-13. štev.
V Kranju, 28. marca 1903.
IV. leto.
m
Vabilo na naročbo, u ceio leto nmol^
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Tua res agitur!
Odkar se je razbila na Kranjskem klerikalno-neniška zveza, katere sad se še danes bere na stenah ljubljanskih hiš in ulic, od tega časa dela klerikalna stranka sistematično na to, da bi zasejala razdor v narodno-napredno stranko in pri tem razdoru kuhala svojo juho. Med zadnjimi državnozborskimi volitvami so se vabili napredni volilci v klerikalni tabor v najmilejšem tonu, reklo se je: da smo vsi sinovi ene matere, da je razlika, ki nas loči, tako malenkostna, da se prepir ne izplača, da, celo glede svetovnega naziranja se je obljubovala popolna prostost.
Ker je ostal ta naskok brezvspešen, se je poskusil povodom jeseniških in tržiških volitev drugi, resneji naskok, češ: narodno-napredna stranka je prodajala slovensko zemljo za nemške glasove.
Nevarnost teh napadov se nekoliko zmanjša zaradi tega, ker stoje v «Slovencu*, to je v organu tiste stranke, katere glavni svetnik je proglasil narodnost za paganstvo, v protektorju tistega Podgorca, ki prodaja koroške Slovence klerikalnim Nemcem, da bi rešil vero, tistega Podgorca, ki izrecno pravi, da naj bo slovenska politika na Koroškem k a to lišk o-narodna, ali naj sploh ne bo.
Opasni pa znajo postati ti napadi, če vodstvo narodno-napredne stranke vstraja pri svoji taktiki.
Znan državnik je rekel, da je v politiki napaka veliko osodopolnejša nego zločin. In po našem skromnem mnenju je napaka, če vodstvo narodno-napredne stranke te napade «Slovenčeve» presoja s strogo ljubljanskega stališča tako, da jih ali ignorira ali pa bagatelizira. Mi smatramo danes, ko še ni prepozno, za svojo dolžnost, opozarjati na to, da se bo ta taktika maščevala v prvi vrsti nad narodno-napredno stranko.
Nam je zopern vsak oseben kult. Odkar obstoji naš list, ni podpiral po skromnih svojih močeh narodno-napredne stranke, ker ji načeluje Peter, ni pobijal klerikalne stranke, ker jo vodi Pavel. V tem oziru imamo načelno stališče in to se da ob kratkem takole označiti: Tistega mnenja, katerega so bili slovenski rodoljubi
v šestdesetih letih preteklega stoletja v Mariboru, ko so ustanovili »Slovenski Narod», smo še danes, da bo namreč slovenski narod obstal kot individualiteta le takrat, če ima toliko moralne moči in energije, da se oprosti duhovniškega jerobstva. In ko je Missia začel boj na vsej črti, ko je vstala skoro vsa duhovščina, da zasužnji narod denarno, ga demoralizira po konsumih, duševno ubija po škapulirjih, svetinjicah in pisanih trakovih, ko je škof Jeglič ta boj z majhno spretnostjo nadaljeval, niso ustanovitelji našega lista niti za trenutek bili v dvomu, kam jim je kreniti, če hočejo koristiti narodu. To je naše načelno stališče vendar z dostavkom, da se ima boj proti klerikalizmu vršiti tako, da se ne odda niti ped slovenske zemlje. In tu ne prenesemo n&foene neodločnosti, nobene nejasnost i.
Popolnoma dobro vemo, da so klerikalci vsaki tre-notek pripravljeni Nemcem garantirati vse to in tudi več, nego je obljubila narodno-napredna stranka, dobro vemo, da v tem oziru slovenska narodnost ne pridobi prav nič, če se danes razbije obstoječe razmerje večine deželnega zbora in sklene klerikalno-nemška zveza.
Iz nemškega stališča taka zveza nikakor ni tako težavna, kakor si marsikdo domišljuje, kajti vse nemške kulturne svrhe so našim klerikalcem nedosežne; pač pa bi imeli klerikalci, če dobijo večino, moč in možnost vreči v enem letu slovenski kulturni razvoj za pol stoletja nazaj. In v tem smislu odločno zavračamo mnenje: kaj tudi, če klerikalci dobe večino, bomo pa mi obštruirali. Tudi za klerikalce velja načelo, da je bolje imeti 24 ur moč v rokah, kakor pa lamentirati v manjšini 10 let.
Povdarjamo pa odločno, da izgovor, da so klerikalci tudi črni, za nas ne velja, mi zahtevamo od svojih zaupnikov tanko vest in v kočljivih vprašanjih previdnosti.
Zapisali smo te odkrite besede zaradi tega, ker mislimo, da je bolje, če se je storila res kaka napaka, da se ta prizna, kakor pa, da se jo hoče potlačiti. Za take manevre naši volilci nimajo smisla. Za naše volilce ne velja načelo klerikalnih voditeljev nasproti njihovim volilcem, da se lahko ž njimi počne, kar se hoče. Tam se lahko vrši obštrukcija, čeravno ta reže najbolj našemu kmetu v kožo, mi pa imamo opraviti z mestnimi volilci. Kar se tiče Kranja in Škofje Loke, nam je sicer stališče olajšano,
128
dokler jc kandidat kranjski dekan. Ta človek, kateremu ni nič sveto, ki pobira gostilniške in družbinske pogovore in jih obeša na rante svojega glasila, ki se zadira celo v šolske otroke, namesto, da bi jih poučeval v krščanskem nauku, nam daje vsako soboto novo orožje v roke, ali kje imamo zagotovilo, da vodstvo klerikalne stranke ne postavi za Kranj - Škofjo Loko kakega dostojnega kandidata, in našim agitatorjem je vzeto 999 od 1000 argumentov, ki jih imajo pripravljene proti kranjskemu dekanu. In takrat se bo prepričalo vodstvo narodno-napredne stranke, da je s svojo taktiko na-peljavalo vodo na klerikalne mline, da je izpodkopalo liberalnim agitatorjem tla pod nogami, takrat bo imel dr. Ferjančič ali njegov naslednik vsak dan velik lepak na hrbtu z napisom: Glejte ga izdajalca, za nemške glasove je prodajal slovensko zemljo.
Zaradi tega kličemo danes, ko ni še prepozno z vso resnobo vodstvu narodno-napredne stranke v Ljubljani: Tua res agitur!
Posojilnica za Bled in okolico
je izdala za sedmo upravno leto 1902 računski zaključek, ki kaže prometa 3G7.950K 29 vin., torej proti lanskemu 350.016 K 04 vin. več za 17.933 K 85 vin.
Na novo je pristopilo 25 zadružnikov, ki so vplačali 1 glaven delež po 20 K in 24 opravilnih deležev po 4 K, izplačalo se je dvema zadružnikoma dva glavna deleža in 10 zadružnikom po jeden opravilni delež; koncem leta je tedaj 238 zadružnikov, ki imajo vplačanih 48 glavnih in 204 opravilnih deležev, v skupnem znesku 177G K.
Hranilnih knjižic je na novo izdanih 55, uničenih pa 33, prirastlo jih je torej 22 in je koncem leta vseh vlagateljev 292 s skupno svoto vlog 230.295 K 17 vin.
Posojil se je na novo dalo 25, 20 dolžnikov pa je posojilo do cela vrnilo, tako, da je koncem leta 191 dolžnikov, ki imajo skupaj 244.388 K 57 vin.
Cisti dobiček v znesku 1602 K 29 vin. pripada rezervnemu zakladu, ki znaša torej 7878 K 55 vin.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, četudi ni ud zadruge, in se obrestujejo po 4 l/a% P° celih, me-
podlTstek.
-
Mara Slemenova.
Spisal Josephus. Konec . . .
Košir je bežal v mesto. Domov prišedši, je urno slekel premočeno obleko in se vlegel v posteljo. Strašno je bil razburjen. Premetaval se je po ležišču, vest mu ni dala mirno zaspati. Zadremal je nekoliko, a planil je zopet kvišku in zdelo se mu je, da ga kliče Mara — pa bile so le sanje. In zopet je zadremal in zopet iste mučne slike! Strašno ga je pekla vest. Ali ni on Marin morilec? Lahko bi jo rešil, ako bi ji prigovarjal dovolj trdno. Otresel se je v zadnjem trenutku nesrečnice in bežal sam na suho, njo je pa izročil žalostni usodi. Kaj mu je početi? Planil je kvišku in nastavil bodalce na prsa, omahnila mu je roka — on ni imel poguma usmrtiti se--—
Ko je stopil pred sodišče in bil obdolžen umora, tedaj je molčal in mirno pričakoval smrtne obsodbe. Občinstvu se je gnusil nečloveški morilec. Vsaj mislili so, da je on morilec, saj niti sam ni tajil tega dejstva. Premišljeval je in premišljeval ter sklenil povedati odkritosrčno, da on ni morilec Mare, temveč, da si je deklica prostovoljno vzela življenje. Kriv je on edino toliko, ker ni branil Mari izvršiti naklepa, pač je pa hotel umreti še sam ž njo. Spočetka ni nihče verjel njegovim
secih brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama. Obresti se pripisujejo brez naročila strank koncem leta h kapitalu ter se znova obrestujejo. — Posojila se dajejo le zadružnikom, in sicer proti vknjižbi po 5 ViVti na osebni kredit po 6 %• — Uradni dan je vsako nedeljo od 8. do 9. ure zjutraj in vsako sredo — izvzemši praznike — od 4. do 6. ure popoldne. — Prošnje za posojila se sprejemajo brezplačno v pisarni, kjer se dajejo tudi vsakovrstna pojasnila. Pravila se dobe brezplačno. — Posojilnica je član «Zveze slovenskih posojilnic v Celju*.
V Kranju, 28. marca.
Deželni zbor koroški bo sklican na dan 6. aprila. — Istotako se skliče deželni zbor štajarski v velikem tednu na kratko zasedanje.
0 reformah meščanskih šol je zborovala te dni na Dunaju anketa 9 deželnih šolskih nadzornikov in nekaterih ravnateljev meščanskih šol.
Mladočeški oklic na narod. Da opraviči svoj prehod od obštrukcije v opozicijo, je izdal mladočeški klub na narod oklic, h koncu katerega je načrt jezikovnega zakona, kakršnega je izdelal klub za bodoče spravne konference.
Na Ogrskem so se zadnje dni pripetili krvavi dogodki, ki so neposredne posledice boja zoper brambno predlogo. Akademična mladina je proslavila deveto obletnico Košutove smrti in priredila demonstrativne sprevode na grob tega narodnega prvoboritelja. Policija je prestrogo sodila to mladeniško navdušenje. Boj med policijo in Košutovci je trajal skoro dve uri. Ranjenih je bilo nad 200 demonstrantov in 4 policaji, 32 oseb je dobilo težke rane. Dva visokošolca sta že umrla. Nekega otroka in nekega kruljevca so policijski konji do mrtvega pohodili. Razen dijakov so bili pri spopadu ranjeni tudi trije državni poslanci. — V državnem zboru ogrskem so se vsled tega primerili burni prizori. Opozicija je uprizorila nepopisen vihar proti ministrskemu predsedniku Szellu. Slišali so se klici: «Proč s krvnikom! Ne pustimo mu govoriti! Postal je obešalec naroda!» Szellovem vladanju so štete ure, pa tudi usoda brambne predloge je zapečatena.
S Francoskega. Ministrski predsednik Combes je izjavil v senatu, da bo vlada odpovedala konkordat, ako se bo dosedanji položaj nadaljeval.   Če hoče Vatikan to
besedam. Košir se je skliceval na neko pismo, katero je pisala Mara svoji sestri. Sestro so poklicali pred sodnika. Sodnik jo je vprašal, ako je prejela pred Marino smrtjo kako pismo ? Ljudmila je zanikala to vprašanje. Košir je pobledel — in vnovič je bil obdolžen umora kot še hujši hudodelnik. A črez dva dni je izpovedal Marin brat Valentin, tedaj desetletni otrok, da mu je dala Mara neko pismo za Ljudmilo, a ga je pozabil izročiti. Iz pisma je bilo uvideti, da se je Mara poslovila od vseh domačincev in je tudi razločno dostavila, da se ne povrne domov, ker gre v smrt.. . Uradno je bilo razglašeno, da diurnist Rudolf Košir ni Marin morilec, pač pa, da si je ona sama končala življenje.
Košir je bil obsojen v dvamesečno ječo. V ječi se je vedel dostojno in mirno. Tužen in zamišljen je hodil semtertja. Mnogo je trpela njegova duša in nemirna vest mu ni dala spati. Po dveh mesecih so ga izpustili iz zapora. Mrtvega so ga našli nekega dne v njegovem stanovanju. Ustrelil se je. Obdukcija je dokazala, da se mu je zmešalo — — —
Gospa Slemenova je šla z Valentinom daleč iz domovine; nihče ni vedel, kam se je napotila. Njena hci Ljudmila je živela poslej pri teti —--
Kmalu je pozabil svet tudi Maro; bila je pač samomorilka, ta nesrečna Mara! — — —
preprečili, mora prepovedati duhovnikom, da se vmešavajo v politično in državljansko življenje. Duhovščina naj se zdržuje političnih boje v.
Revolucija na Portugalskem se širi po celi deželi. Pri zadnjih nemirih je bilo ubitih več ljudi.
Dopisi.
Iz Komende pri Kamniku. Znani lončarski industriji, ki se zlasti mnogo goji v občini Mlaka pri Komendi, preti vsled znatnega podraženja surovin velika sila. Gene ila, barvila, lošča in osobito drv rastejo leto za letom, istotako se dvigajo cene delavnih moči. Lončarski obrtnik pri obilem in resnično napornem delu vjame v mnogih slučajih komaj isto nazaj, kar ga stanejo gori navedene surovine, da, primeri se le premnogokrat^ da niti za svoje in za delo svoje rodbine ni odškodovan.  Ni se čuditi, da blagostanje izmed tega ljudstva izginja ter mu vedno bolj preti siromaštvo, katero mu prej ali slej potisne potni les v roko, iskat si zaslužka v tujini! Glavni vzrok temu so cene raznovrstnih lončarskih izdelkov, cene, ki so od pamliveka še ostale sem neizpremenjene in se gibljejo še vedno v oni nizki meri, kakor so se v časih, ko je bila cena surovin in osobito drv polovico nižja nego dandanes. Da bi se obstoječe razmere vsaj po možnosti zboljšale, da bi lončarski obrtnik dobil vsaj malenkostno odškodovanje za svoj trud, sklenili so dne 14. februarja 1.1. pri županstvu občine Mlaka zbrani lončarski mojstri, da dvignejo z dnem 1. aprila t. 1. pri raznovrstnih svojih izdelkih ceno za dve kroni na 100 kosov. Obvezali so se z ozirom na gori navedeno brez vsake izjeme vztrajati pri zvišanju c      Gospodje odjemalci na debelo, kakor tudi slavno občinstvo pa je prošeno to stvar vzeti na znanje.
Iz Mosenj. Čuden duh je navdal sedanjo našo duhovščino. Naj eden farovških gospodov zapusti kako faro in naj pride namesto njega drugi, vsak je bolj nestrpen, surov in nasilen! Naši fajmoštri in kapelani menda res že mislijo, da smo mi kmetje le zato na svetu, da delamo tlako ;n štafažo farovžem. Zaradi tega si vse upajo z nami počenjati. Naš novi fajmošter je pri zadnjem velikonočnem izpraševanju hotel kar po sili vse fante vpreči v takozvano «Marijino* ali »devičarsko družbo*. Kakšen namen imajo taka društva pri naši duhovščini, ki jih ustanavlja iz samih umazanih političnih nagibov, to že tudi tukaj vemo. Zato se nobeden boljši in pametnejši fant ne dd vanje vpisati. Ko je prišel pri izpraševanju na vrsto nek 16 let star fant z Gorice, ki še ni bil zapisan v »Marijino družbo*, ga je fajmošter vprašal, če ima denar, da ga vpiše. Ko ga je na to fant začudeno pogledal ter rekel, da nima denarja pri sebi, se je fajmošter zadri na njim: »Kaj me boš gledal kakor zaboden vol*, potem pa se je začel še drugače norčevati iz njega. Ko pa je fant poskusil temu ugovarjati, je fajmošter mislil njemu pokazati še svojo telesno moč. Fant pa je bil toliko pameten, da se ni hotel ž njim lasati, ampak je raje segel po svoj klobuk ter odšel domov. Potem je fajmošter klical očeta in mater tega fanta v farovž na odgovor. Ali tudi ta dva sta tako pametna, da vesta, da nista farovška sužnja in nista šla v farovž. Tako se tudi pri nas počasi zavedamo po zaslugah naših političnih, denarja nikdar sitih duhovnikih!
Iz Radovljice. (Razno.) V noči pred sv. Jožefom so tatovi vlomili skozi okno pri posestniku Meršolu, po domače pri Gortnerju v kadilnik ter pokradli štiri šunke in več drugega mesa. Tatovom še niso prišli na sled. — V Radovljici prirejajo »Marijini otroci* vsak praznik gledališke predstave, seveda, ker to »gospodom* precej nese. — Pustne dni smo imeli pri nas maškare, na pe-pelnico pa pogreb »pusta*. Spored se je vršil, kakor je bilo naznanjeno v mrtvaškem listu, in sicer takole: Ob polpetih se je vzdignil iz hiše žalosti skozi Predtrg mimo graščinskega vrta po radovljiškem trgu proti župnišču in pod mestem skozi radovljiške katakombe v Dol in tam bil i zročen materi zemlji, ali bolje rečeno otrokom, da so ga raztrgali. Pri tem sprevodu je nesel deček svetilko
129
brez luči in šip, za njim fant z velikim vencem iz sme-rečja, potem štirje nosači, ki so nosili pusta, in zadaj tri maškare, ki so žalovale in jokale. Seveda tudi harmonik ni manjkalo. Naš gospod kapelan se je nad tem tako razsrdil, da je dotične otroke pridržal v šoli 2 do 3 ur, ker so gledali te pustne maškare in ker so šli za sprevodom. Skoro gotovo gospod kapelan v svojih otročjih letih ni bil nič boljši. Tudi je vpeljal navado, da po pouku krščanskega nauka pelje celi razred v cerkev, šele ob 12. uri opoldne, namesto, da bi šli domov k kosilu, ter jih pridrži ondi do V* 1- uro. Ko pride otrok domu, mora seveda sesti k kosilu, a vrniti so mora takoj v šolo, ker se prične popoldanski pouk že ob 1. uri. Več starišev je silno ogorčenih proti takemu počenjanju. Ali bi se vendar ne dalo temu odpomoči? — Pri tukajšnjem sodišču so bile ta teden obsojene radi »hoch oder nieder* štiri osebe.
Z Jesenic. Tukajšnja tržka občina je dobila dovoljenje za vpeljavo tedenskih sejmov vsaki torek in, če je ta dan praznik, pa naslednji dan. Na teh sejmih se bode prodajalo: Živila, poljski pridelki, gospodarsko in poljedelsko orodje, izdelki, ko so potrebni za navadna postranska opravila kmetovalcu v okolici jeseniški, in v vsakdanjo uporabo služeči predmeti.
E. s. Telovadba In ortopedlja.
V zadnjem desetletju odcepil se je od kirurgije, ki je močno napredovala, mal oddelek, ki je hitro rastel in se spopolnjeval tako, da tvori danes specijalni oddelek splošne medicine. Jaz menim ortopedično kirurgijo ali ortopedijo.
Ortopedija se peča z zdravljenjtm skrivljenj človeškega telesa. Velik del teh skrivljenj nam predoči stransko skrivljenje hrbtenice (skoliosip) in sorodne anor-malne vrste telesnega držanja, okrogličasti in votličasti hrbet (Kyphosis et Lordosis). Da bi se po možnosti odstranilo to zlo, ustanovilo se je v zadnjih letih mnogo zavodov, kateri se pečajo t takozvanih ortopedično-telovadnih kurzih z zboljšanjem, pa tudi s popolnim od-stranjenjem skolioze. Kakor nam že ime samo pove, se v teh kurzih telovadi, a razventega nahajamo tam celo vrsto kompliciranih in dragih orodij, tudi masaža se vporablja. Da se pa tak zavod splača, mora biti honorar za posamezne kurze primerno velik, kajti, ako hoče zavod vestno izpolnjevati svojo nalogo, ne sme biti prenapolnjen, ker voditelji vaj nadzorujejo natančno lahko le omejeno število pacijentov; brez stalne, strokovnjaške kontrole pa izgube vse vaje svojo vrednost. Tako znaša honorar za tak kurz od 5—25 gld. Koliko družin pa je, ki morejo plačevati ta honorar več mesecev, včasih celo več let? Mimogrede nam je omeniti, da pri zdravljenju skolioze nahajamo večjidel le otroke, ker moremo le na rastoče okostje povoljno uplivati. Seveda dobimo sem-intja tudi državne in privatne ortopedične kurze za revnejše sloje, večinoma brezplačne ali pa je treba plačati prav majhen honorar.
Naloga teh razmotrivanj je pa odločiti, ako more naša društvena telovadba nadomestiti ortopedične kurze. To ni važno samo za posan .nega rodbinskega očeta, ampak je po mojem mnenju jako važno narodno-gospo-darsko vprašanje. Jaz morem temu vprašanju le pogojno pritrditi. Da pa utemeljim to trditev, moram poprej natančneje razpravljati o postanku in bistvu skolioze in načinu, po katerem se zdravi v crtopedičnih kurzih.
Mi razločujemo po provzročenju deset različnih vrst skolioze.
1. Po slabem, malomarnem držanju telesa pri stanju, zlasti pa pri sedenju v šolskih klopeh nastajajoče skrivljenje, habituelna skolioza. To slabo držanje provzroča hitro utrujenje slabega hrbtnega mišičja. Spo-četkoma samo redko slabo držanje postane sčasoma trajno, in brez zdravljenja pridemo tako daleč, da otrok sam, t. j. aktivno ne more več stegniti hrbtenice. Vsled tega stranskega skrivljenja skrajšajo se sčasoma vezi in mišice na konkavni strani hrbtenice in tudi posamezna vretena zadobe drugo obliko, tako, da je tudi pasivno nemogoče hrbtenico normalno stegniti: skolioza je fiksirana. Brez zdravljenja postaja skrivljenje hrbtenice vsled telesne
130
teže vedno večje in večje ter tako nastane zasuk trupa, oziroma hrbtenice okoli podolžnc osi tako, da so rebra na jedni strani nazaj obrnjena. Nastane zelo spačena grba, oziroma žmula v kolkih. Ta more doseči jako veliko višino. Habituelna skolioza nahaja se najčeščeje. Sledeče podrejene vrste hočem samo v kratkem omeniti, ker se nadaljni razvoj razen par modifikacij pri vseh vjema.
2. ) Po angleški bolezni (rachitis) provzročena, rahitična skolioza: popolnoma jasno je, da angleška bolezen ne more skriviti (nagrbati) samo ekstremitet, ampak jako lahko tudi hrbtenico.
3. ) statična skolioza: Ta nastane s tem, da je jedna noga iz kateregasižebodi vzroka krajša kot druga. Vsled tega se ponica medenica na stran krajše noge in hrbtenica, ki sloni na medenici, se skrivi.
Ostale vrste skolioze so tako redke in tako daleč izven našega razmotrivanja, da jih lahko izpustim. Nas interesira samo habituelna skolioza, katero samo nahajamo tolikrat, kakor vse druge vkup.
Nočem danes razpravljati, v koliko je dopustno, da skoliolični sploh telovadijo v telovadnih društvih; hočem se pa pečati z vprašanjem, alibi mogla vsem slojem pristopna društvena telovadba vsaj nekoliko nadomestiti drago, ortopedično telovadbo. Omeniti pa moram — da me ne bode kdo napačno razumel — da nisem nikakor zato, da bi se smatralo naša telovadna društva za zdravniške inštitute telesno pohabljenih.
Kaj se stori v ortopedičnili kurzih za ozdravljenje takozvane habituelne skolioze?
Kakor sem že omenil, moramo iskati vzrok tega hrbteničnega skrivljenja v slaboti hrbtne muskulature. Nahajamo pa jako redko samo izolirano nezmožnost ravno teh mišic, ampak navadno opažamo pri takih individuih splošno slaboto mišičja, stanje, katero ločno označimo z besedo ohlapnost. Jedna glavnih nalog znanstvenega zdravilstva je: vse bolezni ozdraviti z odstranitvijo njih prvotnih izvorov. Medicinci zaznamujejo to: kavzalna terapija. Tako moramo tudi z ortopedijopri zdravljenju skolioze pričeti s prvotnim provzročenjem, t. j. z odstranitvijo slabotnega mišičja. Kako zdravnik to stori, je za nas postranska stvar. V kakem razmerju je pa naša društvena telovadba proti tej ohlapnosti? Jaz misliift, da mi telovadci lahko smelo trdimo, da se nikjer tako korenito ne bori proti splošni slaboti mišic kakor ravno pri nas. In specijelno slabota hrbtnega mišičja? Tudi to — to z mirno vestjo lahko zagotovim vsakemu špecijalistu — pri sistematiški telovadbi zadostno gibljemo, L. j. vadimo - in vaja pomeni za dotično mišico krepčanje. Prvi zahtevi orto-pedičnega zdravljenja skolioze zadošča po mojem mnenju naša društvena telovadba popolnoma.
Ortoped pa mora vpoštevati že obstoječe skrivljenje hrbtenice in mora izkušati hrbtenico stegniti, oziroma fiksirano skrivljenjezrahliti; zdravnik izkuša to z gotovima deloma jako kompliciranimi aparati. Ali imamo pač v telovadnici orodja, katera, četudi ne v isti meri kakor vzdravilniških inštitutih, uplivujo na skrivljenje in nam torej lahko služijo kot pripomoček? Tudi temu vprašanju moramo pritrditi. Vsaka vesa in vsako kolebanje v vesi, da, celo vsaka točno in eksaktno izpeljana prosta vaja je možna vplivati na skrivljeno hrbtenico. Proste vaje vadimo skoro vsako telovadno uro in vaja v vesi ter kolebu na drogu, krogih in lestvah vrste se uro na uro. Torej tudi tej zahtevi je deloma ugojeno. Vsi drugi faktorji ortopedičnega zdravljenja v telovadnih društvih odpadejo, vsaj niso nobena zdravišča. Dalje
„Uodnik po Gorenjskem."
Ravnokar sem pričel s sestavljanjem «Vodnika*, vsled tega prosim one si. tvrdke, ki so mi obljubile, oziroma še niso doposlale besedila za inserate, da store to tekom par dni, da pojde delo urneje od rok.
Zahvaljujoč se že naprej za cenj. naročila, beležim z odličnim spoštovanjem Iv. Pr. Lampret, založnik «Vodn. po Gor.*
Novičar.
Na Gorenjskem.
Osebna vest. Pristav c. kr. državne železnice g. Rajko Golob v Ljubljani je prestavljen k c. kr. železniškemu ravnateljstvu državnih železnic v Beljak.
Seja kranjskega občinskega odbora od 24. t. m. Odbor odobri poročilo finančnega odseka o računskem zaključku mestne občine, ubožnega zaklada, V. Pleiweissove, F. Omersove in S. Robičeve ustanove. Pregledovalcem računov se izvolijo obč. odborniki F. Krenn^r, J. Majdič in M. Matiašič. Iz obširnega poročila posnamemo, da je imela občina 1. 1902 prejemkov K 108.114-91, izdatkov K 73.258-85, tedaj prebitka K 84.866*06. Račun ubožnega zaklada izkazuje prebitka K 483-—. — Obč. odbor se izreče zoper všolanjc vasi Struževo v šolsko občino Kranj. — Odkloni se ponudba Marjete Česen glede regulacije ulice ob njeni hiši. — Zastopnikom občine za obrtno nadaljevalno šolo se določi obč. svetovalec F. Sajovic. — Ker poskusi za ugodnejšo rešitev kolodvorskega vprašanja ob priliki zgradbe tržiške železnice z ozirom na tehnične težkoče in na ogromne stroške, katere bi morala prevzeti občina, niso imeli povoljnega uspeha, se sprejme predlog železniškega odseka, da naj občina opusti vsa nadaljna pogajanja za pridobitev posebnega kolodvora nad Kranjem ob novi progi. — Vzame se odobruje na znanje računski zaključek in bilanca «Me s tne hranilnice v Kranju*. Ker bomo o tem prihodnjič poročali obširneje, omenjajmo naj danes le toliko, da znaša skupni čisti dobiček za 1. 1902 K 39.712-29. Ql*de na ugoden uspeh se izreče ravnateljstvu in upravnemu odboru zahvala za trud in uspešno delovanje. — Prošnja T. Pavšlarja, da bi občina zamenjala del svoje parcele št. 980 z delom njemu lastne parcele št. 398 v Lajhu, se izroči stavbnemu odseku v svrho pogajanja s prosilcem. — Odbor pritrdi poročilu tržnega odseka o napravi ograjnih prostorov za hrvaške prešiče na živinskem trgu. — Izvršitvena odredba za pobiranje posebne naklade na porabo žganih opojnih tekočin za mestno občino Kranj se izroči v presojo finančnemu odseku, kateremu se še pritegnejo občinski odborniki J. Majdič, J. Kovač in A. Kuminer. Na to zaključi župan sejo.
Prvi izlet «Gorenjskega Sokola* se vrši v nedeljo, t. j. 29. t. m. peš v Podbrezje tja in nazaj. Brate, ki se nameravajo v uniformi udeležiti tega izleta, opozarjamo, da se radi discipline ne dovoljuje, vporabiti nazaj vožnjo z vlakom. Odhod točno ob 1uri popoldne. Zbirališče telovadnica.
Iz odborove seje »Gorenjskega Sokola* dne 23. t. m. Bratje Sokoli, i:er se je približal čas, ko slavnostno proslavimo 40 letnico našega najstarejšega društva «Ljubljanskega Sokola*, pozivljemo Vas, bratje, da pripomorete vsak po svojih močeh, da bode prvi slovenski vseslovenski sestanek kar najsijajnejše vspel. Da bode pa nastop našega društva ressokolski, da bode točen in discipliniran, in da ne bodemo kazali javnosti več, kakor imamo v resnici, se je zdelo odboru potrebno skleniti: 1.) Pozivljemo vse brate Sokole, da se v kar največjem številu udeležujejo priprav k temu izletu, 2.) da se mora vsak brat, ki želi nastopati v sokolskem kroju, redno udeleževati redovnih vaj, 3.) da se vsak brat, ki hoče nastopiti pri prostih vajah, jih tudi udeležuje in konečrio 4.) se pozivljejo vsi telovadci, ki bivajo v Kranju, da se od 30. t. m. redno udeležujejo telovadnih ur, v nasprotnem slučaju jim vaditeljski zbor ne sme dovoliti, da bi javno nastopali, kar se je sklenilo na željo rednih telovadcev. — Nadalje je odbor sklenil prirediti več peš-izletov brez telovadbe in s telovadbo, o katerih zgoraj navedeni sklepi istotako veljajo. — Odbor opozarja one brate Sokole, ki si nameravajo nabaviti novo sokolsko obleko, da naj se obrnejo direktno na odbor, ker se je sklepom zastopnikov vseh sokolskih društev dne 22. t. m. v Ljubljani sklenilo vpeljati uniformo druge barve in pa hlače z dokolenicami (gamašnami).
Vaditeljski zbor »Gorenjskega Sokola* naznanja, da se vrše skupne redovne vaje vsak četrtek od 9. ure
naprej, proste vaje pa vsak ponedeljek, sredo in petek od 6.-7,7. ure popoldne in pa od 9.—V, 10. ure zvečer. Sklepi odbora od 23. t. m. uveljavijo se torej z dnem 3 0. t. ni. z zgoraj navedenimi urami. Naj torej bratje te sklepe resno upoštevajo, ker je že skrajni čas, de se energično nastopi proti nerednosti.
O Koblarjevih pedagogiških sposobnostih ne dvomi pač nihče več, odkar smo v predzadnjem •Gorenjcu povedali, kako je kranjski tehant vabil v šoli otroke na »ringelšpil*, pardon, hoteli smo reči na veselico izobraževalnega društva, kako je agitiral v III. razredu deške šole zoper naš list in se slednjič prav nesramno zakadil v sina »Gorenjčevega* odgovornega urednika. Naše notice zbodle so še celo Koblarja samega, dasiravno ima sicer tršo kožo kakor najstarejši krokodil v blatnem Nilu. Bržčas se mu je začolo odpirati, da se v Kranju ne more postopali tako, kakor v Besnici, kjer oblastni Medvedkov Frence, kadar mu zmanjka argumentov, obrca ljudi v isti del života, kjer hrbet zgubi svoje pošteno ime. Zato se mu je zdelo potrebno na naša očitanja spisati za zadnji »Slovenski List» nekak zagovor, v katerem po svoje zavija in nekako opravičuje tiste smrdljive besede, katere je rabil v šoli napram ubogemu otroku in katere so menda izhajale naravnost iz farovške gnojnice. Izjavljamo, da je Koblar res rabil tiste nesramne, v predzadnjem »Gorenjcu* ponatisnene besede, ako je pa deček na vprašanje, če se sme ob nedeljah voziti gnoj, odgovoril (kakor trdi Koblar) z »ja», se nikakor ne čudimo, ker je gotovo videl že marsikako nedeljo, da so tehanlovi konji vozili gnoj morda še v — ekvipaži. Seveda se Koblar v »Slovenskem Listu* obregne tudi ob našega urednika. To je v zahvalo, ker mu »Gorenjec* skoro vsako soboto poje slavo in ga ob nedeljah brezplačno vozi po »Gorenjskem* in tudi drugod. Ce je pa kranjski tehant v tem smislu očital urednikovim, da še celo ob nedeljah vozijo gnoj, tedaj »Gorenjca* v tem slučaju smatral za nekak gnojni koš, mu nočemo oporekati.
Bralno društvo v Kranju priredi v nedeljo 5. aprila ob poldevetih zvečer dramatično predstavo »Revček Andrejček*, narodna igra s petjem v petih dejanjih. Igra se vrši na izdatno zvečanem odru v prostorih »Bralnega društva*. Vstopnina nečlanom 1 K, članom 60 vin. Dijaki plačajo 40 vin.
Občni zbor podružnice slovenskega planinskega društva za kranjski okraj se je vršil dne 20. t. m. V odbor so bili voljeni z vzklikom naslednji gg.: predsednikom Janko Majdič, odbornikom pa: dr. Vladimir Herle, Rudolf Kokalj, Dragotin Pohlin, Ferdinand Polak, Janko Sajovic in dr. Jos.Tominšek. Natančneje poročilo priobčimo prihodnjič.
Lep pomladanski dan smo imeli minulo nedeljo in praznik. Krasna dneva sta izvabila množico meščanov na prosto in vlaki državne železnice so bili prenapolnjeni. Sv. Jošt, Šmarno goro, sv. Katarino i. dr. je obiskalo vse polno izletnikov. Veliko jih je izletelo tudi v kamniško bistriško dolino, nekaj pa celo na Golico.
Z Bleda se nam poroča, da je napravilo dne 25. t. m. pet Blejcev izlet v Bohinjsko Bistrico. Nazaj gredoč je voznik blizu Bitenj tako nerodno vozil, da se je voz prevrnil in se je pri tem g. Ant. Wester, sin posestva Daneja iz Zagoric ponesrečil. Dobil je tako hud udarec na glavo, da je uro potem umrl. Pokojnik je vžival splošno spoštovanje: bil je načelnik tukajšnje c. kr. kmet. podružnice, podnačelnik gas. društva, odbornik posojilnice in bral. društva. A. Wester je bil šele 35 let star, še samec, po mišljenju pa narodno-napreden. Za gospodarstvo pri domači kmetiji, kakor tudi za napredno stranko je velika izguba, da smo izgubili tega čislanega moža. Lahka mu bodi torej žemljica !
Najden mrtvec. Dne 20. t. m. je našel posestnik Matej Tišler iz Sv. Katarine pri Tržiču na svoji njivi ležati mrtvo truplo. Kakor se da sklepati iz delavske knjižice, katero je imel najdenec pri sebi, je bil dotičnik zidarski pomočnik Janez Jenkerle, rojen 1. 1845 v Naklem. Najbrž ga je zadela kap.
Na Jesenicah snujejo novo podružnico slovenskega planinskega društva za kranjskogorski okraj. Pravila so se že predložila deželni vladi.
131
Gorelo je dne 20. t. m. v gozdu Zaboršt ha Križni gori blizu Stare Loke na posestvu Janeza Šnajdarja. Zgorel je en hektar gozda. Vrlo gasilno drušvo iz Stare Loke je prišlo gasit in omejilo ogenj, da se ni še naprej širil. Zažgal je 14 letni Franc Jugovic.
Nesreče. Kajžar Anton Neme iz Doba pri Kamniku je padel dne 21. t. m. na stopnicah v cerkvenem zvoniku čez ograjo, okrog šest metrov visoko, se vjel na taisto in se težko ranil. Prepeljali so ga v deželno bolnico. — Na Hrušici so se dne 4. in 11. t. m. pri zgradbi predora čez Karavanke ponesrečili delavci Jakob Pombeni, Kopo Stanič, Jakob Negerle in paznik Anton Waldner, ker so se vneli plini. — Dne 20. t. m. se je ponesrečil v gozdu posestnika J. Kunstelja v Podnartu 22 let stari delavec Janez Rovan iz Broda. Ko je sekal drevje, je padlo deblo nanj in ga na glavi težko ranilo. — Dne 21. t. m. je Jožef Ambrožič, 35 let star, oženjen, doma iz Gorij, izpodkopaval z očetom na polju hrast. Ker hrast takoj ni hotel pasti, sta ga podirala z vrvjo. Med tem mu je spodrinila noga in ker se ni mogel pravočasno umakniti, ga je hrast pri padcu zadel s tako silo na glavo ob sence, da je nezavesten obležal. Iz ušes in ust se mu je vlila kri. Umrl je še tisto noč.
C. kr. kmetijska družba je poslala sadno drevje za kranjsko podružnico g. Cirilu Pircu. P. n. podružnični člani naj prejko mogoče pošljejo po drevesca.
Križem sveta.
Razne vesti. Na Vrhniki se je v blaznosti ustrelil g. Bajželj, doma iz Stražišča pri Kranju. — Lakota je zavladala o okraju Vel. Varadina na Ogrskem. Država je poslala že 20.000 kron. — Grozno hudodelstvo se je zgodilo v Grivanu. Hčerki polkovnega poveljnika sta šli nekaj kupovat k nekemu Perzijcu. Ker se nista vrnili, šli so ju iskat ter ju našli umorjeni v zaboju. Oče je ustrelil na mestu Perzijca. — V Rimu je zabodel mon-signora Giacobinija njegov sluga. — Svojega sina je zabodel v Petranji neki kmet, ker mu je prodal košaro od voza. — Na Dunaju je streljal 25 letni komij E. Kleiner na 14 letno hčerko svoje gospodinje, ker se mu ni hotela udati. Morilec je na to skočil z drugega nadstropja ter nezavesten obležal. — Vlada je poslala dalmatinskemu namestništvu v olajšanje bede ondotnih prebivalcev znesek 550.00 kron.
Izseljevanje iz Bukovine. V nekaterih vaseh se ljudje čudovito v obilnem številu izseljujejo. Kmetje prodajajo svoja posestva za smešne cene in zapuščajo svoja domovja. Večina se poda v Kanado. Pred kratkim se je tja izselilo 25 družin (115 oseb). Neko vas je ostavila skoro polovica prebivalcev.
CXXXI. odborova seja »Slovenske Katice* v Ljubljani, se vrši v ponedeljek dne 30. marca 1903. 1. ob petih popoldne v društveni pisarni. Spored: 1.) Naznanila predsedništva. 2.) Potrditev zapisnika o CXXX. odborovi seji. 3.) Poročilo knjižnega odseka. 4.) Tajnikovo poročilo. 5.) Eventualia. V Ljubljani, dne 21. marca 1903. Predsednik: Fr. Leveč.
krojaškega pomočnika
za večje delo sprejmem takoj za stalno in z dobro plačo. 70-1_LOVRENC REBOLJ, krojač v Kranju.
Anton Bidovc
zidarski mojster v Kranju
se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v mestu in na deželi v izvršitev vsakovrstnih zidarskih, kakor tudi vseh v to stroko spada-_jočih del._ 69-i
Iiralia miza za jarjn"
se takoj proda.
Kje? pove upravništvo »Gorenjca*. 71—1
132
Zahtevajte »Gorenjca" mm m m V Vseh gostilnah in HaVarnahl
Odprto pismo4)
So »podu Janeza Barja, županu na Bohinjski leli in načelniku klerikalne posojilnice za blejski kot.
Odkar se sučete okoli gospodov po farovžih, se Vam na videz pozna, da ste se nekaj naučili. Marsikdo, kateri je bral Vaše odprto pismo na odbor naše posojilnice, oziroma na me v »Slovencu» št. 51, Vas bo imel za bolj učenega, kakor ste v resnici. Ali midva se že poznava delj časa, zato vem, da sta Vam matika in drevo bolj priročna, kakor v pismu tiste tuje besede, katerih gotovo ne razumete. Prepričan sem, da to pisrno ni zraslo na Vašem zelniku, ampak skozi Vaša usta govori g. župnik Mrak, t. j. Vaša desna roka in tajni svetovalec v županskih in posojilniških zadevah. Vem pa tudi, da Vi podpišete svoje ime na prazen papir, ako se tako zahteva od mračne ali oblačne strani.
Zelo zgovorni ste v odgovoru, ali ni se Vam posrečilo dokazati potrebe nove posojilnice. Ali je res potrebna posojilnica za občino Ribno, katera šteje okoli 1500 duš, s sedežem v tuji občini, o tem prepustiva sodbo pametnim in nepristranskim ljudem. Gotovo ni pripravno za Vas in za nekatere odbornike, da imate skoro eno uro daleč do sedeža posojilnice. No, pa saj odborovih sej nimate, posojilniške posle opravijo odborniki v naši občini, Vi daste le svoje ime. Ves promet obeh posojilnic bi lahko ena zmagovala in naša posojilnica je dajala posojila vsakemu brez ozira na njegovo politično mišljenje, le na varnost smo gledali. Ali ni res ? Ustanovitev nove posojilnice ni bila torej živa potreba. Vi pravite, da je lega občine Ribno edini vzrok, da ima Vaša posojilnica sedež na Bledu. Zakaj niste odkritosrčni in ne pripoznate naravnost, da ste jo ustanovili le zaradi
* Za v*«bino tega spisa je uredništvo odgovorno le v toliko, kolikor zahteva zakon.
jeze in zavisti do nas in da je rojstva Vaše posojilnice najbolj težko čakalo Vaše konsumno društvo, za katerega je bila nje ustanovitev res »živa potreba*.
Ker sem omenil konsumno društvo, naj še povem slučaj, ki kaže, da je Vaša pomoč, katero usiljujete kmetu, dostikrat dvomljive vrednosti. Dozdaj nezadolženemu posestniku Andreju Noč, ki vodi podružnico konsumnega društva na Mlinem, ste hoteli menda pomagati na noge na ta način, da se mu je imenovano društvo vsedlo s 7000 K na vrat, na posestvo v Zelečah, katero niti 6000 K vredno ni. Zdaj komaj diha in če mu bo morebiti kdaj sapo zmanjkalo, se ima zahvaliti le Vaši stranki. Ni čudno, če Vam zaradi tacega postopanja ne zaupajo vsi klerikalci, toliko bolj se mi branimo Vašega jerobstva.
Kar se tiče prepira o visokosti odstotkov, ste se Vi malo urezali, ne mi. Mi obrestujemo uloge po 4 Vs0/« (Vi tudi), in dajemo posojila na posestva po 5 (Vi po 5 %)• To znaša, kar mora pamet učiti, pri nas 1 °/#» pri Vas pa */»% dobička. Vidite, da nekoliko računati tudi mi znamo in da ima Vaša laž kratke noge.
Pravila Vaše posojilnice pa morajo biti res uzorna, da si jih ne upate strankam pokazati in izročiti. Kdor ima pošten namen, se ne boji javnosti. Da je vlada potrdila pravila nič ne dokazuje. Pri vsaki hranilnici naraščajo obresti in se v 30 letih več kot podvoje, pri Vas pa v tem času hranilna knjižica zapade in gre v peč, vendar pa —? To je v resnici nezaslišano in le pri tacih posojilnicah mogoče, katere imajo postranske in sebične namene.
Končno potrdim, da sem prejel Vašo zahvalo za prejete — knofe, t. j. za 70 K, katere je naša posojilnica darovala pogorelcem v Ribnem. To je prav lepa zahvala na katoliški podlagi od Vas kot župana pogorelcev. Treba jo je shraniti za ogledalo, da se pri priliki zopet v roko vzame, kajti čez sedem let lahko prav pride.
Z Bogom! Pozdravlja Vas Vaš tovariš
Jakob Peternel,
župan in načelnik posojilnice. Na Bledu, 25. marca 1903.
'v-:-;.';.';.X
mm
Trgovina z železnino „MERKUR"
PETE! MAJDIČ
"v O © 1 j tj. , Graška cesta. štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grabijo in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. PS^" Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo- ~~m
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
mm
fiHM
CD
3-
CD
o
O
o<
03
< IM
t*
i
95
o
CD
IM<
O CD
133
Gospodarske stvari.
VII. vinski semenj v Gradcu. Mestna občina Gradec priredi od 2. do 5. aprila t. 1. v mestnih prostorih, Kepplerstrasse št. 114, vinski semenj. Na ta vinski semenj, ki je združen s pokušnjo vin, se zlasti oni opozarjajo, ki kupujejo štajarska vina, kakor vinski trgovci in gostilničarji, ker bodo tukaj razpostavljena mlajša in starejša štajarska vina lastnega pridelka v sodih in steklenicah, dalje oprave in stroji za vinarstvo. Natančnejši semenjski red je v pisarni trgovinske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Dobavni razpis. G. kr. trgovinsko ministrstvo je naznanilo trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo dne 8. aprila t. 1. pri okrožni finančni prefekturi v Zofiji vršila ponudbena razprava za dobavo lesnega materijala (hrast, lipa i. dr.), ki se potrebuje za državne železnice. Približna vrednost dobave znaša 47.154 frankov, kavcija pa 2357 frankov. Natančneji dobavni pogoji i. t. d. so pri navedeni finančni oblasti in pri materijalnem oddelku železniškega ravnateljstva v Zofiji na vpogled.
Listnica uredništva.
Dopis z Dovjega: »Naše zamotane občinske razmere« priobčimo prihodnjič, ker nam je za to številko prepozno došel.
Loterijska srečka dne 21. marca 1.1.
Trst: 36      71      32     28 60
Tedenski sejem ▼ Kranju dne 23. t. m.
Prignalo se je 188 glav goveje živine, 6 telet, 3 prašičev, 1 ovac, — kozlov, — buš, — konj. — 50 kg: pšenice K 7-50, prosa K 8-—, ovsa K 6'—, rži K 6*50, ajde K 8-—, ječmena K 7*50, krompirja K 2*40, deteljno seme K 62—65._
F. Korošin
Predtrg pri Radovljici
trgovinaz mešanim blagom
(Pri Matuhu)
priporoča svojo zalogo s Špecerijskim in galanterijskim blagom, posebno pa svojo polenovko (Stockfisch), namočeno po samostanskem sistemu. Nadalje priporoča vsem kmetovalcem pravo Mihael Barthelnovo klajno apno za živino. — Šipe in porcelan preskrbim vsakemu po najnižji ceni. Dalje imam v zalogi pravo hrvatsko slivovko v treh vrstah, barve, čopiči vseh vrst moko in otrobe. 64—1
Styria-kolo
dobro ohranjeno, se po znižani ceni proda.
Kje? pove upravništvo .Gorenjca*.
60-2
Vsi kmetovalci
se lahko prepričajo, da je najboljše sredstvo konj«, krave, telice, vole, prašiče, ovce i. t. d.
obdržati zdrave,inočn«, ješče in debela če ue jim pri-mešuje h krmi
živinski prašek
iz lekarne Pioooli ,pri Angelju4, Ivjubljanft
Dunajska cesta.
En zavoj 1jt kilogr. »trne 50 vin., 10 zavojev 4 krone. — Zunanja naročila po povzetju. Spoštovani gospod Piccoli, lekar v Ljubljani. Po večletni uporabi pri svojej živini in po velikem povpraševanju od svojih znancev in družili po Vašem živinskem praha; prišel sem do prepričanja, da je vaš živinski prah izboruo zdravilo, katero bi se ne smelo v nobenem hlevu pogrešati.
Z odličnim spoštovanjem        And. Kocjančit. Podgora pri Gorici, 18./VI. 1902. II. 162—26
„tt pake"
32—T
neprekosljivi papir za svalčice najboljše cevke za svalčice (cigarete)
dobivajo se pri gg. Janku Kocmutu v Kranju in Otonu Homannu v Radovljici.
134
Vsakovrstne
kletke za ptiče
se izdelujejo po naročilih in označeni velikosti trpežno dobro in po nizki ceni.
Kje V pove upravništvo »Gorenjca«. 61—1
Otroški vozički
4-50 gld.
se dobivajo po sledečih cenah: 4-40, 550, 6*50, 750, 8—, 9—, 10-14-—, 16-—, 18'—, 20-— gld.
63
Razglas.
P 1/3 48
V kuratelni stvari zapravljivca Jakoba Killerja iz Kranja se je dosedanji kuratorg. Franc Krenner na svojo prošnjo od tega posla odstavil, nov kurator pa postavil g. Rudolf Kokalj v Kranju.
C. kr. okrajno sodišče v Kranju, odd. II.
dne 21. sušca 1903. L. S. Pogačnik m. p.
51. JolsKim Vodstvom
na Gorenjskem se udano priporočam za cenjena naročila
šolskih tiskovin.
Z odličnim spoštovanjem
It. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju.
12'
89-8
Galanterijsko blago na drobno in na debelo.
ALBIN RANT v Kranju
pod mestom.
«   Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernove ulice 9
Velika zaloga zgotovljenih oblek
za gospode, dečke in otroke
konfekcije za dame.
Solidne blago po čudovito nizkih cenah -mm?
Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto.     58—2
t-Zaloga: uomače (štajerske) detelje, francoske lucerne, bele detelje, i rdeče detelje, rumene detelje, švedske detelje, rožičkaste detelje.
■
> pravega dovskega mavca (gipsa) sebno izborno gnojilo za deteljo.
JSfcO-  ( i
[ kemičnega preiskoval- * *   nega zavoda v Ljub-
Deteljna semena so na nalašč za to nabavljenem stroju najskrbneje prečiščena in glede Žide prostosti (čisto seme brez predenice ali žide) od kmetijsko
IVAN MAJDIČ
trgovina žita in deželnih pridelkov v Kranju
priporoča svojo veliko zalogo najraznovrstnejših
poljsKih in Vrtnin setnenoV
kakor [tudi glavno zalogo priznano najboljšega
po-
i
Ijani pregledana.
Francoske lucerne, priznano najbolj uspevajočo vrsto sem dobil v večji množini dircHtao s (Francoskega.
Istotam dobiva se tudi najboljši Roman-Portland-cement.
in
50-3
Ob času pa se nakupuje po najvišjih cenah:
' Razno žito, VsaK« Vrst« ilžol, laneno seme, daljno sem«, stihe jedilne gobe, smreKoVi in borovi Storži, Krompir in razni drngi deželni pridelHi.
Zaloga: najraznovrstnejših travnih semen (nad 30 vrst raznih trav), raznih najboljših vrst t velikanske krmske pese, prave bovške zgodne repice, raznega semenskega žita, kakor: jare rži, jarega ječmena, zgodnjega ovsa, čiste grašice (grahore), pravega ribniškega fižola, , belega dolenjskega prosa, semenskega krompirja i. dr. semen. *
- Za napravo travnikov priporočam že pripravljene zmesi (mešanice)
travnih in deteljnih semen, tako za mokra kakor za suha tla.
M
»O
cedilnike j banic
&<x hoditi, hahot tudi ^ipe, vaj&e in
diuyc ytinaote- iz>de>t$w v   ooen  ,6atua4) trpežne in cen« psipotoca pt-va in največja
peci j in yivnastitfi iz>d&t$iov
75-45
R. LANG, Ljubljana (Kollzej)
tovarna za modrooe na peraaa in pobteljno opravo, »adofc-a pohištva,
priporoSa vlaki vrat«
modrocev. posteljne uloge, zrcal, pode., otročjih vozičkov, nasfonlatev, počivalnikov (sofa, kanape, divai) -ii sobno opravo 60—49
po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami pallje laatonj in poStnine proato.
Razpošiljanje toč-no.
G. Tonnies
Ljubljana 76_44
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna
priporoča kot posebnost vse vrste
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, benoin-motore in parostroje.
■T
ca' o
Priznano najboljše
oljnate barve
smlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. 82—43
Uustrovani ceniki so brezplačno na razpolago.
no o
o* a
149-28 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18
TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV
MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko
spadajočih predmetov, ki se izvršujejo
natančno po naročilu.
Znanja naročila ae ii-totoo in po najnižjih
renaJbu
SNiki h razpošiljajo zastonj in
C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnit, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov
R. A. SMEKAL
v Cectiu pri Prostjevu in Sinicbow-Pragi. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulioa 9
priporoča 15—10
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brisgalnice vsake vrste, s patentom proti pjpjUHaj in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brisgalniee, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gMtlno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-srisgalnice. — Roba solidna elegantna in eeno. Plačila po dogovoru.
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
136
hiša
v prav dobrem stanu, v kateri je gostilna, je naprodaj. Zraven je nekoliko vrta in kajža za gostače. Cena je primerna po dogovoru. Kupci naj se oglase pri lastnici Mariji Pogačar
Mošnje štev. 4, pošta Radovljica.
65—1
Franc Omersa
5i-3 v Kranju
prodaja dobro in po ceni špecerijsko blago, deželne pridelke, železo, izdelke iz železa in kovin, razno orodje za kmetijstvo, rokodelstvo in hišno opravo. — Karbolineum, firnež, lake, oljnate in suhe barve, najfineje mazilo za kola, stroje in usnje, Roman- in Portland-cement, okove, tra-▼erze, šine za stavbe i. t. d. Semena, trave, domače detelje, najfinejše lucerne i. t. d.
Stavbinska kleparska dela
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih sireh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi.
Ustiiovljeno 1861.
L M. ECKER
Ustanovljeno 1861,
LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza t obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stra niM in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 118—35
Nad 500 različnih vzorcev
Pri nakupu blaga za
Moške obleke
se dobro priporoča
B. IIILIJC
v
v Ljubljani, Spitalske ulice štev. 5
ki ima v zalogi vedno najnovejše blago.
O resnično nizkih cenah se vsakdo lahko prepriča. 74-46__
Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto
1 ali 2 solidna gospoda
se sprejmeta na hrano in stanovanje pod najugodnejšimi pogoji.
Kje, se izve v upravništvu «Gorenjca». 55—3
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo vseh vrst
prstanov, uhanov, brošk, verižic i. t, d., kakor tudi žepnih in stenskih ur, ki so po vsem
svetu znane kot najboljše.
Za obilen obisk se priporoča
73-4i     H. SUTTNER urar v Kranju.
Ceniki zastonj in franko.
Izšel je ravnokar najnovejši cenik.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
97-39
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
T>rešernovepve J pppvppoezije
v novi popolni izdaji z življenjepisom, literarno-zgoaovinskimi črticami in estetično oceno. — l/redil jrfnton jfškerc. — Elsevir-izdaja (rudeče usnje 5 $lato obrezo 3 X, 96-40    po pošti 3 JC 20 h.
založništvo
t. Schwentner
v Sjubljani.
Ljubljanska KREDITNA BANKA
Polnovplačani akcijski kapital k: 1,000.000
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij,
srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
v Ljubljani
Spitalske ulice št. 2.
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje
vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila.
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija). ll-H
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
JJU
Jtaprodaj je
ročni točilni voz
(Handausschankwagen) za izdelovalce soda-vode po najnižji ceni pri
Gustav Fischerju
Ljubljana. 67—i
m %á (ontiitental
68-1
Najboljša garantirano pristna
južna vina
Portwein, Sherrv. Madeira, Maršala, Malaga i. t. d.
se dobivajo
v Kranju in v Žkofji Loki pri Franou Dolencu.
JOSIP WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, Štedilnike itd. 81—44
Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken).
137
Otvoritev vinske trgovine
na debelo in na drobno v zaprtih posodah. Cena je na drobno po 28 kr. liter. V zalogi imam Črno, rudeče in belo istrijansko vino raznih vrst po najnižji ceni. Ob nedeljah in praznikih do 2. ure popoldne, v Kranju, Savsko predmestje št. 17.
Marko Bratovič, 66~i_Blai Rados.
1 gld., brez kože 95 kr., brez kosti 1*10 gld., plečeta iz kosti 90 kr, suho meso, slanina 80 kr., glavina 45 kr., preSičevi 'jeziki 1 gld.. ogrske salame 180 gld., navadne 80 kr, boljše 1 — gld., iz šunkna r80gl. kilo, klobase po 10 kr. proti povzetju pošilja Jan. Ev. Sirot Kranj. — Priporoma se 'udi za obilni obisk gostilne ,pri Kroni*.
Učenca
$prcjrr)c r}cr>rik Juttrjtfj tirar O r^rarjju.
177-80
Mestna hranilnica
v Kranju obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
5—6      katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog K 3,008.276-97. Stanje hipotečnih posojil K 1,906.939'98.
O IO IO IO
62-2
Trgovina z železttino in Špecerijski« blago«
„MEftWft" ?eter Jffajdii v Kranju.
>
C9
Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalještedilna ognjišča, nagrobne križe, vodne žage, pile, kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, katranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, karbolinej, trsje za obijanje stropov, vlite kotle,
Roman- in Portland-cement, traverze, stare železniške šine
šine za kolesa, podvozi in drugo železo, sesalke za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago.
N
N
2—13
i Kramp
registroVana zadruga z omejeno zaVezo
je pričelo poslovati dne I. janlivarja 1903 v Kranju na glavnem trgu v hiši g. K. Floriana it. 194.
Uraduje se vsak dan ob delavnikih od 9. do 12. ure dopoludne, ob ponedeljkih in smajnih dneh pa tudi popoludne od 2. do 4. ure. Hranilne vloge se obrestujejo po
Er 4Vi %
brez vsakega odbitka ter plačuje „Kreditno društvo" rentni davek za vlagatelje iz svojega.
Obresti se računajo od 1. oziroma 15. vsakega meseca po dnevu vložitve do 1. oziroma 15. pred dnevom vzdignenja. Nevzdignene obresti se prištevajo koncem leta kapitalu.
Posojila se dovoljujejo na osobni kredit, zastave in tudi na hipoteke proti primerni obrestni meri.
V upravnem svetu so:
Franc Kreimer, podpredsednik. Janko Majdič, predsednik.
Rudolf Kokalj, pisarniški ravnatelj. Karol Jäger. Josip Kovač.
Nadzorstvo:
Vinko Majdič. Peter Mayr.
Dr. Valentin Stempihar. Ciril Piro. Ivan Rakove.
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan prainik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, a četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na nnročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo po&ujati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi i; novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalaga konsorcij «Gorenjca*.
Odgovorni urednik Gašper Ericn.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.