Fr. Š.
Mlinarica
(Belokranjska)
Ob temnem potoku Obrhu, v senci visokih topolov je imel majhen miin tihi in mirnd mlinar Martin. V mlinu so ropotali trije kamni in drobili žitna zrna v prijetno dišeoo, sladko moko. Ropot v mlinu so povečavale zlasti štiri stope, ki so luščile sivo proso v rumenkasto kašo.
Mlinar Martin je zelo dobro opravljal svoj posel ter mlel v splošno za-dovoljnost vseh gospodinj.
Ker v času suše ni imel dovolj vode, je moral z mletvijo prenehati in nabirati vodo. Ob takih prilikah se je tej ali oni gospodinji nekoliko zameril,
108
6e, aj|.i bilo zmleto ob pravem času. To zamero pa je Martin potolažil pozneje z dobro mero, to je polnim mehom moke, in zopet je bdlo vse v redu.
Ob deževnem vremenu pa je bilo dovolj vode in takrat je imel Martin poln mlin vreč, zlasti če na Kolpi zaradi povodnji niso mogli mleti. Ob takih prilikah. navadno sam ni zmogel dela, zato mu je pomagala njegova zgovorna mati Bara.
Kdor je nujno rabil mako, je rad kar počakal v mlinu, prosil in pri-ganjal, da je bilo čimprej žito zmleto.
Mlinarica Bara pa ni mogla gledati človeka brez dela. Ženske je na-potila na vrt plet ali v kuhinjo krompir lupit ali perilo krpat, moške je pa prisilila drva sekat. Za vsakega je dobila opravilo.
Deževnega jesenskega dne je prinesel žito v mlin krepak fant, Bregarjev Janez, in prosil, da bi mu takoj zmleli, ker mati moko nujno rabi. Pristavil je, da bo kar počakal.
Mlinarica Bara mu je rekla: »Janez — tantol te odnesel — imela je na-vado to besedo pogosto staviti v govor — mi boš pa ta čas drv nasekal.«
Janeza ni bilo volja sekati drv in dati merico žita za mletje, zato se je izgovoril:
»Teta,nimam časa sekati, ker moram. iti v Metliko h kovaču.«
»O, tantol te odnesel,« reče mlinamca, »če greš v Metliko, mi boš prinesel pa kdfelce (rogljičke).« Iste je namreč zelo rada jedla.
In Janez je — hočeš, nočeš — moral iti v Metliko po rogljičke.