Tjaša Mrgole Jukic RADIO-TEDNIK PTUJ MED SLOVENSKO OSAMOSVOJITVENO VOJNO Knjižnica Ivana Potrca Ptuj, 2021 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 94:654.1(497.4Ptuj)”1991” MRGOLE Jukic, Tjaša Radio-Tednik Ptuj med slovensko osamosvojitveno vo­jno / [tekst Tjaša Mrgole Jukic ; fotografije Martin Ozmec, osebni arhiv Martina Ozmeca, Davorin Jukic]. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrca, 2021 ISBN 978-961-93727-8-4 COBISS.SI-ID 66507011 RADIO-TEDNIK PTUJ MED SLOVENSKO OSAMOSVOJITVENO VOJNO Besedilo: Tjaša Mrgole Jukic Fotografije: Martin Ozmec, osebni arhiv Martina Ozmeca, Davorin Jukic Podnapisi k fotografijam: Martin Ozmec Jezikovni pregled: Darja Plajnšek Oblikovanje: Primož Potocnik Tisk: Demago, d. o. o. Naklada: 300 izvodov Izdala in založila Knjižnica Ivana Potrca Ptuj, zanjo Milena Doberšek Ptuj, junij 2021 Razstava Fotografije: Martin Ozmec Zvocni posnetki na razstavi: Radio Ptuj, 27. junij–8. julij 1991, uredil in opremil Davorin Jukic. Postavitev: Knjižnica Ivana Potrca Ptuj Brezplacni izvod. Publikacija ni namenjena za prodajo. © Knjižnica Ivana Potrca Ptuj Fotografija na naslovnici: Dan po svecani razglasitvi samostojne države Slovenije je nova slovenska zastava zavihrala tudi na poslopju Radia-Tednika Ptuj, izobesil jo je Jože Šmigoc. Ptuj, 27. junija 1991 Foto: Martin Ozmec UVODNA BESEDA Ob prejemu donacije zbirke zvocnih posnetkov Radia Ptuj Zgodovina nas uci, kako pomembne so hi­tre in natancne informacije. V casu miru, še posebej pa v casu izrednih razmer ali vojne. Nacin posredovanja informacij je v vsakem zgodovinskem obdobju krepko odvisen od razpoložljivih možnosti ter stopnje tehnolo­ške razvitosti. Ko se v današnjem casu v smislu razpoložlji­vih možnosti informiranja prebivalstva ozira­mo v zacetek devetdesetih let 20. stoletja in vojne za Slovenijo, je nujno potrebno, da do­gajanje postavimo v kontekst tistega casa. V cas, ko so informacije do ljudi in med ljudmi potovale brez množicne uporabe interneta, elektronske pošte, družbenih omrežij, mobil­nih telefonov in brez obvešcanja po SMS in MMS sporocilih. Številnim mladim, rojenim v samostojni Sloveniji, je to danes prakticno nepredstavljivo. Med slovensko osamosvojitveno vojno sta lahko informacije o takratnem dogajanju šir­ši javnosti najhitreje posredovala radio in te­levizija, z eno- ali vecdnevnim zamikom pa tudi casopisje. Nacionalna radio in televizija sta se osredotocala predvsem na porocanje o pomembnejših dogodkih na državnem nivo­ju, medtem ko so lokalne medijske hiše pre- bivalce informirale tudi o dogajanju v njihovi neposredni okolici. Zavedajoc se svoje vloge ter pomena hitrega in natancnega informiranja je Radio Ptuj med slovensko osamosvojitveno vojno s 24-urnim porocanjem skrbel za hitro ter podrobno ob­vešcanje o vojnem dogajanju na širšem ptuj- sko-ormoškem obmocju. Porocanja in re­portaže novinarjev so služile vsesplošnemu informiranju in koordiniranju prebivalstva v vojnih razmerah, preverjanju zanesljivosti po­sameznih informacij o trenutnem dogajanju pri razlicnih virih, preprecevanju žrtev med civilnim prebivalstvom, zmanjševanju panike ter umirjanju negotovosti in strahu med ljud­mi. Informacije, ki jih danes vsak trenutek zgolj z nekaj kliki najdemo na internetu, jih prejmemo po elektronski pošti ali na mobilni telefon, so v tistem obdobju lahko prišle do prebivalcev najhitreje predvsem po radijskih valovih. Porocanja novinarjev Radia Ptuj o kljucnih dogodkih na ptujsko-ormoškem obmocju, ki so se odvijali med slovensko osamosvo­jitveno vojno, poslana v eter, so bila tudi posneta, kar takrat ni bila obicajna praksa. Za to je samoiniciativno poskrbel Davorin Jukic, takratni vodja tonskih tehnikov na Radiu Ptuj, ki se je zavedal zgodovinskega pomena tovrstnih informacijskih virov in je tonskim tehnikom v studiu narocil sne­manje novinarskih reportaž v dnevih, ko so se odvijali najbolj kriticni dogodki sloven­skega osamosvajanja. Davorin Jukic je zbirko teh zvocnih posne- tkov vsa leta hranil v svojem zasebnem ar­hivu, pred nedavnim pa jih je tudi popisal ter kronološko uredil in digitaliziral. V pocastitev 30. obletnice vojne za Slove­nijo je zbirko zvocnih posnetkov predal v hrambo Domoznanskemu oddelku Knji­žnice Ivana Potrca Ptuj, kjer bodo odslej na razpolago za namene raziskovanja in prou­cevanja dogajanja tega, za našo domovino tako pomembnega obdobja. Milena Doberšek, direktorica Knjižnice Ivana Potrca Ptuj Foto: Davorin Jukic DOGAJANJE V DNEH PRED OSAMOSVOJITVIJO Rojstvo samostojne države Slovenije se ni zgo­dilo nepricakovano. Skrbi in razmišljanja, kaj bo z državo Jugoslavijo, so se pojavile že kma­lu po letu 1980, ko je umrl predsednik države Josip Broz Tito. Vsesplošna kriza v Jugosla­viji je postala izhodišce za postopno libe­ralizacijo slovenskega politicnega prostora. Stavka delavcev Litostroja leta 1987, aretacije cetverice leta 1988 … so pripeljale do majniš­ke deklaracije leta 1989. Vedno glasnejše so bile ideje o samostojnosti republik, govorilo se je o konfederaciji. 8. aprila 1990 smo imeli v Sloveniji prve demokraticne, vecstrankarske volitve in Milana Kucana izvolili za predse­dnika predsedstva, predsednik skupšcine je postal dr. France Bucar, predsednik vlade Loj­ze Peterle. Ko so poslanci skupšcine Republike Sloveni­je (RS) 6. decembra 1990 sprejeli Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS, smo vedeli, da gre zares. Pripravljal se je teren za spremembe. 23. decembra 1990 je bil plebiscit. 88,5 od­stotka volilnih udeležencev se je odlocilo: Re­publika Slovenija naj postane samostojna in neodvisna država. Tri dni kasneje, 26. decem­bra, natanko ob 18. uri se je v veliki dvorani slovenske skupšcine pricelo svecano zasedanje. Predsednik skupšcine RS dr. France Bucar je razglasil, da je Slovenija samostojna država. Svecanosti so se udeležili delegati iz vse Slo­venije, tudi s ptujskega obmocja. Zastopali so nas: dr. Ludvik Toplak, Boris Gerl, Anka Osterman, Mirko Vaupotic, Janez Žampa in Franc Planinšek. Slovensko in hrvaško vodstvo sta upala na mirno rešitev – razdružitev, zato sta februarja 1991 parlamenta sprejela resolucijo, v kateri sta parlamentom drugih republik predlagala sporazumno razdružitev SFRJ. Zvezno pred­sedstvo je oba predloga zavrnilo. V državi smo cutili napetost, politiki vseh republik so sestankovali in zdi se, da niso mogli razumeti, kaj hocemo. Jugoslovan­ska ljudska armada (JLA) se je pripravljala, iz skladišc Teritorialne obrambe (TO) so od­važali orožje, prebivalci smo postali nestrpni, negotovi … V takih razgretih razmerah je 24. maja 1991 pod kolesi vojaškega oklepnika JLA pred mariborsko vojašnico vojvoda Mi­šica umrl Josef Šimcik iz Miklavža. Istega dne, v petek, 24. maja, je nekaj po 16. uri prišlo do prvih strelov na Ptuju. Na po­velje oficirja JLA je vojak v nogo ustrelil Bori­sa Frasa, medtem ko je ta odklapljal elektriko vojašnici Dušana Kvedra Ptuj. Transformator je stal tik ob ograji ptujske vojašnice. Borisa Frasa so zdravili v mariborski bolnišnici. Martin Ozmec: »Popoldne nekaj pred šestnajsto uro pa je kot strela z jasnega udarila na dan novica, da je priš­lo do streljanja ob vojašnici Dušana Kvedra v Ptuju. Vojak je izza ograje vojašnice streljal na delavca Elektra Ptuj, ki je opravljal svoje služ­bene dolžnosti v objektu zunaj vojašnice. Vest smo prvi objavili na Radiu Ptuj 10 minut po šestnajsti uri in najavili tudi skorajšnji pogo­vor o neljubem incidentu s komandirjem Po­staje milice v Ptuju Milanom Cušem. Ob 17. uri in 40 minut smo posneti pogovor v živo tudi objavili. Milan Cuš je povedal, da so ob 15.20 prejeli sporocilo obcana iz Ferkove uli­ce o streljanju pri vojašnici. Obcan je porocal, da so pocili trije streli in da je delavec Elektra Ptuj ranjen v nogo. Takoj zatem so dobili ob­vestilo o tem dogodku tudi iz reševalne posta­je Ptuj. Hitro so zbrali skupino milicnikov, in sicer je namestnik komandirja s še petimi mi­licniki s službenimi vozili takoj odhitel na kraj dogodka. Ko so se pomikali proti kraju stre­ljanja, je tam že bilo vozilo ptujske reševalne službe, v katerem je sedel ranjen delavec Boris Fras. Takrat so ga vojaki po nalogu enega od oficirjev poskušali potegniti iz vozila, ceš da bi ga odpeljali s svojim sanitetnim vozilom. Ko so to milicniki videli, so z živim zidom nji­hovo dejanje hoteli prepreciti. V tem casu pa je prišla vojaška okrepitev. Okoli 15 vojakov in trije oficirji so milicnike in vozilo obkolili. Prišlo je do ostrih pogovorov, eden od oficir­jev je ostro dejal: Ce bo kdo karkoli storil, je lahko takoj ubit. Ko so prišli še trije oficirji, je vendarle prevladal razum, saj sta dva oficirja dovolila, da ranjenega Frasa odpelje reševalno vozilo. Po pogajanjih z izvršnim svetom so elek­triko v kasarni ponovno priklopili.«11 Ozmec, Martin: Spominski zapis, tudi v: Ozmec, Martin: Incident ali nesrecno nakljucje?, Tednik, 30. maj 1991, št. 21, str. 1. Kljub neljubim dogod­kom in rednem sestan­kovanju politikov iz vseh republik Jugoslavije je slovensko vodstvo po­spešeno pripravljalo vse (zakonodajo, gospodar­stvo, vojsko, varnost, ob­rambo …) za ustanovitev lastne države. Služenje vojaškega roka v JLA je za slovenske državlja­ne postalo neobvezno. Že 2. junija 1991 so vojaki v Pekrah prvic prisegli slovenski drža­vi. Zbrano množico, 20.000 ljudi – vojake, svojce, obiskovalce in najvišje predstavnike Slovenije, je nagovoril predsednik predsedstva Milan Kucan, ki je dejal: »Tu, v Pekrah, se ne usposabljate za vojno, usposabljate se za to, da bi bil mir!« Med prvimi slovenskimi vojaki je bilo 16 mladenicev z obmocja ptu­jske obcine. V intervjuju je Silvester Kurbus iz Ptuja povedal: »Srecen sem in ponosen, da sem v prvi generaciji slovenske vojske.«22 Ozmec, Martin: Slovenija ne bo vec nikomur hlapcevala, Tednik, 6. junij 1991, št. 22, str. 10. Ta dejanja so opazovali prebivalci Jugoslavi­je, kar je vplivalo na klimo v celi državi. Slo­venski državljani smo bili ponosni in veseli, a vendar tudi zaskrbljeni. Poslušanje porocil po radiu in TV je bilo v vseh domovih »ob­vezno«. Povedano drugace, v skoraj vsakem domu v naši okolici se je za lokalne in takoj­šnje informacije poslušalo Radio Ptuj, za splošne novice pa gledalo RTV Slovenija. Ne pozabimo, da so to bile takrat tudi edine uradne in­formacije, ki smo jih državljani lahko dobili. V dogajanja v državi so bile uprte tudi oci Evrope in sveta. Jugoslavijo, državo, ki je ustanovila neuvršcene, imela 23.724.919 pre­bivalcev in izredno mocno vojsko, je poznal ves svet.33 Ozmec, Martin: Spominski zapis Iz Evrope smo dobili tudi prvi signal: juni­ja 1991 so se clanice Evropske gospodarske skupnosti dogovorile, da ne bodo priznale neodvisnosti Slovenije in Hrvaške, ce se bosta odcepili enostransko. Zapletalo se je na vseh ravneh. Slovenski politiki so po diplomatskih poteh navezovali stike in pojasnjevali situaci­jo, notranja politika pa je sledila osamosvojit­venemu nacrtu. Pripravljali so se tudi po obcinah. Ker je samostojnost države Slovenije sovpadala s šolskimi pocitnicami in ni bilo pouka, so za varnost šolarjev in dijakov poskrbeli starši. Henrik Žlebnik, vodja organizacijske enote v javnem zavodu Zdravstveni center, je povedal: »Organizirali smo se na dva nacina: za redno delo in izredne razmere. Vsem delavcem je bilo naloženo, da morajo biti dosegljivi.« Reševalna vozila so iz garaž premestili na vec lokacij po obcini. Opremili so osem zdravstvenih ekip, nekaj naj bi jih delalo na desnem bregu Drave za primer, ce most ne bi bil prehoden. S pomocjo republiškega Sekre­tariata za zdravstvo in socialno varstvo so se dodatno opremili z zalogami sanitetnega ma­teriala. Tudi v bolnišnici so bili pripravljeni, direktor Lojze Arko je povedal, da so z zdravili in sani­tetnim materialom dobro založeni. Po zaslu­gi ptujskih podjetij imajo zadostne kolicine hrane. Tudi pri oskrbi z elektriko in vodo ne pricakujejo težav. Na voljo imajo dva agregata in dve vec tisoclitrski betonski cisterni, ki so ju že v prejšnjem tednu napolnili z vodo. Tre­nutno opravljajo samo neodložljive operacije. Novinarka Majda Goznik, ki je pokriva­la zdravstvo, je o situaciji povprašala tudi direktorja Zavoda združene lekarne Jožeta Gorenca. Zagotovil je, da imajo v ptujski in ormoški lekarni dovolj zdravil. Uvedli so za­šcitni ukrep: kronicni bolniki dobivajo zdra­vila za 14 dni, za nakup brez recepta pa izdajo najvec dve škatli zdravil.44 Goznik, Majda: Zdravstvo v vojnih razmerah, Tednik, 1991, št. 26, str. 12. V pripravljenosti je bil tudi Rdeci križ. Marija Gnilšek, tajnica Obcinske organizaci­je Rdecega križa Ptuj, je dejala, da so naredili vse, kar sodi v njihovo humano poslanstvo. Ekipe za prvo pomoc so bile aktivirane v okvi­ru štaba civilne zašcite. Seveda so bili v popolni pripravljenosti tudi v TO in milici, kjer so delovali po republiških ukazih. Razglasitev samostojnosti in praznovanje na Ptuju V ponedeljek, 24. junija 1991, smo dobili grb in zastavo, v torek, 25. junija, je sloven­ska skupšcina sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Re­publike Slovenije in s tem izpolnila mandat, ki ji je bil naložen s plebiscitom. Ustvarila je samostojno in neodvisno državo Slovenijo. Pred državno slovesnostjo 26. junija pozno popoldan so se na mejni kontrolni tocki v Gruškovju srecali predstavniki obcin Ptuj in Krapina. V ptujski delegaciji sta bila med dru­gimi predsednik skupšcine obcine Ptuj Vojteh Rajher in predsednik izvršnega sveta (IS) Branko Brumen. Srecanje na meji je bilo do­kaz dobrega sodelovanja med obcinama, oboji pa so menili, da je meja simbolnega pomena in da se bo vzorno sodelovanje nadaljevalo. Delegacija obcine Krapina se je udeležila slo­vesnosti na Ptuju.55 Bracic, Jože: Srecanje na meji, Tednik, 4. julij 1991, št. 26, str. 9. V sredo, 26. junija 1991, je predsednik pred­sedstva RS Milan Kucan na slovesnosti na Trgu revolucije66 Danes Trg republike. v Ljubljani razglasil samostoj­nost Republike Slovenije. Praznovali pa niso le v Ljubljani, praznova­la je cela Slovenija in še isti vecer je bila ob 22. uri obcinska proslava tudi na Ptuju. Na trgu Mladinskih delovnih brigad77 Danes Mestni trg. se je zbralo veliko ljudi. Zbrane je nagovoril predsednik skupšcine obcine Ptuj Vojteh Rajher. Za kulturni program so poskrbeli pihalni or­kester pod vodstvom Antona Horvata in moš­ki pevski zbor Prosvetnega društva Markovci pod vodstvom Janeza Bezjaka ter recitatorja Irena Mihelic in Gorazd Jakomini. Ptujski pevski zbor, ki ga je vodil Franc Lacen, ni na­stopil, ker je manjkalo prevec pevcev – mladi fantje so bili vpoklicani v TO. Novo slovensko zastavo so na prireditveni prostor prinesli pari, obleceni v slovenske na­rodne noše. Ob zvokih fanfar je Franc Vreže, vodja obcinskega protokola, dvignil novo slo­vensko zastavo, ki je stala na posebnem drogu pred ptujskim magistratom. Sledil je ognje­met. Zatem so simbolno posadili lipo in ob njej prižgali bakle. Slavje se je koncalo pred gasilskem domom, kjer so prižgali kres. Kre­sove so prižgali tudi na nekaterih sosednjih vrhovih.88 Ozmec, Martin: Velika zgodovinska resnica, Tednik, 4. julij 1991, št. 26, str. 8. 27. junija 1991 je izšel Tednik. Vida Topolovec je porocala v besedi in sliki o gradnji kontej­nerja v Središcu ob Dravi, kjer bo eden od osmih mejnih prehodov s Hrvaško.99 Topolovec, Vida: Meddržavni mejni prehod, Tednik, 27. junij 1991, št. 25, str. 2. Martin Ozmec je pisal o obisku slovenskih vojakov v Pekrah.1010 Ozmec, Martin: Vojaki s srcem, ne le s puško, Tednik, 27. junij 1991, št. 25, str. 3. Iz casopisa Tednik izvemo, da je bila v petek, 28. junija, ob 18. uri predvidena še ena pri­reditev, ki je zaradi kasnejših dogodkov od­padla. Na plošcadi pred cerkvijo sv. Ožbolta bi posadili lipo. Udeležence bi najprej pozdra­vil predsednik obcine Vojteh Rajher, zatem pa dr. Ludvik Toplak, predsednik Družbeno po­liticnega zbora republiške skupšcine. Ob 20. uri pa bi bil tek po ptujskih ulicah. Petkovo prireditev bi koncali z družabnim vecerom pred Mercatorjevo Blagovnico.1111 Goznik, Majda: Prireditve ob osamosvojitvi, Tednik, 27. junij 1991, št. 25, str. 3. 26. junija zvecer so na mejnih prehodih za­menjali jugoslovanske table s slovenskimi. Na dogajanje se je takoj odzval Zvezni izvršni svet Jugoslavije in sprejel odlok o zavarovanju državnih meja na ozemlju Slovenije. Hkrati je to bila zelena luc za oborožen nastop JLA in zvezne policije proti Sloveniji. Tankovske enote so zapušcale vojašnice. Usmerjene so bile na mednarodne mejne prehode. 27. junija so bile na cestah že barikade, ki so jih ponoci postavili pripadniki TO in mi­lice. Že zgodaj zjutraj so iz vseh radijskih sprejemnikov odmevala porocila o zacetku agresije JLA na državo Slovenijo.1212 Ozmec, Martin: Spominski zapis Igra živcev za politike in državljane se je zace­la. Vedeli smo, da je na našem ozemlju 22.300 vojakov JLA. Slovenija je imela 16.000 teri­torialcev (500 poklicnih) in 4.848 policistov, JLA pa 35.200 vojakov. VLOGA PTUJSKEGA RADIA MED SLOVENSKO OSAMOSVOJITVENO VOJNO 2. januarja 1963 je bil ustanovljen Radio Ptuj, ki je samostojno deloval do februar­ja 1976, ko se je združil s Ptujskim Tedni­kom v zavod Radio-Tednik Ptuj. Prvi studio je bil na ptujskem gradu v desnem stolpu, kasneje so studio preselili v kletne pro­store v Raicevo ulico 6. Tako je bil leta 1991 Ra­dio Ptuj del medijske hiše Radio-Tednik Ptuj.1313 Današnji Štajerski tednik je naslednik Tednika, pred tem Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. V letu 1991 se je današnji Štajerski tednik imenoval Tednik, izhajal je enkrat tedensko ob cetrtkih. Direktor zavoda je bil Franc Lacen, odgovorni urednik Ludvik Kotar, Jože Šmigoc pomocnik odgovornega urednika in lektor, Štefan Pušnik pa tehnicni urednik. Radio in casopis sta si delila novinarje. Novi­narji, ki jih slišimo, so: Darja Lukman (danes Lukman Žunec), Nataša Vodušek (danes Pet­rovic), Martin Ozmec, Vida Topolovec, Jože Bracic, tudi Jože Šmigoc in Majda Goznik. Na radiu so delali tudi napovedovalci, jih pa v casu izrednega 24-urnega javljanja nismo sli­šali, razen enkrat Marjana Nahbergerja, ki je bil sicer vpoklican v enote TO. »Po odredbi tedanjega ministra za obrambo Janeza Janše smo že pred dogodki uvedli neprekinjeno 24-urno dežurstvo, v katerem smo sodelovali skoraj vsi zaposleni. Naj priše­pnem, da tega našega dežurstva do danes ni še nihce uradno preklical.«1414 Ozmec, Martin: Spominski zapis V cetrtek, 27. junija, ko se je zacela agresi­ja JLA nad državo Slovenijo, so na Radiu Ptuj sprejeli sklep, da bodo oddajali 24 ur dnevno, kar pomeni, da so spremenili redni program, ki je do takrat trajal vsak dan od 14. do 19. ure in da je veljal izredni režim. Vseskozi so prenašali program Radia Sloveni­ja, ki je tudi imel izredni program. Ves dan so se vrstile tiskovne konference, obvešcali so o dogajanjih na Slovenskem in tudi v medna­rodnem prostoru. Radio Ptuj je prenos Radia Slovenije prekinil, kadar so imeli svoj pro­gram. Držali pa so se pravila, da so porocila Radia Slovenija ob 15.30 in 19.00 prenašali vedno, tudi ce so zaradi tega morali prekiniti svoj program. Tako so se v treh izmenah menjavali voditelji in v dveh tehnika. Voditelji: Darja Lukman, Nataša Vodušek, Martin Ozmec, tudi Jože Bracic. Tonska tehnika (menjavala sta se na 12 ur) pa: Davorin Jukic (vodja) in Rado Škrjanec, obcasno tudi Brane Robinšcak.1515 Jukic, Davorin: Spominski zapis Drži, kar je zapisal Martin Ozmec: »Po­membno je bilo, da so ob tej ali oni zaostrit­vi ali incidentu s pripadniki JLA o tem takoj porocali domaci glasovi. Naši novinarji in dopisniki so se vsakodnevno in pogosto ogla­šali tudi iz okoliških krajev ter redno poroca­li o vseh pomembnih in kriticnih dogodkih na terenu, o vseh težavah, pa tudi o pocutju naših pripadnikov TO na položajih, saj so s tem ljudem vlivali zaupanje in verodostoj­nost. V naši medijski hiši so se zbirale tudi vse druge informacije, kar je tedanji direktor in vodja obcinskega poverjeništva za infor­miranje Franc Lacen s pridom koristil, saj je vse prispevke naših in drugih novinarjev ter javna obvestila in objave mestne obcine sproti prilagajal ter jih pošiljal za objavo v program Kabelske televizije Ptuj.«1616 Ozmec, Martin: Spominski zapis Ce bi natancno spremljali radijske posnetke, bi ugotovili, da so novice o dogodkih po valo­vih radia »zamujale« okoli 10 minut. Radio je medij, ki ima možnost takojšnje odzivnosti, hkrati pa tudi komunikacije s pomembnimi akterji in s poslušalci. Iz posnetkov izvemo, da so novinarji ljudi ves cas opozarjali, naj imajo ob sebi tranzistor. Zato ni nakljucje, da je armada JLA obstreljevala oddajnike; poško­dovali so tudi oddajnik na Bocu.1717 Nekaj casa je program TV Slovenija prenašal 2. program TV Zagreb (oddajnik Sljeme), ker je bil njihov poškodovan. Cetrtek, 27. junija 1991 Vojna za samostojno Slovenijo se je zacela v cetrtek, 27. junija ob 1.15, ko so konvoji vozil JLA krenili iz slovenskih in hrvaških vojašnic proti mednarodnim prehodom. Na ptujskem radiu so se odlocili za posebni radijski program. Prva posneta oddaja je bila nekaj minut pred 13. uro, ko se je oglasila Darja Lukman in povedala, kje na terenu so novinarji.1818 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 27. 6. 1991 ob 12.50, št. 01. Poro­cala je o redni seji IS in o blokadah na cestah na obmocju Borla, Gruškovja in Ptuja (pri železniškem prehodu, na Potrcevi ulici blizu bolnice in v Raicevi ulici pri Radiu-Tedniku). Jože Bracic je bil v Ormožu. Ker z radiem ni dobil zveze, so pozvali obcane, naj sporocijo, ali imajo kakšne informacije. Erika Mihelac, direktorica ptujskih pekarn, je sporocila, da je zmanjkalo kruha, vendar ga že pecejo. Mag. Janez Merc, nacelnik Oddelka za ljudsko obrambo skupšcine obcine Ptuj, je sporocil, da je stanje na Ptuju mirno. Obcane je prosil, da se izogibajo poti, kjer so barikade. Pove­dal je, da so tehnicne zveze z vojašnico blokirane, tudi radijske zveze so mote­ne, vendar vojašnica vodo in elektriko ima. Porocal je, da je bil sprejet ukrep, da je TO pripravljena sprejeti vse pri­padnike JLA, ki so pripravljeni pod­pisati izjavo o lojalnosti in prestopiti k pripadnikom TO. V studio je poklicala poslušalka iz Ormoža in povedala, da obstreljeva­nje blokade na ormoškem mostu traja od 13.30 do 14. ure. Tanki stojijo ob barikadi, ta pa ob tabli Hum. Še vedno sli­šijo streljanje. Videla je tudi letak, ki so jih odvrgli iz letal JLA. Letak poziva obcane, naj ostanejo doma, da se jim ne bo nic zgodilo, da JLA le brani državne meje.1919 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 27. 6. 1991 ob 14.45, št. 04. Iz Ormoža je poklical Franci Golob in spo­rocil, da tanki prodirajo v središce Ormoža. Prodor zadržujejo železniški vagoni, ki stojijo na progi. Slišijo streljanje, žrtev ni, je pa veli­ka materialna škoda.2020 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 27. 6. 1991 ob 15.10, št. 06. Koncno se je javil tudi Jože Bracic in povedal, da sta ranjena dva civilista in en pripadnik JLA,2121 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 27. 6. 1991 ob 17.15, št. 12. kar je kasneje potrdil tudi inšpek­tor Franjo Kozel.2222 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 27. 6. 1991 ob 17.45, št. 14. Zvecer se je po telefonu oglasila Vida Topolovec, dopisnica iz Ormoža. Izve­dela je, da je oficirja ustre­lil pripadnik JLA. V prip­ravljenosti je osem tankov za odstranjevanje barikad. Vida Topolovec je poveda­la, da so mnogi prebivalci mesto zapustili, odšli na vikende, ker so pricako­vali letalski napad. Cez most, ki je menda poškodovan, ne bodo prodirali, saj se bojijo, da prehod ni varen.2323 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 27. 6. 1991 ob 18.45, št. 18. Kasneje je povedala še, da je materialna škoda velika, da so tanki poškodovali ceste, bankine in plocnike. Darja Lukman je pokli­cala še v bolnišnico. Ljubo Toš je povedal, da operacija pripadnika JLA še traja, ranjena pripadnika TO pa sta že doma.2424 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 27. 6. 1991 ob 20.00, št. 19. Nocni studio je prevzel Martin Ozmec, v eter se je oglasil ob 23.39 in porocal, da so se takoj po 22. uri zgodili streli na Raicevi ulici pred hišo Radia-Tednika. Miran Fišer, poveljnik TO obmocne enote Ptuj, je za radio povedal, da je skupina vozil JLA zapustila kasarno. TO je šcitila blokado, zato so pripadniki JLA zaceli streljati. Sledovi ka­žejo, da je bila ena oseba JLA ranjena. Strelno rano je dobil tudi pripadnik TO. Trenutno je mirno. Po­vedal je tudi, da slovenska vlada poziva pripadnike JLA, naj prestopijo k TO. V Ptuju so to že storili ne­kateri starešine in vojaki, ki so bili na dopustu. Vecja skupina obcanov se je želela prikljuciti v TO.2525 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 27. 6. 1991 ob 23.39, št. 21. Noc iz cetrtka na petek je Martin Ozmec opisal tako: »Nakljucje je hotelo, da sem bil prisoten tudi ob inci­dentu, ki se je zgodil pred poslopjem Radia in Tednika v cetrtek, 27. junija 1991. Ko sem se nekaj po 21. uri pripeljal na vecerno novi­narsko dežurstvo, so me ustavili in legitimirali pripa­dniki slovenske teritorialne obrambe. Od kolegice Darje Lukman sem prevzel vsa dotedanja obvestila za javnost in se pripravil na nocno delo. S tonskima tehniko­ma Davorinom Jukicem in Radom Škrjancem smo budno poslušali porocila Radia Sloveni­ja. Ker je bilo naše uredništvo v casu vojne nekakšen center za obvešcanje, so se pri nas redno oglašali tudi novinarji drugih redakcij. Tudi tisti vecer se nam je pridružila kolegica mariborskega radia Nevenka Dobljekar. Po­govarjali smo se o tem in onem, o dopoldan­skih dogodkih v Ormožu in o drugih bojih. Cas je mineval in ob prihodu iz studijskih pro­storov, bil sem ravno na hodniku, sem zaslišal v neposredni bližini naše stavbe kratek strelni rafal. Zatem je bilo slišati še nekakšne vzklike in spet nekaj kratkih rafalov. Poledeneli smo. Skocil sem v sprejemno pisarno in se vrgel na tla. Pod mizami sem zagledal še vse druge so­delavce, ki smo se pred tem zbrali ob vecerni kavici. Pogledal sem na uro: bilo je natanko 22.06. Zaskrbljeni in prestrašeni smo nekaj minut cakali v tišini, vmes sem se splazil do vhodnih vrat in jih zaklenil, ugasnili smo vse luci, za vsak slucaj pa sem skocil še v prirocno kuhinjo po velik kuhinjski nož. Cez nekaj casa smo v daljavi spet sliša­li zamolklo streljanje. Ko sem prišel k sebi, sem se v temi splazil do najbližjega telefona in poklical postajo tedanje ptujske milice, da bi jim porocal o incidentu. Komandir Milan Cuš mi je povedal, da za streljanje že vedo in da bodo njihovi milicniki kmalu na kraju do­godka. Da bi se prepricali, kaj se dogaja zunaj, smo se v temi plazili po hodnikih in pazljivo pogledovali izza oken v našo okolico. Nikjer ni bilo videti nobenega premikanja, le dežne kaplje in rahel vetric, ki se je poigraval z brezo pred našo stavbo. Kmalu je nekdo potrkal na spodnja vhodna vrata in po prepricevanju sem odprl, saj sem po glasu spoznal, da je to moj prijatelj, sicer pripadnik slovenske teritorialne obrambe. Tudi on je povedal, da je prišlo do streljanja med pripadniki slovenske teritorial­ne obrambe in vojske ter dodal, da sta vsaj dva ranjena. Pojasnil je tudi, da je do dogodka prišlo, ko so pricakovali menjavo straže in jo okoli 22. ure tudi mirno pustili mimo. Zatem pa se je pricela približevati skupina petih ali šestih vo­jakov z oficirjem, kar je bilo neobicajno. Ni vedel, kdo je streljal prvi, zato mi je priporo­cil, da podrobnejše podatke poskušam dobiti na obcinskem štabu TO. To sem tudi storil in kmalu izvedel, da je ra­njeni teritorialec Ivan Bukšek iz Žetal. Vojaki jugoslovanske armade naj bi upo­rabljali prepovedano strelivo s kroglami, ki se ob stiku s ciljem raz­letijo. Nekaj podobne­ga kot zloglasne dum­-dum krogle. Pozneje sem poklical v ptujsko bolnišnico, kjer so mi povedali, da je Ljubo Toš našega teritorialca že operiral in da je zu­naj smrtne nevarnosti. Vse to sem sproti po­rocal tudi po Radiu Ptuj, tako da smo si vsi vsaj malo oddahnili. Nekaj po eni uri zjutraj pa smo spet slišali strele iz smeri starega pokopališca. Spet sem vprašal na štab TO, kaj se dogaja, pa so mi odgovorili, da tudi oni še ne vedo. Ure do prvega svita so bile dolge celo vecnost in niti za trenutek nismo zatisnili oci. Klicali so nas od vsepovsod in želeli vedeti, ali smo vsi na varnem in zdravi. Tudi mi smo klicali druge novinarske kolege, da bi o dogodku cim prej porocali naprej, vsem našim. Nikoli ne bom po­zabil petkovega svi­ta. Sonce je obsijalo naše mesto, kot da se ne bi nic zgodilo. Ptice so veselo civ­kale in se otresale dežnih kapljic. Pre­vidno sem odklenil vrata in se odpra­vil na ogled okolice naše stavbe. Kakih 15 metrov proti sta­novanjskim hišam je bilo na tleh vec pra­znih tulcev. Nisem jih štel. Kmalu so se mi pridružili še po­licisti in pripadniki teritorialne obrambe in si kraj dogodka natancno ogledali. Nekaj metrov naprej smo na asfaltu opazili sledo­ve rafala in vec krvavih madežev, tik ob naši stavbi je bila v drevesu velika luknja, ki jo je naredila morilska krogla JLA. Vrtcevska po­soda za smeti pa je bila od strelov nekajkrat preluknjana, ob pogledu na otroški vrtec me je stisnilo pri srcu. Mojega morecega nocnega dežurstva je bilo konec in zagotovo bo to zad­nje, na kar bi kdaj koli pozabil.«2626 Ozmec, Martin: Spominski zapis, april 2021, objavljeno tudi v: Ozmec, Martin: Spopad ob našem zavodu, Tednik, 4. julij 1991, št. 26, str. 5. Petek, 28. junija 1991 Ob 6. uri zjutraj se je javil poveljnik oddelka za Ljudsko obrambo Milan Fišer in potrdil vcerajšnjo izjavo. Povedal je tudi, da so se ne­kateri odzvali na poziv predsedstva RS o pres­topu in ta skupina je že izrekla lojalnost RS. Prav tako se je javila vecja skupina obcanov in ponudila svoje sodelovanje v TO. Pri njih so izvedli pregled stopnje izurjenosti in znanj ter jih razporedili. Milan Fišer je obcane še pro­sil, naj bodo strpni in upoštevajo ukrepe TO. Ponoci je izvršni svet sprejel sklep o prekinitvi nasilnih aktivnosti. Ptujcanke in Ptujcane so pozvali, naj bodo mirni, gredo na delo, ker so tako doma kot v službi ali na poti varni.2727 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 28. 6. 1991 ob 6.00, št. 02. Iz Ormoža sta porocala Franci Golob in Vida Topolovec. Oba sta povedala, da je bila noc mirna. Slišijo streljanje v smeri Ljutomera. Na slovensko-hrvaški meji v Središcu ob Dravi je JLA unicila kontejner, ki naj bi služil kot hiška na mejnem prehodu s Hrvaško.2828 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 28. 6. 1991 ob 6.33, št. 04. V ormoških podjetjih ne delajo. Kasneje je Vida Topolo­vec sporocila, da se je tankovska enota (oko­li 40 tankov) pricela zbirati pred mostom na hrvaški strani. Del enote je iz Ormoža krenil proti Žerovincem, drugi del pa cez Kamen­šek. Obe enoti sta naleteli na barikade. Slišali so streljanje.2929 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 28. 6. 1991 ob 6.50, št. 05. Ob 7. uri je Martina Ozmeca zamenjala Nataša Vodušek, ki je dopoldan veckrat preb­rala obvestila o tem, da sta zaradi blokad mo­tena železniški in cestni promet, da so otroke iz vrtcev na Raicevi in Med vrti zaradi varnos­ti preselili na Potrcevo, slavnostna podelitev spriceval in druge prireditve odpadejo. Iz Ormoža je Vida Topolovec javila, da so imeli znak za splošni preplah, mesto je praz­no, v trgovinah dovolj živil.3030 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 28. 6. 1991 ob 7.00, št. 06. Dopoldan so poklicali bolnišnico Ptuj in di­rektor Lojze Arko je povedal, da so v priprav­ljenosti, zlasti kirurški oddelek. Do sedaj je bilo pet poškodovanih: Ivan Bukšek (TO), Jovica Pešic (JLA), Franc Ketiš (TO), Smiljan Trop (TO) in Janez Zelenik (milica). Prva dva sta še na intenzivni negi, ostali so že v domaci oskrbi. Lojze Arko je povedal, da so paciente, ki niso nujno hospitalizirani, z rešilci odpe­ljali domov.3131 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek, 28. 6. 1991, št. 11. O tem je Majda Goznik napi­sala dva prispevka.3232 Goznik, Majda: Med ranjenci v ptujski bolnišnici, Tednik, 4. julij 1991, št. 26, str. 5. Goznik, Majda: Zdravstvo v vojnih razmerah, Tednik, 4. julij 1991, št. 26, str. 12. Med obvestili, ki se ponavljajo, so tudi nova, in sicer so ucenci OŠ Hajdina, ki so v šoli v naravi, sporocili, da so dobro,3333 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 28. 6. 1991, št. 13. dobro so tudi bolniki v psihiatricni bolnišnici Ormož.3434 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 28. 6. 1991, št. 14. V tovarni Labod Delta popoldanska izmena ne bo delala.3535 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 28. 6. 1991, št. 15. Popoldan je službo prevzela Darja Lukman, ki je postregla s podatki, da so trije obcani, za­posleni v kasarni, želeli pogovor s predstavniki TO. Seznanili so jih s pogoji prestopa. Miran Fišer je povedal, da so že mnogi potrkali na njihova vrata. Krajani v bližini kasarne (cesta Olge Meglic) so sporocili, da nimajo elektri­ke. Iz Elektra so sporocili, da jih žal ne morejo priklopiti, ker je vod povezan s kasarno.3636 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 28. 6. 1991, št. 18. Popoldan sta se v studiu oglasila Vojteh Rajher in Branko Brumen. Med oddajo so se javili krajani Spuhlje, ki so povedali, da tudi oni nimajo elektrike. Odzvali so se iz Elektra in pojasnili, da so vojašnici danes okoli 9. ure odklopili elektriko. Ker si ne upajo bližje vo­jašnici, so žal prizadeta tudi nekatera gospo­dinjstva. Brez elektrike je 70 gospodinjstev. Vojteh Rajher je povedal, da so pripadniki JLA želeli stopiti v stik z obcinsko oblastjo. Dobili so se na dogovorjeni lokaciji in vsaka stran je povedala svoje zahteve. Pripadniki JLA so zagotovili, da ne bodo uporabili ognja iz politicnih razlogov. V zameno so prosili, da jim vzpostavijo tehnicne zveze, dopustijo var­no dostavo hrane in da lahko nemoteno upo­rabljajo sanitetno vozilo. Prosili so tudi, naj obcani ne vznemirjajo njihovih clanov družin. Sledilo je nujno obvestilo, republiški štab RS je podal navodili: lokalne radijske postaje naj opozorijo prebivalstvo, da se brez potrebe naj ne zadržujejo na cestah in ulicah, zlasti ne otroci, in naj se prebivalstvo seznani z lo­kacijami zaklonišc in jih oznaci … (zmanjka kasete, op. avtorice).3737 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 28. 6. 1991, št. 22. Popoldan je mikrofon prevzela Nataša Vodušek. Povedala je, da je klicalo veliko ob­canov, ker so slišali streljanje v okolici Borla. Poklicali so pristojne, ki so sporocili, da gre za taktiko zavajanja. Pripadniki JLA streljajo v zrak in namerno vzbujajo pozornost, nekje drugje pa pripravljajo akcijo. Obcane prosijo, naj bodo pozorni.3838 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 28. 6. 1991, št. 23. Zvecer je imela Nataša Vodušek pogovor z novinarjem Vladimirjem Voduškom, dopi­snikom iz Beograda. Povedal je, da tam vlada zmeda. Ante Markovic je nezadovoljen s tem, kar pocne JLA, ki ocitno deluje samovoljno. Srbsko javno mnenje pa je na strani vojske.3939 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 28. 6. 1991, št. 25. Tik pred iztekom dneva ob 23.55 je sledilo pomirjujoce obvestilo: ustavljene so vse aktiv­nosti proti RS.4040 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 28. 6. 1991, št. 26. Sobota, 29. junija 1991 Že ob 5. uri zjutraj se je iz studia oglasila Nata­ša Vodušek in povedala, da je sicer noc v Ptuju in Ormožu minila mirno, da pa so pred nekaj minutami zaznali strele v Novi vasi. Izvedela je, da je šlo za obracun med vojakoma, pri­padnikoma JLA. Ranjenega so odpeljali v bol­nišnico.4141 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 29. 6. 1991, ob 5.00, št. 02. Vida Topolovec pa je povedala, da so v Razkrižju slišali streljanje, Milan Cuš pa, da so slišali streljanje tudi v Kidricevem, pri Destrniku in v Novi vasi pri Ptuju.4242 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 29. 6. 1991, ob 5.30, št. 04. Kasneje smo izvedeli, da je vojak JLA ustre­lil drugega vojaka JLA (Hrvata iz Reke), ker je napacno ocenil položaj. Ranjeni se zdravi v bolnišnici. Sporocili so, da bodo sedaj, ko je sklenjeno premirje, umaknili nekatere blokade, da bi promet lahko stekel.4343 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 29. 6. 1991, ob 6.00, št. 05. Vida Topolovec je ves dan porocala o dogodkih iz Ormoža in okolice. Popoldan se je javil Milan Cuš in povedal, da se je v Prešernovi ulici zgodil incident. Sprva so mislili, da je oseba umrla (tako je porocala RTV Slovenija), a se je izkazalo, da je pripa­dnik posebne enote milice Franc Širovnik živ, vendar ranjen. Kasneje smo izvedeli, da so ga iz ptujske bolnišnice prepeljali v mariborsko, zvecer pa, da je operacija uspela. Milan Cuš je potrdil, da streli niso bili od pripadnikov JLA.4444 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 29. 6. 1991, št. 09, 12, 16. Franci Trop (Elektro Ptuj) je sporocil, da so gospodinjstvom na Vicavi in v Spuhlji priklopili elektriko.4545 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 29. 6. 1991, št. 10. Dogajanje so budno spremljali tudi starši vo­jakov, pripadnikov JLA. Ne pozabimo, da so takrat vojaški rok služili mladenici, stari okoli 18 let. Starši iz vseh republik so zaceli iskali svoje otroke, ki so služili v Sloveniji. Zaskr­bljeni so bili tudi starši slovenskih fantov, ki so služili v JLA. Mag. Janez Merc je sporocil, kje lahko starši dobijo informacije o sloven­skih fantih.4646 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 29. 6. 1991, št. 14. Nedelja, 30. junija 1991 V nedeljo zjutraj se je prvi oglasil Jože Bracic in povedal, da je bila noc v Ptuju in Ormožu mirna.4747 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 30. 6. 1991, št. 01. Naslednje javljanje je bilo v casu alarma za nevarnost zracnega napada. Po valovih radia Ptuj so sporocili, kje so zaklonišca. Opozarjali so tudi, naj ob odhodu v zaklonišce v stano­vanju izkljucijo vse inštalacije: zaprejo plinske jeklenke, izklopijo glavne elektricne varovalke in zaprejo vodovodni ventil. Opozorili so, naj obcani delujejo mirno in najprej poskrbijo za otroke in starejše. Veckrat so se javili in obveš­cali, da nevarnost zracnega napada še ni mini­la.4848 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 30. 6. 1991, št. 06, 09, 22. Jože Bracic je zaklonišca opisal v Tedni­ku. Ugotovil je, da je z zaklonišcnimi mesti v celoti pokrito le naselje Rabelcja vas. V starem mestnem jedru je primernih okoli 40 kleti, ki pa bi jih bilo potrebno usposobiti.4949 Bracic, Jože: Dobro, da imamo zaklonišca, Tednik, 1991, št. 26, str. 13. Direktor bolnišnice Ptuj Lojze Arko je pove­dal, da je v bolnišnici vse pripravljeno in da so vsi bolniki na varnem. Poslušalce ptujske­ga radia je tudi obvestil, da bodo v primeru, da bi bila pot cez dravski most onemogocena, bolniki pomoc dobili na desnem bregu Drave v Kidricevem in Majšperku.5050 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 30. 6. 1991, št. 08. Z Radia Ptuj so sporocili, da 1. in 2. program Radia Slovenije ne oddajata, a so oddajnik hitro popravili.5151 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 30. 6. 1991, št. 12. Nataša Vodušek je v obves­tilih veckrat prebrala poziv, ki so ga napisali svojci vojakov in starešin, ki so v kasarni Ptuj in Kidricevo. Pozvali so jih, naj prestopijo v TO.5252 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 30. 6. 1991, št. 13. Popoldan sta delo v studiu radia prevzela Darja Lukman, ki se je pogovarjala s Petrom Vesenjakom, Brankom Brumnom, Vilijem Trofenikom in Tomažem Neudauerjem,5353 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 30. 6. 1991, ob 18.55, št. 26. in Davorin Jukic. Predvajan je bil intervju Jožeta Šmigoca, ki se je pogovarjal s pribežnikoma iz ptujske kasarne. Povedala sta, da so v ka­sarni sami mladi fantje in da so bili lacni. Po­nju pride oce.5454 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 30. 6. 1991, št. 22. Dan so zakljucili z novico, da bodo avtobusi od jutri, torej od ponedeljka, vozili po obicajnem voznem redu.5555 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 30. 6. 1991, št. 27. Ponedeljek, 1. julija 1991 Že zjutraj so sporocili, da avtobusni promet poteka kot obicajno, da obcani lahko prija­vijo vojno škodo in da sta se z vlakom vrnila dva razreda ucencev OŠ Hajdina iz šole v na­ravi.5656 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 1. 7. 1991, št. 03. Vida Topolovec je povedala, da se raz­mere na Ormoškem še niso umirile.5757 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 1. 7. 1991, št. 05. JLA je še v Središcu ob Dravi, kjer je 15 vozil. Opazi­li so, da so vojaki JLA utrujeni in nervozni.5858 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 1. 7. 1991, št. 11. Popoldan so obcani sporocili, da primanjkuje plina,5959 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 1. 7. 1991, št. 08. da je dnevna omejitev dviga denarja na dva ceka po 3.000 dinarjev in da je 4. julij dela prost dan.6060 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 1. 7. 1991, št. 07. Ker so pribežniki povedali, da v kasarni vlada lakota, je obcinski odde­lek za ljudsko obrambo ob 13. uri v kasarno odpeljal 200 kg kruha in 45 kg mesa, kar je zadošcalo za en dan.6161 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 1. 7. 1991, št. 09. Torek, 2. julija 1991 Malo pred 6. uro zjutraj so prebrali porocila in povedali, da je bila noc mirna.6262 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 2. 7. 1991, št. 01. Poklicala je poslušalka in povedala, da je žalostna in pre­tresena, ker je po radiu slišala, da obcani Ptuja šikanirajo družinske clane oficirjev, ki so zaposleni v vojašnici. Stanuje v bloku zraven »oficirskega« in pravi, da to ni res.6363 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 2. 7. 1991, št. 03. Dan je presekal alarm: nevarnost zracnega napada. Med tem casom, ko je bila za obmo­cje Ptuja razglašena nevarnost zracnega napa­da, so predvajali posnetek, ki ga je za Radio Maribor posnela Nevenka Dobljekar. Sporo­cila je, da je bil alarm v Mariboru in Ptuju. Ker je imela RTV Slovenija onesposobljen oddajnik (zaradi letalskega napada na odda­jnike), je gledalce povabila, da jih spremljajo na frekvencah programa Zagreb 2, ki je pre­ko oddajnika Sljeme predvajal program RTV Slovenija.6464 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 2. 7. 1991, št. 04. Ko so preklicali nevarnost zracnega napada, so novico veckrat ponovili po Radiu Ptuj, Darja Lukman pa je na pobudo TO prosila obcane, naj doma ne prižigajo luci, zlasti ne zunaj. Sporocili so tudi, da bodo 4. julija, ko je dela prost dan, od 8. do 12. ure obratovale dežurne trgovine.6565 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 2. 7. 1991, št. 13. Ob 22. uri se je oglasila Nataša Vodušek. Povedala je, da so poslušalci sporocili, da so iz vojašnice izstrelili dve ze­leni raketi, kar pomeni premirje.6666 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 2. 7. 1991, št. 14. Sreda, 3. julija 1991 V jutranjih porocilih so povedali, da je bila noc mirna, a le na videz. Miran Fišer je po­vedal, da so se ponoci v kasarni pripravljali na izhod z orožjem. Da bi videli, kaj se doga­ja v kasarni, so clani TO razstrelili svetlobno raketo. Okoli 4. ure zjutraj je bila možnost zracnega napada. Vojteh Rajher in Živorad Stojanovic sta mirno rešila problem. Sledila so obvestila: nakup novih slovenskih zastav je od danes mogoc v trgovini Repri­za, bencinski servis na Potrcevi je namenjen varnosti in gospodarstvu, drugi servisi de­lujejo kot obicajno. Na upravo za družbene prihodke obcine Ptuj lahko obcani prijavijo vojno škodo. Kreditna banka Maribor posluje brez posebnosti. 4. in 22. julija sta praznika in dela prosta dneva. Republiški sekretariat za finance je odprl devizni racun za pomoc Slo­veniji. Vrtec obratuje na Potrcevi, železniški in avtobusni promet vozita kot obicajno, Je­ruzalem Ormož, sadjarstvo vabi na obiranje jagod, vse prireditve odpadejo, komunala dela kot obicajno. Jutri, na praznik, bosta dežurni trgovini Živila in Hajdina. Casopis Tednik bo zaradi praznika izšel v petek.6767 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 3. 7. 1991, št. 01. Poklicala je Vida Topolovec in povedala, da so v Središcu ob Dravi, na Kogu in v Gruškovju premiki vozil. Sicer je mirno, tovarne dela­jo, hrane je dovolj, trgovine bodo tudi jutri (ceprav je praznik) odprte do 11. ure, casopi­sov pa danes v Ormožu še niso dobili.6868 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 3. 7. 1991, št. 03. Ker obstaja ponovno nevarnost letalskega napada, pozivajo vse predsednike hišnih sve­tov, da poskrbijo za zaklonišca. Obcane prosi­jo, da v zaklonišcih spoštujejo red. Prav tako jih opozarjajo, naj ne zapušcajo zaklonišc, pre­den je naznanjen znak za konec nevarnosti. V obcinskem štabu za narodno zašcito so pripra­vili pravila, kako ravnati v primeru letalskega napada in drugih nevarnosti. Navodila bodo delili tudi po blokih in avtomobilih.6969 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 3. 7. 1991, št. 04. Ker je klicalo veliko obcanov, da zaklonišca niso varna, nekatera celo zaklenjena, je mag. Janez Merc povedal, da so sedaj zaklonišca odprta 24 ur, poskrbeli so tudi za varnost. Prebivalci, ki nimajo zaklonišc, naj si uredijo pomožna zaklonišca, pazijo naj na zatemnitev oken, v prostoru naj bosta tudi radio in prva pomoc.7070 O zaklonišcih je Jože Bracic napisal clanek: Dobro, da imamo zaklonišca, Tednik, 4. julij 1991, št. 26, str. 13. Jože Bracic je povedal, da so poslušalci opozo­rili, da so kmetje kljub alarmu delali na nji­vah. Mag. Janez Merc je povedal, da mnogi alarma niso slišali, zato je predlagal, da imajo ob sebi radijski sprejemnik.7171 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek, 3. 7. 1991, št. 09. Poklical je Anton Bolkovic, predsednik kra­jevne skupnosti Kog, in povedal, da se je ko­lona vozil peljala cez Kog proti Gomili, kjer jih je pricakala ovira na cesti. Boj je trajal eno uro. Ker ovire niso mogli prebiti, so se obrnili in ponovno peljali cez Kog. Streljali so vse povprek, žrtev ni bilo. Zagorelo je tudi po­slopje, gasilci zaradi tankov in zapor ne more­jo do kraja požara, ljudje gasijo sami.7272 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 3. 7. 1991, št. 05. Nato sta se javila še poslušalca. Porocala sta o stanju na Kogu, streljajo tudi v Jastrebcu in Gomili. Gasilci ne morejo do hiš, ki gorijo.7373 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 3. 7. 1991, št. 06 in 07. Ponovno je poklical Anton Bolkovic in po­vedal, da gorijo tri hiše (prva informacija je bila napacna). Požare so pogasili. Ranjenih ni bilo. JLA je s Koga odšla, stanje se je umiri­lo. Na Gomili je zagorel tank.7474 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 3. 7. 1991, št. 10. Poklical je še Zdravko Hlebec s Koga in povedal, da so se tanki umaknili, v Jastrebcih so ogenj pogasili, tudi v Gomili, tam so jim na pomoc prišli so­sedje Hrvati. JLA premirja ne spoštuje.7575 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 3. 7. 1991, št. 11. Iz studia so poklicali predsednico obcinske organizacija RK Ptuj Zaliko Obran, ki je povedala, da pomagajo pribežnikom, poma­gajo tudi vsem, ki išcejo svojce.7676 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 3. 7. 1991, št. 08. Po obvestilih Radia Slovenija slišimo še lo­kalna obvestila. Gasilska zveza je pozvala vsa gasilska društva, da se ob 17. uri dobijo na UKV kanalu. Predsednik skupšcine obcine Ptuj je sporocil, da je 1. julija 1991 prejel pismo Marte Cevik iz Celja, sestre Dušana Kvedra, v katerem prosi, da odstranijo ime kasarne, ki se imenuje po narodnem heroju Dušanu Kvedru.7777 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 3. 7. 1991, št. 11, 17. V studiu se je oglasila Anka Osterman, direktorica Centra za socialno delo, in prosila obcane, da poskrbijo tudi za sosede, ce ti zaradi starosti, bolezni potrebu­jejo pomoc. V primeru, da to ni mogoce, naj obvestijo center.7878 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 3. 7. 1991, št. 13. Iz Središca ob Dravi se javil Ivan Kosi in povedal, da je v Središcu okoli 30 vozil.7979 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 3. 7. 1991, št. 14. Med obvestili so prebrali tudi izjavo Živorada Stojanovica, komandanta kasarne, ki je trdil, da sta ženi oficirjev izgubili služ­bi. Na to sta se odzvala delodajalca in poveda­la, da sta delavki na dopustu.8080 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 3. 7. 1991, št. 19. Cetrtek, 4. julija 1991 Dopoldan so med drugimi obvestili sporocili, da je dežurna organizacija RK Ptuj, kjer zbi­rajo podatke o vojakih v ptujski kasarni. Na Kogu je bilo mirno, pomoc so obljubili iz so­sednjih krajev. V vrtec sprejemajo tudi otroke nižjih razredov, odprta je proga Ormož–Ca­kovec, Tednik izide v petek, banke delajo obi­cajno, prireditve odpadejo.8181 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 4. 7. 1991, št. 05, 06. Vsem zaposle­nim v Delti še sporocajo, da jutri zacnejo z rednim delom.8282 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 4. 7. 1991, št. 07. Darja Lukman je prebrala porocilo Majde Goznik o tem, kako smo v Ptuju sprejeli starše vojakov iz ptujske kasarne. Živorad Stojanovic jim bo to omogocil, sinov pa ne morejo odpeljati domov, ker bi to pomenilo, da dezertirajo. Staršem je zagotovil, da so vo­jaki varni in da bodo lahko šli na proste vi­kende ali dopuste cez 10–15 dni. Domov bo odšlo 14 pribežnikov. Na seji IS so povedali, da je do sedaj prebeglo 20 aktivnih castnikov, 19 civilnih oseb in 34 vojakov. Sledila so ob­vestila.8383 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 4. 7. 1991, št. 08. V studio je poklical Vili Trofenik, predsednik skupšcine obcine Ormož, in sporocil številko žiro racuna za pomoc Kogu. Med ljudmi še vedno vlada strah, tanki so še vedno tu. Pri­hajajo pa vojni mehaniki, ki pripravljajo tan­ke, da jih odpeljejo. Zaenkrat so tanke izrinili s cest, zato so te prevozne. Ljudje lahko poleg financne pomoci pomagajo tudi z gradbenim materialom, kritino in živinsko krmo. Sicer se življenje normalizira. Prebivalci se vracajo v mesto. Most je prehoden, a le za pešce. Po­škodovanih je veliko cest.8484 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 4. 7. 1991, št. 10. Petek, 5. julija 1991 Iz TO so sporocili, da že umikajo blokade na mejnih prehodih Gruškovje, Leskovec, Zavrc. Nekaj težav je bilo na Borlu. V podje­tjih delajo, trgovine so dobro založene.8585 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 5. 7. 1991, št. 01. Sta­nje se normalizira. Sledila je novica iz železni­ške postaje: proga Ormož–Murska Sobota je ponovno prevozna. Danes je izšel Tednik.8686 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 5. 7. 1991, št. 03. Oglasil se je Lojze Arko in povedal, da so vsi pacienti dobro, od danes naprej so dovoljeni obiski bolnikov. V mestu je živahno, ptujska tržnica je polna ljudi.8787 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 5. 7. 1991, št. 04. Sledilo je obvestilo, da je cesta do Hrvaške prevozna, do Mari­bora pa še ne.8888 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 5. 7. 1991, št. 05. Iz mariborske bolnišnice so sporocili, da ranjenec Fran Širovnik uspešno okreva.8989 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 5. 7. 1991, št. 06. Sestal se je izvršni svet obcine Ptuj, izcrpno porocilo je podala Majda Goznik, prebral pa Martin Ozmec.9090 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 5. 7. 1991, št. 07. V studiu se je oglasil Ivo Ciani, ki je pripravil reportažo o cestnih zaporah. Ustavil se je na Borlu. Govoril je s predstavniki TO. Fantje so povedali, da so jih domacini vseskozi za­lagali tudi s kavo, ob polnoci so jim prinesli celo palacinke. Pot ga je vodila v Leskovec, na mejni prehod Cvetlin, kjer so bili pome­šani pripadniki slovenske in hrvaške milice. Govoril je z desetnikom Oreškom iz Hajdine. Kavo jim je nosil vaški župnik. Radio in TV imajo, saj so jim ju prinesli domacini. Nato je obiskal še Gruškovje, kjer je posnel pogovor s porocnikom Brankom Ficijanom. Povedal je, da so danes zjutraj odstranili ovire in pocistili minsko polje.9191 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 5. 7. 1991, št. 07. Studio je obiskal Edvard Kozel, požarni in­špektor. Povedal je, da je hramba motornega bencina in jeklenk plina v kletnih prosto­rih in garažah prepovedana. Na vprašanje Martina Ozmeca zakaj so v casu nevarnosti zracnega napada vozili gasilski avtomobili, je Edvard Kozel pojasnil, da morajo clani gasil­skega društva v takih trenutkih vozila takoj prestaviti na varne lokacije. Sicer pa so se do­govorili, da za manjše požare ne bodo vklopili sirene, da ne bi po nepotrebnem vznemirjali ljudi. Do sedaj na Ptuju ni bilo požara. Okrog 12. ure so odprli vrata ptujske voja­šnice, kar so izkoristili številni mladi vojaki in prebežali. Republiški organi bodo mladim omogocili varen odhod domov.9292 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 5. 7. 1991, ob 13.47, št. 08. Izvršni svet obcine Ptuj poziva, naj vsi priza­deti podajo pisno izjavo o vojni škodi do 8. julija 1991. Poklical je Vili Trofenik in pove­dal, da so ocenili vojno škodo, ki znaša 350 milijonov dinarjev. Gospodarska škoda še ni ocenjena. Pohvalil pa je takojšnjo pomoc. Iz Mozirja bodo poslali les, ljubljanski obrtniki in zasebniki gradbeni material, Kmecka zveza pa krmo.9393 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 5. 7. 1991, št. 12, 13, 14, 15. Sobota, 6. julija 1991 Dopoldan se je javila Vida Topolovec in po­vedala, da so ocenjevali škodo na cestah in hišah. Škoda je velikanska. Pomoc priha­ja iz vse Slovenije. Jutri bo te kraje obiskala vlada.9494 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 6. 7. 1991, št. 02. Jože Bracic je povedal nekaj obvestil. Ptuj je preletel helikopter z oznako RK in pri­stal ob skladišcu na Potrcevi cesti ter odložil nekaj paketov. Sledila je redna oddaja Pogo­vor o kmetijstvu.9595 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 6. 7. 1991, št. 03. Popoldan se je porocilo nanašalo na sejo iz­vršnega sveta, kjer so imenovali komisijo za oceno škode. Barikad ni vec. Dosedanja upo­raba težkih motornih vozil, delovnih strojev in drugih vozil v barikadah je po grobi oceni doslej znašala 8,2 milijona dinarjev. V podj­tjih pospešeno zbirajo podatke o škodi.9696 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 6. 7. 1991, št. 04. Nedelja, 7. julija 1991 Zjutraj je pozdravila Nataša Vodušek, ki je povedala, da so od cetrtka, 27. junija, s pos­lušalci 24 ur na dan. Porocajo o dogodkih v Ptuju in Ormožu, prebirajo obvestila, ki so pomembna za ta cas, za cas vojne. Prebrala je povzetek vseh dogodkov prejšnjega tedna in zakljucila: »Dnevi, ki smo jih in jih še pre­življamo, so dnevi preizkušenj, dnevi zrelosti, izpit humanosti, pomoci socloveku, strpnosti … Bodimo in ostanimo ljudje.«9797 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 7. 7. 1991, št. 01. 7. julija je bila podpisana brionska deklaraci­ja; dogovorili so se o premirju, 3-mesecnem odlogu akcij in mirnem reševanju nadaljnjih korakov pod budnim ocesom Evropske skup­nosti.9898 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 7. 7. 1991, št. 03. Ponedeljek, 8. julija 1991 Prve jutranje novice so bile obicajne novice. Darja Lukman je predstavila ekipo in prebrala novice. Poveljnik obmocnega štaba Miran Fišer je porocal, da obe strani spoštujeta prekini­tev ognja. Do danes (8. julija) je iz ptujske vojašnice pobegnilo vec kot 100 vojakov. Po najboljših moceh jim pomagata oddelek za LO in Rdeci križ. 9999 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 8. 7. 1991, ob 14.00, št. 01. Naslednji prispevek je pripravila Majda Goznik. Pogovarjala se je z mag. Janezom Mercem, na­celnikom oddelka za ljudsko obrambo. Pogo­vor je tekel o prebeglih vojakih. Povedal je, da vojakom takoj omogocijo, da pridejo v stik s svojimi domacimi, potem organizirajo prevoz domov, kjer se vojaki javijo in od tam odslu­žijo vojaški rok, ki jim je še ostal. Teh vojakov je vsak dan vec. Prav tako je povedal, da je v JLA v Jugoslaviji še 87 ptujskih vojakov in da jih bodo skušali vrniti domov. Starše prosijo, da cimprej sporocijo zadnje podatke o vojnih po­štah svojih sinov, ker so imeli prekomande in ne vedo natancno, kjer so.100100 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 8. 7. 1991, št. 02. Zadnjo posneto oddajo Vceraj, danes, jutri je pripravil Ludvik Kotar, tehnicno uredil Davo­rin Jukic, prebral pa Marjan Nahberger. Povzel je dogodke prejšnjih dni. Prijavljene škode je za 17 milijonov dinarjev. Zacela se je žetev. Od­padle so vse kulturne prireditve. Vceraj je bila svecana nova maša. Ucenci srednješolskega cen­tra lahko dvignejo spricevala. Danes sta zacela z rednim delom Zgodovinski arhiv Ptuj in Pokrajinski muzej Ptuj, Ljudska in študijska knjižnica pa je poslovala po poletnem delov­nem casu.101101 KIPP, Vojna za Slovenijo – zvocni posnetek 8. 7. 1991, št. 05. Veliko je bilo dogodkov posebnega programa in vse so predvajali brez glasbene podlage. Resnost teh posnetkov zaznamo šele na koncu, ko zad­nji dan predvajanih posnetkov poslušamo od­daje, kmetijske nasvete in oddajo Vceraj, danes, jutri, ki zvenijo popolnoma drugace. 6. oktobra 1991 smo odprli nov mejni prehod Gruškovje z Republiko Hrvaško. Zadnji vojaki JLA so Slovenijo zapustili 26. oktobra 1991. PREDAJA ZVOCNIH POSNETKOV V HRAMBO PTUJSKI KNJIŽNICI »Danes je z zakonom doloceno, da mora­jo radijske hiše snemati in arhivirati ves program, seveda za dolocen cas. To nam omogoca sodobna digitalna tehnika; ce­lodnevni spored lahko shranimo na CD, vecletnega pa na trdi disk. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja ni bilo tako, tehnicne možnosti so bile predrage za lo­kalne radijske postaje in zato programa nismo snemali. V tistem casu je Radio Ptuj prenašal 1. program Radia Slovenija, med 14. in 19. uro pa oddajal lastni program na ultrakratkem valu 94,7 MHz in srednjem valu 1485 KHz. Ko se je zacela vojna, 27. junija 1991, smo se v uredništvu odlocili, da se Radio Ptuj oglaša 24 ur v živo in vmes prenaša Radio Slovenija. Tehniki smo se, na mojo pobudo, odlocili, da bomo snemali oglašanja Radia Ptuj. Snemali smo na avdio kasete, analogno, kar pomeni, da ni bil zabeležen cas posnetka.«102102 Jukic, Davorin: Spominski zapis Davorin Jukic je poskrbel za varno hrambo kaset. Ko je šel v pokoj, se je posvetil di­gitalizaciji in urejanju posnetkov. Posnetke je kronološko uredil, ob 30-letnici vojne za Slovenijo pa jih podaril Domoznanskemu oddelku Knjižnice Ivana Potrca. Ceprav je iz posnetkov zaznati, da so se do­gajale napake (nekdo je pozabil vkljuciti ka­setnik, obrniti kaseto, ni opazil, da se je kaseta ustavila), so odlicen in edinstven zapis takra­tnega dogajanja. Zakljucimo z zapisom Martina Ozmeca:103103 V casu vojne je bil Martin Ozmec pomocnik poverjenika obcinskega poverjeništva za informiranje obcine Ptuj. Poverjenik je bil Franc Lacen, direktor družbe Radio-Tednik. »Medijska hiša Radio-Tednik pa je bila po­membna tudi zato, ker je v casu vojne za Slovenijo v podstrešnih prostorih naše me­dijske hiše v Raicevi ulici ves cas vojne biva­lo od 15 do 20 oboroženih pripadnikov Te­ritorialne obrambe Slovenije, za katere smo pridno skrbeli, jih redno obvešcali o vsem, kar se je dogajalo zunaj, obcasno pa smo jim nu­dili tudi prehrano, pijaco in z njimi kramljali ob kavici. Posebej pa sem ponosen na vse svoje tedanje sodelavce, kajti vsi po vrsti smo bili kot eno, bili smo povsem enotni, samozavestni in predvsem rodoljubni. Vsi po vrsti, prav vsi, od cistilke in administratork, tehnicne­ga in upravnega osebja, do novinar­jev in urednikov ter seveda tedanje­ga direktorja, sedaj že pokojnega, Franca Lacna, smo spontano delova­li enotno, samozavestno in narodno zašcitniško. Predvsem zaradi tega, ker smo se zavedali pomembnosti svoje medijske prisotnosti in sporo­cilne vrednosti domace informacije in domace besede.«104104 Ozmec, Martin: Spominski zapis Svecanosti ob razglasitvi slovenske državne samostojnosti so se udeležili tudi delegati s ptujskega obmocja. Z leve: dr. Ludvik Toplak, Boris Gerl, Anka Osterman, Mirko Vaupotic, Janez Žampa in Franc Planinšek Ljubljana, 26. decembra 1990 Foto: Martin Ozmec Elektricar Boris Fras iz Ptuja, prvi ranjenec v vojni za sa­mostojno Slovenijo. V petek, 24. maja 1991, nekaj po 16. uri ga je na povelje oficirja JLA ustrelil vojak, medtem ko je odklapljal elektriko v transformatorju tik ob ograji ptujske vojašnice. Foto: Martin Ozmec Prva zaprisega slovenskih vojakov slovenski domovini. Mlademu vojaku cestita starešina slovenske vojske Jani Topolovec iz Ptuja. Pekre, 2. junija 1991 Foto: Martin Ozmec Med številnimi pripadniki prve generacije slovenske vojske je bil s svojimi vojaki tudi porocnik Jože Murko iz Ptuja. Foto: Martin Ozmec Trg mladinskih delovnih brigad pred mestno hišo je napolnila množica Ptujcanov in okolicanov. Foto: Martin Ozmec Ob zvokih himne je novo slovensko zastavo pred mestno hišo svecano dvignil vodja obcinskega protokola Franc Vreže. Foto: Martin Ozmec Na osrednji obcinski slovesnosti, ki je bila ob proglasitvi samostojnosti Slovenije 26. junija ob 22. uri, je slavnostni govornik predsednik skupšcine obcine Ptuj Vojteh Rajher nagovoril zbrane. Foto: Martin Ozmec Stavbo uredništva Radia-Tednika Ptuj so v casu vojne za Slovenijo varovali oboroženi pripadniki slovenske teritorialne obrambe. Ptuj, junij 1991 Foto: Martin Ozmec Med vpoklicanimi pripadniki slovenske teritorialne obrambe v casu vojne za Slovenijo je bil tudi voditelj radia Ptuj Marjan Nahberger. Foto: Martin Ozmec Kljub razglašenim vojnim razmeram je delo v uredništvu Radia-Tednika Ptuj potekalo nemoteno, radijci so se redno oglašali iz podzemnega studia, pridni pa so bili tudi casopisni sodelavci. Odgovorni urednik Jože Šmigoc ob vrnitvi iz Mariborske tiskarne, kjer so tiskali Tednik. Foto: Martin Ozmec Foto: Davorin Jukic Kronološki pregled porocanja novinarjev ptujskega radia Studio Radia Ptuj leta 1991, kletni prostori, Raiceva ulica 6, Ptuj Foto: Martin Ozmec Tovornjaki in avtobusi na Raicevi ulici pod gradom so bili barikade vojaškim vozilom. Ptuj, 27. junija 1991. Foto: Martin Ozmec Barikade s civilnimi avtobusi so bile ovira vojaškim vozilom pred vojaškimi skladišci JLA. Ptuj, Volkmerjeva cesta, 27. junija 1991 Foto: Martin Ozmec Pripadnik slovenske teritorialne obrambe v eni od novinarskih pisarn uredništva Radia-Tednika po strelskem incidentu z orožjem v roki in v pripravljenosti na akcijo. Ptuj, 28. junija 1991. Foto: Martin Ozmec Martin Ozmec v radijskem studiu leta 1991 Vir: zasebni arhiv Martina Ozmeca Po nocnem streljanju pripadnikov JLA pred poslopjem Radia-Tednika so si kraj dogodka ogledali pripadniki milice in slovenske teritorialne obrambe. Na tleh so bile le še kaplje krvi in tulci bojnih nabojev JLA. Ptuj, 28. junija 1991. Foto: Martin Ozmec Po strelskem incidentu pred uredništvom Radia-Tednika so v ptujski bolnišnici oskrbeli in operirali ranjenca; levo je Ivan Bukšek iz Žetal, pripadnik slovenske TO, desno Mladen Jakšic iz Reke, vojak JLA. Ptuj, 28. junija 1991 Foto: Martin Ozmec Po preklicu nevarnosti zracnih napadov se prebivalci s potovalkami, odejami in hrano vracajo domov. Ptuj, 30. junija 1991. Foto: Martin Ozmec V tišini in s strahom v oceh so prebivalci v casu nevarnosti zracnega napada cakali, kaj se bo zgodilo. Foto: Martin Ozmec Stanovalci bloka na Arbajterjevi ulici 9 so po alarmu za nevarnost zracnega napada letal JLA poiskali zavetje v zacasnem zaklonišcu v kletnih prostorih bloka. Ptuj, 30. junija 1991. Foto Martin Ozmec Pripadniki hrvaške vojske so po svoje fante, ki so služili vojašcino v ptujski vojašnici in so iz nje pobegnili, prišli z avtobusom, v vojaških uniformah in oboroženi. Ptuj, parkirišce ob ptujski tržnici, 4. julija 1991. Foto: Martin Ozmec Pripadniki hrvaške vojske so prišli po svoje fante, ki so služili vojaški rok v ptujski vojašnici in od tam pobegnili. Ptuj, parkirišce pred tržnico, zacetek julija 1991 Foto: Martin Ozmec Pogled na nov mednarodni mejni prehod Gruškovje pri Podlehniku. Za delo policije in carine so zacasno postavili zabojnike. Foto: Martin Ozmec Upravnik Carinarnice Maribor Mirko Vajngerl (levo) je vodji obmejnega policijskega okoliša v Gruškovju Milanu Volgemutu zaželel uspešno in varno delo. Gruškovje, 6. oktobra 1991. Foto: Martin Ozmec Foto: Martin Ozmec Davorin Jukic, tonski tehnik in glasbeni urednik Pripadniki slovenske teritorialne obrambe so v casu vojne za Slovenijo med varovanjem uredništva Radia-Tednika v objektu na Raicevi 6 bivali noc in dan; medtem ko so bili eni budno na straži, so drugi pocivali, sprva kar na tleh. Ptuj, 27. junija 1991. Foto: Martin Ozmec Pripadnik slovenske teritorialne obrambe, utrujen in od nocnega dežja premocen, pociva kar za novinarsko mizo v uredništvu Ra­dia-Tednika Ptuj. Ptuj, 27. junija 1991. Foto: Martin Ozmec Foto: Martin Ozmec Utrujeni pripadniki slovenske teritorialne obrambe, ki so varovali poslopje Radia-Tednika, so se ob koncu 10-dnevne vojne v trenutku prelevili v prave veseljake. Zadonela je pesem o svobodi! Pred Radiem-Tednikom Ptuj, julij 1991 Kaj nam posnetki povedo in zakaj so tako pomembni Kadar beremo zgodovinske knjige, nam te nizajo zgodovinske dogodke; citirani so s pisnimi viri, ki dokazujejo resnicnost zapisanega. Malokrat pa naletimo na tako avtenticen vir, kot je zapis avdio posnetka. Ko posnetke poslušamo, se preselimo v tisti cas, saj ga dobesedno zacutimo. Slišimo pos­netke, slišimo pomembne, zanimive podatke, zgodovinska dejstva, ki so v glavnem javnosti in zgodovinarjem že znana in zapisana. Ne­precenljiva pa je vrednost avtenticnih zvocnih zapisov za tistega poslušalca, ki zna senzibilno prisluhniti vsemu tistemu, kar nam ponu­ja zvocni zapis. Ko zaznamo v novinarjevem glasu strah, skrb poslušalca, tesnobo voditel­ja, napetost v prostoru, ko slišimo strele, ko zaznamo v glasu vojaka žalost ali cmok v grlu poslušalca …, takrat spoznamo in razumemo pomembnost takega vira. To pa je mogoce le preko radia (in televizije), ker gre za takojšen odziv na dogodke. Zato tisti, ki v resnici želite razumeti cas vojne za Slovenijo na našem obmocju, obišcite Domoznanski oddelek Knjižnice Ivana Potrca Ptuj, kjer so na voljo posnetki, ki jih je 30 let hranil, ob 30-letnici vojne za Slovenijo pa uredil in knjižnici podaril Davorin Jukic. LITERATURA IN VIRI Jukic, Davorin: Spominski zapis Ozmec, Martin: Spominski zapis Pesek, Rosvita: Osamosvojitev Slovenije. Ljubljana: Nova revija, 2007. Ptuj in leto 1991. Ptuj: Obmocno združenje veteranov vojne za Slovenijo, 2006. Strlic, Nataša: Osamosvojitev. Dob: Miš, 2020. Tednik, 1991 Vojna za Slovenijo – zvocni posnetki Radia Ptuj 1991, hrani KIPP Foto: Martin Ozmec