f DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem' delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 92 Sreda, 21 novembra 1934 Leto IX V Ženevo Marsejski umor pred DruStvom narodov V Ženevi se bo vršila izredna seja Društva narodov. Predvsemi je naloga te seje, da razpravlja o po-saarskem plebiscitu, ker je zahteval Plebiscitni komisar zaradi nedovoljene agitacije in propagande od strani Nemčije več varstva od Društva narodov za izvedbo objektivnega plebiscita. Ta seja se bo bavila torej le z vprašanji, ki so že na dnevnem redu. Kljub temu pa je jugoslovanski zunanji minister predložil Društvu narodov obsežen memorandum z do- kazilnim materijalom o marsejskem umoru z izrecnimi namenom, da se zločin-sa zadeva preišče, ugotovi prave krivce, ki so teroristično tolpo podpirali moralno ali z denarjem ter da se na podlagi ugotovitev za bodoče Do mednarodnih sankcijah preprečijo podobne organizacije, ki ogrožajo mir, snujejo konflikte ter zaduše v kali prepotrebno mednarodno zaupale in je naloga Društva narodov, da to zaupanje neguje in ga ohrani. Vprašanje pa ni tako enostavno. Za razčiščenje marsejskega zločina so mala antanta, balkanska zveza in Francija. Te države so tudi politično interesir^ne na rešitvi vprašanja. Mnogo je pa držav, ki jih zadeva politično /ne interesira direktno, nekaj jih je celo, ki bi tiajrajše videle, da se zadeva zavleče in potlači, to je, obhodi naj se morilce, sicer Pa izreče nioralna splošna obsodba, da nc b/odo posamezniki ali posamezne države — umazane. Zaradi teh različnih naziranj , je vprašanje kočljivo ter h;> pokazalo, ko pride na razpra-v° /najbrže na izrednem zasedanju i^Jšeca januarja 1935, če ima Dru-št?Vo narodov toliko moralne sile in avtoritete, da bo moglo ugotoviti dejanski stan in na podlagi dejanskega stanja skleniti sankcije, ki bodo v bo-i doče onemogočale tako mednarodno 1 rovarenje in ogrožanje miru. Upornost, da se izroči krivce, ie sicer samaobsebi umljiva. Kdor je negoval teroriste, ki so se krivoma / skrivali pod imenom »emigranti« in j uživali moralno in materialno pod-' poro ali politikov ali držav ali vojne \ industrije, ne bo rad izdal svojih nego-' vancev, *ier bi ga ti lahko razkrinkali in bi v' tem doživel katastrofalno blama-2cj) pred svetom, dasi po vsej etiki in Pravici. Ta čut, da se z izročitvijo pivcev odkrije nepoštenost diplomacije, bo najtrši oreh, ki lahko po-Vz^roči nove izstope držav iz Društva np&rodov. Če bo nekaterim državam tem, da absolutno ne pristanejo rja razčiščenje zadeve, bo stvar rešena le polovično, ali pa se bo povečalo^ število držav, ki niso članice Društva narodov in s tem ojačila fronta revizionističnih držav, ki ko-mai čaka, da eventualno tudi preko na j večje nepoštenosti ojači svojo politiko. Pričakovali bi, da se jasni, opravičeni in pošteni zahtevi po razčiščen j ui zločina ne bi mogel nihče upirati, da ima Društvo narodov potrebno moralno silo, toda neodkrita diplomacija ne pozna morale. Jugoslovansko delavstvo ob 25 letni« tivolske resolucije Dne 22. novembra t. 1. bo poteklo 25 let, odkar so se sestali v Ljubljani v Tivoliju na konferenci predstavniki jugoslovanskih socialno-de-mokratičnih strank za Slovenijo, Hr-vatsko, Bosno in Hercegovino ter Srbijo in so v navzočnosti predstavnikov avstrijske, nemške in češke socialno-demokratične stranke sklenili strankin narodnostni in državno-politični program, združitev vseh južnih Slovanov v svobodni državni skupnosti, brez ozira na pleme, jezik in vero, ali državne in zgodovinske meje. Pomembnost tega dogodka lahko presodimo šele sedaj, ko je del narodnega in državnega programa jugoslovanske socialne demokracije s postankom Jugoslavije že postal dejstvo in je zgodovinski razvoj v celem obsegu potrdil in potrjuje pravilnost njenega gledanja v bodočnost. S ponosom lahko trdimo, da je socialna demokracija kot politična predstavnica delavskega razreda bila tista, ki je prva jasno in odločno nastopila in povedala to, kar danes, ne redko pod silo razmer, izpovedujejo tisti, ki so imeli 1. 1909. drzno čelo rogati se delavstvu radi njegovega narodnostnega in državno-po-litičnega programa in ščuvati habsburške rablje nanj in na njegove voditelje. Ali se vočigled tem dejstvom sploh še izplača odgovarjati fašističnim klevetnikom, ki pod plaščem jugoslovanske nacionalnosti skušajo sprovajati v naši državi ideje največjih sovražnikov svobode južnih Slovanov, pri tem pa javno obtožujejo socialistično misleče delavstvo, da je nacionalno nezanesljivo in pro-tidržavno razpoloženo. Kje ste bili, gospoda, pred 25. leti, da si upate prihajati danes »na junaški rnejdan«? Našemu socialistično mislečemu delavstvu se ni treba sramovati svoje politične zgodovine, ki jo je soustvarjala njegova stranka, socialna demokracija. Ne bo pa odveč, ako ob 25 letnici tivolske resolucije povdarimo, da narodni jn državni program jugoslovanske socialne demokracije nima ničesar skupnega s katerimikoli nacionalno šovinističnimi ali imperialističnimi težnjami. Socialna demokracija je bila, je in bo za združitev Jugoslovanov, za njihovo svobodo in neodvisnost, kakor hoče tudi respek-tirati svobodo in neodvisnost ostalih narodov, ter narodno in kulturno avtonomijo narodnih manjšin. Kajti le v tem; vidi garancijo za čimi prejšnje uresničenje tudi svojega socialnega programa in s tem premaga-nje kapitalističnega izkoriščanja, ki zasužnjuje narode in delavski razred. Socialistično delavstvo je odločeno v okviru svojega pred 25. leti sklenjenega narodnostnega in držav-no-političnega programa, kojega delna uresničitev je prinesla južnim Slovanom narodno prostost, boriti se tudi za SVOjO Id socialne pravice, za socializem! Osnutek državnega proračuna za I. 1935/36 Finančni minister Dj. Gjorgjevič je osnutek državnega proračuna za 1. 1935-36 obrazložil novinarjem na posebni v to svrho sklicani konferenci. Iz proračuna je razvidno, da se bo politika varčevanja na vseh področjih tudi v bodočem proračunskem letu nadaljevala. Proračun državne uprave znaša 6.850 milijonov dinarjev (64.1 milijona dinarjev manj kot lansko leto), proračun državnih podjetij pa 3.137.6 milijonov dinarjev (ali 119.2 milijona dinarjev manj). Skupna vsota državnega proračuna znaša torej 9.987.8 milijona dinarjev ali 183.3 milijona manj kot preteklo leto. Povečani izdatki so predvideni za penzije in invalide v iznosu 11 milijonov dinarjev, za sodstvo v iznosu 6.8, za armado v iznosu 56.7 in socialno politiko v iznosu 0.5 milijona dinarjev. ,i r Okrog poga|an| za vzhodni pakt Francoski zunanji minister je sporazumno z ruskim poslanikom v Parizu izdelal odgovor na poljsko noto o vzhodnem1 paktu. Listi naglašajo, da je odgovor sestavljen zelo pomenljivo in bo Laval pričel razgovore s poljskim; zastopnikom že ob priliki zasedanja Društva narodov. Vladna kriza v Belgiji še vedno ni rešena. Pojavljajo se vedno nove težkoče. Zato bo rešitev tega vprašanja za Društvo narodov trd oreh, jako trd. Želimo, da se varamo in da zmaga odkrita poštenost v diplomaciji. »Socialdemokrat" poziva: gospod Fey tožite vendar! Praški »Socialdemokrat« je te dni objavil na uvodnem mestu članek, v katerem se bavi z zahtevo avstrijske vlade, da bi naj Čehoslova-ška izročila dr. Kreislerja, ki je spisal znano brošuro »Kdo je umoril Dollfussa?« V tem članku so izneše-ni proti avstrijskemu notranjemu ministru, majorju Feyu, novi očitki in ga med drugim list poziva, naj toži odgovornega urednika, ker »Sozial-demokrat« vzdržuje v polni meri ob-dolžitve, ki jih je dr. Kreisler iznesel v svoji brošuri proti majorju Feyu. Ves civiliziran svet pričakuje, da bo major Fey tožil urednika »So-zialdemokrata«. 20 letnica junaške smrti Dimitrija Tuco-viča Danes je ravno 20 let, odkar je voditelj razrednega socialističnega gibanja v predvojni Srbiji, Dimitrije Tucovič umrl, zadet od avstrijske krogle v bitki na Kolubari pri Laza-revcu. Krogla ga je zadela naravnost v srce, kar kaže, da ni bil strahopetec, da se ni skrival, temveč je kot pogumen oficir stal na čelu svoje čete, da brani svobodo svoje domovine. Pokojni Tucovič ni bil znan samo srbskemu delavstvu in srbskemu narodu, on je bil znan in spoštovan tudi od socialističnega delavstva vsega sveta. Tudi mi, slovenski sccijalisti iz stare Avstrije, smo pokojnega Tuco-viča dobro poznali, ga spoštovali ter bili ponosni na njegove vrline in zasluge za delavski razred. Pokojni Tucovič je bil večkrat med nami na naših kongresih. Tudi pri sklepih naše tivolske konference, katera se je vršila 22. novembra 1909, ima precej zaslug in je v resoluciji dokaj njegove volje in daleko-vidnosti. Obžalovati moramo, da ni dočakal dneva, ko se je slovenski in hrvaški proletarijat združil s srbskim v eni enotni državi, po kateri je s. Tucovič toliko hrepenel. Za-dnjič &vn se o vsom tam r n 7- govarjala meseca aprila 1914 v Zagrebu ob priliki tamkajšnjega strokovnega kongresa. Tudi ob tej priliki se je zelo rad spominjal Tivolske konference in našega gibanja sploh. Kdo bi si bil takrat mislil, da bo on, naš bodoči voditelj, čez nekaj mesecev v vojni ubit? Srbski proletarijat hrani tega svojega voditelja in socijalističnega prvaka v najlepšem spominu in sc skoro vsako leto na dan njegove smrti slavi njegov spomin. Tudi mi se moramo spominjati s. Tucoviča, ker je bil tudi naš. Čast in slava s. Tucoviču! P. J. FaSistična raca Rusija naj bi bila spet kriva! Nasedanje zlohotnim poročilom fašističnega tiska Nekatere države so silno zainteresirane na tem, da bi ostali prikriti pravi povzročitelji marsejskega atentata. Ker se ne da zlepa utajiti, da je bilo to delo legitimistov in vseh barv fašizma, si je nemški fašistični tisk v zadregi pomagal na ta način, da je sporočil v svet senzacijonalno razkritje, da je tudi Rusija oziroma III. internacijonala financirala teroriste. Vse to so odkrili baš v Berlinu. Kakor je namen prozoren, so vendar nasedli nekateri časopisi, kakor »Slovenski Narod«, »Mariborski Večernik Jutra« in »Mariborer Zeitung«, ki menda vsi prejemajo poročila od agencij nemških fašistov. Tem vestem ni nasedel noben drug resen list. Znano je namreč, da so se baš hrvaški teroristi, ki se zbirajo okrog Paveliča, ostro izrekli v Italiji proti Rusiji. Fašistična nemška korespondenca pa hoče pomagati krivcem, da bi se izmazali iz neljube zagate s tem, da kriči po znani prislovici: »Primite tatu!« ... Na ta način bi to-rej radi zabrisali pravo sled za zločinci. Kdaj bo vrnjen 1 odstotni doprinos k uslužbenskemu davku? Delavsivo je interesirano na čimorejšnjem povračilu vplačanega davka Zadnjič smo objavili sodbo upravnega sodišča v Celju v tožbi nekega delavca proti davčni upravi (finančni direkciji) radi povračila lodst. doprinosa k uslužbenskemu davku, glasom katere je sodišče v načelu izreklo, da delavci in dninarji brez razlike v nobenem slučaju niso zavezani plačilu lodst. doprinosa in da mora davčna oblast v predmetnem slučaju postopati v smislu pripomb upravnega sodišča. Kaj sedaj? Sodba je vsekakor načelne važnosti, čeprav velja samo za delavca, ki je tožbo vložil. Proti sodbi upravnega sodišča pa je mogoča še tožba na državni svet. Najbrž finačna direkcija s sodbo upravnega sodišča v Celju ne bo zadovoljna in bo nadaljevala s tožbo pred Državnim svetom. Še-le s sodbo Državnega sveta bo ta zadeva za dani primer in v načelu rešena in davčna oblast bo, ako bo Državni svet sodbi upravnega sodišča pritrdil, primorana, da od tožečega delavca ne bo smela več zahtevati lodst. doprinosa. Mogoče bo finančno ministrstvo potem izdalo odlok na vse davčne uprave, da tega doprinosa od delavcev in dninarjev ne smejo več pobirati. (Koga je smatrati za delavca pa pove tisti del sodbe upravnega sodišča v Celju, katerega smo objavili v štev. 91. »Delavske Politike« str. 3). Zaenkrat pa davčne uprave ta doprinos še pobirajo in tudi terjajo. Ali mora vsak delavec zase tožiti pred upravnim sodiščem? Zmotno je naziranje, da bi sedaj moral vsak delavec, ki plačuje 1 odstotni doprinos vložiti pritožbo na davkarijo, proti odločbi davkarije na finančno direkcijo in proti odločbi finančne direkcije, tožbo na upravno sodišče, kot je storil delavec, ki je izzval predmetno sodbo. Sodba upravnega sodišča velja v načelu za vse delavce. Kako doseči povračilo lodst. doprinosa? Pravzaprav bi delavci morali počakati še na sodbo Državnega sveta in potem zahtevati povračilo celo- kupnega zneska vplačanega lodst. doprinosa. Ker pa je skoro gotovo, da bo Državni svet potrdil sodbo upravnega sodišča, bi pomenilo samo neumestno čakanje in zavlačevanje, ako bi delavci še-le potem prišli z zahtevo za povračilom vplačanih zneskov lodst. doprinosa. Najboljše bo, ako se začne tirjati povračilo te davščine sedaj takoj. Postopek pri tirjanju povračila preveč vplačanih davkov pa je tak-le: Povračilo davščine je treba s posebno vlogo zahtevati od pristojne finančne direkcije (§ 17, t. 3 o organizaciji finančne uprave). Proti odločbi finančne uprave je treba vložiti pritožbo na ministrstvo financ in proti nepovoljni odločbi ministrstva tožbo na Državni svet. Gotovo je, da bo ta postopek precej dolgotrajen. Zato ne gre s tirjatvijo odlašati. Ker pa je treba vsako vlogo ko-lekovati in je pravdanje splošno znano draga stvar, ni priporočljivo, da bi vlagal tožbo vsak delavec zase, ampak recimo en sam delavec za ves obrat. To se zgodi najlažje na ta-le način: Delavci v vsakem obratu določijo enega zaupnika, kateremu vsak posamezni izmed njih izroči cesij-sko listino, t. j. pooblastilo, s katerim mu odstopi celotni do tega in tega dne vplačani znesek lodst. doprinosa v izterjavo. Na podlagi teh cesij potem zah- tern dclnvcc porračllo vpl&^atio davščine. Pri tem se je ozirati na predpise o kolkovanju cesijskih listin, vlog in tožbe. V tem oziru bodo mogli organizirani delavci dobiti točnejših navodil pri svojih strokovnih organizacijah. Zaenkrat bo treba, da poizkusi z izterjanjem en obrat, ostali pa počakajo. Ako bo izterjanje davščine uspelo v enem obratu, bo najbrž finančno ministrstvo samo odredilo povračilo te davščine. Kako se bo zadeva razvijala dalje, bomo poročali ob prvi priliki. Španska reakcija dobiva roge AngleSka delavska stranka je poslala dele* gacijo v Asturijo O revoluciji v Španiji so prihajala le okrnjena poročila. Pač pa je klerikalna reakcija pošiljala v svet lažnjiva poročila o »zločinih«, ki so jih povzročili delavci in drugi bojevniki za svobodo in socialne pravice naroda. Angleška delavska stranka je zaradi tega poslala posebno komisijo v Asturijo, da ugotovi objektivno resnico, toda španska vlada je iz stra- hu pred »trpečo špansko cerkvijo prepovedala komisiji, da preišče klerikalne bajke o »zločinstvih«, češ, da bi desničarji utegnili komisijo pobiti, oziroma vlada ne more prevzeti jamstva za nje varnost. Iz te ugotovitve španske vlade je le preveč jasno razvidno, da se španski klerikalizem, kakor običajno, boji resnice, ki bi jo utegnila komisija angleške delavske stranke na licu miesta ugoto- viti. Preiskava bi nedvomno pokazala drugačno sliko kakor nami jo podaja španski klerikalizem, kar bi silno oslabilo mednarodni ugled te reakcije in vero v nje demagoško politiko. Gil Robles, voditelj španske reakcije, tudi zahteva, da se razpuste vse delavske organizacije in korporacije. To je tista krščanska in socialna ljubezen črne reakcije do delavstva, ki se bori za osvoboditev izpod suženjskega jarma španskega fevdalizma. Najbrže so delavci na Španskem sami Židje? Knjige Cankarjeve družbe macije in kmetskih uporov. O tem bomo pa citati v tretjem zvezku, ki izide prihodnje leto. Bear dbbro obvlada tvarino, piše' iv lahkotnem, lahko umljivem slogu, ki se prijetno čita. Pod črto navaja obilico literature, ki mu' je služila za podlago, kakor tudi razne beležke za lažje umievamje. Prevajalec Talpa ni imel lahkega dela, ker je moral dostikrat komplicirane izraze in lastna imena prevajati v našo fonetiko. Posrečilo se mu je dobro. Oprema obeh zvezkov je lična, platnice jnočne, papir soliden, tisk razločen. Motijo le tu in tam nekateri tiskovni pogreški, ki pa so redki. Škodia je le, da ni številčna označba strani 'preračunana zaporedno za celotno delo, ampak se vsak zvezek začenja s stranjo, štev. 1. To je za tiste, ki si bodo dali vseh pet zvezkov vezati v eno knjigo, gotovo nerodno, ali ipa ;bo moralo končno kazalo to vpoštevati im označevati strani z 1-48, 111-76 in tako dalje. Sicer so pa to bolj postranske stvari, igiavmo je, da tudi Slovenci dobimo to pomembno delo, ki ga bomo mogli pravilno oceniti šele, ko bo izšlo v celoti. Tretja knjiga roman, »Pod severnim nebom«, ruskeiga pisatelja Pavla Nizovoja, bo dobrodošla čitateljem, ki so jim ostale družbine, več ali manj razumske knjige, mogoče malo pretežke. Pozdavile jo bodo v prvi vrsti ženske, ki bodo videle v hrabri Williamovi ženi Veri nov tip današnje žene, ki zapusti svojce, se odpove vsem ugod-in sledi možu v večno polarno pustinjo, ne toliko iz ljuibezni, kolikor iz občudovanja njegove stoprocentne moškosti in njegove neomajne vztrajnosti na poti za idealom, ki si ga je postavil. Dosti mora uboga žena pretrpeti spočetka, ne samo telesno, še več duševno, mučijo jo mnogokrat hudi notrani konflikti, a vendar ostaja trdna, v najkritičnejših trenutkih se zdrami in znajde in reče — ne! Usoda mi je določila posta-janko in na nji hočem vztrajati. In ko slednjič premaga najhujše udarce in se njena duševnost ustali in umiri, najde tudi ona svojo tiho srečo v krogu občudovanega moža in zdravih otroik. William je idealiziran tip sodobnega ruskega osvajalca neizmerne neobljudene ruske zemlje, ki bi lahko prehranila Se dvakratno število prebivalstva današnje Rusije. In ni to osamljen tip, na tisoče jih je, ki se v zagrizeni idealnosti vračajo iz mest v naravo in mirne duše puščajo za seboj vse pridobitve civiliziranega vidobja, sledeč svojemu naravnemu gonu, iz katerega si izoblikujejo poslanstvo pionirstv'a, ki naj širi isto civilizacijo, ki so se ii lahkega srca sami odpovedali, v najoddaljenejše- in najzapušče-nejše predele zemlje. Ko .dišimo o takih ljudeh, ise ne bomo več čudili, kadar čitamo, da obstoje ruske naselbine celo na najskrajnejšem severu Sibirije in codo v večnem ledu in v večni noči Nove zeir. 'le in Špic-Kertgov, da v prid človeštva odkr ivajo nova bogastva narave. To je herojstvo, ne pa histerično vpite uniformiranih pouli čnih kričačev po Evropi. Knjiga je pisana zanimivo in napeto, da jo človek z užitkom prečita na er 1 mab. Pozna pa se, da je moral prevajalec tu in tam kaj izpustiti, občutijo se vrzeli, k, * Pa eelotnmu, lepo zaokrožnemu delu ne š’ dijo. Učinkovito so o«pisani snežni viha. tHi zamrzavanje morja, ribji lovi, pohod polar ’* nth 'tflodavcev in sploh vsa polarna narava ' Prevajalec Selan se je potrudi) in nam 1 'V dal len prevod, čeorav ni bilo lahko najti in zbrati slovenske izraze za morsko faunlo oolamih morij in za svojevrstne pribore sibirskih ribičev. Družba nam obeta za prihodnje leto nadal:evanie te « \ i m \ i*r» 11 Jjut i ti po ♦k** * Šele tretji dan proti večeru, so se dokopali do mesta, kjer je rov zavil na odkop in kjer bi morala ležati četvorica zasutih. Oprezno so odstranjevali kamen za kamnom, z rokami so odgrebali grušč in sipo in iz-dirali kose počrnelega in opaljenega lesa. Eden izmed rudarjev je ravnokar potegnil za nek črn predmet in ga je skušal izdreti iz kupa. Menil je, da je kaka stara, preperela prečka, ki še ni uspela popolnoma stleti v tem vročem kupu. Ko pa je tisti kolec mikastil sem in tja, je v nemalo začudenje ugotovil, da je to samo del večjega predmeta, ki leži še pod gruščem. Hitro so se vsi lotili odkopavanja na tistem mestu in čez nekaj minut so odkrili temno, sključeno gmoto, ki se je po svojih oblikah izkazala kot napol zgorelo človeško truplo. Roke so mu izgorele do zapestij, koža in vrhnje meso se je spremenilo v krhko oglje, ki se je drobilo in odpadalo, čim se ga je kaj dotaknilo. Noge so tičale še v škornjih, ki pa so tudi bili čisto scvrti. Notranjost trupla se je pa še čutila mehka in prožna, ker proces izgorevanja še ni proniknil daleč v notranjost. Zadišalo je močno po pečenem mesu. Ta duh se sicer ni dosti razli- koval od duha kakršnegakoli živa skega mesa, ki pride v neposredr10 dotiko z ognjem, vendar so ga rV* darji komaj prenašali. Nekaterim ,e postalo slabo in so se morali za rie* kaj časa odstraniti. Najbrž zato, J?e.r tu ni bilo govora o pravi žerjav 1.cl' temveč o nekem zaprtem tihem tf e’ nju, ki še bolj razvija neprijeinc pline. Truplo so pustili ležati ob steni' kakor so ga našli, krog njega so pa napravili venec iz vročih kamnov in mu obesili svetilko h glavi. Potem so neumorno kopali naprej. Še tekom tiste zmene so odkopali vse štiri, ki jih je bilo na dotič-nem križišču zasulo. Vsi so se nahajali nedaleč drug od drugega, ob vogalu, ki so ga takrat izpodbijali. Eden je bil popolnoma sključen v dve gubi, glavo je imel med koleni. (Dalje prihodnjič.) Doma in do svetu Staroupokojenci apelirajo. Pred nekaj tedni so staroupokojenci naslovili na vse merodajne faktor j e_-v državi spomenico, v kateri opozarjajo na svoj bedni položaj in prosijo, da naj se pri sestavi proračuna najde primerno kritje za povišanje njihovih kronskih pokojnin. Staroupokojenci upajo, da bodo s svojo prošnjo uspeli, ker so jo vložili pravočasno, še preden je bil sestavljen državni proračun. '-•*» v«. Številne vpokojitve sodnikov v Sarajevu. Iz Sarajeva nam poročajo: Se pred demisijo pravosodnega ministra g. Maksimoviča so bili v Sarajevu vpokojeni številni sodniki in državni tožilci, katerim pa je bilo deloma šele sedaj dostavljeno obvestilo o upokojitvi. Med drugim so bili vpokojeni: predsednik apelacijskega sodišča dr. Krstič, viš. drž. tožilec Curčič. drž. tožilec Grahovec, namestnika državnega tožilca Neu-Schuh in Adamovič in šest sodnikov okrožnega sodišča, med njimi: Wohlgemuth Poljanič, Starovič, Alterac in drugi. Novi sodniki in državni tožilci še zaenkrat niso imenovani. Ogromna poneverba. Pri zagrebški občini so prišli na sled novi poneverbi. Gre za 120.000 Din. Skupno je bilo doslej odkritih 5 velikih poneverb in je bila oškodovana mestna blagajna za okroglo 5 milijonov dinarjev. Gradbeni stroški zemunskega mosta znašajo okrog 222 milijonov farjev. Opozorilo onim, ki iščejo zaposlitve v Franciji. Francosko poslaništvo nas naproša za objavo tega-le sporočila: Delavci vseh narodnosti, ki nameravajo iti v Francijo na delo, se opozarjajo, naj ne odhajajo na Pot prej, dokler ne dobe zanesljivih obvestil o možnosti zaposlitve od francoskega urada za delavce. Vsi tisti, ki se ne bi ravnali po temi nasvetu, bi utegnili priti v nevšečen položaj da jih bodo na francoski meji poslali nazaj. Radi komunistične propagande se je pred okrožnim) sodiščem v Oguli-™ 5a?ovarialo pretekli teden 53 obtožencev. _— Obsojenih je bilo ol, na skupaj 20 let in 8 mesecev ječe, oziroma zapora, ter na skupaj »j . .v. 'z£ube državljanskih pravic. Najvišja zaporna kazen znaša 2 leti ječe, najnižja pa 3 mesece strogega zapora. 22 obtožencev je bilo oproščenih. Ministrski predsednik poljske vlade Kozlowsky namerava v kratkem obiskati Beograd. Avstrijski hitlerjevci, ki se nahajajo v taborišču v Varaždinu, nameravajo odpotovati v najkrajšem času v tretje carstvo. Duhovščino preganjajo. Med Rusijo in Rumunijo so bile vzpostavljene diplomatske zveze in s tem1 tudi osebni in tovorni promet. Prvi potnik, ki je te dni prišel iz Rusije v Bukarešto, je bil, kot poročajo listi, !vn?n1ski katoliški škof Garadin. wr i • v Bukarešti obiskal svoje v in se bo potem vrnil v »mu- cemstvo«. j^es jnteresantno, kako o se godi duhovščini v Rusiji, ki sme celo potovati v inozemstvo s pravimi - ne ponarejenimi — potnimi listi. ^ ^tilo, to se babi snilo. l f Javljajo novo zem- Fvrnne Pn^f ,revidirane srednje Evrope. Po tej karti bi Čehoslova- *in bi bila razdelje-m T- ^ničijo, Avstrijo, Poljsko in Madžarsko. Erdeljska bi se odcepi- oc| Rumunije m bi tvorila posebno republiko pod pokroviteljstvom Madžarske. Dravska banovina v celoti in del Savske do Zagreba bi se pripojile Avstriji. Ostali del Hrvatske s Slavonijo in Dalmacijo bi tvoril samostojno hrvatsko državo pod pokroviteljstvom Italije, del Bosne s Hercegovino in Črno goro pa bi tvoril s predvojno Srbijo samostojno kraljevino Srbijo. To so pobožne želje zagalopiramh fašističnih revizijoni-•Stov srednje Evrope.______ Ali sl 2e poravnal narol-nlnoI Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti KRAJEVNI MEDSTROKOVNI ODBOR (STROKOVNE KOMISIJE) V MARIBORU sklicuje za nedeljo, dne 25. novembra 1934 ob 9. uri dopoldne v dvorani pivovarne »Union« delavsko manifestacijo s sledečim dnevnim redom: 1. »Proslava 25-letnice Tivolske resolucije«, referent (»Svobode«) s. dr. Celestin Jelenec iz Ljubljane. 2. »Položaj in zahteve delavstva«, referent s. Josip Petejan. * Pri proslavi bo igrala godba »Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev« v Mariboru pod vodstvom kapelnika g. Maksa Schonherrja, nastopil pa bo tudi Združeni delavski pevski zbor pod vodstvom g. Cibica. Delavci, delavke, nameščenci! V nedeljo vsi točno in polnoštevilno v Unionsko dvorano. Opozorite na prireditev vsakega zavednega delavca in delavko! KRAJEVNI MEDSTROKOVNI ODBOR V MARIBORU. Ljubljana Zvezni svet ljubljanskih kovinarjev Strojne tovarne in livarne v Ljubljani so po dolgem oklevanju izvedle reorganizacijo svojih treh tovarn na ta način, da so* napravile iz treh eno tovarno. Reorganizacija pa obstoja v tem, da so vse stroje iz bivše tovarne Samessa in bivše Žabkarjeve tovarne preselili v tovarno na Tyrčevo cesto, odnosno v bivšo tovarno Tonnies, iki ise sedaj imenuje: Strajne tovarne in livarne v Ljubljani. Ta koncentracia, .odnosno reorganizacija, je bala brezdvoma potrebna, vendar bi se pri taki spremembi moralo gledati na to, da se tudi iprostori noveiga podjetja v higijenskem in tehničnem oziru tako uredijo, da bodo odgovarjali v higijen-skem in zdravstvenem pogledu. Delavstvp upošteva težko gospodarsko stanje podjetja in nikakor ne zahteva kakšnega luksuza, ne more pa prenašati, da mu pri delu v tovarni teče voda za vrat in da dela na prepihu. Prenesli ..so se vsi stroji, ne pa tudi higijenske naprave, katere so bile uvedene še pred leti, ko tovarna še ni nosila tako zvenečega naslova. Danes ni več urejenih .kopalnic in umivalnic, omare za spravljanje oblek so tudi že izginile, delavci, kateri so primorani ostati čez opoldansko uro v tovarni, morajo svoja! skromna kosila zavžiti stoje ali pa čepe tv v kakem kotu. Centralna kurjava ne greje več, nadomeščena je s pečmi, ki ne dajo niti 15 odst. toplote, kakor jo je dala nekdanja centralna kurjava. Delavci so v stalnem strahu, da jim ne pade na glavo trans-mesija, ki je montirana na trhlih deskah in tramovih. Takih nedostatkov bi lahko našteli še več, vendar smatramo, da zaenkrat zadostuje, O vsemu temu so delavski zaupniki podjetju že večkrat poročali, ali do sedaj je vse ostalo saimo pri obljubah. Tudi inšpektor dela se ije 9. t. m. pojavil v podjetju, vendar pravijo zaupniki, da so zaman čakali na to1, da jih ibo g. inšpektor .poklical in vprašal kako in kaj. O zadevi je razpravljal Savezni svet Saveza metalskih radnika Jugoslavije v Ljubljani, ki je sklenil potom Delavske zbornice dostaviti kr. Banski upravi ta-le komunike: Svet podružnice Saveiza metallskih radnika Jugoslavije v Ljubljani je na svoji seji dne 15. novembra 1934 razpravljal o položaju delavstva v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani in je ugotovil: 1. Da so delavnice in drugi prostora teig-a ipodjetja v higijenskem in tehničnem oziru za življenje in zdravje delavstva opasnii, škodljivi in nezadostno turejeni; 2. da je bila inšpekcija dela o temu s strani oblastnega tajništva saveza obveščena in naprošena, da bi organ, inšpekcije dela, ipo dveh letih, izvršil inšpekcijo v podjetju in s posebno odredbo dal nallogo za izvršitev nujnih ukrepov v zaščito delavstva; 3. da je ta inšpekcija nujno potrebna sedaj, ko so se bivši trije obrati združili v enega samega in so se izvršile važne tehnične izprememibe, pri čemur se pa s strani podjetja niso upoštevali tozadevni zakonski ipredpisi, ter Ke pri montaži strojev, izbiri iprostora za montažo L t. d. ni gledalo na to, dJa-li bo to v skladu s higijenskimi in tehničnimi .predpisi; 4. .da so delavski zaupniki v tem podjetju v teh zadevah že neštetokrat intervenirali pri vodstvu podjetja, vendar 'do sedaj vedno brez vsakega uspeha. Radi tega je savezni svet sklenil: zaprositi kr. bansko upravo v Ljubljani, da nujno postopa po določilih Zakona o inšpekciji dela ter da vse potrebno ■ukrene, da se bodo tudi v tem podjetju izpolnjevali tozadevni zakonski .predpisi. • lodst. izredni doprinos k uslužben-skemu davku Savezni svet je nadalje z zadovoljstvom vzel na znanje, da je Upravno sodišče v Celju ugodilo tožbi člana Saveza metalskih radnika Jugoslavije podružnice v Ljubljani radi lodstnega izrednega doprinosa k ushsž-benskemu davku. Maribor Krčevinci se postavljajo — ampak bolj na papirju. Zadnje dni čitamo v mariborskih listih kar zapovrstjo slavospeve upravi .predmestne občine Košaki, kaj vse da je storila zadnji čas za napredek občine. Trdi se, da je okolica Treh ribnikov zažarela v magični svetlobi električnih obločnic, da je posekano vse grmovje, ki je viselo na cesto, da so izkopani novi obcestni kanali, da so ceste krog ribnikov na novo posute, da rije tam iz zemlje nova naselbina krasnih vil, da je pravi užitek, se tam okrog sprehajati po lepih, suhih in kakor po dnevi, tako ponoči razsvetljenih cestah. (Radoveden, koliko je na tem resnice, sem šel, da si ogledam to čudo, ki je čez noč nastalo. A dasi imam še dobre oči, sem jih zaman napenjal, da bi opazil kje kako izprememho. Edino kar sem mogel ugotoviti, so bile menda štiri pohlevne električne žarnice na lesenih kolih ob gozdni poti na zapadni strani ribnikov. In pa tisto pot so nekoliko poravnali in posuli že tekotm poletja z žlindro. Bila je res že taka, da bi si človek pri belem dnevu lahko polomil noge. Drugega nisem mogel opaziti. Tisti predel bo še dolgo lahko ostal eldorado raznih sumljivih elementov, Blata je tam okrog toliko kakor vedno. Na sami cesti okrog ribnika vlada še vedlao egiptovska tema. Ribniško selo bo še svetilo s petrolejkami! Tomšičeva ulica je na krčevinski strani v vsej svoji dolžini morje blata, preko katerega so si tamošnji lastniki vil morali napraviti nekaka mostišča, da morejo do svojih stanovanj. Ne »ponašamo samohvale kjer je upravičena, ali tukaj pa ni na mestu. Vse to hvalisanje more služiti samo tistim, ki imajo namen, zavleči priključitev Košaikov k mestu, češ: Saj mi tudi nekaj delamo! Večina Občinarjev v Košakih pa dbbro vidi in ve 'kakor je, zato tembolj zahteva priključitev, ker le na ta način upajo, da bodo enkrat prišli do urejenih razmer. Preiskava proti dijakom, -osumljenim i komunizma in nekaterim delavcem ter di-* jakinjam, ki jo je vodil preiskovalni sodnik dr. Rupnik, je končana. Spisi so bili predloženi mariborskemu državnemu tožilstvu, da izdela obtožnico. Nato se bo vršila razprava pred tukajšnjim okrožnim sodiščem, ker je državno sodišče za zaščito države v Beotgradu zadevo odstopilo temu sodišču. Magistratu! uslužbenci r boju za svof obstoj. Novi zakon o mestnih občinah predvideva izenačenje plač mestnih uslužbencev z državnimi. Kakor poroča mariborski »Ve-černik«, so organizacije slovenskih mestnih uslužbencev z neštetimi intervencijami, predvsem s pomočjo ministra dr. Kramerja, dosegle lepe uspehe in so menda zato izvolili najvplivnejše zagovornike za svbje častne člane, čuden način boja je to! Poznamo organizacijo, ki je imela obilo častnih članov na vplivnih mestih, kar bi vedeli najbolje piovedati železničarji, toda ‘gonje mestnim uslužbencem, ako bodo sledili železničarjem in se bodo zanašali samo na vplivne ljudi. Nesoglasje v odboru mariborskih gasilcev. V odboru mariborskih gasilcev je že dalje časa vladalo nesoglasje, ker upravna oblast ni ugodila zahtevi člnstva, ki je zahtevalo sklicanje izrednega občnega zbora. Pozneje je bil izredni občni zbor dovoljen, vendar pa vsled zavlačevanja nekaterih odbornikov ni bil sklican. Te dni pa je napravila večina odbora temu zavlačevanju konec, s tem, da sta podala ostavko odbor in nadzorstvo. Težko slovo. Slovo je večinoma vedno težko, zlasti, če ga jemlješ od dobrih znancev in prijateljev. Včasih pa je slovo tudi težko, če ni znancev in prijateljev, da bi se od njih poslovil. To je zlasti občutil te dni neki šef večjega obrata, ki je bil premeščen v drug kraj. Priganjači so na lep in na grd način prigovarjali v obratu zaposlene delavce, da naj bi se udeležili poslovilnega večera. Toda domala vsi so sicer vabljivo udeležbo odklonili. Pravijo pa, da bi se bili poslovilnega večera prav radi udeležili številni po nedolžnem1 odpuščeni uslužbenci, ki pa na žalost niso bili povabljeni. Zaigrali Rudarji! Članstvu Zveze rudarjev Jugoslavije Načelstvo Z. R. J. je na svoji seji, katera se je vršila dne 18. novembra t. 1. razmotrivalo o rovarjenju gotovih elementov, ki skušajo pri vsakem mezdnem gibanju izrabit’ rudarje za nepremišljena dejanja, radi katerih potem rudarji sami največ trpe in je sklenilo, v kolikor se že to ni notranje izvedlo, tudi javno pozvati svoje članstvo, kako se ima v bodoče ravnati v podobnih slučajih. Zveza rudarjev Jugoslavije je na razredni podlagi stoječa strokovna organizacija, katere dolžnost je v prvi vrsti boriti se za socialne gospodarske potrebe rudarskega delavstva. Ta svoj namen organizacija javno izpoveduje, in zato odklanja vsako ilegalno akcijo, ki bi jo kdorkoli forsiral med rudarji in poživlja tem potom vse svoje članstvo, da se v nobenem slučaju ne pusti zavesta v kakršnekoli avanture. Članstvo Z. R. J, se ima vedno in povsod ravnati samo po direktivah svojega vodstva. Kdor se temu opozorilu ne bo pokoraval, bo za posledice sam odgovarjal. Zagorje, dne 18. novembra 1934. Zveza rudarjev Jugoslavije. bi mu bili odhodnico, ki bi jo bil nepriljubljeni gospod šef še dolgo pomnil. Avtobusi na novi progi vozijo — a prazni. V pondeljek je začela mestna občina z vožnjami avtobusov na novi progi v koroško predmestje. Avtobusi pa vozijo večinoma prazni. Mislimo, da je temu predvsem tudi krivda ta, da občinstvo sploh ne ve, kedaj vozijo. Podjetje je objavilo vozni red enkrat v časopisih in je jasno, da si ga nihče ni mogel zapomniti. Če bi bili količkaj bolj, bi morali vsaj v začetku vožnje nabiti pri vseh postajah' tudi jasno razviden vozni red, kot ga ima avtobusno podjetje za Ptuj. Kako pa naj ljudje sicer vedo, kedaj vozijo avtobusi, iko so presledki več ur? Študijska knjižnica je razstavila v čitalnici Miešikbva dela. Razstava ostane odprta do 24. t m. Vstop prost vsak delavnik predpoldne od 9. do 12. ure. Mariborsko gledališče; Torek, 20. novembra ob 20. uri »Hamlet« red D. Znižane cene. Sreda, 21. novembra ob 20. uri »Konflikt« red A, četrtek, 22. novembra ob 20. uri »Gugalnica« red C, Kranj Knjižnica »Svobode« prenovljena in izpopolnjena. Zadnje čase si je knjižnica nabavila precejšnje število novih knjig. Vse nove knjige so trdo vezane. Na novo vezane so tudi vse ostale knjige, katere še niso bile. Delavci in delavke postanite člani knjižnice in sezite po lepih knjigah. Kljub velikim stroškom za nabavo in Vfeza-vo knjig je članarina malenkostna. Ptuj Znižanje cen mesu Kakor znano, prodajajo kmetje za ■smešno nizke cene živino mesarjem, ki morajo »živeti od samih izgub«, kakor pravijo. Vemo, da so davščine in drugi stroški visoki, vendar ne gre, da bi se izmozgavalo ljudstvo v tako veliki meri. Zdaj je mestno poglavarstvo določilo na špeharskem trgu nove cene, ki so za Din 2.— pri kg nižje od prejšnjih; tudi cena 'govejemu mesu la. je določena na Din 9.—, II. vrsti mesa pa na Din 6— do 8.— kot prej. Pestopki se bodo ovadili sodišču. Brezposelni zopet na delu. Brezposelni, zaposleni pri javnih delih mestne občine, so bili po dvadnevnem iprestanku zopet pozvani na delo. Vendar pa jih je od zadnjega petka dalje zaposlenih samo polovica, druga polovica pa bo prišla na vrsto prihodnji teden. Vzrok, pomanjkanje sredstev. Predavanje o postanku verstva 'je bilo dobro obiskano, S. prof, Teply je v poljudnem govoru orisal postanek vere in raznih božanstev v pradavnem času. Govoril je o razmerju človeka do narave in o razmerju človeka do družbe. Kot so si prvotno ljudje pod vplivom elementarnih sil ustvarili neko nadnaravno bitje in ga imenovali bog, kateremu se je moralo žrtvovati in ga častiti, tako je v današnjem času človeik, podvržen vplivu svoje okolice, po kateri se mora ravnati, v pogledu verskih njenih predstav. Vsi na agitacijo za pedavanje, ki se bo vršilo v četrtek. Vsi in točno! Va2na konferenca v Moskvi Sovjetska vlada je sklicala v Moskvo vse svoje poslanike iz ino-zemiskih držav na važno konferenco, ki se tiče smernic sovjetske zunanje politike. Za zaSiito rudarjev-izseljencev Zveza rudarjev in Delavska zbornica posredujeta Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, odsek za izseljevanje in doseljevanje, je na vlogo Zveze rudarjev Jugoslavije z dne 14. cktobra, katero mu je dostavila Delavska zbornica, opremljeno z dodatnim dopisom dne 22. oktobra t. 1. odgovorilo dne 8. novembra t. 1. St. Br. 46.949 tako-le: Na tamkajšnji dopis št. 2175-34-1 z dne 22. oktobra t. 1. Ministrstvu čast je sporočiti to-le: Ministrstvo je dosedaj podvzelo vse potrebne korake in intervencije ra merodajnih mestih in sicer: 1. da bi Francija v čimkrajšem času ratificirala »Pogodbo o delu in rodpori«, ki je bila sklenjena in pod- isana v Parizu 29, julija 1932 in od raše države ratificirana že 8, dec. 1933. leta; 2. da se prekličejo ali v najslabšem slučaju odlože za kasneje odpusti, ki so v zadnjem času zadeli ase delavce v Franciji, a na drugi strani da se doseže, da eventuelne 1 odoče redukcije delavstva v Fran-'ii naših ljudi sploh ne zadenejo ali pa vsaj v minimalni meri; 3. da podjetja vsem delavcem, ki so bili odpuščeni, izplačajo na ime odpravnine znesek v višini tromeseč-nega zaslužka, kakor tudi da delavcem in njihovim družinam plačajo potne stroške do pristojne občine in povrnejo izdatke za prevoz pohištva. Tozadevno je bila obveščena vlada Francije, naše kr. poslaništvo v Parizu, naši kr. konzulati v Lille-u in Metz-u, da osebno posredujejo pri francoskih delodajalcih v korist naših delavcev. Delni uspeh te intervencije je že v tem, da je neko podjetje nameravalo prvotno odpustiti do 300 oseb, a jih je potem samo 180 vštevši otroke in žene. Posebno pa je še g. minister dr. F. Novak zaprosil g. zunanjega ministra B. Jevtiča in ministra g. dr. M. Spalajkoviča v Parizu, da bi z ozirom na prijateljske odnošaje s Francijo že bil čas, da se tudi naša konvencija čimprej ratificira.« Sedaj je na francoskih oblasteh, da se to za naše izseljence tako važno vprašanje čimprej reši. Dr. Janez Švrk: Primite tatu! Javnosti nepoznana beda progovnih Železničarjev Pred ljubljanskim sodiščem. — Zasliševanje v Mariboru. narodni poslanci Obveščeni Maribor, 19. novembra. Doslej smo slišali najobupnejše klice spadajočih delavcev iz Trbovelj in drugih udarskih revirjev. Zdelo se je, da so do-• igli naši rudarji višek proletarske bede. V soboto so se vršile pred sreskim sodiščem v Ljubljani razprave v tožbah aktiv-i :h progovnih delavcev — železničarjev z r>ariborske koroške proge, ki so nam razgrnile še mnogo hujšo revščino najbednej-;ih med revnimi. Razlika je le ta, da skromni železničarji s svojo stisko niso prišli v javnost, ki vsled tega niti slutila ni, v kakih obupnih razmerah živijo neštevilne rodbine revnih železničarjev v Mariboru in dalje po l oroški progi. Ti železničarji so namreč tudi tožili za izplačilo mezdne razlike, katero jim dolguje železnica že iz leta 1923/24. Glasom tožb, ki so se prečitale pri razpravah, so navajali progovni delavci, da so prisiljeni tožiti, ker jim je v nasprotju s predpisi pravilnika delovni čas od predvidenih 160 ur mesečno, znižan v mesecu novembru na golih 14 delovnih dni, a glasom okrožnice z dne 26. sept. se bo naslednje mesece še bolj znižal delovni čas, ker se mora vzeti delavcem 96 delovnih dni in s tem tudi zaslužek za razdobje od 25. 3. 1934 do 24. 3. 1935. Istočasno pa se je vršilo v Mariboru na progovni sekciji zasliševanje vseh teh železničarjev. Zaslišani železničarji so zastopniku direkcije g. dr. Ben-detu iz Ljubljane pri celodnevnem zasliševanju drastično naslikali svojo nepopisno bedo, ki jih je prisi- lila, da so vložili tožbe za razliko proti železniški upravi, oz. Državnemu zakladu. Že pogled na dolgo vrsto progovničarjev pred pisarno zaslišanja je povedal vse: Niti eden ni imel več cele obleke, raztrgani in razcapani, udrtih, bledih obrazov, so prihajali družinski očetje, da potožijo zastopniku direkcije svoje gorje. • . > >- b, , ~ fr* - - .i * - < «4 > Jk 1». Pravilnik glede predpisanih delovnih dni in zaslužka se ne upošteva in tako so izročili o svojem žalostnem položaju že tudi spomenico mariborskim narodnim poslancem, v kateri so s točnimi podatki in imeni iznesli celo strahotno konstatacijo, da zaslužijo progovni delavci že tudi samo toliko, da pride na enega družinskega člana mesečno 12 Din. Progovničarji že radi tega odločno zahtevajo izplačilo cele razlike z zakonitimi triletnimi obrestmi. Isti dan so se vršile v Ljubljani tudi razprave v tožbah mariborskih podjetnikov R. Kiffmanna in Unger & Siraka, ki so vložili proti železnici po odvetnikih dr. Blankeju in dr. Brandstetterju tožbe proti Državnemu zakladu za svoje terjatve, ki še niso niti tri leta stare, n • i n Sirite naš list! Or. Deutscti v Ameriki Veličasten sprejem voditelja šuc-Sunda Pred dnevi je obiskal Ameriko s. Deutsch, bivši vojni minister in voditelj šucbunda v Avstriji, ki bo predaval pred ameriškimi delavstvom o vstaji avstrijskega delavstva. Socialistično delavstvo v New-yorku mu je ob prihodu priredilo krasen sprejem1, katerega so se udeležile ogromne mase delavstva. Skoraj ob istem času kakor s. Deutsch, je prispel v Zedinjene države tudi nemški socialist Gerhard Saeger, kateremu* se je posrečilo pobegniti iz koncentracijskega taborišča, radi česar pa so se hitlerjevci silno maščevali nad njegovo družino, ki je morala mesto njega v koncentracijsko taborišče. Tudi Saeger bo seznanil delavstvo v Zedinjenih državah o grozotah, ki jih je zagrešil fašizem v Nemčiji nad delavskimi razredom. Sodr. Deutsch je izjavil novinarjem, da so februarski dogodki tako globoko vplivali na avstrijsko delavstvo, da je danes bolj revolucionarno kakor kdajkoli poprej. Šucbund je po revolti, čeprav podtalno, pridobil veliko število novih bojevnikov in izpopolnil svojo organizacijo. Tudi »Arbeiter Zeitung«, ki izhaja sedaj v Brnu, prihaja kljub težkočam v Avstrijo v veliki množini in se jo več razpeča, kakor vseh vladnih časopisov skupaj. Sodr. Deutsch je mnenja, da fašistični režimi, ki se mrz,-lično oborožujejo, neizogibljivo tirajo Evropo v vojno. Najboljši dokaz, kako fašizem izziva, je umor jugoslovanskega kralja v Marselju. Še najbolj pomirjevalno je vplival na razburkane duhove vstop Rusije v Društvo narodov. Sodr. dr. Deutsch in s. Saeger sta bila v vseh delavskih centrih Zedinjenih držav, kamor sta doslej prispela, navdušeno sprejeta. Razne obleke, plašče, hlače, športne in smučarske jopiče, pletenine, perilo, klobuke, čepice, nogavice, rokavice, copate itd., iz dobrega blaga in po nizkih cenah domačega izdelka, priporoča v nakup TRGOVINA IN KROJAŠTVO pri GOGALI na JESENICAH Še nikdar v slovenski politični zgodovini ni glasilo katoliške akcije v Ljubljani počastilo marksizma s tako pogostimi, s tako premišljenimi in tako žolčnimi polivi, kakor se je to pripetilo zadnje dni. Kdor je bral te šumne in mastne naskoke in ne pozna zakulisja, ki daje »Slovencu« vsakokratnega pogona in idejnih smernic, mora biti prepričan, da je slovenski delavec — žid, da je slovenski delavec križal Krista, ga bičal in mu dal jesihove gobe. Popolnoma mora pozabiti, da so to bili duhovščina in cestninarji (t. j. kapitalisti). Hlapec Jernej = žid, to je slika »krščanske« uzurpacije Ivana Cankarja. V resnici pa je vzrok teh izbruhov povsem drugje in kljub temu skrajno zanimiv ter za delavstvo — opomin! Kdorkoli se je imel priliko seznaniti natančneje s tem, kar vre pod razpuščeno odejo — prosim, ne sodite, da hočem denuncirati — klerikalcev v naši deželi, pa ve, da se bije med njimi v zadnjem času ljuta bitka. In ker je pri klerikalcih z ozirom na večnost in vidik njihove morale vse narobe, torej ravno obratno, kakor bi bilo mogoče' pričakovati po preprosti logiki, se vrši tudi ta ljuta bitka z obrnjenimi vlogami: t. j. mladi zastopajo konservativni nazor, stari pa se temu pto-tivijo, mladi so za, stari so — zoper (kaj, si lahko vsak misli). Da se torej obrne pozornost proč od tega zanimivega boja pod isto odejo, je potreben krik: Primite tatu! Potrebno je, da se ta krik ponovi vsaj enkrat na dan, potrebno je tudi, da se po- vdarja skrajna oddaljenost krščanskih moči od breznarodnega, židovskega marksizma Treba je, da delavstvo na take provokacije odgovori. To klicanje rasne krvoločnosti, rasnega sovraštva in besne volje h klevetam naj ne ostane nekaznovano. Zato je čas, da se delavstvo vpraša, ali more še iti — kjer je šlo, zlasti tam; kjer je šlo, pa ni doseglo cilja kljub temu — skupaj z onimi, katerim je »Slovenec« resnična duševna hrana, duševni izraz in dejanski voditelj čustvovanja. Izrečno postavljam to vprašanje s posebno opozoritvijo na dejstvo, da se »Slovenčevci« ponekod zatajujejo, da zatrjujejo nesoglašanje z njegovim pisanjem. Danes je položaj za posvečene že toliko razčiščen, da bodo prav ti pokriti »Slovenčevci«, ne da bi to glasilo spremenilo svojo smer, ali z drugimi besedami, stopili bodo na dan kot pristni, pospravili bodo vsako rdečkasto zgago na sebi, shranili jo bodo v arhiv, kakor da je ponošena obleka. Cas je,^ pravim, da se delavstvo otrese vsakršne, četudi samo demonstrativne koalicije z onimi, za katere je delavstvo istovetno z židovstvomi Delavstvo naj bo tisto, ki bode — s samostojnimi dejanji, to bodi pribito — prijelo tatu, zlasti pa tatu dobrega imena in dobrega mišljenja. Ta tat ima pa rad lice in mero delavskega sobojevnika, delavskega prijatelja, zaveznika. Stran z njim! Proč od njega! Na lastne noge! Prdvo Udu o Jugoslaviji Najbolje informiran list o zarotnikih in atentatorjih 9» Ponovno smo zadnji čas navajali poročila socialno demokratskega dnevnika »Pravo Lidu« v Pragi o razmerah v Jugoslaviji m zlasti o zločinskem delovanji,u znanih atentatorjev, ki so imeli svoje tajne zveze razpredene akorio preko vseh evropskih držav in svoj© glavno legllo v Janka-Puszti na Ma-džarsekem ter na klerofašističnem Dunaju. Pa me samo mi, tudi vsi drugi časopisi Jugoslavije, Češkoslovaške in drugih držav so se sklicevali na točna poročila »Prava Lidu«. Bila je enotna sodba v teh viharnih dneh, d!a jie imelo baš »Pravo Lidiu« najiboljše informacije o atentatorjiilh in onih, ki so jih podpirali zlasti v sosednji klerikalni Avstriji, posebno med bivšimi avstrijskimi in sedanjimi oficirji in generali. Strahotne vesti o utrdbah na Koroškem Že parkrat je »Pravo Lidu« poročalo tudi o sumljivih kretanjih avstrijske vojaščine po Koroškem v bližini jugoslovanske meje, kjer je ibilo opažati skupno z avstrijskimi otiefflii tudi viši« oficirje neke druge so-sednjc države. Nedavno je »Pravo Liidlu« prineslo točne vesti o najnovejših strateigič-nih cestah, ki jih gradi Avstrija, na; Koroškem proti jugoslovanski meji. List povdar-ja, da teh cest Avstrija nikakor ne gradi radii brezposelnosti, ampak zaposluje tam izrazite 'kvalificirane specijaliste za vojaške ceste. Eno takih cest gradijo pri Železni Kaplji. V neposredni bližini jugoslovanske meje gradijo tudi oporišče za vojna letala. Namen je nadvse prozoren. Mrzlično oboroževanje na Dunaju Na‘novejše poročilo »Prava Lidu« z Dunaja pa opisuje podrobno neverjetno oboroževanje, ki iga je začela Avstrija, kot bi že morala v bližnjih dneh izbruhniti vojska. V prostorih intendance ministrstva vojske na Stubenrinjgu na Dunaju je baje takšna frekvenca, kot je ni bilo tam opaziti od leta 1918 naprej. Zloglasna Hirtenberška tovarna heiimweh rs k e ga protektorja Mandla ' dela zadnji čas v več oddelkih na tri izmene. »Kapsli« za padle vojake Avstrija pa ne izdeluje samo morila! materijal, ampak skrbi že tudi za bodoče padle vojake. Vojaška intendanca je oddala mekemu Kahnu v Mariahilfu naročilo na 120.000 kovinastih legitimačnih znakov, znanih pod imieniom »kapsli«, ki jih dobivajo vojaki, prečimo odrinejo na vojno, da se po smrti ugotovi njihovo ime. Izdelovanje topov in streliva V Wachalovski tovarni za izdelovanje ■vojaških potrebščin, znani iz svetovne vojne, so postavili 158 strojev za produkcijo streliva za topove. Delavcem je zapovedana najstrožja molčečnost o vsem, kar se >gadi v tovarni, Ta tovarna je ena natvečjih avstrij- skih prožaren in je imela že med svetovno vojno veliko protekcijo-, ker je bil njen tihi kampanjo« nadvojvoda Leopold Salvator, ki je dobavljal za vojake tudi posušeno zelenjavo za oderuške cene, 100.000 konzerv dnevno Tovarna Pitsch na Dunaju, ki je še nedavno delala ob skrajšanem delovnem času, je sedaj že 14 dni za delj časa polno zaposlena z izdelavo vozov za strelivo. Tovarna za vojaške konzerve v Irizerburgu izdeluje dnevno 100.000 konzerv za vojake. Dunajski arsenal, ki je bil po vojni spremenjen v zasebna stanovanja, je zopet zaseglo vojno ministrstvo. V okolici arsenala, kjer so bili še nedavno takozvani »Sehrebrovi vrtovi«, so uredili vojaško strelišče. Vstop je dovoljen samo vojaškim osebam. Topovi proti češki meji V bližini Heimburka ob Donavi so izvedli vse predpriprave za postavitev stalnih topovskih stajališč. To je namerjeno proti mostovju Bratislave. Bolnišnice so dobile strog nalog, da takoj vse potrebno oskrbijo za obrambo proti plinom. »Pravo Lidu« zaključuje te gorostasne informacije: »Z ozirom na te mrzlične vojne priprave, izvajane od iste Avstrije, ki je z večimi vodilnimi člani zapletena v marsejsko morilno zaroto, je upravičeno vprašanje, je-li sanirajo zapadne države in Češkoslovaška že vsa leta to bankrotno državo samo zato, da utrjuje fronto naših sovražnikov? Ali se bo še dalje čakalo, da bodo ti večni ■» * na Ballhaus- platzu zoprt vrgli signal k strašni moritvi?« Razno Kaj pa ste dosegli nacijonalni železničarji? »Slovenec« je pred par dnevi poročal, da so se zglasili slovenski železničarji v Beogradu pri resornem ministru in tam intervenirali za razne zahtevke železničarjev. Na to notico pa je poslalo Udruženje nacijonalnih železničarjev UJNŽB uredništvu »Slovenca« popravek, da se niso zglasili pri ministru kaki železničarji-»delavci«, ampak UJNŽB ter našteva celi paternošter »vunš-cetla«, ki so ga baje predložili ministru. Med drugim pravi, da so zahtevali tudi izplačilo 10% odbitka plač, ki so ga vzeli železničarjem v letih 1931-32. Prav nič ne poroča, če so tudi intervenirali pri ministru* da izplača tudi aktivnim železničarjem tri-lene zamudne obresti od razlik iz leta 1923- 1924 *•’ _ <♦* - '►* -* » v > t N Vv V*.*.-, »«► «■—Iff4 ?>*** k** '4* +1 mihn Še bolj pa so železničarji radovedni, kaj je na-cijonalno udruženje v Beogradu dosegi^ To nam povejte, nacijonalni železničarji, ! zmerjate naše ljudi z nemškutarji. 3(upujte svoje potrebščine pri naših inseren-tih. Piguč svila, satin svila, cr§pe mongol, crčpe de chin«» georgette, vse po D » n 2 8-—, dokler Irafa zaloga Trpin "bazar v ril Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.