Novice Občina 78.indd 1 24.03.2023 10:57:58 uredništvo Spoštovane bralke in bralci Novic! Investicije v prejšnjem perspektivnem obdobju so bolj ali manj zaključene. Veliko pa je načrtov V prvih dneh pomladi smo dodobra zakora- za v prihodnjem finančno investicijskem ciklu. kali v pomlad, letni čas, ki na nek način pre- Kateri so ti načrti, si boste lahko več prebrali v budi nas in seveda naravo. Vreme je večino- nadaljevanju, saj so številni članki prav na to ma kot nalašč za pospravljanje okolice, rez temo in so jih pripravili zaposleni na občinski sadnega drevja in kakšen rekreacijski tek. upravi. Imamo tudi novi občinski svet, ki nam ga je prineslo lansko volilno leto. Želimo jim seveda konstruktivno in produktivno delovanje. V prejšnji številki Novic ste lahko prebirali o investicijah in dogodkih v lanskem letu. Sicer pa upamo in si seveda tudi želimo, da ste naši občani, naši bralci zdravi in da ste se tako Pestremu dogajanju lani pa sledi pestro tudi le- kot mi, razveselili ponovnih druženj brez ometošnje leto, tako z investicijskega vidika Občine jitev. Opaža se, da trend obiska na dogodkih Sveti Andraž v Slovenskih goricah, kot tudi z vi- rahlo raste, kar je seveda pohvalno za vse, ki dika dogodkov v organizaciji društev. Izpostaviti podpirate organizatorje. V prihajajočih mesemoramo prav gotovo kolesarsko pot, ki bo kmalu cih nas čaka veliko druženj, eno večjih bo prav popolnoma zaživela in dala veliko veselja vsem gotovo tradicionalni Sandijev memorial v mekolesarjem, pa nenazadnje tudi sprehajalcem, secu juniju. Vabljeni tudi na ponovno uprisaj bo prav po tej poti zagotovo bolj prijetno, zoritev komedije (Ne)popolna večerja na velipredvsem pa varno. Tako turistični ponudniki, konočni ponedeljek, ki bo tokrat dobrodelno kot tudi občinska uprava, si seveda prizadeva- obarvana. Več seveda v napovedniku dogodkov. mo pripeljati turiste v naše kraje, saj tako na nek način vzpodbujamo tudi lokalno gospodarstvo. Ta proces je dolgotrajen in počasen, a iz leta v Vsem občankam in občanom Občine Sveleto so učinki večji. Vsaka ideja o investiciji v ti Andraž v Slovenskih goricah voščiturizem bodo prav gotovo zelo veseli na občin- mo vesele in blagoslovljene velikonočne ski upravi, vsaka ideja za promocijo, animacijo, praznike, naj bodo mirni, predvsem pa preupravljanje in delovanje turističnih produktov živeti v krogu tistih, ki vam največ pomenijo. pa pride prav Turistično informacijskemu centru Vitomarci v prostorih poštne poslovalnice. Veliko užitkov ob branju lokalnega časopisa. Kristijan Majer, glavni urednik Novice št. 79 bodo predvidoma izšle v mesecu juniju 2023. Rok za oddajo prispevkov (člankov, fotografij...) bo v sredini junija 2023. Prispevke posredujte na elektronski naslov: novice@sv-andraz.si ali na prenosljivem mediju občinski upravi. Uredniški odbor Kolofon Uredništvo si pridržuje pravico do spremembe naslovov in krajšanja člankov. Za morebitne napake se opravičujemo. Izdajatelj: Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah; Članke pregledala: Mateja Predikaka Toš; Za izdajo odgovorna: Darja Vudler Berlak; Odgovorni urednik: Kristijan Majer; Uredniški odbor: Mateja Predikaka Toš, Nina Druzovič, Nina Žvarc in Laura Toš; Računalniška obdelava: Turistično društvo Vitomarci; Naklada: 400 izvodov; Tisk: Artio print in storitve, Rok Cafuta s.p. Glasilo Novice občine Sv. Andraž v Slov. goricah je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 376. 2 Novice Občina 78.indd 2 Novice občine Sv. Andraž 24.03.2023 10:57:59 uredništvo Županjin uvodnik nadgrajevala znanje in spoznala številne evropske politike ter uspešne posameznike iz različnih področij. Naslednja akademija bo junija potekala v Valenciji, prijave so žal že zaprte, bo pa že jeseni priložnost za prijavo na zimsko akademijo. Med V mesecu marcu smo praznovale ženske in vsi prijavljenimi kandidatkami 50-članska komisibi si želeli, da smo praznovale zgodovino, žal ja izbere 29 sodelujočih - po eno kandidatko iz pa danes še vedno govorimo o ključnem vpra- vsake evropske države, eno iz Ukrajine in eno iz šanju, ki že predolgo pesti našo družbo – o pra- držav zahodnega Balkana – katerim nudijo povicah ter neodvisnosti in enakopravnosti žensk. polnoma brezplačno akademijo, ki jo financira podjetje Huawei. Stoletja so bile ženske potisnjene na stranski tir, njihovi glasovi so bili utišani in njihove pravice Takšna izkušnja ti zagotovo spremeni pogled na teptane. Vsi upamo in moralo bi biti tako, da se marsikaj, ustvariš veliko novih povezav, poznannahajamo v dobi sprememb, obdobju napredka stev, razmišljati začneš izven okvirjev, pridobljein da se o teh stvareh več ne bi pogovarjali in bi no znanje pa ti odpira nove ideje, ki mi bodo zale praznovali zgodovino in napredek. In če lahko gotovo prišle prav tudi v našem lokalnem okolju. rečemo, da smo pri nas že zelo daleč k enakopravnosti, pa žal povsod ni tako. Če samo pogledamo V Španiji smo bile zares pisana druščina. Najstaprimer afganistanskih žensk, ki se jim je status rejša ženska je bila stara nekaj čez petdeset, najod leta 2021, ko so državo ponovno prevzeli Tali- mlajša pa zgolj devetnajst letna dijakinja. V teh bani poslabšal in dodatno ogrozil pravice. Poroča parih dneh smo se zelo povezale in ostale v stiku se o nasilju na podlagi spola, omejitvami gibanja tudi po končanem izobraževanju. in dela ter omejenem dostopu do izobraževanja. Akademija za ženske voditeljice v digitalni dobi Zato moramo misliti tudi na takšne primere in in akademija za inovacije na podeželju, so zasnoširiti glas, boriti se moramo proti diskriminaciji vane na način, da prepoznajo in podpirajo ogrona podlagi spola in zagotoviti, da je vsaka ženska men potencial ženskih talentov ter opolnomočijo obravnavana dostojanstveno in spoštljivo. ženske za vodenje v novi dobi tehnološke revoV veliko državah so ženske na srečo danes našle lucije. svoj glas in se zavzemajo za svoje pravice, zato Izjemni predavatelji so nam skozi delavnice, je čas, da jih vsi podpremo, predvsem moški. predavanja, okrogle mize predstavili ogromno Vsaka ženska si zasluži pravico odločati o svo- dobrih zgodb in primerov dobrih praks. Spoznali jem telesu. Nihče, ne vlada ali kdo drug, nima smo izjemne ženske, ki so z izvirnimi idejami in pravice nadzorovati ženskih odločitev. Ženske trdim delom dosegle velike uspehe. Bila sem že si zaslužijo svobodo, da uresničujejo svoje stras- na marsikaterem predavanju, seminarju, ampak ti, gradijo svoje sanje, se svobodno izražajo ta akademija je drug nivo. Dobiš navdih za marbrez strahu pred obsojanjem ali preganjanjem. sikaj in resnično vidiš, da je samo nebo meja. Gre za zelo za intenziven program, daleč od počitnic. Čas je, da vsi vstanemo in se borimo za pravice V enem tednu se izvede ogromno vsebine, prežensk. Zagotoviti moramo, da imajo ženske enak davanj in delavnic, od jutra do večera, toliko, kot dostop do izobraževanja, zdravstvene oskrbe se morda naučiš na fakulteti v celem semestru. in zaposlitvenih možnosti in to po vsem svetu. Zares intenzivno, ampak za to si tam, da v tem kratkem času vsrkaš čim več znanja. Tudi podjetje Huawei si skozi evropsko agendo, ki želi, da se do leta 2025 odpravi neena- V Španiji sem tekom akademije imela priložnost kopravnost spolov, prizadeva za opolnomočenje spoznati nekdanjega španskega premiera, župažensk. Sama sem se lani jeseni udeležila aka- na Candelede, vasi kjer smo bivale, več evropdemije za inovacije na podeželju v Španiji, ki skih poslancev in uspešnih podjetnikov. Vsi se jo prireja prav podjetje Huawei. European Le- kot podpora ali predavatelji udeležijo dogodka adership Academy prireja akademije večkrat brezplačno, delajo s strastjo in v želji pomagati letno in njihov namen je navdihniti in opolno- številnim ženskam k pridobivanju novega znanja močiti ženske, jim nuditi podporo ter jih izo- in uresničitvi potencialov. braziti v bodoče vodje. Za uspešno zgodbo na področju digitalizacije za pokritost občine z optičnimi vlakni sem prejela tudi nagrado in letos februarja odšla še nekaj dni v Bruselj. Tam sem skupaj s še štirimi drugimi nagrajenkami SAMO NEBO JE MEJA April 2023 Novice Občina 78.indd 3 3 24.03.2023 10:57:59 uredništvo Kot rečeno sem februarja odpotovala s štirimi nagrajenkami še v Bruselj. Z mano so bile Grkinja Anastazija, ki prihaja iz velike, 50 hektarske kmetije, ki ima izzive, saj je delavci na kmetiji ne jemljejo resno, ker je mlada ženska in zato večino dela opravi sama z očetom, danska okoljevarstvenica Sophie, ki na Škotskem študira okoljevarstvo in politologijo in se zelo zavzema zato, kakšen svet bomo pustili zanamcem in portugalka Telma inženirka, ki v okviru magisterija razvija aplikacijo za odkrivanje pesticidov. Tudi v Bruslju smo se srečali s številnimi evropskimi poslanci, ki so me presenetili s svojo motiviranostjo, delavnostjo in pripravljenostjo poslušati ter pomagati. Prav tako smo se družile s številnimi članicami Kluba alumnov – kandidatk, ki so se udeležile katere od preteklih šol in so danes zaposlene v Bruslju, tudi zaradi vseh poznanstev, ki so jih stkale na akademiji. Glede na vse izkušnje, bi si zelo želela kaj takšnega organizirati tudi v domačem okolju. Zato drage moje ostanite pozorne, zagotovo vam sporočim, ko se bo akademija v takšni ali drugačni obliki izvedla tudi pri nas. Kaj novega pa se je zgodilo v naši občini pa lahko preberete skozi prispevke v tokratni številki novic. Prijetne velikonočne praznike vam želim. Darja Vudler Berlak, županja 4 Novice Občina 78.indd 4 Novice občine Sv. Andraž 24.03.2023 10:58:05 občinska uprava Poročilo o sejah od novembra 2022 do konca marca 2023 Občinski svet, kot najvišji organ odločanja v okviru pravic in dolžnosti Občine, je v času od novembra 2022 do konca marca 2023 odločal na treh sejah: eni konstitutivni in še dveh rednih. 1. 26. novembra 2022; 1. konstitutivna, 1. redna seja; prisotnih 7 članov Občinskega sveta. Na seji sprejeto: 1. Podano je bilo poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev v Občinski svet in volitev župana. 2. Imenovana je bila Komisija za potrditev mandatov članov Občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana (mandatna komisija). 3. Mandatna komisija je podala poročilo in potrdila mandate članov Občinskega sveta. 4. Mandatna komisija je podala poročilo in ugotovila izvolitev županje. 5. Sledila je slovesna prisega županje in nagovor. 6. Imenovana je bila Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. 2. 21. decembra 2022; 2. redna seja; prisotnih 7 članov Občinskega sveta. Na seji sprejeto: 1. Odlok o spremembah Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. 2. Proračun Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah za leto 2023. 3. Potrjen je bil Letni program kulture za leto 2023. 4. Potrjen je bil Letni program športa za leto 2023. 5. Sprejet je bil sklep o izhodiščni vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2023. 6. Podano je bilo soglasje k ceni storitve za pomoč družini na domu. v Slovenskih goricah. 8. Sledilo je imenovanje člana v svet zavoda OŠ Cerkvenjak – Vitomarci. 9. Potrjen je bil Sklep o imenovanju odgovornega urednika in uredniškega odbora javnega glasila Novice Občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah. 10. Imenovani so bili člani vaških odborov v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah. 8. Sledilo je imenovanje člana v svet zavoda OŠ Cerkvenjak – Vitomarci. 9. Potrjen je bil Sklep o imenovanju odgovornega urednika in uredniškega odbora javnega glasila Novice Občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah. 10. Imenovani so bili člani vaških odborov v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah. 3. 22. februarja 2023; 3. redna seja; prisotnih 7 članov Občinskega sveta. Na seji sprejeto: 1. Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Sv. Andraž v Slov. goricah za leto 2023. 2. Elaborat za ravnanje s komunalnimi odpadki na območju Občine Sv. Andraž v Slov. goricah odpadki 2023. 3. Sledil je sprejem Elaborata o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja oskrbe s pitno vodo na območju Občine Sv. Andraž v Slov. goricah 2023. 4. Potrjeno je bilo uradno prečiščeno besedilo Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, UPB-1. 5. Sprejet je bil Odlok spremembah Odloka o sofinanciranju izvajalcev letnega programa športa v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah. 6. Imenovani so bili člani Nadzornega odbora Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Petra Breznik, Svetovalka za družbene dejavnosti 7. Imenovani so bili člani odborov in komisij Občinskega sveta Občine Sveti Andraž April 2023 Novice Občina 78.indd 5 5 24.03.2023 10:58:05 občinska uprava Poročilo o prijavah na javne razpise 2023 Od 1.2.2023 do 28.2.2023 so bili na spletni strani Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah objavljeni so bili trije javni razpisi, na katere je prispelo skupno 14 vlog, vseh 14 vlog je bilo pravočasnih. Ena vloga je bila iz drugih občin. JAVNI RAZPIS za dodelitev sredstev za javne prireditve in akcije, ki pospešujejo razvoj in promocijo Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah v letu 2023: prispelo pet pravočasnih vlog in 0 prepoznih. Razpisno dokumentacija najdete na naslovni strani Občine Sv. Andraž v Slov. goricah pod zavihkom “aktualni razpisi in javna naročila”. Za vsa dodatna pojasnila in vprašanja pa se v času uradnih ur lahko obrnete na občinsko upravo osebno ali po telefonu 02/757-95-30. Gordana Šori Skupni javni vpis novincev v javni vzgojnovarstveni zavod Vrtec Cerkvenjak in Vitomarci za šolsko leto 2023/2024 JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov organizacij in društev v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah za leto 2023: prispelo osem pra- Vpis otrok v vrtec bo potekal od 1. do 30. aprila vočasnih vlog in 0 prepoznih. Od teh je eva vloga 2023. Vloge za vpis so na voljo v tajništvu šole iz drugih občin. Cerkvenjak, v obeh enotah vrtca Cerkvenjak in Vitomarci, ter na spletni strani: JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov društev na področju kulturne dejavnosti v Občini http://www.o-cerkvenjak.mb.edus.si/vrtec-viSveti Andraž v Slovenskih goricah za leto 2023: tomarci/. prispela ena pravočasna vloga in 0 prepoznih. 1.3.2023 je bil objavljen še JAVNI RAZPIS za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah za leto 2023, za katerega je bila možna oddaja vlog do 31.3.2023, do 12 ure. Petra Breznik, Svetovalka za družbene dejavnosti Sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav Za VRTEC VITOMARCI PA NA POVEZAVI: http://www.o-cerkvenjak.mb.edus.si/files/2021/01/Nova-vloga-za-vpis-v-vrtec-VITOMARCI.docx Ponovni vpis ni potreben za otroke, ki so se že vpisali med letom. Starši lahko vpišete otroke v vrtec v starosti do 11 mesecev od vstopa v šolo. Izpolnjene vloge lahko v času od 1.4.2023 do 30.4.2023 oddate v tajništvu OŠ Cerkvenjak-Vitomarchi v obeh enotah vrtcev ali po pošti. Po tem datumu bodo upoštevali naknadno prispele vloge le do zapolnitve prostih mest. Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah že od leta 2016 sofinancira izgradnjo malih komunal- Za vse ostale informacije so vam na voljo na tel. nih čistilnih naprav na območju občine. Nič dru- štev.: 729 58 43 (svetovalna delavka Jasna Ligače ne bo letos, saj je na spletni strani občine od povž). sredine marca že objavljen Javni razpis o dodePetra Breznik, litvi nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo Svetovalka za družbene dejavnosti malih komunalnih čistilnih naprav v letu 2023. Na voljo je 12.000,00 EUR, ki se bodo podeljevale na podlagi vlog v treh razpisanih rokih oz. do porabe sredstev. Vloge je potrebno oddati do 12. ure in sicer: - za 1. odpiranje: 21. 4. 2023 - za 2. odpiranje: 23. 6. 2023 ter - za 3. odpiranje: 20. 10. 2023 (v kolikor bodo sredstva še na voljo). 6 Novice Občina 78.indd 6 Novice občine Sv. Andraž 24.03.2023 10:58:06 občinska uprava Pust 2023 – Pregnali smo zimo Po dveh letih zatišja in miru, smo letošnji pustni čas še kako vsi komaj čakali. Imate kaj za pusta hrusta? Vsekakor največkrat izgovorjeno vprašanje preteklega meseca. Februar je minil v znamenju pustnega rajanja in odganjanja zime. Veselja, neumnosti, zabave, smeha in seveda krofov, skratka, vsega, kar nam pustni čas ponuja, smo se letos naužili v največji možni meri. Ne le otroci, tudi odrasli smo se z veseljem prelevili v svoje najljubše junake in domišljijske podobe. Razgled iz pisarne V torek, 21.2.2023, zadnji dan pustnega rajanja so otroci iz vrtca in OŠ Vitomarci po vasi priredili pravo majhno otroško povorko in se sprehodili od šole do cerkve Sv. Andraža. Poplava pisanih, izvirnih mask, karnevalskega vzdušja in otroškega veselja je odmevala po celotni vasi. Pred občinsko stavbo so jih pričakali in pogostili, s pisanimi bombončki in ledenim čajem, delavci občinske uprave z županjo Darjo Vudler Berlak na čelu, našemljeni v polže. Otroci so z županjo z veseljem poklepetali, se posladkali in ji ponosno pokazali svoje maske. Po končani pogostitvi so se otroci srečni in nasmejanih obrazov in lepih spominov vrnili proti šoli. Na pustni torek so delo na občini prevzeli polži Pustne maske na obisku pri občinski upravi Občinska uprava April 2023 Novice Občina 78.indd 7 7 24.03.2023 10:58:13 društa Strokovna ekskurzija za dan žena v Grosuplje V sredo 8. 3. 2023 zjutraj, smo se članice društva gospodinj Vitomarci odpeljale na strokovno ekskurzijo proti Grosupljem. V tamkajšnji župniji nas je sprejel duhovnik Martin Golob, ki ima rad življenje, ljudi in njihove zgodbe. Je zelo priljubljen med mladimi in starimi farani, pozna pa ga vedno več Slovencev. Od tam smo se odpeljali do Županove jame, ki je dobila ime po županu Josipu Pernatu, ki je 1926 leta jamo odkril. Jamo sestavlja več dvoran z mogočnimi kapniki, ki so med seboj povezane s sistemom rovov. Po ogledu je sledilo kosilo v lokalni gostilni. Pot nas je nadalje vodila skozi Ivančno Gorico do samostana Stična. Tu je nastal Stiški rokopis in drugi znameniti rokopisi. Ogledali smo si samostan, muzej krščanstva in znamenito Ašičevo lekarno. Polni lepih doživetij smo se v večernih urah odpeljali proti domu. Delovanje društva gospodinj Za nami je že Občni zbor društva. Na njem smo pregledale poročilo za lansko leto ter plan dela za leto 2023. Hvala celotnemu odboru, ker ste si skozi celo leto vzele čas in pomagale pri izvajanju plana, hvala tudi vsem članicam društva, ki ste se udeleževale naših tečajev in veselih srečanj na naših ekskurzijah, ter da ste pomagale na vseh področjih, kjer je bilo potrebno. Na Občnem zboru smo sprejele novi plan in aktivnosti društva in se že nadaljujejo po programu. Lani od meseca novembra poteka tečaj ročnih del “ Pri kapeli “, tečaja se udeležuje od 14 -16 članic. Z izdelki se bomo predstavile na cvetno nedeljo v Večnamenski dvorani. V februarju smo izvedle kuharsko delavnico “Peka krofov in flancatov”. Za pustno povorko pa smo se potrudile z našimi dobrotami krofov in flancatov. Za 8. marec, Dan žena, smo se odpeljale na strokovno ekskurzijo v Grosuplje. Ljudske pevke imajo v tem letu že 8 nastopov. Elizabeta Kosec VABILO ! Društvo gospodinj Vitomarci vas vljudno vabi na cvetno nedeljo in ponedeljek na Velikonočno razstavo kulinaričnih dobrot in ročnih del v Večnamensko dvorano v Vitomarce. Razstava bo odprta na cvetno nedeljo 2. aprila 2023 od 8 – do 19. ure in v ponedeljek od 8 - 14 ure. Vljudno vabljeni! VABILO ! Društvo gospodinj Vitomarci z duhovnikom Martinom Golobom Vse članice, občane in občanke vabimo na strokovno zdravstveno predavanje na temo: Gastritis in druge želodčne težave. Predavanje bo 13. aprila 2023 ob 19. uri v Večnamenski dvorani v Vitomarcih. Predavala bo dr. Ines Emeršič Ljudmila Kocuvan Vljudno vabljeni! Društvo gospodinj Vitomarci 8 Novice Občina 78.indd 8 Novice občine Sv. Andraž 24.03.2023 10:58:13 društva Recept za pleteno srce SESTAVINE: - 1,20 kg moke - pol ostre, pol mehke - 6 dkg kvasa - 6 dcl mleka - 12 dkg sladkorja - 3 dkg soli - 10 dkg margarine - limonin sok - ščep muškatnega oreščka - 2 jajci za testo in 1 za mazanje PRIPRAVA: Mleko, maslo, sladkor, sol in limonin sok segrevamo toliko časa, da se sestavine stopijo. Dodamo kvas in premešamo. V posodo stresemo moko, vanjo zlijemo zmes, dodamo jajci, s kuhalnico dobro premešamo, nato še zgnetemo z roko, da dobimo gladko testo. Položimo ga v posodo in pustimo vzhajati 15 minut, da naraste. Vino v čaši pri Andraši Člani Vinogradniško sadjarskega društva in Turističnega društva Vitomarci so v petek, 25. novembra 2022 po dveh virtualnih letih, že šestič v živo organizirali izjemno in originalno prireditev Vino v čaši pri Andraši. Prireditev je potekala v Večnamenski dvorani v Vitomarcih. Šlo je za pokušino vzorcev mladih vin naših pridelovalcev in spoznavanje kulture pitja vina. Sodelovalo je 24 ponudnikov vin našega društva. Možno je bilo poskusiti 45 različnih vzorcev odličnih vin, med njimi tudi protokolarno Andrejevo vino. Domačo kulinariko so ponudili s Turistične kmetije Pri kapeli. Za kulturni vložek so poskrbeli Jaka Čeh s harmoniko, z izjemno glasbo in petjem pa sta navdušila glasbenika Kaja in Otmar. Prisotne sta nagovorili tudi predsednica društva Mojca Druzovič in županja Darja Vudler Berlak. Prireditve so se med drugimi udeležili mnogi iz sosednjih krajev, pričakovali pa smo večjo udeležbo domačinov. Tradicionalno se je odvijala tudi dražba protokolarnega Andrejevega vina iz grozdja naše Potomke Stare trte. Izkupiček dražbe bo namenjen nakupu defibrilatorja, ki bo nameščen na kapeli v Hvaletincih in zvezi Sonček-VDC Ptuj, ki so s svojo izjemno ponudbo izdelkov dodatno obogatili našo prireditev. Testo enkrat razdelimo na 6 kroglic po 20 g, drugič pa 6 kroglic po 8 g. Iz teh kroglic naredimo enako dolge svaljke in jih spletemo v dve enaki Večer se je zaključil ob 23.00 uri. kiti. Kiti oblikujemo v srce. Nato vzamemo manjIvanka Čeh še kroglice in spet naredimo enako dolge svaljke, spletemo v kiti in jih položimo na srce. Damo Simbioza okusov vzhajat 30 minut. Pečico si segrejemo na 200 ° C, srce premažemo z stepeno jajčko in damo pečt. Originalna prireditev Simbioza okusov je bila Pečico po 3 do 5 minutah zmanjšamo na 180° C, organizirana 23. 12. 2023 v E(t)noteki. Na vopečemo od 25 do 30 minut. ljo so bili vzorci vin naših članov v kombiDruštvo gospodinj Vitomarci naciji z različnimi vrstami sirov, čokoladnih pralin različnih okusov in peciva Marlenka. Ivanka Čeh Vinogradniki in sadjarji delovni tudi pozimi Pred nami so prvi pomladni dnevi, narava se prebuja, sonce pa nas navdaja z optimizmom in dobro voljo. Narava kar kliče k prvim spomladanskim opravilom. Za nami je hladno obdobje, v katerem pa smo bili v našem društvu zelo aktivni in smo pripravili kar nekaj lepo obiskanih in odmevnih dogodkov. Božično novoletni pohod Tradicionalni, že deveti pohod se je, kot vsako leto, odvijal 26. decembra z začetkom pri Potomki Stare trte na trgu pred cerkvijo. Tam so svoj pohod začeli najbolj pogumni in mladi po srcu. Večina, skupaj nas je bilo več kot 50 pohodnikov, se nas je zbrala na prvi uradni točki pohoda pri Kristijanu Lovrecu na Gibini 25, pri rastlinjakih »Jagoda Všečka«. Predstavili so nam svojo dejavnost in nam razkazali rastlinjake. Vse pohodnike so tudi obilno pogostili s hrano in pijačo. April 2023 Novice Občina 78.indd 9 9 24.03.2023 10:58:13 društva Pot smo nadaljevali po vasi Gibina, kjer so nas z domačimi dobrotami pričakali prijazni domačini. Okrepčali smo se na kmetiji Štebih in kmetiji Fras. Pot smo nadaljevali do družinske kmetije Matjašič Darko, Gibina 15. Gospodar nam je predstavil dejavnost intenzivne prašičereje na kmetiji in izzive s katerimi se soočajo. Njihovi prašiči so iskani in cenjeni po celi Sloveniji, kar lahko potrdijo vsi udeleženci pohoda, namreč, za malico so nam pripravili izjemno okusnega pečenega odojka. V nadaljevanju smo obiskali Vinogradništvo Rebrec, degustirali odlična vina in si ogledali njihovo zanimivo klet. Sledil je obisk še ene izjemno razvite intenzivne kmetije, ki se ukvarja z govedorejo in pridelavo mleka. To je družina Mirana Lovreca, ki nas je prijazno sprejela in pogostila. Posebej zanimiv je bil ogled hleva s predstavitvijo robota za molžo. - Predavanje “Aktualno varstvo jablan v letu 2023”, 19. 1. 2023 na Turistični kmetiji Pri kapeli. - Predavanje “Zaščita vinske trte pred škodljivci in boleznimi s poudarkom na zatiranju zlate trsne rumenice”, 6. 2. 2023 v Juršincih. Ivanka Čeh Slovenski red vitezov vina Predsednica našega društva Mojca Druzovič je bila povabljena in sprejeta v Slovenski red vitezov vina, viteško omizje Ptuj – Ormož. V organizaciji našega društva je 27. 2. 2023 na Turistični kmetiji Pri kapeli, potekalo srečanje Slovenskih vitezov vina viteškega omizja Ptuj – Ormož s povabljenim viteškim omizjem za Pomurje. Pohod smo zaključili v Novincih na sedežu kmetije Marjana in Mojce Druzovič. S kulturnim vložkom so srečanje popestrile Ljudske pevke Društva gospodinj Vitomarci in Vsem udeležencem čestitamo za vzdržljivost in harmonikar Jaka Čeh. se zahvaljujemo za udeležbo, prav tako pa hvala Ivanka Čeh vsem, ki so nas pogostili in prijazno sprejeli na naši poti. Pa spet nasvidenje letos decembra, upajmo v še večjem številu. Redni letni občni zbor V petek, 10. marca 2023, smo v društvu imeli redni letni občni zbor. Člani, udeležencev občega zbora je bilo skoraj 60, smo bili zadovoljni z izvedbo programa v lanskem letu in navdušeni nad pestrostjo, raznolikostjo in številnimi izzivi programa, ki smo si ga zastavili za leto 2023. Soglasno so bila sprejeta vsa poročila za preteklo leto in plan dela v tem letu. Člani si želijo druženja, izmenjave mnenj, ogleda dobrih praks in ekskurzij ter tudi nadaljevanje sodelovanja z drugimi društvi v kraju. V prijetnem vzdušju smo druženje na Turistični kmetiji Pri kapeli nadaljevali dolgo v noč. Ivanka Čeh Pohodniki na prašičerejski kmetiji Matjašič Ivanka Čeh Rez potomke Stare trte Vsak vinogradnik ve, da se trgatev nastavi že s prvim spomladanskim opravilom, rezjo v vinogIzobraževanja radu. Rez Potomke Stare trte in trt v ampelografskem vrtu so, 12. 3. 2023, opravili viničarji V luči podnebnih in zakonodajnih sprememb so društva. Pri rezi so sodelovali dosedanji društvebila, že v tem koledarskem letu, organizirana šte- ni viničarji. Dosedanjemu viničarju Janezu Petvilna strokovna izobraževanja, ki so se jih udele- roviču je potekel mandat, skrb za Potomko Stare žili naši člani: trte bo za naslednji dve leti prevzel novi aktualni - “Praktični prikaz zimske rezi jablan in priporo- viničar, Drago Zorko. Ob njegovem strokovnem čila tehnoloških ukrepov v letu 2023”, 4. 1. 2023 znanju in ljubezni do vinske trte, vemo, da se za prihodnost naše trte ni bati. na kmetiji Amur v Bodkovcih. 10 Novice Občina 78.indd 10 Novice občine Sv. Andraž 24.03.2023 10:58:16 društva Zbrane sta nagovorili predsednica društva MojPretekle aktivnosti v društvu ca Druzovič in županja Darja Vudler Berlak. Rezi upokojencev je prisostvoval tudi gospod župnik Mirko Krašovec. Dogajanje so popestrili Jaka Čeh s svojo harmoniko in Ljudske pevke Društva gospodinj Eden prvih dogodkov preteklega leta je bilo roVitomarci. manje k Mariji pomagaj na Brezje in izlet v LjuPrepričani smo, da bo tako kot rez, z dobro voljo bljano, kjer smo pluli z ladjo po reki Ljubljanici. in optimizmom jeseni potekala tudi trgatev. Tam nam je vodič podrobno predstavil znamenitosti ob reki Ljubljanici. Razstavljali smo zgodovinske fotografije in slike v večnamenski dvorani in prostorih Občine. Organizirali smo medgeneracijsko srečanje z otroki iz podružnične osnovne šole in vrtca Vitomarci. Otrokom, učiteljicam in vzgojiteljicam smo predstavili kegljanje s kroglo na vrvici – rusko kegljišče. Poletni meseci so bili namenjeni bolj sproščenim dejavnostim. Organizirali smo piknik v naravi, in sicer pri Vladu Krambergerju v Novincih. Piknik smo si popestrili z raznimi igrami, kot so rusko kegljanje, podiranje kozarcev z žogo itd., ob koncu so zmagovalci prejeli tudi simbolne nagrade. Društveni viničarji s predsednico, županjo in aktualnim viničarjem Dragom Zorkom Ivanka Čeh Dogodki pred nami Martinovo smo si popestrili z martinovanjem v sosednji Hrvaški, kjer smo uživali ob dobri hrani, kapljici in živi glasbi. Prihajali so tudi predlogi, da bi naslednje leto ponovili Martinovo na istem mestu. V mesecu decembru smo že v začetku meseca pričeli z nabiranjem maha in iskanjem božičnih smrek, katere nam je podarila družina Kokol iz Hvaletincev, za kar se zahvaljujemo. Izdelali smo adventni venček, ki vsako leto v adventnem času krasi cerkev Svetega Andraža. Ob koncu leta oz. štiriindvajsetega decembra pa smo postavili tudi jaslice. Dejavnosti se je udeležilo precejšnje število članov društva, zato je bilo druženje in ustvarjanje še toliko prijetnejše. Ob koncu bi želeli povabiti naše člane, občane in simpatizerje društva na prihajajoče dogodke v organizaciji našega društva. Nekatere aktivnosti smo že načrtovali, o vsem pa boste še podrobno obveščeni. Bilo je še kar nekaj manjših dejavnosti kar pomePred nami sta najprej društveno ocenjevanje vin ni, da nam v društvu nikoli ni dolgčas. in strokovna ekskurzija. Vsem članom, simpatizerjem društva in občanom želimo doživete velikonočne praznike, čim manj spomladanske pozebe, veliko sonca ter obilo zadovoljstva, ki ga občutimo, ko se sprehodimo po svojem vinogradu ali sadovnjaku in občudujemo sadove svojega dela. Ivanka Čeh Ob Ljubljanici April 2023 Novice Občina 78.indd 11 11 24.03.2023 10:58:22 društva Izlet na sosednjo Hrvaško Kegljanje na ruskem kegljišču Postavljanje jaslic Poletno druženje na pikniku 12 Novice Občina 78.indd 12 Mirko Danko, predsednik Društva upokojencev Vitomarci Novice občine Sv. Andraž 24.03.2023 10:58:39 društva Strelska sezona 2022 Lovska družina Vitomarci v letu 2022 Še naprej se sezona v strelskem športu intenzivno odvija na vseh nivojih. Člani LD Vitomarci smo v mesecu marcu 2022 na rednem letnem Občnem zboru izvolili novo Na državnih prvenstvih v Trapu, MK in Zračni vodstvo. V skladu z našimi pravili in poslovnipuški pa se letos ni izšlo po pričakovanjih, uvr- kom smo formirali vse odbore in komisije za nestitve so bile bolj v sredini, ampak prihaja že moteno delovanje naše lovske družine. nova sezona. Uspelo nam je tudi izpeljati tekmo za Kostanjev pokal z MK puško, kjer je zmago Upravni odbor sestavljajo: Anton Lajh (stareslavila ekipa SD Osek pred SD Cerkvenjak in SD šina), Milan Rebrec (tajnik), Vinko Kocuvan Vitomarci. Posamezno je bil prvi Franc Kurnik iz (blagajnik), Silvo Holc (gospodar), Drago Zorko SD Osek, drugi je bil Marko Perko prav tako SD (vodja 1. revirja), Ivan Rebrec (vodja 2. revirja) in Franc Pignar (vodja 3. revirja). Osek in tretji Marjan Horvat SD Vitomarci. Izvedli smo še tekmo za Pokal občine 2022 z MK Med obema Občnima zboroma smo delali po puško, kjer je po precej izenačenih rezultatih planu dela, ki smo ga predstavili oz. sprejeli na zmagal Marjan Horvat pred Alojzom Majcnom Občnem zboru: in Srečkom Žmavcem. Gospodarjenje z divjadjo Nadalje je še v programu tekma za Božični pokal z MK puško. Spet bomo v času novoletnih počitnic imeli dan odprtih vrat za OŠ Vitomarci, kjer se v streljanju z zračno puško lahko preizkusijo učenci 5. in 6. razreda, objava s predstavitvijo bo v avli OŠ Vitomarci. - Pri varstvu, gojitvi in odvzemu divjadi smo se držali smernic našega lovsko-gospodarskega načrta, ki smo ga v celoti realizirali. - Lovski turizem. Imeli smo tudi lovske goste iz Avstrije pri odstrelu srnjadi, pri čemer smo iztržili nekaj finančnih sredstev. - redno izvajanje bio-tehničnih del v lovišču. - zimsko krmljenje. - organizacija in izvedba jesenskih skupnih lovov na malo divjad. Društvena dejavnost - V letu 2022 smo adaptirali streho lovskega doma in nadstrešnice. Organizacijo dela smo izpeljali člani Lovske družine Vitomarci, finančne stroške pa smo si razdelili s solastniki objekta, to je Strelska družina Vitomarci v razmerju 70 (LD) : 30 (SD). Investicija je znašala skupaj 16.000 evrov. - Spomladanska akcija »Očistimo okolje«. Člani LD smo očistili okolico lovskega doma. - Udeležba na 12. mednarodnem sejmu lovstva in ribištva v Gornji Radgoni. - Pristrelitev pušk risanic, pred lovom na srnjad. - Organizacija naše tradicionalne meddružinske lovsko-strelske prireditve na glinaste golobe. Kostanjev pokal 2022 Marjan Horvat - Položitev betonskih cevi oz. razširitev ceste proti lovskemu domu. - Organizacija naše družinske tekme v streljanju na glinaste golobe in obenem pristrel pušk šibrenic pred jesenskimi skupnimi lovi. April 2023 Novice Občina 78.indd 13 13 24.03.2023 10:58:42 društva - Pogostitev občanov - lastnikov zemljišč z srnjakovim golažem na Andraževsko nedeljo. - Organizacija »zadnjih pogonov« oz. druženja po jesenskih skupnih lovih na malo divjad. - Organizacija lovskega krsta in sprejem »Novinca v Zeleno bratovščino«. Sodelovanje z občino, šolo in društvi Zavedamo se tudi, da je potrebno eno dobro sodelovanje z vsemi uporabniki prostora v katerem deluje naša Lovska družina oz. kjer se razprostira naše lovišče. - Sodelujemo tudi z Osnovno šolo oz. vrtcem Vitomarci, saj so nas otroci nekajkrat obiskali. - Z ostalimi društvi v občini sodelujemo na tradicionalnem tekmovanju »V kuhanju obare« ob Dnevu državnosti in tudi ob drugih priložnostih. Sodelovanje z LZS, področno lovsko zvezo Maribor in drugimi Lovskimi družinami - LD Vitomarci je članica Lovske zveze Slovenije in Področne lovske zveze Maribor. - Lovskim kinološkim društvom Maribor - OZUL (Ptuj-Ormož), na vsakoletnem pregledu odstrela in izgub divjadi. Obenem sodelujemo tudi na razstavi trofej velike parkljaste divjadi po posameznih lovskih družinah. - Dobro sodelujemo tudi s sosednjimi in drugimi lovskimi družinami (jesenski skupni lovi, lovi na divje prašiče, Hubertove maše,…) Izobraževanje Področna Lovska zveza Maribor v katero je včlanjena Lovska družina Vitomarci nas redno obvešča in nam nudi izobraževanje na različnih področjih v zvezi z Slovenskim lovstvom (predavanja, seminarji, tečaji, lovski izpiti). Tega se člani redno udeležujejo, kajti tudi na področju lovstva se stvari v današnjem času nenehno spreminjajo oz. dopolnjujejo. S tem zapisom sem nekako predstavil naše lovsko leto 2022 oz. obdobje med obema Občnima zboroma. Naše lovsko poslanstvo je veliko več kot nošenje puške in streljanje divjadi! Člani Lovske družine Vitomarci si želimo še naprej dobrega sodelovanja z vsemi, predvsem pa z lastniki zemljišč v našem lovišču. Samo na tak način bomo zmanjšali škode po divjadi in tudi na divjadi. Naša skupna naloga naj bo tudi skrb za čisto in zdravo okolje. 14 Novice Občina 78.indd 14 Utrinki iz arhiva Lovske družine Anton Lajh Starešina LD Novice občine Sv. Andraž 24.03.2023 10:58:45 društva Potopisno predavanje Kolesarski dan V okviru občinskega praznika v jeseni smo izved- V sklopu projekta Razgledi Ostragove, sofinanli potopisno predavanje potovanja po Islandiji. ciranega iz EKSRP, smo se na sončno oktobrsko Na dvournem predavanju smo tako na kratko po- popoldne zbrali na trgu pred cerkvijo Sv. Andoživeli Islandijo, ki je res prečudovita. Najprej dreja. Kolesarji, ki nismo prišli svojimi kolesi, smo na kratko predstavili družbene in naravne smo si izposodili občinska e-kolesa, se na hitro značilnosti države, nato pa še po kronološkem o njih podučili in se tako odpravili na pot. Kolepotovanju tudi vse ostale znamenitosti in prigo- sarili smo po Vitomarcih, Hvaletincih, Novincih, Slavšini in del poti tudi po Župetincih. V Novinde. Po predavanju je sledila še pogostitev. cih, pri Valeriji Ilešič Toš smo bili deležni toplega Predlagamo destinacijo Islandija tudi vam. Bodi- sprejema in okrepčila, po koncu kolesarjenja pa te samo pozorni, da si pravočasno rezervirate le- je sledila še topla malica. talske karte in najamete avtomobil za vožnjo po deželi. Tako boste prihranili kar nekaj denarja. Letos bomo prav gotovo spet izpeljali vsaj eno predavanje, zato že zdaj lepo vabljeni. Kolesarji Laura Toš Prižig lučk Praznični december v občini Sv. Andraž v Slovenskih goricah se je lani pričel na prvi petek v decembru, ko so se Vitomarci zasvetili ob praznični okrasitvi, za katero so poskrbeli naši pridni občani. Pred Občinsko stavbo se je zbrala velika množica ljudi, katera je nestrpno odštevala sekunde do prižiga prazničnih lučk. Da nam je bilo na decembrski večer toplo so naši občani poskrbeli za odlično postrežbo toplih napitkov in sladkih prigrizkov na večih stojnicah, ki so stale na trgu pred Občino. Še večja atrakcija za otroke - zraven lučk - pa je bil seveda »praznični vlakec«, ki je tako otroke, kot tudi druge obiskovalce popeljal Islandija skozi našo pravljično vasico. Za odlično vzdušje Kristijan Majer pa je poskrbel ansambel Refren. Laura Toš April 2023 Novice Občina 78.indd 15 15 24.03.2023 10:58:50 društva Kviz med vasmi BAASEM 2023 Konec decembra je Turistično društvo uspešno izpeljalo prvi KVIZ MED VASMI. K sodelovanju so bili povabljeni vsi vaški odbori iz občine, kateri so na kviz pripeljali svoje najboljše občane - tekmovalce, ki so se z drugimi vasmi pomerili v poznavanju naše občine. Vprašanja o bila na temo zgodovine občine navade njenih ljudi, življenja nekoč in podobo. Vsaka od ekip je odgovarjala na 6 vprašanj, nato sta sledili še dve igri. Bilo je zelo poučno, zanimivo in zabavno. Tudi letos smo se vitomarški kulturniki odzvali povabilu Slovencev iz približno 1100 km oddaljenega, Severnega Porenja Vestfalije. Člani društva SKŠD Slovenski zvon Krefeld so v času od 3. do 5. februarja najeli družinski hotel St. Ludgar v Baasemu, kjer so se člani društva in njihove družine aktivno družili ter sodelovali v različnih delavnicah. Tokrat smo barve KUD Vitomarci zastopali člani družine Černel. Na kvizu je bila najbolj uspešna vas DRBETINCI, drugouvrščeni so bili NOVINCI, tretji so bili VITOMARCI. Velik hvala vsem sodelujočim in tistim, ki ste navijali za svojo vas iz dvorane. V petek smo uprizorili gledališko pravljico Rdeča kapica, s katero smo navdušili otroke in tudi odrasle. V soboto smo sodelovali v delavnici RTV Slovenija, kjer so snemali in montirali radijsko oddajo za Slovence po svetu in v pustni delavnici – poslikava obraza, hkrati pa smo izvajali plesno-pustno delavnico za najmlajše. Zvečer je sledil ples v maskah. Na zaključni prireditvi v nedeljo dopoldne smo izvedli kratko proslavo ob kulturnem prazniku, kjer smo igrali na tamburico in na harmoniko, recitirali in prepevali slovenske pesmi ter povedali nekaj lepih misli. Svoje gostovanje, za katero se iskreno zahvaljujemo Darji in Radotu Brate ter naši prijateljici Rozini Lovrenčič smo sklenili polni novih, pozitivnih in nepozabnih vtisov. HVALA VAM! Zmagovalci Kviza - vas Drbetinci Uprizoritev pravljice Rdeča kapica Skupinska fotografija tekmovalcev in organizatorjev Milan Černel Laura Toš 16 Novice Občina 78.indd 16 Novice občine Sv. Andraž 24.03.2023 10:58:54 društva Naši častni člani aktivne v več sekcijah našega društva; so pa v društvu že vključeni vsi štirje njeni vnuki. In, tako se ljubiteljska kultura prenaša med generacijami tudi pri Kocuvanovih. Na proslavi ob prazniku kulture 6. februarja smo letos podelili nazive »častni član/članica KUD Vitomarci« kar štirim zaslužnim ljubiteljskim kulturnikom: Srečku Horvatu, Mariji Kocuvan, Edvardu Kupčiču in Milanu Žvarcu. Draga Mima, želimo ti zdravja in da bi ohranila to iskrico veselja ter z nami še dolgo bodrila duha in burila duhove na domačih odrskih deskah in gostovanjih, kakor tudi, da bi nam še dolgo vedro prepevala. Zaradi tvojega več kot petdesetletnega aktivnega delovanja v društvu in zaradi tvojega Marija Kocuvan neprecenljivega prispevka k ljubiteljski kulturi, Marija Kocuvan, rojena Zorko, ali bolj znana kot pa smo ti s ponosom, z veseljem in hvaležnostjo Stragoška Mima, je naša svojevrstna legenda, predali naziv častna članica KUD Vitomarci, saj med vsemi nami in tudi širše od meja naše ob- si za to še kako zaslužna. čine, pa je poznana kot žlahtna ljubiteljska igralka in pevka. Na oder je stopila prvič leta 1972 v Hvala in čestitamo. predstavi Sveti plamen in ga takrat prepričljivo Srečko Horvat osvojila do te mere, da je še vedno zvesta tem našim odrskim deskam in še vedno publiko kratko- Naziv »častni član društva« smo letos podelili časi s svojo izvrstno igro, zadnja leta predvsem tudi Srečku Horvatu za njegov pomemben dopv komedijah, odlična pa je bila tudi v dramah. rinos k ljubiteljski kulturi v občini. Slednje, tako je večkrat povedala, si še želi vsaj enkrat zaigrati. K predstavam so jo povabili prav Srečko Horvat je med nami poznan kot dober vsi režiserji, ki so v tem času pri nas ustvarjali, ljubiteljski igralec in pevec z lepim, nizkim, žatako domačini, kot gostujoči. Poleg predstav za metnim glasom. V takratno Prosvetno društvo se odrasle je Mima odigrala like tudi v nekaj otro- je vključil leta 1980 v Mešani pevski zbor, ki ga je ških predstavah, pa v prizorih na raznih prosla- vodila Vida Toš. V tem zboru je prepeval ves čas, vah ter za Božička in Miklavža. Nobena vloga ji ko je zbor deloval, kasneje pa se je za krajše obni težka, noben lik tuj. V vsakem karakterju in v dobje priključil še zboru, ki ga je vodila Andreja vsakem trenutku na odru se znajde, še najbolj- Černel. ša pa je v dinamičnih in močnih ženskih vlogah. Kot ljubiteljski igralec se je prvič preizkusil v seNajverjetneje nihče ne ve, v koliko različnih zoni 1980/81, v predstavi Kastelka, ki jo je režipredstavah je Mima nastopila, skoraj gotovo pa ral Boris Toš. Pokazal je svoje igralske sposobje to številka, ki presega stotko. nosti in postal dragocen za režiserje, saj sta ga Mima s svojim delovanjem zagotovo dokazuje, v igro na odru zatem vključila tudi ljubiteljska da je njeno življenje tesno povezano z ljubitelj- režiserja Franc Toš in Milan Černel. Odigral je sko kulturo, hkrati pa tudi in predvsem, kako precejšnje število vlog in prav vedno je pokazal pomembni poleg talenta so želja, vera vase ter pravo mero nadarjenega in dostojnega igralca. vztrajnost, disciplina in trud, da dosežeš zadan Vloge so bile raznolike, igral je komične, pa tudi cilj. Kot je sama povedala, je iz najoddaljenejšega resne in tragične osebe v dramah. Liki, ki jim je dela Drbetincev pozimi do kolen v snegu in po vdihnil življenje na odru, so bili po navadi močne temi hodila na vaje, čeprav jo je zeblo in jo je bilo osebnosti, katerim je dodajal tudi svojo osebno tudi kdaj strah. A, vsi, ki so sodelovali z Mimo, so noto ter jim tako pričaral še poseben šarm, glevedeli, da se je vedno držala tistega, kar je oblju- dalcev pa nikoli ni pustil neobčutljivih. Srečko bila in na vaje ter nastope prihajala redno in je bil aktiven tudi v obdobju, ko se je takratno točno. Vedno je dobro sprejela tudi nove, mlajše prosvetno društvo trudilo pridobiti oziroma načlane društva, zato je vseskozi priljubljena med rediti oder s pododerjem, katerega še dandanes uporabljamo. vsemi generacijami. Dobro prepoznana je Mima tudi po svojem močnem glasu, ki daje svojevrsten pečat zborovskemu petju v našem društvu v vseh pevskih zborih, ki so obstajali, odkar je postala aktivna. Še vedno pa prepeva pri Ljudskih pevkah Društva gospodinj Vitomarci in v cerkvenem zboru. Mima je za ljubiteljsko kulturo navdušila tudi vse svoje tri hčerke Silvo, Natašo in Petro, ki so Z leti so Srečku vaje in gostovanja s predstavami začele predstavljati neke vrste breme, kot je včasih sam povedal, zato se je poslovil od aktivnega delovanja v društvu Sam pa rad pove, da ima na vse skupaj zelo lepe spomine. Še vedno budno spremlja naše dejavnosti in kulturne dogodke, predvsem pa z veselim pričakovanjem obiskuje premiere Odrasle gledališke skupine in se od srca nasmeje. April 2023 Novice Občina 78.indd 17 17 24.03.2023 10:58:54 društva Srečko, kot ljubiteljskemu igralcu in pevcu, se ti za tvoj pomemben doprinos k ohranjanju in razvoju ljubiteljske kulture iskreno zahvaljujemo. Hvaležni smo tudi za tvojo dobro voljo, realističen pogled, nevsiljiva, a dragocena mnenja, prijaznost in spontani smeh. Tisti, ki smo s teboj delili trenutke na odru, vemo, da smo imeli srečo; tudi, ker smo se lahko od tebe učili ter vedrili v tvoji družbi. Želimo ti zdravja in da se nam pridružiš, čeprav ne več na odru, pa v dvorani, med publiko, saj si nam tudi na tak način še kako dragocen. Hvala in čestitamo. Srečko Horvat (sedi, drugi iz leve) v družbi ostalih gledališčnikov Valerija Ilešič Toš predsednica KUD Vitomarci Pustna povorka v Vitomarcih Častni člani KUD Vitomarci Marija Kocuvan 18 Novice Občina 78.indd 18 Tudi letos smo izvedli zdaj že tradicionalno pustno povorko v Vitomarcih in privabili lepo število obiskovalcev. V projektu se je povezalo devet domačih društev in Občina, kar meni osebno že samo po sebi pomeni uspeh, saj je dejansko vse potekalo v res dobrem sodelovanju in prijetnem vzdušju. Maske smo se zbrale v nedeljo, 19. februarja ob 11. uri pri domači cerkvi, kjer so koranti D.K. Vinicius Vitomarci najprej zaplesali, da so »zadonele bučne melodije njihovih zvoncev«, z željo, da iz naših krajev izženejo zimo. Zatem pa so nas v spremstvu PGD Vitomarci popeljali čez center naselja do Večnamenske dvorane Vitomarci. Tam so nas s krofi in drugimi pustnimi dobrotami pričakale članice Društva gospodinj in člani Vinogradniško sadjarskega društva Vitomarci, ki so poskrbeli, da nismo bili žejni. Pri slednjem so se potrudili tudi člani Društva upokojencev Sv. Andraž. V Čebelarskem društvu Vitomarci so za nas pripravili napitke iz medu ter medene kekse. OO RK Sv. Andraž so bili v pripravljenosti za primer poškodb, a k sreči niso imeli dela. Novice občine Sv. Andraž 24.03.2023 10:58:54 društva Turistično društvo Vitomarci je dogodek popestrilo z glasbo. Člani društva Rosa so pripravili mize in klopi ter pomagali pri pospravljanju. Domača Občina je prireditev finančno podprla, tj. z nakupom materiala za krofe, malice za kurente ter brezalkoholnih pijač. Domačini in okoličani smo se zbrali v lepem številu in prišli namaskirani. Prav lepo je videti družinske člane vseh generacij, ki se povežejo na zabaven način ter sebi in drugim popestrijo dan. No, letos sta na povorko »zašla« tudi mladoporočenca in tako smo imeli še pustno poroko; zlasti nevesta je s svojim tenkočutnim šarmom pritegnila marsikateri pogled. Še vreme nam je služilo. Iz mračnega ter precej svežega jutra se je »rodil« lep, sončen dan. Zato je bilo letošnje druženje mask na parkirišču za dvorano še toliko bolj prisrčno. Hvala vsem sodelujočim. Želim si, da bi povorka (p)ostala tradicionalna ter, da bi se domača društva še bolj povezala v prizadevanju za večji obisk in da bi se kdaj v nadaljevanju angažirali tudi pri pripravi skupinskih mask, saj bi bilo tako lahko še bolj pestro. Zaenkrat pa skupinsko masko vsa leta pripravljajo le mladi člani KUD Vitomarci, ki so pri tem zelo kreativni in vedno jim uspe pritegniti pozornost. Zdaj pa Pust najbrž počiva in čaka na naslednje leto, da se znova razživi v maskah in pokaže svoje zanimive mnogotere obraze, morebiti tudi skrite želje kako postati in biti nekdo drug, pa četudi le na pustno nedeljo. V KUD Vitomarci smo veseli in ponosni, da smo bili iniciatorji tako dobro obiskanega dogodka doma ter, da smo že sedmo leto zapored uspešno povezali domača društva v prizadevanju, da s pustno povorko ohranjamo naše kulturno izročilo ter popestrimo vsakdan za tisti dobri dve nedeljski uri. Hvala vsem sodelujočim. Pustne maske Valerija Ilešič Toš predsednica KUD Vitomarci April 2023 Novice Občina 78.indd 19 19 24.03.2023 10:59:02 društva Vitomarci osvojili največji turnir na Balkanu - Kutija i Šibica motivacija za delo v naprej. Ta uspeh nam pove, da če verjameš je mogoče vse. Rad bi se zahvalil kapetanu ekipe Radetu Rusmirju, ki je zbral in povezoval odlično ekipo za ta turnir, sponzorjem in podpornikom, posebej bi izpostavil Saša Makoterja- Meteorplast in Danilota Slana-Cara za trud in prispevek k projektu in uspehu. Emocije ob zmagi so bile močne in čustvene. Hvala moji družini in vsem, ki nas podpirate pri naši dejavnosti. Mislim, da lepše promocije Vitomarcev in lokalne skupnosti si skoraj ni mogoče zamisliti. Ob čestitkah iz lokalne skupnosti katerih smo bili deležni, nam je županja Darja Vudler Berlak pripravila 13.januarja lep sprejem, katera smo se igralci in večina članov kluba z veseljem udeležili. Na koncu je svoje pristavil še dolgoletni lokalni gostinec Fekonja Simon - gostilna 29, ki je počastil igralce in navijače z okusno večerjo. Od 10. decembra 2022 naprej je ekipa odigrala šest tekem v veteranski konkurenci, štirikrat je slavila po rednem delu, dvakrat pa po kazenskih strelih. V velikem finalu pred 2500 gledalci je bil nasprotnik Zagrebški Pelmen. Ekipa Vitomarci Meteorplast je bila podjetnejša in si je že v rednem delu tekme (2 x 20 minut) priigrala številne priložnosti, a žoga ni hotela v mrežo. O zmagovalcu so odločali kazenski streli s sedmih metrov. Za ekipo Vitomarci, ki je na koncu slavila z 2 : 1, sta v polno zadela Andrej Struna in Rade Rusmir, nasprotniki pa so dvakrat zadeli okvir vrat in slavje v znameniti zagrebški dvorani Doma športov se je lahko začelo. Rusmir je bil proglašen za najboljšega igralca turnirja, Dare Vršič pa je bil s 13. zadetki najučinkovitejši igralec. Ekipo je na finalu spremljajo kakšnih 60 Zaključili smo soglasno, jeseni gremo po obramdo 70 navijačev, iz Vitomarcev je bil organiziran bo naslova turnirja Kutija i Šibica v Zagreb”. tudi avtobus. Drugi polčas in zaključek tekme pa je prenašala Hrvaška nacionalna televizija. Na celotnem turnirju Kutija i Šibica je nastopilo 286 ekip, od tega 188 v članski konkurenci, 78 med veterani in 20 ženskih ekip. Turnir je trajal vse od sredine novembra. Postava KMN Vitomarci Meteorplast za finalno tekmo: Davorin Šnofl, Dare Vršič , Rok Grželj, Andrej Struna, Asmir Sukanovič, Miha Osojnik, Goran Jolič, Željko Mitrakovič, Rade Rusmir, Edis Kukavica, Boris Kocuvan, Joviša Kraljevič, Zoran Pavlovič. Vodja ekipe: Darko Rojs in Saša Makoter, predstavnik ekipe Danilo Slana. Izjava predsednika KMN Vitomarci (Darko Rojs), ob mednarodnem uspehu v Zagrebu: “Ta mednarodni uspeh je eden izmed vrhuncev mojega skoraj 30. letnega dela v domačem klubu Vitomarci in nekakšna prestižna nagrada nogometa našemu okolju. Primerjam ga lahko z največjimi uspehi kluba kot je bilo 3.mesto v 1 državni ligi ali uspešna izvedba Sandijevega memoriala z 88 ekipami ,ipd.... Nogomet ti vedno vrne kar mu daš, včasih takoj, včasih malo pozneje. Uspeha se toliko bolj veselim, zaradi naših najmlajših nogometašev, katerih preko 40 uspešno trenira in vodi trener Danilo Pučko, zaradi vseh odličnih članskih nogometašev in navijačev, ki so v veliki meri uspeh slavili tudi z nami v Zagrebu pred 2500 gledalci in kamerami HRT2 (na finalu nas je bilo cca 70 navijačev) in jim je lahko 20 Novice Občina 78.indd 20 Sprejem pri županji Darko Rojs Novice občine Sv. Andraž 24.03.2023 10:59:03 društva April 2023 Novice Občina 78.indd 21 21 24.03.2023 10:59:07 župnija Skupaj smo na poti – skupno prizadevanje, da se dobro počutimo Odprite Sveto pismo, zapomnite si besedo, ki vas nagovori, prisluhnite besedam, ki jih slišite pri sveti maši. Po njih govori Sveti Duh tisto, kar v določenem trenutku moramo slišati.« Škofje so se zahvalili vsem, ki ste sodelovali na Pred postnim časom smo v februarju dve nede- različne načine v župniji in tudi širše ter tako lji brali pastirsko pismo škofov. Naslov letošnje- prispevali svoj delež k občestvu Cerkve. Napisali ga pastirskega pisma je »Prepoznavamo se kot so: »V svojih srečanjih po župnijskih in drugih Cerkev skupaj na poti«. Škofje so se naslonili na skupinah smo odkrivali, koliko sinodalnosti je že papeževo pobudo o sinodi, ki ima namen ljudi bilo doslej v naših skupnostih in kako lepo je pri zbližati z namenom, da bi bili drugemu v pomoč, tem sodelovati. Pomembno je, da te skupine pone pa v breme. Skupaj smo na poti. Papež je po- trdimo in ovrednotimo njihov način dela in posvabil vse, tako bližnje kot oddaljene, tako mlade lanstva. Vabimo vas, da vztrajate na poti, da se kot stare, tako samske in poročene kot tudi la- učimo hoditi skupaj in tako živeti Cerkev. To naj ike, duhovnike, redovnike in škofe, da stopimo nas tudi spodbuja, da bi odpirali nove možnosti na skupno pot prenove svoje vere in poglobitve za sodelovanje ter nove župnijske in škofijske skupine. svoje podobe o Cerkvi. Kaj pomeni izraz sinoda? Sinoda prihaja iz grške besede synodos in pomeni zborovanje, iz česar je prišel latinski izraz concilium. Grški synodos je sestavljenka iz syn (skupaj) in hodos (pot). To je pomen, h kateremu teži tudi papež Frančišek: sinoda ni le zborovanje škofov, ampak mora biti pot, ki jo bomo prehodili vsi verniki skupaj kot Cerkev, vsi različni udje tega skrivnostnega Kristusovega telesa. Za našo župnijo to konkretno pomeni, da smo vsi farani skupaj na poti. Škofje so nas tudi spodbudili, da bi v postnem času poživili »svojo odločitev, da želimo biti živi člani občestva Cerkve, v katero smo bili vcepljeni s svetim krstom. Moč tega občestva ni človekova popolnost, ampak Kristus in novo življenje, ki je sad njegove daritve na križu. Poti prenove ne more nihče uspešno hoditi sam. Povezuje nas vera v Boga Očeta, ki nas ljubi; povezuje nas Sveti Duh, ki nam ga daje Oče, da bi lahko živeli njegove darove; in povezuje nas naša prošnja, da bi se prepoznali kot njegovi ljubljeni sinovi in hčere.« Kaj je sinodalna pot? V tem času bomo velikokrat slišali besede, kot so sinodalna pot, sinoda, sinodalnost in podobno. Z besedno zvezo sinodalna pot tako želimo označiti celoten proces, ki se bo v tem kontekstu odvijal, od dogajanja v posameznik škofijah, deželah in celinah in nazadnje na ravni celotne Cerkve. Gre torej za proces, ki ga moremo prehoditi vsi skupaj kot Cerkev. Škofje so izrazili tudi prošnjo, »da se tudi danes v Svetem Duhu povežemo v občestvo Cerkve in se odpremo za njegovo besedo, ki nas usmerja na skupni poti«. Povabili so nas, da v tem novem sinodalnem letu »vsi skupaj iščemo načine, kako prisluhniti Svetemu Duhu, ki po vsakem izmed vas govori naši Cerkvi, našim občestvom in skupnostim«. Sveti Duh prinaša »mir, veselje, ljubezen, potrpežljivost, zvestobo, krotkost (prim. Gal 5,20). Od njega pa nas odvrača, kar nas vznemirja, prinaša strah in jezo. Sveti Duh nas na konkretne načine spodbuja za dobro in ustavlja pred slabim. A prisluhniti moramo z ljubeznijo, ki se ne boji zase in se ne boji drugega, ki »ne zavida, se ne ponaša, se ne napihuje, ne sramoti, ne išče svojega, se ne pusti razdražiti, ne misli hudega, se ne veseli krivice, veseli pa se resnice« (1 Kor 13,4-6). Kaj je sinodalnost? Sinodalnost pomeni način delovanja na poti. Geslo sinode, ki se je začela lansko leto, je Za sinodalna Cerkev: občestvo, sodelovanje, poslanstvo. Sinodalnost pomeni način življenja in delovanja Cerkve, ki tako uresničuje občestvo kot svoje bistvo, tj. skupaj potuje in se zbira v skupnosti. Sinodalnost pomeni način življenja v sodelovanju in skupnem prizadevanju za dosego dobrih ciljev. Sinoda poteka že eno leto v vsej Cerkvi v obliki raznih srečanj, predavanj in razmišljanj o skupnih poteh prenove. Škofje v pastirskem pismu tudi poudarjajo, da je postni čas »idealna priložnost, da se pustimo nagovoriti spoznanjem, ki so dozorela v tem prvem sinodalnem letu.« Izrazili pa so tudi povabilo: »Predvsem pa vas vabimo k zaupni veri v Božjo besedo, ki nas spremlja na naši konkretni življenjski poti. 22 Novice Občina 78.indd 22 Na koncu so škofje opozorili še na pomen poslušanja. »Poslušanje je osnovna drža, ki gradi odnose in občestvo, zato jo je papež Frančišek poudaril kot prvo vajo vsakega, ki stopa na sinodalno pot. Poslušanje je po Frančišku 'oblika nežnosti', ki nam pomaga, da se lahko res zgodi srečanje z Bogom in z resnico o samem sebi.« V te zvezi so škofje zaključili še s opravičilom: Novice občine Sv. Andraž 24.03.2023 10:59:07 župnija »Dovolite, dragi verniki, da vas škofje ob koncu tega pisma tudi sami prosimo odpuščanja, ker vas premalo poslušamo. Zavedamo se in zaupamo, da lahko Duh spregovori po vsakem človeku, a pogosto nas skrb in strah zapreta, da se zapremo in ne slišimo. Zato prosimo za odpuščanje vas in Gospoda, naj nam odpusti, ko nismo dovolj poslušali, ko smo gledali stran, ko smo molčali, ko bi morali spregovoriti. Žal nam je, če vam nismo bili dovolj v oporo, če ste bili razočarani ob srečanju z nami in ste zaradi našega ravnanja izgubili vero v Božjo pravičnost, ljubezen in usmiljenje. Prosimo vas, molite za nas, da bomo lahko med vami pogumno opravljali službo Dobrega Pastirja in pričevali zanj. V molitvi za sinodo vsi skupaj priznavamo, da smo šibki in grešni, in prosimo Gospoda, naj ne dopusti, da bi širili nered. Naj nam in vsej Cerkvi podarja svojega Svetega Duha in ne dopusti, da bi nas nevednost vodila po napačni poti ali da bi pristranskost vplivala na naša dejanja.« Spored obredov in blagoslova velikonočnih jedil VELIKI ČETRTEK – 6. april: Gospodova zadnja večerja, sv. maša ob 18. uri. VELIKI PETEK – 7. april: Gospodovo trpljenje, bogoslužje v čast Gospodovemu trpljenju ob 18. uri. VELIKA SOBOTA – 8. april: dan češčenja Božjega groba, spored obredov: 8:00: blagoslov ognja pred cerkvijo Blagoslov velikonočnih jedil: 10.00 – župnijska cerkev 10:30 – Novinci – Vršičeva kapela 11:00 – Slavšina – Repičeva kapela Smo v postnem času – Velika noč je pred vrati 11:30 – Slavšina – Emeršičeva (Šegulova) kapela 12:00 – Rjavci – vaški križ 12:30 – Gibina – Kostanjevčeva kapela Drage faranke in farani! 13:00 – Hvaletinci – vaška kapela Pred Veliko nočjo si še posebej vsi prizadevajmo, da bi se vse faranke in vsi farani dobro počutili. Skupaj smo na poti. Imamo skupni cilj, da smo drug drugemu v oporo in pomoč. Sedaj v postnem času skupaj hodimo v krepitvi naše dobre volje. Prizadevamo si, da se znamo čemur odpovedati, biti še bolj prijazni, sočutni in ljubeznivi ter drug drugemu odpuščati. Več tudi molimo in si vzamemo čas za obisk nedeljskih sv. maš. Skupaj bomo obhajali tudi vstajenje in veselje za Veliko noč. Ker skupaj hodimo, se tudi dobro počutimo. 14:00 – Vitomarci – vaška kapela Želim Vam koristno uporabljen postni čas ter veselo in v Božjem duhu doživeto Veliko noč. 14:30 – Vitomarci – križ nad križiščem (Dobrava) 15:00 – Drbetinci – kapela pri kmečkem turizmu Druzovič 15:30 – župnijska cerkev Vabljeni ste na obisk Božjega groba! Velikonočna vigilija: slavje luči, maša ob 19. uri VELIKONOČNA NEDELJA – 9. aprila: 7:00: sv. maša z vstajenjsko procesijo Vaš dušni pastir Mirko Krašovec 10:00: dnevna sv. maša. April 2023 Novice Občina 78.indd 23 23 24.03.2023 10:59:07 šola Kako v prvem in drugem razredu spoznavamo preteklost in kako se veselimo prihajajoče pomladi Srečali smo se tudi s pustom in njegovimi norčijami ter skupaj s kurenti odgnali zimo. Izgleda, da nam jo je uspelo pregnati, saj smo v prvih marčevskih dneh že nabirali zvončke ter jih poklonili mamicam za praznik. Veseli smo, da se lahko med seboj družimo, učimo in igramo ter oblikujemo svoje osebnosti za življenje. Ob tej priložnosti pa otroci pošiljajo tudi zahvalo in voščilo. Drage mame, dragi vsi, ki skrbite za nas, hvala vam za vso skrb in ljubezen, ki nam jo podarjate iz dneva v dan. Tako smo se veselili zime in njenih radosti, a nam je letos žal samo pomahala z repom. Njena slabša stran, obisk prehladov in dihalnih obolenj ter virusov, pa nas je objela kar z veliko mero. Vztrajno smo se borili ter postavljali na prvo Želimo si, da nam pomlad prinese veliko sonca, mesto veselje, da bomo kmalu spet vsi zbrani v strpnosti, prijaznosti, novih znanj, koristnih za šolskih klopeh. prihodnje življenje. S pomočjo babic in prababic smo raziskovali preteklost, se ozaveščali o pomenu gozdov in lesarAndreja Černel ske industrije tako v davnih časih kot v sedanjosti, s pustom odganjali zimo ter spoznavali prve spomladanske cvetlice in praznike, ki so povezani s pomladjo. Na čudovit sončen dan, 20. februarja smo obiskali Hrgovo domačijo v središču Vitomarc, si ogledali njeno bogato muzejsko zbirko ter tako spoznavali življenje v davni preteklosti. V učilnici smo si uredili razredno muzejsko zbirko starih predmetov, ki so jo uredili in izdelali učenci sami. Na šoli pa sta nas obiskali tudi prababica Polda in babica Danica naše učenke Inje Rebrec. S svojo živo pripovedjo sta obogatili naša znanja o življenju nekoč. Pokazali sta tudi fotografije iz njunih otroških let ter zelo stare kuhinjske pripomočke, med drugim tudi dragoceni mlinček za kavo, ki so ga učenci ob opazovanju tudi narisali z ogljem. Da pa so učenci dobro občutili vsaj delček resnične preteklosti, pa so obiskali muzejsko učilnico, kjer jih je pričakala stroga gospodična učiteljica in še bolj stroga pravila šolskega reda. V učnem delu o preteklosti pa so nas obiskali tudi prijatelji 1.a in 1.b razreda iz matične šole v Cerkvenjaku. Skupaj smo spoznali zgodbo o Cepecepetavčku, preprostem polencu in hkrati srčni igrački male Polonce, ki ga je odnesla na varno v muzej igrač, saj bi ji ga varuška kmalu skurila v peči. Prijatelji so tako stopali po naših poteh do Hrgove hiške, na vaško žago ter v muzejsko šolo. Skupaj pa so se učenci tudi malo poigrali, česar so se vsi najbolj veselili. V tem času smo bogatili tudi svoja znanja iz ekologije. Spoznali smo pomen in vrednost naših gozdov ter lesno industrijo. O njeni preteklosti ter o delovanju žage nam je spregovoril lokalni lastnik žage g. Slavek Toš, njegova žena pa nas je prijazno pogostila s sokom in dobrotami, za kar smo jima zelo hvaležni. 24 Novice Občina 78.indd 24 Obisk na žagi pri Toševih Novice občine Sv. Andraž 24.03.2023 10:59:08 šola Ura pouka, kot v starih časih Pustne šeme v 1.c 1.c in naši prijatelji iz Cerkvenjaka Obisk Injine prababice in babice Za mamice smo nabrali zvončke Mlinček za kavo - oglje, Filip Kirbiš, 1.c April 2023 Novice Občina 78.indd 25 25 24.03.2023 10:59:09 šola Utrinki 2. B razreda Prvi dan v 2. razredu. Pri likovni umetnosti se sprostimo 26 Novice Občina 78.indd 26 Novice občine Sv. Andraž 24.03.2023 10:59:12 šola Razveselili smo se daril Izdelali smo dekoracijo za Tradicionalni slovenski zajtrk Pustne šeme April 2023 Novice Občina 78.indd 27 27 24.03.2023 10:59:15 šola Tradicionalni slovenski zajtrk Tako kot vsako leto, smo na podružnični šoli, tudi letos tretji petek v novembru, posvetili obeleževanju dneva slovenske hrane. Letos je potekal že 12. Tradicionalni slovenski zajtrk, pod sloganom: ZAJTRK Z MLEKOM – SUPER DAN! V ta namen smo v jedilnici šole pripravili tradicionalni slovenski zajtrk. Pripravili smo pogrinjke, domač kruh, mleko, med, jabolko. Vsi pripravljeni izdelki so lokalnega, slovenskega izvora. Da bi zajtrk naredili še privlačnejši, smo se že pred prihodom v jedilnico pogovorili o bontonu pri mizi in pravilni uporabi pribora. Po šolskem radiu, smo prisluhnili Alji in Sanji, ki sta nam veliko povedali o pomenu zdravega zajtrka in o projektu nasploh. Sledil je zajtrk. Turistična kmetija Druzovič, je poskrbela, za telesno aktivnost učencev. Lucija je v telovadnici pripravila poligon pa vzoru popularnega Exatlona. Učenci so se preizkusili v raznih igrah, pri katerih so zelo uživali. Po zajtrku so sledile aktivnosti po razredih. Letos smo medse povabili čebelarja, gospodinje in turistično kmetijo Druzovič, ki so nam pomagali pri izvedbi delavnic za učence. Čebelar je predstavil delo čebelarja in pripomočke, ki jih potrebujejo pri delu, ter nekaj zanimivosti o čebelah. V prijetnem vzdušju, smo z učenci izdelali čebelice, pokušali in spoznavali okuse medu, ter si ogledali kratek filmček na temo čebelarstva. Gospodinje so učencem prikazale postopek priprave testa za peko kruha. Učenci so si sami naredili pletenice ali polžke, ki ji je gospa kuharica z veseljem spekla. Cela šola je omamno dišala po sveže pečenem kruhu. Učenci so z užitkom pojedli sveže pečene pletenice in polžke. 28 Novice Občina 78.indd 28 Urška Kostanjevec Novice občine Sv. Andraž 24.03.2023 10:59:16 šola Drsanje, plavalni tečaj in obisk hladilnice Sadjarstva Šilec Prav vse so jim pokazali in odgovorili na njihova radovedna vprašanja. Za konec pa so se lahko še posladkali – z jabolki, seveda. Za nova znanja in izkušnje so jim zelo hvaležni. Tudi letošnjo zimo so bili učenci 3. b razreda zelo aktivni. Ne samo pri urah športa, pač pa tudi na športnih dnevih in tečaju plavanja. Na zimski športni dan so se odpravili na bližnje drsališče in zelo uživali. Organiziran je bil tudi 20 urni plavalni tečaj za 3. razrede. Udeležili so se ga vsi učenci 3. b razreda. Učenci so s pomočjo učiteljev plavanja iz plavalnega kluba Ptuj med učenjem plavanja uživali in se veliko naučili, tako da so si prislužili vse od bronastih konjičkov do zlatih delfinov. Vsem čestitamo za napredovanje v znanju plavanja. Učenci 3. b razreda so se zelo razveselili povabila družine Šilec, da si lahko ogledajo njihovo hladilnico. Njihova moderna hladilnica Štajerc d.o.o. – Sadjarstvo Šilec se nahaja v kraju Godemarci. Ker še nikoli niso v nobeni bili, so se tja odpravili zelo vedoželjni in bili nad videnim navdušeni. Še nikoli niso videli toliko jabolk naenkrat, kako jih lahko s stroji ločujejo po velikosti in kvaliteti, kako jih pakirajo, kje shranjujejo. Mateja Štancer April 2023 Novice Občina 78.indd 29 29 24.03.2023 10:59:18 šola Utrinki 4. B razreda V decembru smo se vsi veseli podali na sneg in se zelo zabavali. V letošnjem šolskem letu smo počeli že mnoge raznolike dejavnosti. V mesecu oktobru smo se skupaj z ostalimi učenci podružnične osnovne šole podali na podnebni tek, kjer smo opozarjali na problem globalnega segrevanja. V januarju smo po napornem drsanju kar obsedeli … Pri likovni umetnosti smo se preizkusili kot kiparji in oblikovalci prostora. Da pa ne boste mislili, da se v šoli samo zabavamo, pa vam povemo, da smo se pri slovenskem jeziku šli tudi pisatelje, kjer so nastale prav zanimive pravljice. ČUDEŽNO ZDRAVILO O TREH HČERAH IN BOLNI MAMI Nekje daleč za goro so živeli mama, ata in tri hčerke. Sicer zgodilo se je tako. Mama je bila zelo bolna. Oče je hčerkam rekel: »Pojdite po čudežno zdravilo!« Prvi hčeri je dal 100 eur, a je domov prišla s kraljevičem. Medtem, ko je drugima dvema dal 300 eur, jima je dejal: »Vem, da ne bosta prinesli zdravila, tako kot ga ni prva hčerka, a vseeno poizkusita svojo srečo.« Čez tri tedne se je vrnila druga hčerka in rekla očetu: »Nisem ga našla, a medvedu sem obljubila poroko, ker mi je pomagal.« 30 Novice Občina 78.indd 30 Novice občine Sv. Andraž 24.03.2023 10:59:21 šola Tretja je iskala in iskala ter ga naposled le našla. Mami to zdravilo ni pomagalo, zato je šla iskat novo zdravilo. Sestri sta bili nevoščljivi, zato sta se skrili za drevo in jo čakali. Končno je prišla tretja hčer z drugim zdravilom. Zvezali sta jo za drevo in odhiteli domov z zdravilom. A tudi to ni pomagalo. Na dan, ko naj bi imeli naravoslovni dan, pa je vstopila v razred, se je takoj začela razburjati in kričati, zakaj si nismo prinesli torb. Vsi smo ji govorili, da je ona tako rekla, in da je danes naravoslovni dan. Učiteljica je še dalje kričala in se delala nevedno, da ona nič ni rekla in naj se ji nehamo pregovarjati. Vsi smo utihnili, ko je pred nas na mize položila matematične teste. Nekaj Čez mesec dni se je vrnila tretja hčer in mami je časa smo mislili, da se heca. Eden izmed učencev poskočilo srce. Pozdravila se je. Pomagalo ni no- jo je vprašal, kaj naj s tem, ali res moramo reševabeno zdravilo, ampak tretja hčerka s svojo vrnit- ti.Ona pa se je obrnila z njenim majavim stolom. vijo, ki jo je osrečila. » Ne veš? Ta list je za to, da ti ga izpolnijo starši. Zala Černel, 4.b razred Ampak premislila sem si in danes pišete za oceno. Ampak na voljo imate natanko 60 minut, » je arogantno odgovorila učiteljica. Ko je poteklo Andrejka D. Šegula približno trideset minut, je zakričala, da je konec in moramo oddati. Vsi smo se zastrmeli vanjo in jo s pogledom spraševali, kaj to pomeni, saj nam je obljubila 60 minut. Jure se je opogumil Učiteljica ima živosrebren in rekel: » Če pa sem še komaj na prvi strani:« Nič ni pomagalo, učiteljica je bila neomajna. Poznačaj mislila sem, da ima danes učiteljica živosrebren značaj, saj takšna ni bila še nikoli do sedaj. Z učiteljico smo se dogovorili, da si bomo v peSanja Simonič, 5. c razred tek gledali film. Obljubila je, da nam bo prinesla kokice in sadni sok. Čez tri dni je prišel težko pričakovani petek. Prišli smo v šolo in navdušeno rekli: » Petek je!« Petka smo se zelo razveseLikovno ustvarjanje v 5. C lili, odhiteli smo v razred, lepo smo se namestili in počakali učiteljico na svojih mestih. Učiteljica pride v razred in zakriči: » Matematika!« Alja V 5. c smo letos v okviru likovne umetnosti žalostno reče: » Ste prinesli kokice?« Tin nada- ustvarjali na temo pusta in zime. Spoznali smo ljuje: »Ja, ste jih prinesli? In rekli ste, da bomo tehnike monotipijo, kolažni tisk in kolagrafigledali film.« Učiteljica se razjezi in reče: » ja. Nastalo je kar nekaj zelo zanimivih izdelkov. Kakšne kokice, kakšen film!?« Iz ust vseh sošolcev in tudi iz mojih ust se je slišalo: » Obljubili ste. No, rekli ste, da v petek gledamo film in jemo kokice.« Učiteljica spet odločno: »Nič vam nisem obljubila! Ker ste bili nesramni in poredni boste tisočkrat zapisali: V SREDO, 13. 4. PIŠEMO SLOVENŠČINO.« Mine en dan in pridemo v šolo. Sledi slovenščina in učiteljico spomnimo na domačo nalogo. Učiteljica se čudi in nas sprašuje o kakšni nalogi govorimo. Benjamin ji pove: » Včeraj ste rekli, da moramo tisočkrat zapisati, da v sredo pišemo slovenščino. »Učiteljica se začudi in reče, da to že ni res in da tega ona že ni rekla.Očitno ima učiteljica živosrebren značaj, saj ves čas spreminja svoje besede in vedenje. Nikita Radović, 5. c razred Prebrala sem zgodbo o Anastaziji Krupnik in ne boste verjeli, kaj se mi je potem zgodilo. Bila je najboljša učiteljica, ki je cenila resnico in sovražila laž. Bil je dan, ko naj bi imeli naravoslovni dan in bi predstavili svoje izdelke. Učiteljica je rekla, da ne potrebujemo torb. Nikita Radovič, 5.c April 2023 Novice Občina 78.indd 31 31 24.03.2023 10:59:21 šola Hrana ni za tjavendan V okviru EKo šole smo se letos odločili da bomo sodelovali v projektu “Hrana ni za tjavendan”. Ker se zavedamo, da preveč hrane zavržemo, smo se odločili, da poskušamo le-to zmanjšati. V šolski kuhinji smo večkrat opazovali koliko hrane pristane v pomiju in nas je kar precej zaskrbelo. Zavedamo se, da premalo cenimo hrano in imamo zelo slab odnos do nje. Z učenci smo začeli iskati rešitve, kako zavreči čim manj hrane. Alja Vogrin 5. c Učenci višjih razredov so spremljali količine zavržene hrane tudi v domačem gospodinjstvu. Nekateri so tudi pridno izpolnili Kuhlin dnevnik. Veliko smo se pogovarjali, kaj lahko naredimo z ostanki hrane. Prijavili smo se na natečaj Reciklirana kuharija, kjer smo objavili recepte, v katerih smo porabili ostanke hrane. Učenci 3. b pod mentorstvom učiteljice Mateje Štancer so napisali recepte kako uporabiti korenček v celoti. Z receptom Korenčkov pesto so bili izbrani med najboljšimi dvajsetimi recepti v Sloveniji. Recept najdete tudi v zloženki Reciklirana kuharija. Zmagovalni recept: KORENČKOV PESTO Sestavine: Sanja Simonič, 5. c Risali smo tudi Prešerna in nastali so čudoviti portreti. 120 g listov in stebel korenčka 5 žlic olivnega olja 2 stroka česna 80 g parmezana 60 g indijskih oreščkov (lahko uporabimo tudi navadne orehe, pinjole,...) ščep soli in popra Priprava: Liste in stebla korenčka operemo in osušimo. Česen olupimo, parmezan pa naribamo. Korenček, česen, oreščke, parmezan, poper in sol stresemo v mešalnik in miksamo toliko časa, da dobimo gladko zmes. Olje dolivamo postopoma. Miksamo toliko časa, da so vse sestavine enakomerno zrezane. Pesto nalijemo v steklene kozarce, ga po vrhu poravnamo in do vrha kozarca zalijemo z oljem. Kozarce zapremo in shranimo v hladilniku. Predlog za jed: Skuhamo nam najljubše testenine in jih prelijemo s korenčkovim pestom. 32 Novice Občina 78.indd 32 Novice občine Sv. Andraž 24.03.2023 10:59:21 šola Mlajši so risali, večji pa so jim napisali spodbudne misli, lepe želje pa tudi narisali so jim nekaj. Upamo, da smo s svojimi lepimi mislimi 11 borcem z redkimi boleznimi, polepšali vsaj kratek trenutek v njihovem boju z boleznijo. Korenčkov pesto, 3. b – Mentorica Mateja Štancer S tem seveda nismo zaključili s tem projektom. Mi si bomo še dalje prizadevali, da ostanke hrane, ki se dajo še uporabimo. Povezali smo se tudi z našo vodjo prehrane, kjer smo zapisali želje otrok za malico in kosila, saj si želimo, da bi na jedilniku bila zdrava hrana, hkrati pa tudi takšna, da jo bomo pojedli. Zavedamo se, da tega, da se količina zavržene hrane čisto zmanjša ne gre tako hitro, zato bomo s tem nadaljevali tudi v naslednjem šolskem letu. 24. Marjana Kocuvan Pustovanje na podružnici april je dan brez zavržene hrane. Poskrbimo tudi v naših gospodinjstvih, Letos se je pustovanje na POŠ začelo v ponededa ta dan ne bomo zavrgli nič hrane.. ljek z obiskom kurentov pred šolo. V torek smo imeli kulturni dan. V šolo smo prišli vsi zamaskirani, tudi učiteljice. Prvo uro smo vsi preživeli v učilnicah, kjer smo spoznavali pomen pusta, izdelovali kurente iz papirja, klovne in podobne pustne šeme. Ta dan je bila malica že ob 9.00, ta je bila čisto pustna, krof in čokolaMarjana Kocuvan, dno mleko. Po malici smo skupaj z vrtčevskimi vodja projekta otroki in z nekaj njihovimi starši šli v povorki do cerkve Svetega Andreja. Prva postojanka je bila pred občino, kjer so nas pričakali občinski polži, ki so nas postregli s pijačo in prigrizkom. Na Srčna pisma za male borce poti proti šoli, so nas ustavili tudi pri baru Rola, kjer smo dobili bombone. Zadnja postojanka pa je bila pri družini Vilčnik. Tudi tukaj so nas po28. februarja je svetovni dan redkih bolezni. gostili z napolitankami, prigrizki in sokom. Na nas se je obrnilo Društvo za otroke z redkimi boleznimi Vilijem Julijan in povabili so nas, Ko smo prispeli v šolo, smo šli v telovadnico, kjer da s srčnimi pismi polepšamo dneve bolnim ot- je sledilo rajanje. Vse maske smo se predstavile. rokom v Sloveniji. Ker smo sodelovali že v lan- Najprej smo rajali v skupinah, nato pa že tudi inskem šolskem letu, se nismo nič kaj obotavlja- dividualno. Učiteljice so budno spremljale naše li in smo se odločili, da sodelujemo tudi letos. rajanje, izvirnost mask in kreativnost. Nagradile Najprej smo učiteljice pogledale sezname teh so najizvirnejše tri skupinske maske in tri posaotrok in njihove bolezni. Vsaka razredničarka si mične. je izbrala enega ali dva otroka. Nato smo po razredih predstavile te otroke, njihove bolezni in Tako se je dan v šoli zaključil in lahko smo šli želje. Pokazale smo jim fotografije otrok. Učenci domov. Hana Kovač, 6. c so se z veseljem lotili pisem tem malim borcem. April 2023 Novice Občina 78.indd 33 33 24.03.2023 10:59:22 šola/vrtec Pustovanje na podružnici Nam se je zdelo, da smo videli že zelo veliko, a to še ni bilo vse. Gospod Tone nas je popeljal še v eno garažo in nam pokazal tudi zbirko mopedov V torek, 21. 2. je po dveh letih spet bilo pustno in motorjev. Res smo si lahko ogledali marsikaj vzdušje. V šoli smo bili vsi zamaskirani. Organi- in za izkušnjo smo zelo hvaležni. zirali smo povorko do cerkve oz. občine. Na poti so nas trikrat pogostili. Bili smo zelo presenečeni, hkrati pa hvaležni. Končno smo prispeli nazaj v šolo, kjer smo izdelovali kurente. V telovadnici smo izbirali najboljše skupinske in posamične maske. Za skupinsko masko so bile nagrajene princeske, pirati in hudički s kurentom. V tej nagrajeni skupini sem bil tudi jaz. Za nagrado smo dobili družinsko pico v Gostišču Anton. Ta dan mi je bil zelo všeč. Anej Ilešič, 6. c Skupinska fotografija pred občinsko stavbo Andraške nogice na pohodu in ogledu starodobnikov Mateja Štancer, mentorica ID Andraških nogic Obisk božička v vrtcu Čeprav je zima kar pritiskala z mrazom, pa je kak sončen dan le privabil mlade pohodnike Andraških nogic. Spet smo se podali na pohod po domači občini in ga tokrat še začinili z ogledom starodobnikov. Ustavili smo se pri Dolinarjevih, ki so nas zelo toplo sprejeli. Gospod Tone nam je pokazal svojo zavidljivo zbirko starih avtomobilov. Najbolj smo bili navdušeni nad Citroenom Traksionom iz leta 1947. Kar vsi smo si ga dodobra ogledali, še posebej ko nam je Lorin in Oskarjev dedek odprl pokrov motorja. Sam je povedal, da se z ljubiteljskim restavriranjem ukvarja že 18 let. Mi pa smo se lahko prepričali, da ta hobi opravlja res s srcem, saj se njegovi avtomobili res svetijo. Lahko nam verjamete, da tudi pod pokrovom motorja. 34 Novice Občina 78.indd 34 Novice občine Sv. Andraž 24.03.2023 10:59:27 vrtec April 2023 Novice Občina 78.indd 35 35 24.03.2023 10:59:38 razno Pomen čebel za človeka in v naravi Medonosna čebela ima izredno pomembno in kompleksno mesto v naravi, še posebno tedaj ko govorimo o raznih kmetijskih kulturah. S svojo aktivnostjo čebele v naravi pomembno vplivajo na proizvodnjo hrane tako za človeka kot tudi za živali, raznih industrijskih surovin, kakor tudi na človekovo zdravje in druge dejavnike življenja. Od kakovosti oprašitve sta odvisna količina in kakovost pridelkov, ta pa je najbolj vidna pri velikosti in obliki plodov. Vrednost opraševanja je po različnih strokovnih virih 15-krat do 30-krat večja, kot je vrednost vseh čebeljih pridelkov skupaj. Zato je med koristmi, ki jih imamo od čebel, brez dvoma na prvem mestu ekonomski pomen opraševanja kmetijskih kultur. Zato čebelarji vse gojitelje rastlin in uporabnike FFS prosimo, da: Čebelji pridelki so popolnoma naravna živila, neposreden dar narave - čebel. Čebele z opraševanjem pripomorejo k ohranjanju ravnovesja v naravi, omogočajo obstoj različnih živalskih in rastlinskih vrst ter seveda človeka, ob tem pa nam dajejo čebelje pridelke, kot so med , cvetni prah, matični mleček, propolis, ki nam v hitrem tempu življenja pomagajo krepiti in ohranjati naše zdravje. - škropijo v skladu z dobro kmetijsko prakso (fitofarmacevtski tečaj, testirana škropilnica itd.); Vrednost čebeljih pridelkov pa je skoraj zanemarljiva v primerjavi s koristnim delom čebel, ki ga opravijo v naravi. - priporočena sredstva uporabljajo v najmanjših priporočenih odmerkih; Najpomembnejše poslanstvo čebeljega rodu je opraševanje različnih rastlin. Narava nagrajuje čebele za njihovo delo z medičino in cvetnim prahom, ter tako omogoča njihov razvoj in obstoj, istočasno pa ohranjanje tako rastlinskih kot živalskih vrst ter nenazadnje obstoj človeka. Med žuželkami, ki oprašujejo rastline, so na prvem mestu prav čebele. Najpomembnejše so za opraševanje sadnega drevja, saj oprašijo kar 70–80% cvetov, ta odstotek pa se zaradi vse intenzivnejše kmetijske proizvodnje še povečuje. - škropijo v večernih urah ali ponoči in v brezvetrju; Najopaznejša in največkrat dokazana je zato vloga čebel pri opraševanju jablan, hrušk, breskev, češenj, jagod itd. Predvsem na večjih plantažah jablan in hrušk se hitro pokaže, kako so bili cvetovi oplojeni. Čebele pri opraševanju temeljito opravljajo svoje delo. 36 Novice Občina 78.indd 36 - pred načrtovano uporabo FFS natančno preberejo priložena navodila, saj je tako v njih kot tudi na embalaži opozorilo, ali je sredstvo strupeno za čebele. Za čebele so po večini škodljivi vsi insekticidi (FFS, ki zatirajo žuželke), to pa je označeno tudi na etiketi; - uporabljajo pripravke, ki so za čebele manj nevarni; - se izogibajo prašiv in raje uporabijo pripravke oz. iz njih narejeno škropilno brozgo ali granulate; - pravočasno obvestijo čebelarja o nameravanem škropljenju s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki so strupena ali škodljiva za čebele. Vsakršno zmanjševanje števila čebeljih družin lahko v naravi povzroči ekološko in gospodarsko katastrofo, še posebej v kmetijstvu. Zato slovenski čebelarji pozivamo vse uporabnike FFS, da delamo z roko v roki in tako ohranimo naravo. Vlado Auguštin, Javna svetovalna služba v čebelarstvu Novice občine Sv. Andraž 24.03.2023 10:59:38 razno Druženje krajanov Rjavcev V začetku novembra smo se v manjšem številu zbrali krajani Rjavcev. Naredili smo kratek sestanek. Pogovarjali smo se kaj lahko naredimo da bi naš kraj naredili lepši in boljši. Po sestanku smo imeli pojedino in krajše druženje. Ker se zadnja leta pojavlja vedno več pohodnikov in sprehajalcev se je malo pod vrhom »Kobošaka« postavila klopca za sprehajalce od koder je lep razgled. Vse je bilo financirano s strani Občine s sredstvi za vaške odbore. Tako da, vabljeni na razgled iz »Kobošaka«. (foto: Krištof Križanec, 2015) Iz teh izsledkov je nedvoumno jasno, da se zaradi nepobranega pasjega iztrebka bolnega psa lahko okuži tudi drugi zdravi pes, da ne govorimo o zdravi igri otrok na zelenicah, v parkih in otroških igriščih. Občinski redarji izvajajo naloge kot uniformirane osebe, zaradi njihove prepoznavnosti je težko ugotoviti kršitve zaradi ne pobiranja pasjih iztrebkov. Danijel Kocuvan Problematika opustitve pobiranja pasjih iztrebkov na javnih površinah Kmalu bomo dočakali vremensko otoplitev in sprehode po toplem spomladanskem soncu. Hkrati bomo prepogosto naleteli na nepobrane pasje iztrebke, ki so jih za svojimi hišnimi ljubljenčki pustili nepobrane njihovi lastniki. Ne gre zgolj za posamezne kupčke pasjih iztrebkov, ki so skriti v grmovju, ampak so z njimi posejane zelenice, otroška in športna igrišča, sprehajalne steze in celo mestne ulice in trgi in se jim je pogosto težko izogniti. V raziskovalni nalogi v zvezi s pasjimi iztrebki, ki jo je pripravil Krištof Križanec leta 2015, v kateri je med analiziral 48 vzorcev pasjih iztrebkov in ugotovil, da se v 27 vzorcih nahajajo jajčeca zajedavcev, kar predstavlja 56 % od skupnega števila vzorcev, od tega je bilo 22,22 % vzorcev okuženih z dvema vrstama parazitskih jajčec (vir: Raziskovalna naloga Krištof Križanec, 2015). Nadzori nad vodniki psov so stalnica in se izvajajo ob rednih obhodih predvsem v poznih večernih in jutranjih urah. Pri delu je ugotovljeno, da ima večina vodnikov psov pri sebi vrečko za pobiranje pasjih iztrebkov vendar je vprašanje, ali bo pasji iztrebek pobran, če ne bo v bližini nadzornih organov ali drugih občanov. V prvih spomladanskih dnevih bodo občinski redarji nadzor še poostrili in zaradi opustitve obveznosti vodnika ali lastnika psa zoper kršitelje ostreje ukrepali. Obveznost vodnikov psov, da morajo imeti pri sebi pribor za pobiranje pasjih iztrebkov in tudi pobirati iztrebke, je določena v predpisih lokalne skupnosti, ki ureja javni red in mir na območju posamezne občine. Zakon o zaščiti živali v tretjem odstavku 11. člena določa, da mora skrbnik psa na javnem kraju zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu. V tretjem odstavku 46a. člena ZZZiv je določeno, da se z globo od 200 do 400 evrov kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s to določbo. Robert Brkič vodja Medobčinskega redarstva SOU SP April 2023 Novice Občina 78.indd 37 37 24.03.2023 10:59:40 razno KVIZ 10. Barovčinov rog je zraven glasbila, kot pripomoček pastirju, nekoč služil še za (izloči nepravilen odgovor): 1. V katero leto spada prva pisna omemba kraja Vitomarci? a. 1313 c. 1279 b. 1297 d. 1251 2. V katero leto spadajo začetki gradnje cerkve Svetega Andraža? a. 1457 c. 1513 b. 1502 d. 1568 a. Svetega Jurija c. Svetega Lovrenca b. Svetega Antona d. Svetega Bolfenka 4. Poimensko naštejte vsaj tri kapele na območju naše občine. 5. Koliko kužnih znamenj imamo v občini? c. 3 b. 2 d. 4 b. posoda za blagoslovljeno vodo obešeno ob vhodu v glavno sobo (hišo) v domačiji c. vodir – posoda, ki so jo kosci imeli obešeno za pasom in so jo uporabljali za namakanje brusa d. v njega so dodali črnilo, in je rog tako služil kot pisalo 11. Kje pri nas je posajena potomka najstarejše vinske trte na svetu? 3. Okrog leta 1450 so naši kraji spadali pod katero župnijo? a. 1 a. posoda za pitje 6. Pred približno štirimi milijoni let je pri nas živela vrsta živali, ki je danes že izumrla. V Pesniški dolini so našli del te živali. Poimenuj to žival. a. Pri občinski stavbi b. Pri Večnamenski dvorani c. Na Ostragovi d. Pri trgu pred cerkvijo 12. Koliko je stara najstarejša vinska trta na svetu, katere potomka raste tudi pri nas? a. 400 let c. 600 let b. 200 let d. 100 let 13. V ponujenih odgovorih izberite tistega, ki velja za sorto naše potomke najstarejše vinske trte na svetu. a. Gemaj c. Modri pinot d. Kvinton a. Alpski svizec c. Bizona b. Modra kavčina b. Volnatega nosoroga d. Mastodonta 14. Hrgova domačija je značilne cimprane gradnje z lesenim kladnim ostenjem, ki ga ščitijo ilovnati ometi, prebeljeni z apnom. Za te vrste panonskih hiš je značilno še: 7. Prve pisne omembe šolstva pri nas segajo v leto 1791. Kdo je v tistih časih poučeval otroke? a. Trgovski popotniki c. Vojaki b. Župniki d. Zdravniki 8. V prostorih nove šole je Muzejska interaktivna učilnica, ki je nastala v sklopu projekta Escape. Kaj je posebnost te učilnice? a. Pri animacijah sodelujejo poklicni učitelji b. Učilnica je sestavljena iz dveh delov (modernega in starega-100 let nazaj) a. Tla so položena s kamni b. Oken ni ali so zelo redka c. Streha je krita s slamo d. Ni dimnika 15. Hrgova hiška ima tipična mala okenca. Te so imele panonske hiške zaradi: a. Radovednih sosedov c. Animacijo vodi občinska uprava b. Da se gospodinje med opravili niso zmotile z dogajanjem v okolici d. Na ogled je razstavljena kreda stara več kot 200 let c. Da je v hiško prišlo čim manj svetlobe 9. Barovčinov rog je nekoč služil pastirju, da je s posebno melodijo zjutraj zbiral pašno živino po kmetijah in jo gnal na pašnike. Ta rog je bil: d. Da je skozi okna uhajalo čim manj toplote a. Rog koze c. Rog goveda b. Rog kozoroga d. Rog samoroga 16. Vrata (vhodna in notranja) v Hrgovi hiški so mala, štoki pa izredno nizki. To je zato, ker: a. So bili nekoč ljudje precej manjši b. So štoki gospodarju pri vhodu v hiško sneli klobuk c. Niso v hiško prišli ljudje, ki veliko pojedo d. Ni v hiško prišla pašna živina 38 Novice Občina 78.indd 38 Novice občine Sv. Andraž 24.03.2023 10:59:40 razno/kronika kraja 17. Leta 2017 je Hrgova domačija doživela prenovo v okviru projekta Detox. Kaj se je takrat uveljavilo in je možno to početi še danes? 27. Naša občina najbolj slovi po pridelavi sadja. Koliko hektarjev sadovnjakov imamo (leto 2020)? a. Preživeti dan, kot v tistih časih a. 97 c. 189 b. Iskati skriti zaklad b. 133 d. 241 c. Se poročiti na stari kmečki način 28. Koliko hišnih številk imamo v naši občini? (2018) d. Prespati na slami 18. Že kar nekaj let zapored pri Hrgovi hiški poteka mednarodno odmevna prireditev. Ta je: a. Koncert skupine Mi2 b. Simpozij strokovnjakov na zgodovinsko umetniškem področju c. Poezija in vino a. 354 c. 481 b. 428 d. 562 29. Letos je občina sodelovala tudi v enem projektu, kjer smo podrli Guinessov rekord. Skvačkati smo morali kar 212 grbov slovenskih občin. Kdo je pri nas kvačkal grb? 30. Prikličite si sliko grba občine. V njem so trije simboli. Naštejte jih. d. Srečanje upravljalcev panonskih hiš iz celotnega panonskega ozemlja a. 17,6 km2 c. 12,3 km2 b. 19,9 km2 d. 14,7 km2 20. Koliko prebivalcev je štela naša občina letos 1. januarja? a. 1042 c. 1134 b. 1093 d. 1201 21. Katerega leta je naša občina postala samostojna? a. 1996 c. 1998 b. 1997 d. 1999 22. Toš Mirko je en izmed najbolj znanih Andrašovčarjev. Živel in deloval je na Danskem. Kaj je bil po profesiji? a. Kirurg c. Splošni zdravnik b. Dermatolog d. Otorinolaringolog REŠITVE: b. 1297; c. 1513; c. Svetega Lovrenca; Veršičeva (Druzovičeva), Antonekova (Pravdičeva), Pavličeva (Toševa), Janžekova, Černelova (Leonova)..; c. 3; d. Mastodonta; b. Župniki; b. Učilnica je sestavljena iz dveh delov (modernega in starega-100 let nazaj); c. Rog goveda; d. v njega so dodali črnilo, in je rog tako služil kot pisalo; d. Pri trgu pred cerkvijo; a. 400 let; b. Modra kavčina; c. Streha je krita s slamo; d. Da je skozi okna uhajalo čim manj toplote; a. So bili nekoč ljudje precej manjši; d. Prespati na slami; c. Poezija in vino; a. 17,6 km2; d. 1201; c. 1998; d. Otorinolaringolog; Kmetje včeraj in danes; a. 39; Moški (630); b. 8,5 m; b. 133; b. 428; Irena Rižnar; Cerkev, Andrejev križ, grozd; 19. Koliko, v kvadratnih kilometrih, meri površina v območju naše občine? 23. Letos se je v okviru projekta Razgledi Ostragove ponatisnila knjiga Ignaca Koprivca. Kako je naslov tej knjigi? 24. Najpogostejše žensko ime v Sloveniji je Marija. Koliko Marij imamo v naši občini? a. 39 c. 49 b. 45 d. 57 25. Katerega spola med prebivalci naše občine je več? (1.1.2022) 26. Koliko v višino meri novi razgledni stolp na ostragovi? a. 7 m c. 10 m b. 8,5 m d. 13 m Kronika kraja Rojstva: Od novembra 2022 do marca 2023 se je v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah rodilo pet otrok, od tega dve deklici in trije dečki. Srečnim staršem čestitamo. Smrti: Od konca oktobra 2022 do marca 2023 je bilo na pokopališču v Vitomarcih sedem pogrebov, umrlo je pet občanov in tri občanke, en pogreb je bil za občana druge občine, dva občana pa nista bila pokopana na pokopališču v Vitomarcih. April 2023 Novice Občina 78.indd 39 39 24.03.2023 10:59:40 Novice Občina 78.indd 40 24.03.2023 10:59:41