sodelujemo v tem boju ter da krepko zagrabimo tudi mi za najsilnejše orožje proti nasprotnikom naše vere, ki je katoliško časopisje. Le poglejmo naše nasprotnike, s kakšno vnemo in ognjem navdušujejo svoje pristaše na vztrajnost in stanovitnost; le poglejmo, kakšnih podlih in nizkotnih sredstev se poslužujejo, da bi nam amerikanskim Slovencem iztrgali ter izbrisaii vsako sled, kar bi spominjalo na vero. Nobene besede se ne čita iz njih časopisov, o junaških činih, ki so jih doprinašali naši očetje, ko so čuvali svojo vero, svoj jezik, svojo mladino pred turškimi vpadi; nobene besedice zgražanja radi preganjanja ka-tol ičanov v Mehiki; nobene besede pomilovanja za onih tisoč in tisoč duhovnikov - nesrečnikov, ki na Solovjetskih otokih, odrezani od vsega sveta, umirajo v ledu in mrazu .— radi vere. Za vse to ima brez versko časopisje popolnoma gluha ušesa, pač TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE Mi, katoliški delavci, se moramo predvsem zavedati, da je vera, v kateri nas je naša' narodna mati vzgojila, naša najdražja svetinja, z našim, polovičarskim nastopom pa postavljamo ta neprecenljivi zaklad najhujšim verskim sovražnikom v zasmeh. Biti polovičar se pravi škodovati samemu sebi, škodovati ugledu svojih sorojakov ter se iz božjih stvari norca delati. Sovražnika se najložje ubraniš, kadar je odkrit; težko se je pa bojevati s sovražnikom, ki je prikrit, ker ga ne vidiš; kaj lahko se je katoličanu otresti naših brezvercev, ker so odkriti nasprotniki našega mišljenja; tembolj nevarni so nam pa polovičarji in z njimi polovičarski listi, ravno zategadelj, ker so "pokrita rihta". Kakor je pri teh slednjih njih vera vsaki hip na tehtnici, tako tehtajo tudi njih narodnost površno in malomarno; kadar bo n. pr. brezverec smešil temelje naših verskih resnic, tedaj je katoličan dolžan, da to špikanje in zbadanje odbija; polovičar tega ne bo storil, ampak bo še z brezvercem potegnil ter mu pomagal "farškega" še bolj osmešiti. To smešenje, dasi So. Chicago, 111. V nedeljo 3. junija je bilo pri nas vsakovrstnih dogodkov. Ne bom vseh popisoval, se bo že kateri drugi zavzel za to in opisal lepo slovesnost, katero je praznovalo dr. Marije C. Spočetja štev. 80, KSKJ. Meni je bilo naročeno, da naj zopet kaj napišem o baseball igri, katero so igrali, kot je bilo že zadnjič omenjeno, fantje dr. sv. Alojzija štev. 47, KSKJ. iz Chicage. Vreme je bilo to nedeljo izvrstno. Pihal je lahen veter, zlasti ob Michiganskem jezeru, kajti tik ob jezeru je igrišče za baseball, prav idealen prostor za razvedrilo ob vsaki priliki. Tam se je tudi omenjeno nedeljo zbralo lepo število ljudi, ki so pri sostvovali baseball igri, ki se je vršila med našimi Florijanci in Alojzijevci iz West side, zdravljala. Škoda, da je najboljše zamudil. — Mr. Kočevar, voznik igralcev z West side je pa dobro napravil, ako so se njegove besede v pogovoru po igri uresničile. Po končani igri, ki je izpadla 10 proti 3, v prid našim igralcem, smo se podali eni domov, eni pa v cerkveno dvorano, kjer se je nadaljeval dopoldanski, ozl roma popoldanski program slo vesnosti dr. M. C. Spočetja. — Končam za danes. Kako je kaj bilo v Waukeganu 10. junija, bom pa prihodnjič poročal. Do tedaj pa nasvidenje. Frank Juvančič. -o-- Z DALJNEGA ZAPADA St. Joseph Valley, Wash. Dolgo časa že se nihče ni o-glasil iz zapadne države Washington, zato sem se namenila, da jaz nekoliko napišem. — Najprej naj povem, da je po-Med west-sajdarji sem opazil |™lad lepa in vse kaže prav le več znanih obrazov. Bili so Mr. Math in Joe Kremesec st., ki sta opazovala potek igre, v kateri so tudi njuni sinovi igrali. — Father Cagram je sedel sredi med fanti iz West side in jih vzpodbujal, naj se ne dajo. Mr. Math Cerar je bil med njimi tudi prav glasen in obljubil fantom tudi je zavito navidezno v nedolžno šalo, skušajo naši nasprotniki uporabljati tam, kjer se zbira posebno mladina, ker to oni do-(nagrado, če odnesejo zmago na bro vedo, da naša mladina hoče biti le "smart", noče biti radi West side. Pa, če se ne motim, je vere v zasmeh; zategadelj odpade mnogo naše mladine že v (tisto nagrado potrošil v So. Chi-rani mladosti od vere, od naroda. To smešenje pomeni boj, ki jeagi, v družbi Mr. John in Louis mo ga dolžni odvračati ter odbijati do skrajnosti. Katoličan Novak in tudi Novinar je bil med ni imel nikdar miru pred oholim rdečkarjem, ki se je široko-ustil, "da se ne bo pustil ob smrti poškropiti s tisto 'smrdljivo' vodo, ampak se bo1 dal slovesno sežgati"; a katoličan mu je zabrusil : "Saj drugega tudi ne zaslužite, kakor da se pustite v peči sežgati; ogenj in žveplo ste bruhali v življenju čez našo vero in naše svetinje — v ognju in pepelu naj,se razprši že ob smrti Vaše puhlo naprednjaštvo!" — Brezverec ni več odgovoril in katoličan je imel pred rdečkarjem mir. Protiverski časopisi napadajo venomer temeljna načela in nauke krščanstva; njih pisava je robata in prostaška, vse njih umivanje zagrizen boj proti načelom logike, poleg tega absolutno pomanjkanje sleherne kritične razsodnosti. Tako brez-versko časopisje ni pravi vir za omiko slovenskega naroda; nobena škoda bi ne bila, ko bi usahnil ta vir, iz katerega teče samo nesnažna tekočina. Tako časopisje, ki vzgojuje samo jani-čarje zopei1 vero ter odtujuje narodu najlepši cvet narodov — tako časopisje moramo odvračati z mrzkim zaničevanjem! Današnji časi zahtevajo od nas nekaj špartanskega duha; kot katoličani smo dolžni izpolnjevati, kar nam nalaga naša vera, kot Slovenci smo pa dolžni, da Čuvamo našo mladino ter jo vzgojimo tako, kakor nam narekuje naš narodni čut. Zbirati se moramo okrog dobrega, narodnega časopisja, da nas notranji in zunanji sovražnik ne razdvoji. Posebno mi, katoliški delavci, se moramo oklepati edinega katoliškega dnevnika, ki je najvažnejša postojanka v naši slovenski trdnjavi; ako tega izgubimo, tedaj bomo tudi vedeli, da je sovražnik prodrl našo skupno fronto in da je amerikansko slovenstvo že zaigrano. Katoliški časopis služi sorazmerno Bogu in svojemu narodu; v njem je združena vera z narodnim čutom; dokler bo živa naša vera, dotlej bo živel naš jezik in ni je sile na svetu, ki bi ga mogla iztrebiti. Le v veri je naša moč in v katoliškem časopisju naša bodočnost; bodimo tedaj zavedni, narodni bojevniki ter hrabri vojščaki Kristusovi, kateremu smo dolžni brezpogojno slediti in mu služiti do zadnjega diha! (Dalje prih.) njimi, kot sem pozneje zvedel. Kaj ne, Mr. Cerar? — Mr. Math Stone in Mr. Lovrenc Samotor-chan, sta si pa sedaj razdelila postojanke. Prvi je v družbi Mr. Strusa in drugih držal svojo postojanko na "left field" pri studencu pod hrastom. Drugi, Mr. Samotorchan, je pa bil za mrežo pri "back stop Umpire". Na "first base" so pa bili Mr. Joe Strubel in Mr. Stibernik iz So. Chicage. Izmed Westsajdarjev je pa to delo opravljal Mr. Bogu-lin sr., kojemu bi svetoval, da si da drugič za take prilike svoj "lajbelc" s sapo napihati, drugače se še lahko pripeti nesreča, kot se je zadnjič, ko mu je priletela bala naravnost v prsa in to bala od lastnega sina, kakor je sam rekel. No, Mr. Bogu lin, kako sta se s sinom zme' nila doma? Kmalu ob pričetku igre sem po. Žita dobro rastejo in trave so tako lepe, da smo že koncem maja pričeli kositi. Letos, hva a Bogu, če se bo moglo seno srečno spraviti, ga bo vsak imel precej. Sedaj nam namreč že ri ali štiri dni nagaja deževno vreme, pa upamo, da nam Bog pošlje solnca, da nam seno na travnikih ne segnije. Včeraj, v nedeljo, 3. junija, smo imeli procesijo sv. Bešnje-ga Telesa. Procesija se je vršila zunaj in so bili trije blago slovi pri kapelicah. Slavnost praznika se je pričela s sv. ma šo ob 10:30 dopoldne, po sveti maši se je razvila procesija. — Zadnji, četrti blagoslov, je pa bil v cerkvi. Veselo pritrkavanje je lepo slovesnost še povečalo in tudi streljanje smo imeli, s katerim so se pa fantje postavili. Cerkev in znamenja, ozir. kapelice, vse je bilo jako lepo okrašeno, za kar hvala vsem, ki so kaj v ta namen pomagali. — Po procesiji je bila južina Četrtek, 14. junija 1934 pušča žalujoče starše Franka in Katarino Strojan, dva brata, Jackie in Tony, in sestro Anno, omoženo Kurtak ter več drugih sorodnikov.— Rojen je bil pred 29 leti tukaj v Valley. Naj mu bo lahka rodna zemlja ameriška in naj mu sveti večna luč. Žalujočim naše sožalje. — Končam za danes in pozdravim vse Slovence in Slovenke širom Amerike in tudi onkraj oceana. S. M., poročevalka. -o- VOLILCEM NA ZNANJE Chisholm, Minn. V Minnesoti se bodo letos v mesecu juniju, to je dne 18. junija, vršile primarne volitve za okrajne in državne urade, kakor tudi za državno zakonodajo in kongres. Ker je pa za primarne volitve letos v veljavi nova postava, zato želim opozoriti vse slovenske volilce, da naj bodo previdni, ker drugače bo njih glasovnica (ballot) neveljavna. Po starem je bilo tako, da je vsak volilec pri primarnih volitvah bil vprašan,katere stranke glasovnico hoče. Ko je zahtevano glasovnico dotične stranke prejel, je potem izbiral imena kandidatov, za katere je hotel voliti, ker na vsaki glasovnici so bila imena samo ene stranke. Sedaj, po novem, bo pa samo ena glasovnica. In na glasovnici bodo imena kandidatov vseh strank. Voliti pa sme vsak samo za kandidate ene stranke, to je samo demokratske, ali samo republikanske, ali pa samo Farmer Labor. Kakor hitro pa bo kdo volil za enega kandidata ene stranke, za drugega pa druge stranke, bo taka glasovnica neveljavna. Torej, bodite previdni, da ne boste mešali. Ta postava velja samo za primarne volitve. Pri volitvah v jeseni pa boste volili kakor boste hoteli. Predno greste na volišče, dajte se podučiti, da ne bo vaša glasovnica vržena procT" ' V St. Louis okraju, kateri jo največji v Minnesoti, kandidira več Slovencev za različne urade. V Virginia kandidira za urad okrajnega komisarja še- se je udeležila velika množica. Napravil se je lep dobiček, ki se bo porabil za potrebne stvari. | Danes, 4. junija, se je priče-_ la poletna šola. Sestre Holy ;Name reda, dve po številu, boste učili otroke katekizma in verskih resnic za čas 14 dni. bil poklican na važno "konfe- ,Ravno tako tudi v Valley. To renco", katero je sklical Mr. .l'e Pač zel° potrebna stvar za Shifrer v družbi z Mr. W. Kom- jmladino, ker silno malo so po-paretom. Posvetovanje je trajalo učeni ravno v katekizmu, komaj par minut in je bilo v ne-! Dne 4. maja se je raznesla posredni bližini igrišča v prijet- novica, da je bil v New Port, ni javorjevi senci. Izida tega po- jWash., ubit od elektrike Louis svetovanja in sklepov, pa ne bom Strojan. Pokopan je bil tukaj razglašal v javnost in dobro je na našem pokopališču s sv. ma-bilo kar je bilo. j ga zjadušnico, katero je daroval Ne smem pozabiti, da je bil za pokoj njegove duše Rev. pri igri navzoč tudi Mr. John ^Thomas Early. — Pokojni Prah iz Chicage, s katerim sva Louis je bil dober fant in je bil nedeljo poprej s pelinovcem po-'tudi član dr. Najsv. Imena. Za-l stega okrožja Slovenec Joseph ali banket, katerega Krakar. Ravno tako tudi kandidira na Ely za komisarja petega okrožja Slovenec Joseph Verant. Obema želimo veliko uspeha. Kakor sem že omenil ,je St. Louis okraj največji v Minnesoti. Po površini je večji kot je država Vermont. V okraju živi okoli 270,000 prebivalcev. Davčna vrednost je okrog 300 milijonov dolarjev. Da je vrednost tako velika, je vzrok ta, ker v St. Louis okraju se nahaja večina ležišč železne rude v Minnesoti. Velika večina min-nesotskih Slovencev živi v St. Louis okraju. Okraj je razdeljen na sedem okrožij. Na čelu vsakega okrožja je komisar (Commissioner), kateri je izvoljen za štiri leta. Vseh sedem komisarjev skupaj pa tvori o-(Dalje na 3. strani.) (88) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS K^maiu je Tarzan spoznal, da Jana tudi lahko pleza po drevesih in mu je ni treba nositi, ker gre sama lahko za njim po drevesih. Zato sta se odpravila proti kraju, kjer je Tarzan poprej pustil svoje Wazire. Ni hodil dolgo, ko je nepričakovano zaslišal neke stopinje. Ko je nekoliko počak?.!, je kmalu zagledal skoro nagega zagorelega človeka, ki je stopal proti njemu. Kaj neki ta dela tukaj v tem nevarnem kraju, si je mislil Tarzaji in skočil z drevesa. Komaj ga je oni drugi ugledal, je že veselo zakričal "Tarzan!" Vzelo je nekaj časa, predno je mogel Tarzan prepoznati prišleca. "Gridley, Jason Gridley," reče veselo Tarzan. "Jana mi je povedala, da si mrtev." "Jana?", pravi začudeno Jason. "kai si jo videl? Kje ie?" "Tukaj!" odgovori veselo Tarzan, ko je ravno Jana skočila z drevesa na tla. Jason se je takoj obrnil proti njej, a se je kmalu premislil, ko je videl, da najljrž ni ravno "dobrodošel. Tarzan je začudeno gledal na oba, a ga ni veliko zanimalo, kaj bi neki imela ta dva skupaj. "Pojdimo," je rekel čez nekaj časa, "moramo najti Wazire." Nekoliko naprej so naši trije znanci naleteli na Wazire, ki so imeli s seboj štiri vjetnike in sicer Thoara, in tri Korzarje. Šele, ko je Tarzan razložil Wazirom, da to niso sovražniki, so jih ti razvezali. Jana se. je vrgla na Thoara in ga začela objemati, kar Jasonu ni bilo preveč po volji. Tarzan je pa zc delal načrte za prihodnjost. "Če hočemo kedaj najti zrakoplov 0-220", je rekel Jasonu, "moramo iti za tokom reke. Thoar in Jana morajo tudi z nami, ker v slučaju, da naletimo na zrakoplov, jih lahko spravimo v deželo Zoram." Thoaru se je čelo nekoliko omra-čilo, ko je zagledal Jasona in je vprašajoče pogledal Jano, ki mu je rekla: "Ni treba da bi ga ubijal, ker če bi mi kaj hotel, bi ga bila že sama napadla in premagala." DENARNE POŠILJATVE v Jugoslavijo, Italijo in vse dru- | ge države pošiljamo točno in J zanesljivo po dnevnem kurzu. J Denar dobijo prejemniki po po- I šti direktno na dom brez od- I bitka. Ker se cene pogosto me- j njajo, računamo po cenah onega I dneva, ko prejmemo denar. --Včeraj so bile naše Cene: Za izplačila v dolarjih: I Za $ 5. pošljite____$ 5.75 I Za $10. pošljite....$10.85 J Za $15. pošljite....$16.00 J Za $25. pošljite....$26.00 .,] Za $40. pqšljite....$41.25 1 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. Dinarji: Za $ 2.70.......... 100 Din Za $ 5.00......... 200 Din Za $10.00_________ 400 Din Za $12.25-------- 500 Din Za $24.00..........1000 Din Četrtek, 14. junija 1984 Stran $ ZA SVETOST IN SVOBODO CERKVE Kar se dogaja zadnje čase na Cerkveno-kulturnem področju v Julijski Benečiji, kakor Italija Ufienuje svoje podjarmljene krasna vzhodni meji, to je resnično patnota za Italijo pod vodstvom Mussolinija kakor za ves kultur-jj svet, ki se mu to gotovo gabi, 1 Pa nič proti temu ne stori. ®r se tržaško - koprski škof, Znan po svojem italijan. pa-tr'otizmu, ni hotel in ni mogel "kloniti vsem diktatom fašistična poveljstva tržaške provinca cerkvenem upravnem po-zahteva režim od vrhovnega ^glavarja Cerkve, da dr. Fo-po desetih letih pastirova-kratkomalo odstavi. Kako )fedrzna je taka zahteva, to te bo jasno, če pomislimo, da stavlja na sveto stolico, ki je Ve da je tu slovansko prebivalko enako močno ko italijansko 225.000 Slovanov v okroglem ^esku proti 225.000 Italijanom •0(l teh 167.000 samo v mestu b'stu) — in da se to slovansko ^ebivalstvo v duhu Cerkve in po .jenih kanonih pastiruje v svojih maternem jeziku, kakor to UcU konkordat predpostavlja in ^trja ter jamči. Sčasoma pa je ^Žimu uspelo, da se je jezik domačega slovanskega prebivalca začel tudi v cerkvi izpodrini, najprej v tako zvanih dvoličnih farah, kjer je slovanski lament povsod v veliki večini, v ^(hijem času pa tudi že po čisto vsaj po pretežnem delu slo-^tskih farah, to je v kričavem, kršanskem, pičenskem in ^rtaljskem dekanatu pa tudi 1)0 drugih, vsaj kar se večjih filtrov tiče. To se je moglo zgo-'ti le zaradi velike konivence laškega škofa, ki je pač Itali-,;ili po narodni miselnosti in srcu II ki je na vsej črti, kolikor se ^loh more v najširših mejah % - - ' ti MOLIJO ZA DEŽ še opravičiti, skušal pri-ttasproti režimu, da bi se preučila škodljiva trenja in spori, GHo besedo, večje zlo, in da bi 1 Prebivalstvo, kolikor le gre, casi in brez večjih bolečin in l'Jz priličilo razmeram v novi ržavi in njenim političnim ernicam, kar je bilo po nje- ^vem mnenju in z italijanskega ;iclonalnega stališča gotovo pa-^otično delo. I)a pa je kljub te-wu obenem skušal biti |l|ktn *ti v naj- ejšem smislu pravičen tu-^ ®vojim slovanskim vernikom, ukor je to v tako nacionali-cuem in absolutističnem režl-^ kakor je fašistični, sploh mo-v eG in da se je prizadeval ob-^r°Vati jih na cerkvenokultur-^ Polju vsaj"'najhujših krivic, j se ne bi po raznarodovalni j 'tiki režima sploh oropali svo-L pravne pravice do božjega J-'ka, milosti in tolažbe v doma-te esech, ki edino govori srcu -f^1 *nu ne sme šteti nihče v zlo, t0j.^lk je samo v čast škofu ka nadnarodne in univerzal- ne Cerkve. Saj vemo, da je papež Benedikt XV. sam v javnem pismu odločno obsodil divjanje proti slovanskim duhovnikom in vernikom ter barbarske napade na njihov jezik v cerkvi, ki so jih bili takrat uprizorili taisti načelniki fašističnih pretepaških tolp, ki danes z vladnega stola tržaške province zahtevajo odstranitev dr. Fogarja s tržaške škofovske stolice, s katere so takrat bili izgnjusili istotako italijanskega nacionalnega škofa Bartolomasija, ki je rajši šel, kakor da bi se ponižal v njihovo slepo orodje. Sedaj mora biti pač vsakomur jasno, zakaj je tajnik fašistične stranke za tržaško provinco, Pe-rusino, na pobudo onega pre-fekta, ki slovanski domači živelj fanatično sovraži in ki bi ga, če i bi mogel, najrajši iztrebil, mobiliziral gospoda Segreta, senatorja mesta Trsta, tržaškega župana Salema, poslance, provincijal-nega poglavarja in druge odlič-njake, ki naj bi kot njegove ma-rijonete pritisnili n^ to zahtevo pečat ljudske volje "najzvestej-šega mesta Trsta", ki pa je po ogromni večini na strani svojega škofa. Zgodilo se je pač to, kar se je spričo zahrhtnosti, nelojalnosti in brezmoralnosti sedanjega režima despotov, ki jim je izročena usoda tržaške province, moralo zgoditi: da so namreč ti vsako človečnost in resnično kulturo negirajoči in vsako dobro besedo in gesto izrabljajoči provincijalni potentati v črnih srajcah od škofa zahtevali, naj jim po že storjenih koncesijah žrtvuje končno še to, kar je v kulturnem življenju na tržaški zemlji rojenega slovanskega prebivalstva še ostalo v domačem jeziku in nravu živega v cerkvi, v domačem in cerkvenem verskem poduku, v cerkveni pesmi, na cerkvenih sprevodih. Saj je to že na več krajih tržaške škofije bilo po italijanskih duhovnikih našemu ljudstvu, na primer v Šmarju v krkavskem dekanatu, naravnost prepovedano in z zaporom po orožnikih sankcionirano. In ker Italijan dr. Fogar tega ni hotel in ni mogel, ker je pravi katoliški škof po volji božji, svetega očeta in cerkve, ki ima nalogo, da uči vse narode in da brani njihova naravna prava in svobodo njihovega verskega življenja, zato se stavlja na sveto stolico nezaslišana zahteva po odstavitvi škofa od ljudi, ki jim katolištva samega ni mar in ki so sami izjavili, da ga upoštevajo le toliko, kolikor ga morejo izrabljati v svoje nacionalne strankarske namene, kakor da je katoliška Cerkev pomožen urad za fašizem in za po-italijančevanje ter zasužnjevanje narodov po rimske orlu! To je škandalozno stanje, ki se v čast Cerkve, človeštva in krščanske kulture ne sme delj to-lerirati. Prepričani smo, da bo zadeva tržaškega škofa odjeknila po vsem katoliškem in civiliziranem svetu, ako že ni. Po pravici bi se moglo katoličanom očitati, da sami pomagajo Cerkev' ponižati in zasužnjevati kot deklo uzurpatorjem, ki bi radi svojega duceja postavili za dejanskega poglavarja tudi nad katoliško Cerkev, ako bi vsi katoliki ne priskočili z jasno besedo in protestom na pomoč sveti stolici v obrambo ne samo škofa, ki naj se žrtvuje cezaropapistič-nim zahtevam fašistične stranke, ampak v obrambo katoliških in kulturnih principov in svetinj sploh. Zakaj, dočim na vsem svetu ni naroda in države, ki ne bi puščala manjšinam svobode vsaj na cerkvenem področju, in to ne prisiljena po kakšnih mednarodnih obvezah, ampak čisto spontano ,eksistira Italija, ki se ponaša z najstarejšo kulturo v Evropi, pa kljub korikordatu z nasiljem, po prefektih, žandarjih in do zob oborožili milici in avan-gardi ljudem brani častiti Boga v maternem jeziku in — kar je najhujše — skuša Cerkev samo (^^SW^A® MM«""* kMmmjj^f. IZ SLOV. NASELBIN i .'NrtOttljf v: -iraui ) V obupu se je prebivalstvo krajev, prizadetih od suše, obrnilo k zadnjemu upanju, k molitvi, žino v Menominee, Wis., ki je pred hišo na prostem pokleknila k molitvi za dež. Slika kaže neko cslo dru- prisiliti, da bi ji pri tem nekul- la verske in kulturne svobode še turnem in nemoralnem delu dala na razpolago svojo sveto avtoriteto, kakor da je rimskokatoliška Cerkev golo orodje v rokah Cezarja, ki si domišlja, da ni samo poklican vladati Kvirinala, ampak da ima pravico diktirati tudi Vatikanu. Ne — ta Cezar mora dobiti dostojen odgovor, sveta in nedotakljiva. Že dovolj nemoralnega blata in strupa, de-moralizacije, zmede pojmov in konfliktov vesti so fašistični tirani v Primorju zanesli v ta-mošnje cerkveno življenje — zdaj je zadosti! Katoliška vest vse Evrope je izzvana do skrajnosti in zato se mora danes vsak kakor ga je dobil še vsak, ki si civiliziran človek postaviti za i nadomestiti silnega mraza, ki bi trajal od septembra do naslednje pomladi. Zopet bi nastopila prava ledena doba ža Evropo. Ledeni pas bi se približal prav do Alp, kakor je bilo to v predzgo-dovinskih časih. Ves sever in se-verozapad evropske celine, predvsem torej Skandinavski polotok, kakor Dansko ter Velika Britanija, bi bili vse leto pokriti s snegom in ledom. Velemesta, je lastil pravice, katerih mu Bog .sveto stolico, da bo, podprta od ni dal, odgovor od pristojne ne- vse kulturne Evrope, mogla kar 'ki se danes ponašajo s svojo ci posredno žaljene najvišje in- najodločneje in učinkoviteje za-'vilizacijo pred vsem svetom, bi stance pa od vsega katoliškega j vrniti ta najnovejši atentat na jnenadoma izginila. Pokopali bi sveta in od vseh, ki so jim nače- njeno svetost in svobodo. jih velikanski ledeniki, ki bi se LEDENIKI BODO POKRILI EVROPO krajni odbor, kateri upravlja 'okrajne posle. Od sedanjih sedem komisarjev je eden Slovenec in sicer iz 'sedmega okrožja, katerega za-| stopa Mr. John W. Pasich iz Buhla. Ako bo sreča mila že prej omenjenima kandidatoma v petem in šestem okrožju, potem bi imeli tri Slovence za komisarje, kar bi bilo gotovo Slovencem v čast. — V 60. volilnem okrožju kandidira za State Representative Slovenec John Golob iz Iiibbinga. V 60. o-krožje spadajo Ilibbing, Chis-holm, Buhl in nekoliko manjših naselbin. — Vse rojakom kandidatom želim obilo sreče pri volitvah. John. J. Sterle, preda, kluba št. 9 A.J.Z. __—o——-DRUŠTVA: SV. JANEZ, SV. ANA iN BARAGA K.S.K.J. Milwaukee, Wis. Pripravljalni odbor zgoraj o- Znani ameriški vremenoslovec W. E. Woresby, ki se je udeležil ekspedicij za raziskovanje in o-pazovanje zalivskega toka, je nedavno predaval o vremenu in ustvarjanju vremena ob Atlantskem morju. Učenjak je opozoril svet, da se mu bliža zopet ledena doba, ker zalivski tok iz-preminja svojo smer. Jasno, da je ta napoved vzbudila splošno zanimanje in izredno pozornost med izvedenci in tudi med vso ameriško javnostjo. Listi so takoj poskrbeli, da je prišla senzacija v svet. Zalivski tok je prvič odkril 1. 1770 Benjamin Franklin. Določil je smer in tudi hitrost te nenavadne reke sredi širnega morja, ki izvira ob Floridi na ameriški strani in se preliva ob ameriški obali čez Atlantski ocean proti Evropi. Gre za pravi tok, ki vsebuje toplo morje. Ta tok si ni zarezal struge med skalami in čez ravnine, temveč sredi Atlantskega morja. Temu toku se ima Evropa zahvaliti, da je podnebje razmeroma milo. Zalivski tok ne vpliva na evropsko podnebje samo s tem, da prinaša v njeno bližino ogromne vode (1—3 Celzija); bolj važen je njegov vpliv na tvorbo oblakov nad Atlantikom. Ta okolnost vpliva tudi na vetrove in na vse ozračje nad Atlantskim morjem. Spričo važnosti zalivskega to- rn vera na jug, kakršnega zgodovi-Zdr. državah je že pogostokrat J na še ne pozna. Ne samo človek vstalo vprašanje, kaj bi nastalo bi ne mogel več živeti v teh kra v primeru, da bi ta tok nekega dne nenadoma menjal svojo smer ali pa celo popolnoma zginil. Na vprašanje, ali je ta možnost dana, to je, ali bi tok res lahko menjal svojo smer ali celo sploh zginil, niso mogli doslej izvedenci določno odgovoriti; vsi pa so si danes na jasnem glede posledic, ki bi jih taka sprememba imela na podnebje v Evropi in Ameriki. V vsej Severni Ameriki bi v tem primeru nastala nevarnost hude suše, ker bi se oblaki ne zbirali nad njo v smeri od Atlantskega oceana. Vsa atlantska vzhodna obal Zdr. držav bi se potem popolnoma izsušila in bi zadobila značaj strahotne stepe in puščave, čez katero bi se valili peščeni viharji, kakor n. pr. danes čez Saharo. Nebotičniki v Brooklynu bi tedaj ostali samo kot neme priče propadle kulture. To bi bile prave egipčanske piramide, ki bi se dvigale iznad strahotnega peska. Za Evropo bi imela izpremem-ba smeri zalivskega toga še ne- bilju. Tudi v srednji Afriki bi potem deževalo. Imeli bi tam toliko vode, da bi se tudi tla izpre-momla v rodovitna polja, Po vsej verjetnosti l)i tarn nastalo novo središče človeške kulture. Vprašanje, ali se svet res približuje novi ledeni dobi, so vre- menoslovci postavili že pred sto- cenjenih društev še najprisrč-letji. 2e tedaj so se oglasili naj- neje zahvaljuje vsem, ki so se različnejši glasovi v tem pogle- udeležili naše skupne proslave du. Ce bi upoštevali samo iz- Materinskega dneva dne lo. kušnjo in bi primerjali povpreč- maju v S. S. Turn dvorani. Za-no temperaturo v posameznih hvaljujemo se sobr. Oblaku, zimah, bi prišli do zaključka, predsedniku dr. sv, Janeza, za da je to vprašanje brez.praktič- otvoritev programa, Father neprestano pomikali proti jugu. ne vrednosti. Učenjaki pa niso Gladolcu za lep in pomenljiv Živahna industrijska središča na tega mnenja. Med njimi jih mno- govor materam, Father Korenu Francoskem, v Nemčiji in Angli- go trdi, da je povratek ledene za ginljiv govor v angleščini ji bi propadla. Nastalo bi prese- 'dobe glede na možnost vremen- mladini, sobr. Frančiču, glav-ljevanje narodov v smeri od se- skih izprememb nad Atlantskim nemu nadzorniku za lepe bese- oceanom, možen. Marsikateri de, in Mr. Stautu za kra.-no pe-vremenoslovci tostran in onstran sem. Atlantskega morja celo trdijo, j Zahvaljujemo v* cr-kvepe-da se bo Evropa prav gotovo vr- mu pevskcmu :;boru, la je pod mla v ledeno dobo. Vremenoslo- spi-etnim vodstvom org. Miss vec E. Woresby je prišel do tega Koren lepo zapclj (!irl, Drill zaključka na podlagi proučeva- jTeam sžz f t< 12> kj g0 pod nja smeri in raznih izprememb |vodstvom Miss M. Novak tudi na zalivskem toku. primerno hujše posledice. Ce bi količine toplejše!ta tok sploh zginil, bi nastopila prava katastrofa. V Evropi bi zavladali severozapadni in severni vetrovi. Evropsko podnebje bi bilo prav takšno, kakor je danes podnebje v Sibiriji. Poleti bi imeli še razmeroma toplo, toda jih, temveč tudi živalstvo rastlinstvo bi izginilo. Severna Italija bi v tem pri-i meru imela v poletnih mesecih podnebje, kakršno imajo danes Spitzbergi. Benetke bi torej bile največ časa v ledu Zamrznjene. Samo v najtoplejših poletnih dneh bi morda solnce prodrlo strahotno meglo nad mestom in poslalo skozi njo nekaj žarkov očarljive svetlobe. Boljše podnebje bi bilo tedaj kvečjemu še v južni Italiji. Toda niti tu bi sonce ne imelo več tiste svetlobe in toplote, kakor jo ima danes. Nad Evropo bi se stvorila iie-prodirna megla, ki bi zakrila tudi Španijo in dežele ob Tiren-skem morju, prav tako kakor danes pokriva megla obal Labradorja kot nezrušljiv zid. Vsa kultura bi se umaknila v smeri proti jugu. Tam bi tudi našli pasove, kjer bi uspevala rastlinstvo in človek. Ta srečna dežela bi bila današnja severna Afrika in strahotne puščave, ki se razprostirajo danes od Sredozemskega morja tja do srca A-frike. Tu bi vzklilo novo življenje in ti kraji bi se spremenili v pravi paradiž, kjer bi človek, žival in rastlina našli živil v izo- &IRITE AMER. SLOVENCA! ka za podnebje v Evropi in v j ta toplota bi nikakor ne mogla MALA FILMSKA ZVEZDA Pet let stara Shirley Temple, ki že uživa sloves filmske zvezde. Kljub temu pa se pri papanu počuti še najbolj zadovoljno. Tresv. Srce Jezusovo5 je ime knjižici, ki smo jo pravkar prejeli v zalogo. — Knjižica je posvečena Presv. 3rcu Jezusovemu, katero se časti in moli tekom meseca junija. Za vsak dan v juniju je posebno berilo, kakor na pr. v Šmarnicah na čast Mariji Kraljici Majnika. V stari domovini se zelo razširja če-sčenje Presv. Srca Jezusovega v mesecu juniju in imajo tekom junija pobožnosti na žast Presv. Srcu prav tako, kakor tekom majnika na šast Mariji. —- Knjižico je spisal preč. g. Martin Jurhar, mestni župnik v Brežicah in je zelo priporočljiva za vsakega častilca Presv Srca Je-iusovega. Knjigo, ki je lepo: tiskana in lepo vezana, vsa* kemu toplo priporočamo. Stane s poštnino vred 65e, kar je poslati na: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Novi zemljevid Jugoslavije razdeljen v banovine, nove politične pokrajine Jugoslavije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo pošiljatev in ga hnamo zopet v zalogi. Vsem onim, ki so zadnje čase iste-ja naročili, ga bedo te dni orejeli po pošti. —Novi zemljevid je inte-resanten zlasti za one, ki ne uoznajo nove razdelitve Jugoslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, si ga naj naroči. STANE S POŠTNINO 30c/ in se naroča od Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, III. |lepo zapele. Zahvaljujemo se rkupini fantov dr. Baraga za njih ubrano petje. Ljubki prizor so bili naši mali, razločno o deklamirali in lepo so zaigrali. Hvala staršem, ki so o-troke poslali in lepa hvala Father Gladeku, ki Se je trudil in otroke naučil. Zahvaljujemo se vsem, ki so kaj prinesli, prišli in potrošili in tako pripomogli do boljšega gmotnega uspeha. Lepa hvala igralcem in prav lepo hvala delavcem in delavkam, mlajšim in starejšim. Vse naše cenjene goste prosimo, da nam oproste, kar ni bilo kot bi moralo biti. Pregovor pravi, da vaja naredi mojstra. Mi se hočemo pridno vaditi in vas prihodnji Materinski dan presenetiti s prvovrstno postrežbo. Pripravljalni odbor. -o- "Naš list 'Amer. Slovmec' je trdnjava, ki je ne sme premagati tudi njen hajhujši sovražnik, depresija!" Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavocj. Dobite nas podnevi in ponoči, Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 85 — Res. 4080-W a V Bogu" je ime zelo primerni molitveni knjižici žepne oblike. — Ta knjižica ima za vsak dan v letu primerno kratko molitev, s katero se Bogu vdane duše priporočajo Milosti Božji vsaki dan. — Eno minuto, dve, vzame, da prečitaš kratko dnevno priporočilno molitev. — To je knjižica za stare in mlade in vsak jo je vesel, ki jo dobi v roke. — Nabavite si jo tudi vi čimpreje, ker veseli jo bote tudi vi. Knjižica stane lepo vezana v platno: Zlata obreza, lepo vezana .................$1,25 Rudeča ali plava obreza ...................... 85c Naročilom priložite potrebni znesek in pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd STREET CHICAGO, ILL. WB^r/WW'jtf twv Mimim^i Sfran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC' Četrtek, 14. junija 1934 ZAMETENE STOPINJE Spisal HENRY BORDEAUX Tega in onega je zavedla radovednost in spraševal je otroka, o katerem so vedeli, da je njena hči; vlačila je za seboj vedno zaposleno gospo Acherjevo in kakor povsod drugod je bila tudi tu že vsem znana in povsod priljubljena. Med hotelskimi otroki, ki so bili skoraj sami Nemci in Angleži, s polnimi lici in rdeči ko nove igrače iz Niirnberga, se je ona odražala po svoji medli bledosti, lahni ljubkosti in bistroumnosti. "Kdo je ta gospa?" jo je nekdo vprašal. "Moja mamica je." Beseda "mamica" je zanjo pomenilo vse, za tujce pa nič. In če je kdo še silil vanjo, je široko odprla prezgodaj zbujene oči, ki so tujca skoraj neprijetno dirnile, potem pa je molčala. "Torej nimaš očeta?" so jo vprašali nekoč. Nima očeta? Izbruhnila je v smeh ob tej misli. Nima očeta? Kako le morejo biti ljudje tako neumni! Stvar je morala povedati svoji veliki prijateljici, Silviji Monestier, ki se je že pred njo naselila v Cauxu. Toda Silviji se stvar ni zdela tako smešna. Kaj lahko je biti brez očeta, saj tudi ona ni imela mame! In kakšen oče je to, ki ga nikoli ne vidiš? Po sprehodu, med katerim sta se to pogovarjali, je Jul-ka pridrevela v sobo: "Mama, zakaj ni atka nikoli k nam?" Tereza Romenay se je čudila tej razburjenosti ; posadila je ljubljenko na kolena, da jo pomiri in da ji prikrije žalost. "Saj kmalu pride." "Kdaj?" "Jutri ali pojutrišnjem." "Ne! Jaz ga hočem videti takoj. Kakšen oče pa je to, ki ga nikoli ne vidimo?" "Nu, nu, le tiho bodi! On dela, zida lepe hiše in je že na poti k nama." Toda Julka se je razjezila in se ni dala tako hitro umiriti; vprašanje, ki ga je zdaj zastavila, je bilo brezsrčno. "Kaj ga tudi tako dolgo ne bo, kakor Vas ni bilo, mama?" Sama se je čudila, da je kaj takega vprašala; temno je slutila, da ni prav ravnala, da je storila nekaj, kar ne bi bila smela, ali še kaj hujšega : da je bila zlobna; oklenila se je matere okoli vratu in z jokajočim glasom pohitela: "Toda, zdaj ne smete več oditi!" Kljub ljubi sedanjosti se je torej vendarle spominjala časov, ko je bila mama zanjo mrtva, ko je ni več videla, na katero je bila pozabila. Zakaj nima nikoli očeta in matere hkrati kakor drugi otroci — razen Silvije Monestier . . . In Terezija Romenay, ki jo je vsa nemirna in trepetajoča skušala potolažiti, je mahoma začutila njen smeh ob sebi. Srečna leta, ko ima srce peruti in se v svojem poletu ustavijo le za hipec. "Kaj vendar imaš, mala?" "To je gospod Monestier." In šla je za mislijo, ponavljala govore, ki jih je bila slišala, in razlagala, da je gospod Monestier Silvijina pestunja. Celo oponašala ga je: "Prehladila se boš, prevroče ti je; z ruto se ogrni, z robcem si obriši obraz!" Niti za minuto ni pustil Silvije pri miru in vsi so se norčevali iz njega, celo Nemka, gospodična Irma, ki se uči francosko. "Katera Nemka?" "Nu, Monestierjeva vendar! Skupno trgata cvetice in jih spravljata v veliko škatlo. Silvija ji pa zadaj jezik kaže." "Silvija ni vljudna." "Oh, kar prav ima! Gospodična Irma ji hoče vzeti atka." In kar na mestu je Julka oponašala njen hri-pavi glas, doktorski naglas in naglo tujkino Prevela KRISTA HAFNER kretnjo: "Otroke je treba privaditi mrazu in utrujenosti," je ponavljala njene nauke. "Julka! Julka! Boš videla, huda bom!" Pripovedovanja, razmišljanja Julkina in Mo-nestierjevi obiski so bili edina vez, ki je družila gospo Romeynayevo z ostalimi gosti. Toda tudi obiski Silvinijenega očeta so postajali čez-dalje redkejši. Prav gotovo so mu dale cvetice, ki jih je nosil domov v zeleni škatli, toliko posla, ali pa ga je zadrževala gospodična Irma. Ta samota je bolnici dobro dela. Njeno izmučeno telo, ki je spočetka trpelo ob vsakem gibu, se je polagoma utrjevalo. Prve dni je živela samo s telesom, zdaj, ko je čutila smrt že tako blizu sebe, je dobilo zanjo življenje nov, čuten čar, ki ga je s lastjo uživala in se mu sama čudila. Čutila je, kako se ji pretaka življenje kapljica za kapljico po žilah, poslušala ga je, kako je redno udarjalo v njej kakor ura, in neprestano je uživala pri tem. Podrobno je mislila nanj: ta posel jo je tako prevzel, da ni mislila na ničesar drugega več. Večkrat si je očitala to otrplost; pa prav zaradi nje so se ji moči hitro vračale. Večkrat se je je hotela otresti, toda takoj se ji je vselej zopet povrnila. Pozneje je hotela urediti svoje zmedene bridkosti in upanja, ki jih je prinesla s seboj iz celice na Velikem Svetem Bernardu. Zdaj tega še ni zmogla. Potrpeti je morala sama s seboj kakor z ubogo, preizkušano in zmučeno bolnico, ki le počasi okreva. Sprva se ni čudila Markovi odsotnosti. Gotovo so ga posli zadrževali. Saj noben delaven mož ne gleda rad ženske v naslanjaču, ki ji ne more pomagati. Bolje je, da ga ni tu. Brez dvoma je iz same obzirnosti prepustil času, da utrdi njuno spravo. Se vedno so ji pele v ušesih nepričakovane besede, prve, ki jih ji je bil izpregovoril: "Terezika moja!" ... in vsa raz-nežena je plakala nad njim in nad seboj. Kako dobro, razkošno je poskrbel zanjo v Cauxu, skoraj prerazkošno! Toda: je li ni,vedno obsipal z vsemi ugodnostmi? Stanovanje na voglu, ki ga je imela v najemu, je imelo salon — katerega je steklena stena ločila od predsobe, ki so jo lahko hitro spremenili v obednico — in poleg njega dve razsežni sobi: v eni sta stanovali gospa Acherjeva in Julka, v drugi pa ona. Komaj da je mogla stopiti na noge, je počasi stopicala do velikih, steklenih vrat, ki so vodila na balkon, odkoder se je nudil razgled na dve strani. Na prvi je videla pogorje Ober-landa in njegove doline, obrasle s smrečjem, zelene pašnike in pečine Jaman; na drugi strani pa se je razgrinjalo jezero v vsej dolžini, od ustja Rone do konice Yvoire, na obzorju pa so bile Savojske in Valaisanske Alpe. Samo ta zadnja skupina jo je zanimala. Po ure in ure je sedevala nepremično in opazovala, kako se spreminjajo sence. Nobena dežela na svetu ne vpliva tako pomirljivo na nemirne in razdražene živce. Nebo, voda in vse stvari se družijo in vabijo k počitku, k miru in navdihujejo želje po lagodnem'življenju. V duhu se je zazrla v preteklost. Za pečino Ville neuve, zadaj za Dent du Midi s sedmimi vrhovi, kjer se nežno razgrinja jezero, je razločila ob jasnem vremenu ledenik Trient, in še bolj zadaj — ni li tam gora, ki je ni razločila, ki pa jo je videla v duhu, gora njenega trpljenja? Z grozo se je odvrnila od nje, pa jo znova poiskala. (Dalje prih.) -o- "Amer. Slovonec" je vez, ki nas druži, da se razkropljeni med tujci, ne izgubimo med njimi.— COLUMBIA PLOSCE Ali so res ljudje na Marsu? Tega do danes še nihče ne ve. — Ampak vedo pa vsi ameriški Slovenci, da imamo v Ameriki samo . eno slovensko katoliško tiskarno AMERIKANSKI SLOVENEC ki izdeluje vsa tiskarska dela za posameznike, društva, župnije, itd. Kadarkoli rabite kakoršnekoli tiskovine, pišite nam za cene. Katoliška društva, katoliški Slovenci, ne pozabite gesla: SVOJI K SVOJIM! ''•Ofxxxvooottooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo • 25084-Nočni čuva j Pevec na note ...................... ......................................75c 25085-Cingel congel So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..................75c 25086-Se kikelco prodala bom v Gor čez jezero, Anton Shubel bariton......................75c 25087-F—Tiha luna, moški kvartet, petje. Rojakom, moški kvartet, petje ............................75c 25088-F—Takrat v starih časih, moški kvart., petje Pozdrav, moški kvartet ............................-.......75c 25089-F—Kje je moj mili dom, narodna, Moja ljubca je. . ., narodna, Ant. Subelj..............75c 25090-F—Megla v jezeru, narodna, Zaspanček, narodna, Ant. Subelj ........................75c 25091-F—Oj pastirčeki, božji ljubljenci. Vsi verni kristjani, božična, poje A. Subelj..........75c 25093-F—Moja Francka, Potepuh, valček, harmonika ................................75c 25095-F—Sladke vijolice, valček, Double Eagle, koračnica, harmonike ..................75c 25096-F—Treba ni moje ljubce plavšati, Ko ptičica ta mala, pojete M. Udovič in J. Lavše..75c 25097-F—Dekle to mi povej, .J^JSti .. Pastir, bariton, A. Subelj.........................................75c 25098-F—Golobička, polka, Repač, banda, dve harmoniki ...............................75c 25099 F—Zvedel se mnekaj novega, Micka, ženski duet, Udovič in Lavše ....................75c 25100-F Zagorski zvonovi, narod, pesem, Vsi so prihajali, nar. pesem; poje A Subelj.....75c 25101-F—Bleski valovi, valček, Lepa Josefa, polka, harmonika, Spehek..............75c 25102-Morje adrijansko, pevsko društvo Zora, Ciciban, bariton Ant. Subelj ....................................75c 25103-Moj očka ima konjička dva, Urno stopaj; Spehek in sin, harmonike....................75c 25104-F—Gozdič je že zelen, Po gorah je ivje, petje Udovič in Lavše...............75c 25106—F—Al' me boš kaj rada imela, Ljubca moja, kaj si strila, petje, sestri Mihilič..75c 25107—Dobro jutro, ljubca moja, K» dan se zaznava, žensko petje, duet..................75c 25108—Od kje si dekle ti doma, valček Zgaga polka, Lovšin, harmonika ............................75c 25109—Je pa davi slanca padla Pojmo na Štajersko, A. Subelj in A. Madic............75c 25110—Ljubca, kod si hodila, Čez tri gore, petje, A. Subelj in A. Madic............ 25111—Leži, leži ravno polje, 25112—Oh, ura že bije, duet, Narodne pesmi, M. Udovič in .). Lauše.....................75c 25113—Iz dolenjskih goric, polka, Dobro jutro, hišni očka, petje zbor "Domovina"....75c 25114—F— Dekleta v kmečki brivnici, Pridi »veti Martin, Adrija in Dajčman........_75c 25115—F— Jest pa eno Ijubco imam, Imam dekle v Tirolaht Udovich in Lauše......75c 25116—Dobro srečo za kravo rdečo, Živela je ena deklica, Adrija-Dajčman ..................75c 25117—Selško veselje, Ljubca je videla, ženski duet .................................-75c 25120—Pod okence pridem, Ropaš in Subelj, Ko so fantje po vasi šli, Ropas-Banovec-Šubelj......75c 25123—Sinoči je pela, O j drev pa grem snubit jo, P)aninarica, pevski zbor Domovina ........................75c 25125-Dober večer, ljubo dekle, t Moja kosa je križavna, duet Banovec in Subelj....75c 25126-Vetrček po zraku gre, Kaj sem prislužil, Udovich in Lauše .......................75c 25127-Brez cvenka in brez soli, Predpustna, kom. scene, pevci Adrije, Hoyer trio..75c 25128-—Katarina, polka, Moja ljubca, valček, Hoyer trio ..............................75c 25129-Gozdni valček, Veseli godec, polka, igra Hoyer trio........................75c 25130-Velikonočna, 1. in 2. del, duet, moški in ženski gl...75c 25131-Lovska, Kdor hoče furman bit, ženski duet ..........................75c 25132- F_Na morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adrije, igra Hoyer Trio ....................................................75c 25133-F—Prodana nevesta, Oj dobro jutro junfrca ...........................................75c 25134- F_Kranjski Janez v New Yorku, 1. in 2. del, zelo zanimivo in humoristično ......................................75c 25135-F—Večerni valček, Hopsasa polka, Hoyer Trio ..............................75c 25136-F—Po gorah grmi in m bliska, duet, Na klopci »va sedela, duet ................................75c 25137-F—Tam kjer lunica, narodna, Vičar tenor, Skrjanček, narodna— Vičar tenor ....................75c INDUSTRIJALNO DELO tičnim DOMA ksom. Predsednik je izdal ekseku-tiven ukaz, s katerim se dovoljuje delo doma (home work) ljudem, ki ne morejo delati v tovarnah vsled kake poškodbe, telesne hibe, vsled nekaterih bolezni, starosti, ali ker morajo ostati doma, da oskrbujejo kako bolno ali invalidno osebo. To dovoljenje se daje pa le pod pogojem, da domači delavci (homeworkers) dobivajo isto' plačo, katera se plačuje v tovarnah ali drugih delavnicah. Takoj za delom otrok se je industrijalno delo doma smatralo kot resno socialno zlo. Trdi se, da kontraktorji zaposlujejo približno milijon delavcev in delavk, ki pošiljajo blago iz tovarn na dom delavcev, industrijalnim kode- ZNAJDITELJ ŠAHOVSKEGA STROJA Letos je minilo 200 let, odkar se je v Bratislavi rodil genialni mehanik Fakras Kempe-len, ki ga zgodovina še danes pozna kot izumitelja skrivnostnega šahovskega stroja. Kempelen, ki je uživel na Dunaju kot svetovalec cesarice Marije Terezije velik ugled, je izumil prvi uporabni pisalni stroj, ki je podlaga današnjih pisalnih strojev. Izpopolnil je parni stroj in si je zanj pridobil več patentov na Angleškem. V schonbrunskem dvornem parku je ustvaril mehanizem vodometa, ki deluje še danes. Kot izbornega bakrorezca ga je da ga tam predelujejo. Kroja- Frančiškova akademija lepih ško delo in delo šivilj je naj- ^umetnosti izvolila za častnega večji vir dela doma. V raznih člana. Največ slave pa si je pri-krajih pa se tudi druge stvari 'dobil s svojm šahovskim stro- izdelujejo doma, kot na pr. na-tikanje gumbov in igel, izdelovanje cenih draguljev, papirnatih škatlic, natikanje koravd, izdelovanje senčnikov za svetilke, igrač itd. Delodajalci domačih delavcev so večinoma mali in nestalni obrtniki, ki imajo malo kapitala in so odvisni od cenih mezd za svojo produkcijo. Za-poslenci so večinoma ženske, ki jim dostikrat tudi otroci pomagajo. To industrijalno delo cvete zlasti v najrevnejših delih velemest. Preiskave so dognale, da večji del teh domačih delavcev so Italijani. Ali tudi druge tujerodne skupine, pa celo tukaj rojeni Amerikanci in črnci so obilno zastopani. Preiskave, izvedene pred vpeljavo NRA kodeksa, so pokazale skrajno izrabljanje te skupine delavcev. Tako, v Pennsylvaniji, tekom leta "pro-speritete" 1928 je povprečna tedenska plača odraslega domačega delavca znašala $4.40 in povprečna urna mezda je bila 16 centov. V New Yorku je povprečna tedenska plača znašala $78.50 v industriji moških kravat, do $388 v izdelovanju judrastih puhov. Imamo celo slučaje, ko so domači delavci na deželi dobivali nič več kot 2 centa na uro, ozir. 25 do 50 centov na dan. Dolge ure dela, nizke plače, nestalno zaposlenje, otroško delo in okoliščine, pretieče zdravju delavcev in javnosti, so bile glavno zlo industrijalnega dela doma. Mnoge države so izdale regulacije glede te vrste dela. Z uvedbo NRA kodeksa je bil storjen prvi poskus, da se ravna s tem vprašanjem na vsena-rodni podlagi. Izmed industrij, pri katerih je popolnoma prepovedano oddajanje dela za iz-gotavljanje doma, so sledeče: bluze in krila, obleke in suknje, prtljage in luksuzno usnja-to blago, moderci in brazirji, ženske obleke, kuverte, prigi- jem, zaradi katerega so ga sodobniki proglasili za "čarovnika." Ta stroj, katerega mehanizem še danes ni znan, je bil na zunaj podoben šahovski mizi, za katero je sedel iz lesa izrezljan, bradat Turek, ki je pri vsaki nepravilni potezi živega partnerja nezadovoljno zmajal z glavo in prekinil igro. Nihče ni bil sposoben, da bi dobil partijo proti temu neživemu igralcu, tudi največji tedanji mojstri ne. Izumitelj, ki je svojo pripravo razkazoval po Evropi, je samo enkrat izdal skrivnost svojega stroja, in sicer kralju Frideriku Velikemu, ki je pa moral obljubiti, da stvari ne bo povedal dalje. Pravijo, da je kralj tedaj s smehom vzkliknil, da bi moW] ti«*' otrok uganiti to skrivnost, tako lahka je. Vendar je ni uganil noben znanstvenik in šahist. ki se je kdaj bavil z njo. Neka anekdota pripoveduje, da je Napoleon Veliki nekega dne igral s tem šahovskim avtomatom in je bil tako razdražen nad izgubljeno partijo, da je lesenemu Turku prisolil zaušnico a ta zaušnica ni zalegla, da bi tudi nadaljnjih partij ne izgubil. Po Kempelenovi smrti je avtomat podedoval njegov sin in iz njegovih rok je prišel v celo vrsto drugih rok, dokler si ga ni 1. 1850, nabavil muzej v Fi-ladelfiji. Tu je kmalu potem zgorel, ne da bi ga utegnili pregledati in proučiti. Tako je ostal njegovo bistvo neznano do današnjega dne. 25138—Vesela Urška, valček, , ... v, .... , 75c banje papirnatih skatljic, dragulji, klobuki, spodnje perilo, kotoninasto blago (razun ve- 25139- zenje). Druga skupina industrij, pri katerih naj se domače Ribenčan Urban, polka, Hoyer Trio Kadar boš ti vandrat šu . . ., duet, Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič..............75c 25142—Jest pa za eno deklico vem, Spomin, dueta, pojeta gdč. Mary Udovich in Josephine Laushe ..........................................75c f ° prepove po preteku gotove _ . .. .. ' , dobe, so sledeče: umetne cvet-25143 Samo Tebe ljub,m, valček, ,ice in peresa, atletično blago, Krasna Karohna, polka, igra Hoyer i no................../oc mo§ka ob]agila> podveze za mo- 25144—Pojmo veseli zdravicko, „ kravate iffrax_ itrl Hišica pri cest' stoji, pojete gdč. Udovič-Lovše....75c j^™ J^6' ^^ ,td" SVETI MEC ROMANOVIH NAJDEN V nekadanji zimski palači carske rodbine v Leningradu so pred kratkim popravljali kos zidu, ki se je krušil. Pri tem so našli v zid zazidano železno kaseto z zasebnim pečatom zadnjega carja. V kaseti je bil meč Romanovih s 36 demanti-Priložen je bil listek z besedilom: "Sveti meč Romanovih ne sme priti v sovražnikove roke l" Meč so izročili najditelji Revo-lucijskemu muzeju. Na držaj« meča se še jasno1 čitajo besede-"Za carja — za domovino —za vero!" — Sovjetska vlada bo prodal meč in upa, da bo dobila zanj več milijonov rubljev. Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj vakor 6 plošč, računamo od vsake plošče po 5c »a poštnino. A ko naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za 4 roške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na« n ratvtt n* Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD.. CHICAGO, ILLINOIS da nekateri domači delavci, ki so se tekom let prilagodili temu delu in so od tega odvisni, bi mnogo trpeli vsled' takojšnje prepovedi takega dela. To je razlog predsednikovega ukaza, ki naprav-Ija izjeme za nekatere domače delavce. Ali prejšnje izrabljanje je postalo nezakonito in se domačim delavcem morajo plačevati iste mezde, ki prevladujejo v dotični industriji pod do- 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. ABhland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. k