polirični o^led. — Kranjskl dežejlnl zbor. Verifikacijski odsefc je po poroSilu na predlog porofievalca dr. Pegjana sklenil, da deželnemu zboru priporofti, naj se razveljavita mandata poslanca Josipa Lenar5i5a in poslanca Franceta Višnikarja, — Volitve na Goriškem. V nedeljo 10. t. m. se vršijo na Goriškem volitve v kme6M skupini. Slovenska ljudska stranka je postavila sledeSe kandidate: Za Tolminsko: dr. GregjorCič, iiržavni in dež. poslanec v Gorici; Anton KosmaS, župan v Cerknem. Za Goriško: Ivan Berbug, prolesor v Gorici, Mihael Marinič, posestnik v Podsenici; Mihael Z&ga, posestnik v Kanalu. Za Sežansko: dr. Henrik Stepaniž, sodni svetnik v Gorici; Franc Zlobec, posestnik v Ponikvali pri Avberu. — Ogrsko. V politiftnih krogili se zatrjuje, da je cesar v soboto k trgovskemu ministru, Košutu izjavil, da njegovih predlogov ne more sprejeti. Aerenthal jo po avdijenci Košutu razložil, da nainerava cesajr, če bi se razbila prav vsa pagalanja, imenovati brezbarvno ministrstvo, ki bi imelo nalogo ! držati koalicijo, dokler se ne reši volilna relorma. Delovanje tega kabineta bi seveda* ne trajalo dolgo, kajtiCe bi se njegova pogajanja ne posrefiila, bi bil imenovan nov kabinet z izrecno naiogo razpustiti drž. zbor. — Bosanska ustava. Bosanska ustava se proglasi tekom oktobra. NajbistvenejSa izprememba, ld se je tekom dolgili pogajanj in posvetovanj izza pr- l vega poSetka zgodila, je ta, da ima duhovšSina vseh ! veroizpovedajij pasivno volilno pravico. Kar se tiče t razmerja Bosne do monarhije in do nje sestavnih delov, [Avstrije in Ogrske, se ne bo nifi izpremenilo, ampak ostane vse pri starem. Državnopravno i stali&- 5e Bosne ostane tako, kakbrgno je. Deželni svet, ki se ustanovi, ne bo podoben naSim deželnim odborom ker bo imel zgolj. posvetovalno nalogo. Kaj posebne- ga bosanska ustava pa6 ne bo. — Belgiiski katoliškl shod. V mestu Mecheln se je minole dni završil krasen kiatoliški ahod, ki je po svojem uspeliu in sijaju prekosil vse najde prire- diteljev. V 18 skupin razdeljeni so najboljŠi belgij- ski možje razpravljali in se posvetovali o vprašaji- jiK, ki so važna za dušni in gospodarski blagpr ljuiiV stva in domovine. Udeležili so se občnega zbora med arugimi kardinal Mencier, predsednik državme zbornioe in senata, apostolski nuncij, vsi škofje Beligije, justični, železniški, minister za jumetnost in znanstvD itd, Najbolj znamenit je bil govor prof. Kurtha:, Cerkev in poduk, SolsM odssek je sprejel resolucijo za popolno enakopravnost državnih in katoliSklh Šol. Na vrsto je prišlo tudi narodnostna vppaBanje, ker Vlemi zahtevajo svojih Šol z vseu&iliš&em, do kakega sklepa ni prišJo. Zelo zanimive so bile razprave v odsekih za orgapizaciio žensfcva, strokbvna drugtva, feasnikartvo, znanost in književmost, kjer so bile sprejete važne resolucije. Na slavnostnem zborovatiju je vzbujal najveSjo pozornost govor orleanskega Škofa, ki je deial, aarazmerje.medljudstvom in višjimi pastirji na Francoskem &e nikdar ni bilo tako prisrčno ko sedaj in da goji niajboljše nade za cerkev na Francozkem. Govoril je tudi v imenu avstrijsklbi katoli&anov jgrof Galen in so zlasti njegova izvTalanja o Bonilateijevem in Pijevein druStvu vzbudila največje zanimanje in odobra,vanje, Slavnostnega sprevoda so je udeležilo 60.000 oseb od najvišjjih stanov do priprostega delavcai in kmeta. Dasi je v oikraju Mecheln liberalno občinstvo skoro v veSini, se mir nikjer ni kalil >— naši liberalci tega seveda ne bodo zapopadli, saj svoje nature niti toliko nimajo v oblasti, da bi ne napadli pripjostih romarjev.. JKaJa poNttčmi nagiMHilkL D|ne 1. o k t o b r a: V, Cetiirju so odkrili vojaška zaroto proti Srnogorski vladarski rodovini. Baje je bil del vojske mobiliziran proti vladarskj rodovini. — V Solunu zborujejo že nekiaj dnl zaupniki mladoturgke stranke* & Bobra ppučeniE krogih; se gavori, da< nameravajo Mladoturki skleniti, dai se raz'dražijo njihovja društva za ,,skupnost in napredek". Na ta naSin hočejo omogo&ti, dia se bbdo latiko združila tudi druga narodnosfaa flruištva.l ki Helajo Mlafloturkoiri veliko skrbi, — Rusko zunanje ministrstvo Je aobilo iTEnemlrJaloga poroBila o voinihi pripravah 'Japonske v Mandžuriji. Veliko rusMli trgotacev se pripravlja ea liksidacija EPDjilk podjetij. Dne2. oktobr, a: Spajnska ^.rmada je zasedla goro.Durugu, na Katerl |a RLa utaborjena glavna moS Kabilovk Celo mesto Madrid je M zastavah. — V Bosni in Hercegovini se ustanovi nova mohamedanska Btranka, kl nai združi vse Mohamedance Brez Dzira na narodnost, ta pa zlasti glede ^astopstva "v; bo'doSem bosanskem saboru^ Pravila za.stran"ko so že izdelana. — V Barceloni na Spanskem je zasledila policija neko anarhistiSno zaroto. [Tri anarhiste BO zaprli vsled nekHi poroffil, 0 liS 36 aobila policija o'd neke zasebne strani^ NaŠli so pri niiK spise, ia katerih se je izvedelo, da se 3e( nameravalo ponaoriti v, Madridu veS visoMh oseb. D n e 3. oktobra:: iMintetrsM predsednik, nauSni minister in nemški minister so Be posvetovaM v zadevi sa,nkcioniranja lex Kolisko-A^mann. OdIo^itve Se ni bilo. Cuje se, 'da za sanldcijoniranje ni niS kaj ugodno staliS8e» — V, Italiji se marljivo oboror žuiejo. UstanovljeniK je Že pet novih! konjeniSkili polkbv,' •— Sankcija bosenske ustave in volilne pravice bo vsaK gas izvrSena. — Nemškl feancelar, ki pride 15y novembra v Rirn, pride tudi tv Vatikan ter b'o imel pogovor b papeževim državnim tajnikbm. D n e,4. oktobra: Na Bolgarskem Je nastalo med mlajšimi Sastniki nevarno gibanje, naperjena proti vojnemu ministru, ki je sovražen preosnovam, katere zahtevajo mlajSI 6astnikiv Castniki imajo tajne sestanke in zveze. —. Predv6|erai§niim se je vršil na [Dunaju ministrsH svet, M se je bavil z delomožnostjo 6eŠk"e,ga deželnega zborai in z bosensMm ustav- nira nažrtom. Posvetovanja so se tideležili vsi ministri razven poljedelskega ministra^ — Ministrski svet je sklenil, sklicati državni zbor v iirugi polovioi meseca oktobra.. Ceški državni poslanci boda imeli prihodnje dni na Dunaju posvetovanje,