Published monthly by Slovenian National Federation of Canada, Edited by: Editorial Board Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: $3 per ycar, 25c per copy Adverlising 1 column x 1" $2.10 slovenska FOR A. FREE S L O V E N I A Udarjam kot sončni jezdec, hi hoče ljubiti svojo pot, ki sovraži grozo in uničenje, udarjam kot osvobojen suženj, ki še ne zna živeti svobodno, udarjam kot razkošen bič vetra "Sončni jezdec" Milena Merlak Delela: Sodba od spodaj LETNIK XVI. — VOLUME XVI. Toronto 1. Maj. 1965 ŠTEVILKA 5 — NUMBER 5 DVAJSET LET . . . DR. HINKO LOBE Kako hitro teko leta. Kakor da je bilo včeraj! Sanje o tisočletnemu nemškemu rajhu so se rušile. Lahi so se znašli in izdali svojega zaveznika. To je pač stara laška navada. Danes tako, jutri drugače. Vedno tam, kjer slutijo mastno kost. Obojni, Nemci in Lahom so pustili za seboj neizbrisne spomine. Koncentracijska tabo-riča, masovne umore, iztrebljanje slov. inteligence, satiranje slovenstva.... Komunizem je izrabljal to narodno stisko z zlaganimi gesli o svobodi in o borbi proti okupatorju. Mnogi so mu nasedli. Narod se je znašel v taki stiski da je zgodovina ne pomni: Trije okupatorji: Nemci, Lahi in Madžari. Tem so se pridružili še komunisti pod zlaganim imenom OF. Verjeli smo v demokracijo, katero nam bodo na podlagi Atlantske listine prinesli Zavezniki. Kolika zmota! Kup praznih besed, samo za propagadno. Razgovori v Jalti so to listino spremenili v umazano cunjo. Roose-velt in Churchill skupaj s Stalinom so sklenili kupčijo, ki ji ni para v zgodovini. Zgodovina vseh časov, dokler bo svet stal, bo te razgovoro označila za i najgršo prevaro vseh časov. Poljaki, zavezniki Anglije in Amerike, Cehi, Slovaki, Romuni, Bolgari, Albanci, Srbi, Hrvatje in Slovenci, Latvijci, Estonci in Litvanci so lili izdani.... Izdani! Naivnost in cinizem, ki mu v zgodovini ni primere. Ce so se Grki rešili iz tega smrtnega objez ma, je zasluga Churchilla. Ce bi bilo po njegovem, bi morda bilo še nekoliko boljše. Toda Ameriška politika je odpovedala. Roosevelt je naivno verjel v "zaveznika" na vzhodu. Danes to stane Ameriko neizmerno! Maj 1945.... Konec vojske! Toda ne konec nasilja. Komunizem jc zavladal povsod, kjer je zavladal po zaslugi Amerike in Anglije ruski vpliv. "Jugoslavijo" je zasedla na prošnjo Tita rdeča armada. Brez te pomoči bi Tito ne bil nikdar gospodar položaja: Kako so se obnašali ti "zave- i zniki", pove knjiga, ki je bila j tiskana, a nikdar ni šla v promet I ker so tako zahtevali "pokrovi-j tel j i" v Moskvi. Pošilja ropi, urno-j ri in to od strani oficirjev, da ne ; omenimo navadne soldateske. j (Glej "Klic Triglava" pod naslovom Jugoslovanska "Rdeča knjiga" štev. 310, str. 3—7). Nič boljši niso bili jugoslovanski odnosno slovenski komunisti. Tragedija slovenskega do-mobranstva še ni dovolj preiskana. Zgodovinarja čakajo, ki bo raziskal nepristansko kako je moglo do tega priti. Sedaj je samo "pranje umazanega perila". Nekaj ni bilo prav! Treba javno pribiti: Slepa vera v takozvane Zaveznike ni bila upravičena. Dr. A. Kuhar je govoril po londo-skem radiu in opozarjal na posledice. V Sloveniji molk o tem. "Samo prazna propaganda...." Slovenski "voditelji", namenoma denem to pod narekovaj, so morali v inozemstvu vedeti o Jalti in o sklepih in o tem obvestiti svoje ljudi v domovini: "Bodite pripravljeni. Tako je in nič drugače". Pa tega ni bilo. "Vse je v najlepšem redu. Zavezniki že vedo o nas in bo vse—prav".... tako zagotovilo je bilo dano aprila in še maja, dokler ni prišel udarec na glavo: Vrnitev domobrancev! Zanimivo: Nič se ni zgodilo "4. majskim" poveljnikom. Zahtevali so glavo generala Rupnika. "4. majski poveljniki niso bili nevarni komunizmu, pač pa general Rupnik. Vse to je sedaj zgodovina. Dvajseta obletnica! Ni čas za malodušje. Kar se je zgodilo, se Na belo nedeljo, 25. aprila, je zvečer okrog devete ure srčna kap strla srce velikega Slovenca dr. Hinka Lobeta. Umrl je na svojem domu v Clevelandu v krogu svoje družine in sorodnikov.. Ko je stal v sredini svoje zrele lobe, v zagonu dejavnosti in navdahnjen z mnogimi načrti za bodočnost, ga je smrt iztrgala družini, Slovencem v Clevelandu in v zdomstvu. Družina bo težko pogrešala dobrega in ljubečega moža in očeta. Slovenci v Clevelandu in drugod bomo težko pogrešali zvestega prijatelja, slovenska stvar pa javnega delavca, ki je uspešno deloval in ustvarjal, vspodbujal k delu in preganjal malodušnost, sam premagoval in druge navdihoval k premagovanju težav. Dr. Hinko Lobe je ljubil živ-'jenje in njegovo tveganost, veselil se je naporov. Vedno je bil pripravljen pomagati človeku v težavah in stiskali, kajti njegovo veselje do življenja se ni razvilo v brezbrižnost do sočloveka, saj je sam veliko trpel. Pogljabljal se je v človeka, predvsem slovenskega človeka, in iskal v njem življenskih modrosti, izkušenj in vrednot. Različnost ga ni motila in rad je imel in cenil sleherno človeško prist- nost. Bil je širokosrčen človek. Tako si je nabral veliko prijateljev in bil sam zvest prijatelj. Na isti način se je bližal tudi ljudem drugih narodnosti in jih sezna njal s Slovenci. Bil je ves Slovenec in se veselil slovenske dajavnosti in uspehov. Skoro je ni bilo prireditve, da bi se je ne udeležil, če sta mu le delo in zdravje dopuščala. Podpira) je slovensko stvar v Clevelandu in drugod po svetu z besedo in dejanjem, bolje: z dejanjem in besedo. Bil je početnik in gibalo Slovenske pristave, največje stvaritve elevelandskih Slovencev v zadnjih desetletjih. Vrgel se je v ameriško politično življenje z namenom, da bi koristil slovenski in protikomu-nistični stvari. Med Slovenci pa se je predvsem bojeval za uveljavljanje demokratičnosti in politične zrelosti proti strankarski zaslepljenosti in nestrpnosti. Ob svojem široko zasnovanem narodnem delovanju se sicer ni javno izrekel za noben narodno-političen načrt. Svoje upe za slovenstvo in njegovo bodočnost pa je oslanjal na slovensko državno misel. Gospod, daj mu plačilo po njegovem zasluženju in Tvojem usmiljenju ! Mate Resrnan AVSTRIJSKA SLIKA SODOBNE SLOVENIJE Pod naslovom "Wien ist uns naeher...." — Dunaj nam je bližje, poroča \Volfgang Kraus v avstrijskem tedniku Die Furche pod "reportažo" o svojih vtisih v Sloveniji. V naslednjem podajamo nekaj bolj značilnih odstavkov v prevodu (Die Furche 5jl965. str. 16). Uredništvo " 'S Srbi in Hrvati imamo;.ki je porasel z drevesi in grmo-skupno samo vojsko, zunanjo po [am so na razpolago po. liko in denar, mi je izjavil slo-; priporočila, vstopnice za venski 'književnik z vso odloc- K(J sem sc napove. SOCIALNI TEDEN V MONTREALU Lo1.°šr>'i . .Sjjidiisfci- dnevi angleško govorečih katoli-1 eanov bodo od 28. do 30. maja v j LoyoIa kolegiju v Montrealu.; Na konferenco pričakujejo kakih ; 500 udeležencev, ki igranj o važno vlogo v političnem življenju, industriji, veri, vzgoji in socialnem skrbstvu. Med udeleženci bodo laiki in duhovnik, pa tudi nekatoličani. Dr. Joseph To-mecko, svojčas vseučiliški profesor in sedaj ravnatelj za vzgojo tvrdke Canadian Industries Ltd., bo predsedoval zborovanju, preč. Leonard J. Cro\vley pa bo vodil študijski tečaj za duhovnike, ki bo istočasno s konferenco. Zborovanje bo posvečeno temi "Kristjan v občini". Uvodno predavanje bo imel prof. John Buell v petek zvečer. Njegova vprašanja bodo služila podlago podrobnega razpravljanja v sedmih interesnih skupinah. Slavnosti govornik na banketu v soboto zvečer v Windsor hotelu bo kardinal Leger, ki je gostitelj zborovanja, čeprav velja za predstavnika francosko govorečih katoličanov. Zaključni govor bo imel v nedeljo popoldne edmondski nadškof Jordan. Letošnja konferenca je zopet, kot vsako drugo leto, narodna konferenca za vse kanadske škofije. Novost letošnje konference bo c tem, da ne bo skušala dati odgovora na vprašanja v obliki predavanj raznih izvedencev, marveč bo predvsem skušala vzbuditi v udeležencih zavest, kako daleč se je že vsakdanje življenje spremenilo od časa, ko je bila formulirana večina katoliškega nauka in kako potrebno je poznati dejansko stvarnost, predno moremo smiselno porabiti splošna načela za najboljšo možno rešitev. Organizatorji konference upajo, da bo ta no- vost prinesla večje razumevanje katoličanov za dogajanje v druž- ,Ki. ?n j jr,> Hn t -i k fi <3S*y>gočiU\; '1 'i se bodo v njej bolj uspešno uveljavljali. Ce bo uspelo vzdra-miti katoličane iz njih pasivnosti na tej konferenci, bodo verjetno tudi krajevne konference prihodnje leto organizirane na podoben način. Po dosedanjih poročilih je verjetno, da bo sledilo narodni konferenci več konferenc kot pa običajne štiri krajevne konference. Mclcaj škofov je izjavilo željo, da di imeli svojo škofijsko konferenco, ki bi lahko zajela večje število ljudi, ki igrajo važno vlogo v življenju škofije, ki pa nimajo dovolj prilike udeleževati se bolj odda/jcnfh fconfercnc. nostjo.... "In kako misfi človek na cesti o svojih zapadnjh sosedih? O Italiji ne govore dobro zaradi Trsta, ki se je odločil za Italijo. Boljše govore o Avstriji. Seveda je bilo v času Podonavske tudi v Sloveniji dovolj učinkovito gibanje proč od Dunaja.... Toda narodnostni ponos se ni zmanjšal in tako se čutijo Slovenci prej kot slej prvenstveno svoj-ski narod. "V Ljubljani niso srečni— toda to je vsaj možno povedati, seveda v različnih stopnjah: zasebno, v kavarni, na cesti je možno glasno kritizirati, možno je pisati tudi v časopisih z nizko naklado, toda v dnevnikih mora biti ton že drugačen in v radiju in na televiziji je najti skoraj samo še :pozitivno.' Sicer pa so na razpolago po ljubljanskih kavarnah zapadni časopisi.... "Ce se hoče kdo najboljše strokovno poučiti o kulturnem življenju v Ljubljani, vodi najboljše pot najprej v Društvo k njiže vn i k oy.__^ j n iš tet > -pos.luje v majhni vili nasproti Tivolija, gledališče. Ko sem se napovedal, me je sprejelo kakih petnajst gospodov, ki so vsi govorili tekočo nemščino in so mi rade volje odgovarjali v izčrpnem razgovoru okrog okrogle mize.... takoj smo razpravljali o skupnih vprašanjih: o vprašanju kontakta med zapadno kulturo in Slovenijo, o možnostih in mejah izmenjave. Seveda se je pojavilo ime Dunaj, in od tega trenutka bi bil isti pogovor možen tudi v kakem kultiviranem salonu na Ringstrasse — na moje začudenje se je izkazalo da je bila večina gospodov neverjetno poučena o razmerah na Dunaju.... Pa ne samo o Dunaju. Tudi Pariš je navzoč — enako Moskva. " 'Mi smo le majhen narod, skupaj 1.8 milijona, toda imamo lastni jezik, lastno slovstvo, lastne založbe, lastno gledališče', so mi izjavili z vso odločnostjo.." Poročilo ima dve sliki — barako ljubljanskih študentov umetnosti pri gradnji ceste ter pogled z gradu preko frančiškanske cerkve s šmarno goro v ozadju. ....• Iz Londona je prišla žalostna vest, da je po kratki bolezni na posledicah možganske operacije umrl goriški rojak inženir Albin Mozetič. Bil je Slovenski vzpon na nedotaknjeno goro 28. januarja 1965 ob osmih zvečer je po celem mesecu borb s tehničnimi ovirami in slabim vremenom naveza bratov Peter in Jure Skvarča zavzela v prvenstvenem vzponu goro Mellizo Norte (3050 m), ki jc najvišja gora na severozahodnem robu Jušnega kontinentalnega ledu. Za vzpon in sestop sta potrebovala 26 uh. Ob sestopu ju je 50 m pod vrhom zajel beli vihar in ju sto metrov niže prisilil k prenočevanju v steni, ki je visoka 1000 m. Ob zori sta sestop nadaljevala ter prispela 29. januarja ob 13. uri v matično taborišče. nečak še živečega škofa na otoku Krku dr. Jožefa Srebniča. Star je bil komaj 51 let. + Msgr. Stanko Premrl V Ljubljani je 14. marca umrl 84 let star msgr. Stanko Premrl, eden največjih slovenskih glasbenikov zadnjih desetletij. Doma je bil iz Št. Vida jiri Vipavi. Leta 1903 je bil posvečen v duhovnika. Na Dunaju je nato 1. 1908 dovršil študije na glasbenem konserva-toriju in se nato vrnil v Ljubljano. Postal je ravnatelj orglarske šole in vodja pevskega zbora v stolnici. Bil je izredno produktiven (samo cerkvenih glasb je skomponiral nad 1000!). Njegovo stvari tel j sko delo je povezano zlasti s cerkveno liturgijo, na področju svetne glasbe pa jc Premrl predvsem komponiral za klavir. Kot pisec je od 1. 1902— 1945 sodeloval zlasti v Cerkvenem glasbeniku. je zgodilo. Marsikaj proti naši volji. Slovenski domobranci — simbol slovenstva in slovenskega zedinjenja v lastni državi spijo v kraških jamah in Kočevskih gozdovih, v Teharjih in drugod. Svetilnik so nam in kažipot! Ne pozabimo jih! Delajmo, da dosežemo resnično svobodo v prosti slovenski državi. tč. Pokojni p. Anton Prešeren S J in ljubljansi nadškof dr. Jožef Pogačnik 24. novembra 1963 v Rimu (po Kat. glasu) G. Herman Geiger-Torel, predsednik kanadske opera družbe, ki jo že več let uspešno vodi v Torontu! \ Letos imajo v programu več oper, ki jih bodo predvajali od 17. septembra do 9. oktobra 1965 v poznanem "0'Keefe Centru". Predvajali bodo: G. Puccini: "Turandot" ( v italijanščini), G. Rossini: "Sevllski brivec" (v angesščini), G. Verdi: "Rigoletto" (v italjanščini), G. Puccini: "La Bolieme" (v italjanščini) in na enem programu: I. Stravinsky: "Mavra" (v angleščini) ter R. Strauss: "Salome" (nemščini). Za letošnjo sezono so povečali prodajo "abonentskih" vstopnic, ki so različnih cen (tri ali štiri predstave!). Pevski ensambel je odličen. Ce želite "abonentske" vstopnice subscription), pišite na: Canadian Opera Company, Box 40, Toronto 5. DOBILI SMO "PROŠNJO ROJAKOM" V OBJAVO! Zato se obračamo na vse Slovence in Slovenke, še posebno pa na one iz. Štajerske in Dravske cloline, s prošnjo za prispevke zla popravilo božje potne cerkve v Rušah pri Mariboru. Ruška Mati božja se obrača na vas vse, ki ste jo kdaj obiskali kot romarji, ali se zatekali v molitvah s priprošnjami k njej, ali pa samo čutite, da opravljate dobro delo in narodno dolžnost s svojim prispevkom. Kmečke fare poznano skrbe z večjo vnemo za popravila svojih cerkva, Ruše pa so delavska fara, kjer delavec, ki ni priklenjen na svojo zemljo, ampak normalno "gre s trebuhom za kruhom", kakor pravimo, na svojo cerkev ne polaga tolike važnosti. Cerkev je v resni nevarnosti razpadanja, ker pada dež skozi streho. Vsi zidovi s krasnimi freskami iz prejšnjega stoletja so že z vlago toliko prepojeni, da se lahko zgodi, da bi lestenči padli kdaj na vernike, če bo trdnost popolnoma popustila. Radi vlage vsa električna napeljava razpada, kar je povzročilo že enkrat požar v cerkvi. Ura v stolpu je izprana in pozlačeni kazalci so že odpadli. Klic gospoda župnika je le eden: "Pomagajte, da vsaj materjal za. popravilu Zamoremo kupiti, delo bomo "z božjo pomočjo že nekako zmogli!" V USA pošljite svoje širokogrudne prispevke na organizatorko kampanje: Mrs. L. Minka Grasich 2032 W Cermak Rd. Chicago, 111. U.S.A. 60608 v Kanada pa na našo upravo (646 Euclid Ave. Toronto), ki bo iste poslala mesečno gospej Grasich. Darovalcem že v nabrej Bog plača! Ruška Mali Božja vaše zrl ve ne bo pozabila!_ Za velikonočno kampanjo nabiranja prispevkov za pohabljene otroke so tudi etnični listi Toronta povabili letošnjega "Timy'a" (le-tonskih staršev), ter po svojih močeh pomagali. Čeprav ste pravgotovo porabili vse znam-kice za velikonočno pošto,, morda še denarja za iste niste odposlali. Storte to še danes. Denarna pomoč je vedno dobrodošla. Na sliki tajnik "Canadian Ethnic Press Association of Ontario g. V. Mauko (zastopnik našega lista v tej organizacij) predaje darilo "Timmy'u" v znak priznanja mlademu (9 let) pohabljencu, ki kaže odlične uspehe v šoli in pri zdravljenju. Navzoči so tudi zastopniki drugih listov ter pokrajinski tajnik in minister za državljanstvo g. John Yaremko, ki vedno kaže polno zanimanja in razumevanja za novokanadske probleme in udejstvovanja. KJE JE NARODNA SUVERENOST? Devetnajsto stoletje in deloma še dvajseto se je borilo za narodno suverenost. V tej borbi se je zrušilo mnogo imperijev, toda eden postaja vedno močnejši — imperij finančnih krogov. Zadnje poročilo finančnega ministra Kanade VVatlerja Gordona v parlamentu izkazuje, da bo kanadska vlada plačala v predračunskem letu 1965-66 kot obresti na državne dolgove astronomsko ' vsoto 1,101,056.400$, kar predstavlja 14.9','u vseh predvidenih državnih izdatkov. Celotni državni izdatki za socialno skrbstvo znašajo samo nekaj odstotkov več, namerč 18.8? 6. Kanada seveda ni izjema. Državna suverenost pomeni kaj malo, če mora porabiti država tako velik del dohodkov, ki jih pobere od svojih državljanov, da plačuje obresti tistim, katerih finančni sistem je možen samo zaradi legalne podlage, ki jo nudi S država. Udeleži se prvega letnega plesa "Nalionbuilders"! Narodno noše vabljene, črna kravata potrebna! Prireja ga "Community Folk Art Council" v soboto 29. maja 1965. v Rayol York hotelu za informacije kličite: 532-2104 ali J. Novak 239-9804 Canadian Room, SOCIALNI REFORMATOR KERALE Kerala, sorazmerno majhna država na južno zapadni strani Indije članica Indijske Zveze, je vzbudila pred leti svetovno pozornost, ker je bila prva država na svetu, v kateri so dobili komunisti večino poslancev v 'svobodnih volitvah. Siser po številu oddanih glasov niso imeli večine (dobili so samo 35% oddanih glasov), toda nekomunistične stranke so bile tako številne, da razbiti glasovi niso izvolili mnogo poslancev. Komunisti so izvojevali 65 mad-natov od 126 ter tako vladali "27 mesecev in 27 dni", dokler jih ni na podlagi številnih pritožb odstavil predsednik Indijske Zveze. Pri naslednjih volitvah so sicer nabrali večje število glasov (41%), toda zaradi povezave nekomunističnih strank so dobili samo 29 poslanskih mest. Tak politični uspeh komunistov je na zunaj še bolj nerazumljiv, ker živi v Kerali nad polovico katoličanov Indije. Seveda so kljub temu še vedno v veliki manjšini {približno 10% prebivalstva Ke-rale) in sami zase ne predstavljajo odločilne politične sile. Razmere so bile takšne, da je maja 1964 pisec članka v katoliškem meseniku ZDA, The Sign, Douglas J. Roche zapisal: "Kljub kitajskemu napadu na severni meji Indije imajo komunisti v Kerali dober izgled, da zopet osvoje državno oblast pri volitvah prihodnjega februarja" (One Man's Crushing India, str. 22) Njegove prerokbe so se delno uresničile. Komunisti so znatno izgubili na svoji politični moči, saj je število oddanih glasov za pekinško orientirane znašalo samo 19.6% in za moskovsko orientirane 7.9%, toda zaradi koncentracije na nekatera področja so dobili prvi 40 in drugi 3 sedeže, dočim je dobila zaradi razcepljenosti nekomuni-tičnih strank indijska kongresna stranka sicer 33.3% glasov, toda samo 36 sedežev. Kljub temu, da utegne postati needinost nekomunističnih strank zopet usodna za Keralo, je očitno depstvo, da moč komunizma pojema. In to ne toliko zaradi kitajskega napada na Indijo, kakor je pravilno zapisal D.J. Roche, marveč zaradi povečane socialne aktivnosti katoličanov, ki jo upoštevajo tudi nekatoličani. Vodilna osebnost te delavnosti je preč. Joseph Vadakkan, ki je trenutno v Antigonishu na študiju v Coady International Institutu, da se izpopolni v svojem boju zoper obupno bedo, ki prevladuje V gosto naseljeni Kerali. Rodil se je v bolj revni družini in starši so mu zgodaj umrii. S težavo se je preboril skozi osnovne šole in postal učitelj z mesečno plačo 5 rupij, od katere se ni mogel preživljati. Poleg poueva-nja je razpečaval časopise in opravljal druga priložnostna dela. V dobi borbe za neodvisnost Indije je aktivno sodeloval. Zaradi velike bede, ki jo je sam okušal in ki jo je videl okoli sebe, se je pridružil levičarskemu krilu, ker je upal, da bodo ti izvedli potrebne gopodarske reforme. Toda v svoji bistrosti je kmalu spoznal, da je velika razlika med njihovo propagando in prakso. Po daljšem premišljevanju se je odločil, da bo lažje pomagal svojemu ljudstvu, če postane duhovnik. Ker je kot učitelj veliko deloval kot neplačani samaritan, so celo pripadniki drugih ver priredili zbirke, da je mogel študirat v bogoslovju. Ker je postajala komunistična propaganda vse močnejša, se je znašel brat Vadakkan, ki je postal član misijonske zveze, v letu, ki ga je moral preživeti po končani filozofiji na terenu, sredi ogorčene borbe med komunisti in pro-tikomunisti. Ker je dobro poznal (komunizem iz bližine in je bil sam ognjevit govornik, so mu predstojniki dovolili, da je organiziral protikomunistično fronto. Pridružilo se mu je mnogo mladine, s katerimi ni samo prirejal protikomunistične shode in zavračal komunistično propagando, marveč je začel mnogo pozitivnih akcij za organiziranje delavcev in zaščito gospodarsko izkoriščanih, za izboljšanje zaščitne zakonodaje, pa tudi konkretne pomoči kot popravljanje hiš, zdravljenje bolnih, hranjenje lačnih itd. ov/ce iz ItAiloviemiije Oče Joseph Vadakkan, socialni apostol Kerale. Komunisti seveda niso držali rok križem. Širili so o njem laži, da ga plačuje ameriški kapital in njegova zborovanja so večkrat napadali s silo. Mnogo njegovih sodelavcev je bilo resno ranjenih in Vadakkan sam se je moral po enem takih napadov zdraviti en teden v bolnišnici. Kljub temu so morali komunisti opaziti da ne obvladujejo več množic in politični uspehi, ki so jih želi in jih še žanjejo, so v glavnem posledica politične kratkovidnosti nekomunističnih strank. Njegovo podaljšano bivanje izven bogoslovja je poteklo. Dejavnost, ki jo je pričel, se je v veliki meri nadaljevala tudi v dobi, ko je sam študiral bogoslovje. Prvotna protikomunistična fronta je bila namenjena samo Kerali, toda zaradi uspehov so jo preimenovali v Protikomunistično fronto za celo Indijo in deluje ■sedaj tudi v drugih zveznih državah. V tej borbi je ustanovil časopis v malajalamskem jeziku, 'Delavec" ki je sprva izhajal kot tednik, toda ga je pozneje spremenil v dnevni/k. Trenutno ga ureja laik R. VVellington, ki je bil kandidat pri zadnjih volitvah v dveh okrajih. V prvem je zmagal z veliko večino, v drugem je sicer podlegel _ kandidatu indijske kongresne stranke, toda kljub temu, da je bil ta drugi volilno okraj 200 milj oddaljen, je prekosil kommunističnega kandidata za več tisoč glasov. Predvsem za ostale zvezne države Indije pa izdaja oče Vadakkan tednik z značilnim imenom "Kerale Tempest", ki ga sam urejuje. Oba časopisa in mnogo druge izobraževalne literature se tiska v posebnem Pro-tikomunističnem založnem institutu, ki ga je ustanovil in ga vodi oče Vadakkan. Dnevnik izhaja v 22.000 izvodih in je na šestem mestu med 37 dnevniki v Kerali, tednik pa v 12.000 izvodih. Po posvetitvi za duhovnika se je njegovemu socialnemu delovanju pridružilo še duhovniško delo, zlasti pogostno vodstvo duhovnih vaj. Oče Vadakkan pripada sirsko-malabarskemu obredu, o katerem trdijo, da izvira od apostola Tomaža, ki je prvi prinesel krščanstvo v Indijo. Oče Vadakkan in njegovi sodelavci so praktično dokazali, da omogoča komunizem v Kerali in drugih predelih, kjer je revščina velika in nihče ničesar ne podvza-me za njeno odpravo, samo obup množic. Svoje poslanstvo vidi v tem, da izpriča med svojim ljudstvom, da živo krščanstvo ni brez-briiino do njihovega teiiavnega položaja, ampak da mu hoče pomagati do bolj človeka vrednega življenja. Ovire mu delajo seveda mnogi kratkovidneži, ki menijo, da ogroža njegova socialna akcija njihove družbene privilegije, toda ljudske množice so mu že ponovno dokazale — in to ne glede na versko pripadnost — da mu bodo sledile pri gradnji boljšega in pravičnejšega druiibenega reda. Zaradi velike revščine v deželi — povprečni letni dohodek prebivalcev Kerale je samo $50.- na leto in to povprečje vključuje tudi bogataše — je navezan delno na pomoč od zunaj. Na poziv bivšega komunisitčnega časnikarja Douglasa Hydea so mu bralci Catholic Heralda v Angliji kupili tiskarski stroj za tiskanje njegovega tednika, sedaj pa bi potreboval rotacijski stroj. Njegovo delo podpira tudi Misereor, podporna organizacija nemških katličanov. —eš Jubilej brez spomenika V Ajdovščini pri Gorici bodo od 1. do 5. maja praznovali dvajsetletnico prve slovenske komunistične vlade, ki so jo v tem kraju ustanovili 5. piaja 1945. Žilava obramba domobranske vojske je partiji preprečila, da bi bila ■mogla to storiti kjer koli na slovenskih tleh prvega maja, zlasti pa, da bi se bilo to zgodilo v Ljubljani. Ajdovska občina, ki bo morala biti ob tej priliki gostitelj vsem neštetim zaslužnim zasto-njkarjem, menda ni kaj ponosna, da so uradno zasužnjenje slovenskega naroda oklicali prav na njenem sedežu, ter se na proslavo malo čudno pripravlja. Konec februarja je dala namreč podreti staro kinodvorano, kjer se je to zgodilo in ki je doslej veljala za nekakšen komunistični narodni spomenik. Odstranili so tudi kamnito ploščo z napisom, ki je edini spominjal na ta žalostni dogodek. "Žalujoči ostali" se v "Delu" hudujejo nad odgovornimi funkcionarji, ki so ta jubilejni zločin zagrešili ... Po uradnem programu bi se petega maja letos morali sniti v Ajdovščini vsi preživeli člani prve vlade. Javnost zdaj zelo zanima, če bosta med njimi tudi dr. Lado Vavpetič liberalec ki je bil minister za prehrano, a so ga pozneje obsodili na smrt, ter Franc Snoj, bivši kraljevi minister, ki ga je v to vlado poslal dr. Miha Krek ter je bil v njej minister za lokalni promet. Snoja so čez leto dni vrgli iz vlade ter ga 1947 v tako imenovanem Nagodetovem procesu obsodili na sedem let ječe. Vse za izvoz Ljubljansko "Delo" prinaša dne 24. februarja pod naslovom "Kratkovidnost" naslednji protest svojega sodelavca iz Beograda, Jaka Koprivca: Najprej smo zvedeli, da rudniki po več mesecev niso dobili potrebnih, sicer minimalnih deviznih sredstev za nakup rezervnih delov za prepotrebne higiensko varnostne naprave v jamah. Pred kakšnim tednom smo v našem listu objavili vest, da morajo zavarovanci čakati na nekatera očala tudi po šest mesecev, ker jugoslovanski proizvajalec očal ne dobi potrebnih deviznih sredstev za uvoz materiala, potrebnega za to proizvodnjo. In naposled smo po ovinkih in povsem tiho (kriva je najbrž naša konservativnost in sramežljivost) zvedeli, da je baje z vsega jugoslovanskega, zagotovo pa z beograjskega trga, tako rekoč čez noč izginil proizvod zagrebške tovarne RIS, ki smo ga uradno proglasili za najbolj množično in tako pri nas za zdaj še najbolj učinkovito kontracepcijsko sredstvo. Tovarna je morala celotno proizvodnjo preusmeriti v izvoz . . . hkrati, ko dan za dnem kritično govorimo o naraščanju legalnih in ilegalnih abortusov, ko trošimo vedno večja sredstva za popularizacijo kontracepcije, puščamo ljudi brez najbolj razširjenega kontracepcijskega sredstva. Socialistični turizem Iz Zahodne Nemšije je lani prišlo v Jugoslavijo čez 600.000 turistov, od tega dobršen del v Slovenijo in na slovensko morje, daleč več, kakor pa z vsega ostalega sveta. Nemški obiskovalci se po poročilu "Dela" pritožujejo zlasti nad naslednimi blagri so-cialistinega skrbstva za turiste: obroki hrane v hotelih in restavracijah so se zmanjšali. Jedi so neokusne in enolične. Namizni prti so umazani, servijet ni. . . Gostje ne dobe sob v hotelih, za katere so plačali vnaprej, temveč slabše, celo v zasebnih hišah, a brez odškodnine za to . . . Več ko 70 od stotkov bojlerjev v kopalnicah na novo sezidanih hotelov ne deluje . . . Turistom dodeljujejo sobe v nedozidanih hotelih. Posteljnine in brisač ne menjajo po dva tedna . . . Vlaki in ladje so prenatrpane, umazane in netočne. Bivanje v campingih je najdražje v Evropi . . . Cene sobam in hra- ni so v letu dni poskočile za 45 odstotkov . . . Poleg vsega tega pa beograjska vlada "pospešuje" tujski promet tudi s tem, da je na primer odpravila vizum za turiste iz . . . Tanzanije, Gane in drugih zamorskih držav, odkoder ne hodi v Jugoslavijo nihče ne mara pa tega pod nobenim pogojem storiti za Nemčijo, Avstrijo in Italijo, odkoder prihaja največ tujih obiskovalcev in milijoni dolarjev z njimi. Hvaležna domovina Novi pokojninski zakon, ki so ga pripravili v Beogradu, jemlje pravico do pokojnine tako imenovanim Maistrovim borcem. Maistrovi borci so bili prostovoljci, ki so se takoj po vrnitvi iz avstrijske vojske leta 1918 in 1919 odzvali vabilu pokojnega general Maistra, naj gredo varovat severne predele Slovenije na Štajerskem in Koroškem, da jih ohranijo za nas. Brez teh požrtvovalnih bojevnikov za slovensko zemljo bi bili Avstrijci zasedli Štarjesko do Drave z Mariborom in Radgono vred. Edino priznanje, ki so ga za to dobili, je bila malenkostna pokojnina in to jim je zdaj nova socialistična Jugoslavija vzela. Ni čuda, branili so slovensko zemljo, namesto da bi bili bežali na varno po zgledu Srbov, nosilcev Karadjordjeve zvezde, katerim pa komunistična Jugoslavija priznava stara kraljevska odlikovanja, rento, ki je združena z njimi ter pravico do brezplačne vožnje v prvem razredu na vlakih, ladjah in letalih. Svetovno prvenstvo brez Strehe Pod tem naslovom piše Niko Isajevič v "Delu" o svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu, ki bo v Ljubljani prihodnje leto. Za to prireditev zidajo veliko pokrito športno igrišče v Tivoliju, ki bo imelo prostora /.a x2.000 gledalcev To je pa tudi vse. Nič ne skrbe, kako bodo spravili pod streho dO 10.000 tujih gostov, ki jih za to priliko pričakujejo. V Ljubljani je po vseh hotelih komaj 1170 postelj. Nameravali so znatno povečati hotela Union in Turist. Njuni upravi sta zbrali svoj delež denarja za zidavo, ne dobita pa odgovarjajočega kredita iz banke, ker je beograjska vlada ustavila skoraj vse investicije za zidavo v Sloveniji. Iz istege vzroka ne more ljubljanska mestna občina začeti z zidavo nekaj sto samskih stanovanj, ki bi jih ob prvenstvu porabili za prenočevanje gostov iz tujine, potem pa oddajali domačinov. V to nerazumljivo in škodljivo socialistično zmedo so vskočili Avstrijci, ki ponujajo tej množici obiskovalcev z vsega s sveta umbne hotele ob Vrbskem jezeru, odkoder jih bodo vsak dan z avtobusi skozi novi ljubeljski predor vozili v Ljubljano in nazaj. Slovenija bo torej od svetovnega prvenstva, prvega v zgodovini na naših tleh, imela stroške in težave, Avstrija pa dobiček .... Kriza v mladinski organizaciji Lanski dogodki v zvezi z revijo "Perspektive" ter protikomunis-tični in protijugoslovanski upor študentov na ljubljanski univerzi so pokazali, da je partija slovensko mladino izgubila iz rok. Zdaj iščejo krivca za to in so ga našli v komunistični Zvezi mladine Slovenije. Tej očitajo, da se je preveč osamosvojila od ZveZe komunistov ter ni bila sposobna mobilizirati mladih ljudi "v nadaljnji borbi za razvijanje socialističnih odnosov", to je, za komunizem. Zaradi tega jo je treba spremeniti v organizacijo, ki bo v vsakem oziru del ZK ter samo izpolnjevala njene zapovedi. Drugi pa trdijo, da je Zveza mladine odpovedala, ker je bila preveč vezana na "druge subjektivne sile, predvsem na Zvezo komunistov," zaradi česar je nujno postala "birokratska in neustvarjalna." Torej jo je treba "vsestransko sprostiti, osamosvojiti in čim prej misliti na njen umik iz družbeno političnega življenja." "Delo" razpravlja o tej hudi krizi v slovenkem komunizmu in odklanja zamisel" birokratičnega spreminjanja vloge Zveze Mladine, da Ni nam prav nič v čast . . . Ne le ameriško, ampak sve-' dil je tako ravnanje. Tudi pred-tovno časopisje piše o dogodkih j seclnik ZDA Johnson je zaskrb-v mestu Selma, Alabama. Že ljen. Dne 15. marca je stopil pred nekaj tednov se vrste demonstracije črncev za njihove osnovne obe zbornici in zahteval zakon, ki bo jamčil enakopravnost pri pravice. Lani in predlani so bile j volitvah vsem državljanom ne bi izvrševala le "naloge od zunaj", to je, od Partije, dasi bo ena izmed osnovnih nalog bodoče mladinske organizacije še vedno izobraževanje, zlasti marksistično izobraževanje mladih ljudi". Pač pa "o vrednosti člana Zveze mladine ne more in ne sme odločati samo politična aktivnost v aktivističnem smislu. Mlad človek, ki v redu izpolnjuje svoje obveznosti v šoli ali na delovnem mestu ... je dober član ZM. Dejavnost mladih je treba ocenjevati s širših in celovitejših stališč, ne pa z ozkih in že zdavnaj preživelih pozicij, ki temeljijo na statistiki, kolikokrat je kdo bil na sestanku, zboru, itd." Draginja in inflacija Z novo sezono se bodo prevoz-nine na letalih povišale z 22.J odstotkov letos, drugo leto pa še enkrat, ker ima monopolistična državna letalska družba JAT vsako leto čez milijardo dinarjev primanjkljaja . . . Ljubljanske mlekarne zahtevajo podražitev mleka na 110 dinarjev za liter — za 30 odstotkov . . . Potovanje z vlaki bo od 1. aprila dalje 20 odstotkov dražje kakor doslej, dodatek za ekspresne vlake so povečali od 600 dinarjev na 2000, prevoznino za prtljago za 15 odstotkov . . . Mariborska plinarna zahteva povečanje cene plinu v gospodinjstvu za 52 odstotkov, mestno pogrebno podjetje pa stoodstotno podražitev prostora za grobove na pokopališču. Ceno časopisnemu papirju so s 13. februarjem zvišali od 118 na 150 dinarjev za kilogram, zaradi česar se bodo znatno dražili listi . . . Namesto da bi beograjska vlada z denarjem, ki ga dobiva iz U.S.A. in od drugod, skušala ustaviti inflacijo ter ustaliti vrednost demonstracije v prilog enakopravnosti v šolah. Tokrat je na vrsti po ustavi Zedinjenih Držav zagotovljena pravice enkopra-vnosti pri volitvah. Južnjaki oporekajo črnim te pravice in nagajajo kjer le morejo. Niti 50% črnih državljanov nima pravice voliti ne v krajevnih, lokalnih državnih in vseameriških volitvah. Smejo sicer plačevati davke, morajo v vojsko in darovati svoja življenja za blagor Amerike, toka voliti ne smejo in tako ne soodločati v važnih državnih ter krajevnih problemih. Ne moremo oporekati, da so črni državljani—druge vrste — in da so le ti šli včasih predaleč. Morda bi bil milejši postopek bolj na mestu. Toda pomisliti moramo ozirajo se na raso, vero ali barvo. Južnjaki so že pokonci! Ne marajo priti k pameti! Kako nesrečen slučaj je, da ranavnost v nebo kričeč, ko so beli južnjaki v Selmi, Ala. napadli bele baptistovske duhovnike na cesti in enega zbili tako, da je potem umrl. Morilci, ki so lani ubili in potem skrili trupla umorjenih borcev za enakopravnost črncev, so še danes na svobodi, ker jih ščitijo lokalne oblasti, ki se "požvižgajo" na federalne zakone.... Vsi ti pojavi kričijo po rešitvi. Dokler ne bo uveljavljeno načelo, ki ga je zapisal slovenski pesnik Fr. Prešeren: "Da smo vsi ljudje bratje med seboj in da ljumit' mor'mo se", tako dol- na enake primere v zgodovini go ne bo boljše ne svetu. Ni raznih drugih narodov, ki so se naroda na svetu, ki bi bil več borili za eankopravnost: Buri. Irci itd. Tudi tukaj so bile skrajnosti, velike žrtve na strani upornih narodov, ki so hoteli doseči enakopravnost, ker je na človeško dostojen način niso mogli doseči. V oči pade pri badnjih neredih brutalno postopajne policije in drugih javnih organov. Človeku se mora zastuditi tako ravnanje, če je to gledal preko televizije. Kje je tukaj človeško dostojanstvo? Papež Pavel VI. je to javno omenil, dasi ni imensko imenoval Amerike ko je te dni go vori'1 vernikom, ko, se je prikazal ob anglevom češčenju pri oknu svojega stanovanja. Obso- 19 LET STARI! vreden kot drugi in prav tako ni naroda, ki bi bil manj vreden. Če je kdo zaostal v kulturi in v gospodarstvu, mnogokrat ne po svoji krivdi, je dolžnost bolj kulturnih narodov in držav, da tem le pomagajo. Amerika ima pri tem svojo veliko dolžnost. Ko se na eni strani bori za svobodo in enakopravnost narodov v Vietnamu in Aziji, zanemarja pa to dolžnost doma, ne bo dosegla svojega cilja ampak bo predmet kritike in napadov komunizma. Komunizem se lahko ubija le z uresničevanjem prave demokracije ne oziraje se na raso, vero ali barvo. • Svetovnoznani jezidt von •NeU-Breuning, svetovale Pija okrožnice dinarja, je pa doslej dala po Titovem priznanju nad 300 milijonov dolarjev zastonjskih posojil j ^I ^prV"sestavljanju afriškim državam dilnim gibanjem". Kratko, a zanimivo ter "osvobo- Quadragesimo anno, je slavili pred kratkim 75 letnico rojstva. ....• Slovenska hranilnica, zoz, v Buenos Airesu je izdala za desetletnico svojega obstoja lično brošuro Ruda Jurčec je prispeval članek za stoletnico rojstva Janeza E. Kreka "Srce v sredini", maj-0:09 kvadratnega metru pres-- ©rožuia »aebaje fad« f©t®gr> Po vojni so radovljiški občini, ki je za Kranjem največja na Gorenjskem, sezidali eno samo šolo. Na vsakega otroka pride zdaj ko- Ko postanete stari 19 let niste več bolniško zavarovani s polico vaših staršev. Da ostanete zavarovan morate v teku 30 dni sprejeti osebno članstvo v zavarovanju. Vašo prijavnico dobite v banki, bolnici ali od Zavarovalnega odbora (Commission). NOVO POROČENI! Sedaj morate vplačevati "družinsko" bolniško zavarovanje, ki krije moža in ženo. Obvestite vašo "grupo" takoj ALI, če plačujete premije direktno, obvestite Zavarovalni odbor ("commission"). Da ostanete zavarovani, se držite navodil, ki so tiskane na polici bolniškega zavarovanja za vplačevanje, ki ga poznate pod imenom "Form 104". Tega vam mora sedanj izstaviti delodajalec, kadar zapustite mesto dela. Vaše ONTARIJSKO BOLNIŠKO ZAVAROVANJE Ontario Hospital Services Commission Toronto 7, Ontario fijo iz lesa izrezljane podobe dr. Janeza E. Kreka, ki je v pisarni Slovenske hranilnice in je delo g. Jožeta Žerovnika. • Občni zbor Slovenske pravde v Londonu je sklenil, da se bo ustanovila Tiskovna zadruga Klica Triglava. Ta bo samostojna ustanova v okviru Slovenske pravde. Njeni člani bodo vsi oni člani Slovenske pravde, ki so ali pa še bodo prispevali k nakupu strojev za "offset" tiskanje Klica Triglava. • Na občnem zboru Slovenske Pravde je bil izvoljen sledeči izvršilni odbor: gg. Pavle Borštnik, Vekoslav Farkaš, Dušan Pleničar, dr. Ljubo Sire, Štefan Tomažič, Lojze Zupan in Boris Kresnik; za glavnega nadzornika Tone Gradnik in za njegovega namestnika Ivan Stanič. • Evharističnega kongresa v Bombayu se je udeležil preč. Vinko Zaletel. S kongresa je prinesel tudi serijo skioptičnih slik. Kot je razvidno iz časopisnih poročil, ga vabijo, da predava o kongresu po številnih slovenskih naseljih na Koroškem, Goriškem in Primorskem. • Madridski nadškof Casimiro Morcillo je pozval v nagovoru španske industrialce, naj pohitijo 'pri razdeljevanju, španskega bogastva z večjim deležem za delavce v delavskih pogodbah ali pa v organizacijah za delitev dobička. • Ošpice, ki so razsajale lani na vzhodni obali ZDA in na jugu, povzročajo kot posledico večje število rojstev otrok z raznimi defekti, prisadete so matere, ki so bile v času obolenja v prvih treh mesecih nosečnosti. • V ZDA obstoja nevarnost, da tora, nekaj manj ko kvadratni čevelj ... Na dolenjskih železnicah vozijo še isti vlaki kakor leta 1893, in da se v dosti vagonih ne zapirajo ne okna ne vrata ... Na šenskem oddelku ljubljan skega inštituta za raka (bivši Šentpe-terski kasarni) se je udri strop— zaradi starosti, da so v smrtni nevarnosti komaj rešili iz njega 17 bolnic . . . Letos bodo v Sloveniji 'po plaun" sezidali 12.500 stanovanj, potrebovali bi jih pa 120.-000. . . Krasno živinorejskokme-tijsko šolo v Poljčah pri Begunjah na Gorenjskem bodo najbrž zaprli, ker se je letos vpisalo vanjo samo 19 učencev — zaradi zatiranja samostojnih kmetov po komunistinih oblasteh . .. V Socialistični republiki Sloveniji bodo po novem ustavnem zakonu v kratkem odpravili okraje kot oviro za komunistično centralizacijo . .. Mohorjeva družba v Celju je izdala prve štiri zvezke iz-bra-nih (ne zbranih spisov) Ivana Preglja v uredništvu in s pripombami dr. Franceta Koblarja. Kako so izbirali stvaritve enega največjih slovenskih modernih pisateljev, bomo videli, ko jih dobimo ... V Republiki Hrvatski, ki hodi za razliko s Slovenijo povsem svoja pota, so objavili zakon, ki dovoljuje zasebno lastništvo in ustanavljanje vseh vrst gostinskih in turističnih podjetij, kar bo silno pospešilo razvoj tujskega prometa zlasti v Dalmaciji in Primorju ... V Sloveniji so lani zaradi nesreč pri delu, povzročenih zaradi nezadostnega varstva, ter zaradi bolezni izgubili šest miljonov 529.000 delovnih dni, kar je prineslo gospodarstvu kakih trinajst milijard dinarjev škode . . . Gimnazija na Ravnah pri Preval j ah nujno potrebuje 20 miljonov dinarjev za popravilo mnogi študentje ne bodo mogli stropov v učilnicah, ki se bodo vsak čas rudli, pa jih ne more dobiti . . . • Nadškofijski ordinariat v Ljubljani ja založil zložljiv vložek "Slovenske mašne molitve" s slovenskim besedilom, v kolikor je rabljeno od 7. marca naprej. "Ite missa est" ja smiselno prevedeno s: "Pojdite v miru". Tisk je oskrbela Zadruga katoliških duhovnikov SFRJ. Natisnjenih je bilo 200.000 izvodov. nadaljevati študij na kolegiju, kjer bi želeli. Na sestanku re-gistrarjev se je slišalo mnenje, da bo kakih 100.000 absolviran-cev imelo težave z vpisom. • Medicinska znanost kaže vse make, da je na poti uspeha v borbi proti prehladu. Zdravilo je virus, ki ga zaužije oseba v tableti. Prve poiskusse so organizirali v ječah in v vojski (prostovoljci) in vsi kažejo povoljne rezultate. Če bodo razširjeni poizkusi tudi ugodni, bo zdravilo na razpolago za javnost čez kako leto ali dve. Toronto Spomenik škofu dr. Gregoriju Rozmanu • Plesni festival. — Rajalna in plesna skupina župnije Marije Pomagaj v Torontu je priredila v nedeljo 2. maja popoldne tv slovenski dvorani Plesni festival. Slovenska mladina ga je pripravila pod vodstom g. Cirila Sorska. Program je bil pestro sestavljen in nastop posameznih rajalnih skupin zanimivo in dobro naštudiran. Nastopali so mladci in mladenke, .takorekoc najmlajši, tisti, ki imajo za seboj že vrsto let udejstvovanja v umetnosti naših narodnih plesov in ki so v preteklih letih prejeli več nagrad ter priznanja tudi s strani kanadske publike. Rajali j -skladu zveze, so predvsem na slovenske na-! Slovenci", rodne melodije. Znatni del festivala je zavzemalo petje slovenskih pesmi v solo in duetih ter ob spremljavi harmonik. Kot pevci so želi največ priznanja Janez Kolenko in Marija Babič ter Silvija Ovčjak, vsi člani mladinskega pevskega zbora Slovenske šole Marije Pomagaj in gojenci Fojsove har-monikarske šole. Festivalu se je pridružil ensambel slovenskih študentov iz Nevv Toronta: Andrej Pahulje, Janez Kus in Marjan Ulčar. Spored je napovedovala in vodila gdč. Milena Mejae. Nedeljsko popoldne, tiste pičle ure in pol, je bilo prijetno razvedrilo in pravcati praznik, praznik glasbe in umetnosti sredi slovenske mladine in ob njenih učiteljih ter vzgojiteljih. Cu. Cirilu Soršku, njegovim umetnikom ter vsem ostalim sodelavcem naše priznanje in čestitke! Procesija sv. Rešnjega Telesa. — Slovenci v Torontu bomo imeli letos Telovo procesijo — tradicionalno slovensko procesijo —v nedeljo 20. junija na Slovenskem letovišču. Pričetek z mašo ob 11.30 /iutrai. Omenjamo to procesijo, ker zbere okrog ev-harističnega Kralja izredno veliko število naših rojakov ne le iz Toronta, ampak tudi iz ostalih krajev Ontaria. velikega uspeha predstave je j "Lilija" ponovila igro naslednjo soboto zvečer. • Velikonočni program na radiu. Za Veliki teden in Veliko noč nam je slovenska radijska oddaja na narodnostni postaji WXBN-FM zopet pripravila primerne in lepe programe. Oddajo vodijo gospodje dr. Milan Pavločič) Rado Menart in Pavle Borštnik... • Večer "Tabora". V soboto zvečer 24. aprila je bil v dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. družabni večer clevelandske organizacije DSPB "Tabor". Lep obisk in primerno razpoloženje so pripomogli, da je večer prav dobro uspel in dodal preko 700 dolarjev invalidskemu Igrali so "Veseli ANTIGONISH • Ko je učiteljica 5. razreda ljudske šole v Antigonishu izbrala nekaj boljših učenk, da bodo učile po eno uro "social studies", je Marjanca Cuješ predavala o Sloveniji. Sošolke so se najbolj zanimale za ponikalnice. • Na prvi seji ravnateljev Lige kreditnih zvez v Novi škotski, ki je sledila dobro obiskanemu občnemu zboru 21. in 22. aprila v Antigonishu, je bil izvoljen Rudolf Cuješ za prvega ]>odpred-sednika. • Nova Scotia Credit Union League Ltd. je izdala in založila brošuro pod naslovom "HIS STORY". Brošura podaje kratek oris delovanja slovenskega zadružnega pionirja Janeza E. Kreka v angleščini in vsebuje tudi nekaj slik. Besedilo je napisal dr. Rudolf Cuješ. Brošura je obenem proslava stoletnice Krekovega rojstva. Ironija pri tem je, da je brošuro izdala in založila angleška ustanova, ko je slovenska ustanova, 'kateri je bil rokopis ponujen, založitev odklonila. Težko si je predstavljati, da so njeni predstavnika v tem primeru izrazili voljo članstva. • Koncert. V nedeljo popoldan 25. aprila je pevski zbor "Slovan" priredil svoj spomladanski koncert v domu na Recher Ave. • Smrt in pogreb dr. Hinka Lobeta. V nedeljo zvečer 25. aprila je na svojem domu v Clevelandu umrl za srčno kapjo dr. Hinko Lobe, eden najvidnejših Slovencev v Clevelandu, javeh delavec, ustanovitelj Slovenske pristave, priznan in spoštovan v širokem krogu Slovencev v Clevelandu in širom Amerike in Kanade. Ob njegovi smrti so ga počastili clevelandski dnevnik "Plain Dea-ler" z uvodnim člankom in številni. neslovenski narodnostni časopisi v Clevelandu. S posebnimi programi sta ga počastili tudi slovenska in hrvatska oddaja na narodnostni postaji \VXEN-FM. V veličastnem pogrebnem sprevodu so ga v četrtek 29. aprila spremljali Slovenci in prijatelji z njegovo družino na zadnji poti na pokopališče Kal varijo in ga zasuli s cvetjem. Pogrebno sv. mašo in obrede je opravil župnik fare sv. Vida msgr. Louis B. Baznik. Žalujočim pa izrekamo globoko sožalje. • 30 letnica mašništva. V mesecu aprilu sta praznovala tridesetletnico svojega mašništva msgr. Louis B. Baznik, župnik fare sv. Vida in č.g. Joseph Celesniik, župnik fare sv. Kristine v Euclidu. Chicago Slovensko planinsko društvo v Argentini je postavilo na prostoru pred slovenskim gorskim zavetiščem "Pod Skalco" v pogorju Catedral (Južni Andi) zidano znamenje, ki je posvečeno spominu škofa begunca, planinca in izseljenca dr. Gregorija Rož-mana. Sam je svojecas.no obiskal to planinsko postojanko in zapustil rojakom iz gorskih Bariloč prelepe besede v spomin. Načrt za novo znamenje, iki stoji v višini 1500 m nad morjem, je izdelal arhitekt Eiletz. Na skalnatem podstavku, povečanim z lesom v obliko oltarne mize, stoji velik križ. Na tem križu je v bronasto ploščico vklesano škofovsko geslo dr. G. Rozmana "Crucis pondus et praemium" (Križa teža in plačilo), v oltarno mizo pa pritrjena veliko bronasta plošča, ki nosi poleg datumov rojstva in smrti dr. Rozmana tale napis: "In me-moriam! Ljubljanski škof—bra-nivec vere — borivec za svobodo naroda — triglavski gornik — naš gost v Bariločah". Na drugi strani je isti napis v španščini. Slovesna blagoslovitev spomenika je bila v nedeljo, 21. februarja. + MIHAEL ARKO Slovenskim rojakom "Človek, glej, dognanje svo- doma in po svetu • Ko so verniki zagrebške nad- škofije slovesno sprejeli svojega novega kardinale Šeper je, ga je uradno pozdravil skopljanski škof dr. Smiljan Cekada, v imenu slovenskih škofov' pa ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik. Državne oblasti niso pri sprejemu sodelovale, toda sprejema tudi niso ovirale. Ko je kardinal šeper omenil v svojem nagovoru ime svojega prednika kardinala Stepinca, je začela množica v stolnici navdušeno ploskati. je....". Ta misel žalostinke je šla do srca ob pogremni maši za pok. Mihaelom Arkom. Arkov oče, tako smo ga imenovali, je odšel tako nenadoma, da je vse pretreslo. V sredo zvečer 21. aprila je bil po opravkih na Ameriških Brezjah. Med pogovorom s p. Fortunatom se je zgrudil, zadela ga je kap. P. Fortunat mu je dal še odvezo in poslednje maziljenje. Kolika izguba za družino in tako nepričakovano. Pokojni Mihael Anko je po rodu Ribničan. To se je poznalo tudi v njegovem značaju. Bil je srčno zelo dober človek in skrben oče 4 sinovom in hčerki. Na njegovem domu na 1835 W. Cer-mak Rd. si je po prihodu v novo domovino kot begunec, ustvaril srečen dom. Vsi fantje so v šolah. Najstarejši sin ing. Tone je tik pred doktoratom, sin Lojze na univerzi študira fiziko, Jože in Janko sta prav tako na univerzi. Kolika žrtev za očeta šolati toliko otrok. Hčerka Mihaela je poročena s Stankom Simrayhom. Z zvesto ženko Pavlo sta dala otrokom vse, kar sta le mogla. Star je bil 64 let. Vsi fantje ze živahno udjestvujejo. Lojze in Janko sta v odborne SNZ. Pogreb, v soboto 24. aprila je pokazal, kako priljubljen je bil pokojni Miha. Pogrebne obrede je opravil urednik "Ave Maria" preč. g. p. Fortunat. Okrog 30 avtov je bilo v progrebnem sprevodu na njegov zadnje domek na Resurection Cemetery. Pevski zbor mu je v cerkvi zapel dve lepi žalostinki. Preostalim naše iskreno sožalje! Pokojniku naj sveti večna luč! mg. • V tržaški bolnišnici je umrla 26. februarja Alojzija Klun z VemciJisa, najstarejša žena v rojanški župniji. Stara je bila Kot je že znano, se pri Sv. Ivanu gradi poslopje, ki naj bi bilo sedež slovenskih demokratičnih organizacij. Lastnik tega poslopja in zemljišča bo svetoivanska Marijina družba, ki je zaprosila za priznanje juridione osebnosti. Stavbni prostor je v ulici Brandesia št. 25, to je v bližini svetoivanske cenkve, nekaj metrov nad novo slovensko šolo. Cesta vodi prav do stavbišča. Stavbni prostor ima 560 kvadratnih metrov površine. Od tega bo poslopje pokrilo 276 'kvadratnih metrov. Stavba bo vsebovala 2.650 m3. Wolžina bo 24 m, širina 11,5 m, višina deloma 7 m, deloma 8 m. V pritličju bo deloma pod zemljo velik prostor za družabne večerne prireditve na prostem. Lastniki in vodstvo bodo morali po pravilih pripadati slovenski etnični skupnosti. Mini-stvo je v načelu pripravljeno priznati družbo, urediti je treba le še nekaj formalnosti. Za stavbni prostor smo dali L. 2.500.000. Sedaj smo zgradili že eno tretjino poslopja. Do velike noči bo zidarsko delo končano (podjetje ing. Sosič z Opčin). Doslej smo izplačali že L. 10.458.-281. Ko bo zidarsko delo pod streho, bo vsek stroškov okrog 13 milijonov. Potem pridejo ostali stroški. Iz tega razloga se podpisani obrača na slovensko demokratsko javnost s prošnjo za pomoč Hvaležen je z a vsak dar in tudi posojilo pod ugodnimi pogoji bi bilo zelo dobrodošlo. ZA MARIJINA DRUŽBO IN STAVBNI ODBOR: Peter Sorli Trst. P le Gioberti, 10 - Tel. 18055 OTROŠKO BOLNIŠNICO V TORONTU BODO POVEČALI Za to delo potrebujejo še preko $13,000.000.—. Posebni odbor, v katerem je tudi zastopnik etničnih listov, zbira denar ter se obrača na vas vse, da pomagate pri tej potrebni nabirki. Občina, pokrajinska in zvezna vlada so že odobrile potrebna posojila. Ko dobite listine za podporo, pomagaj, da bodo otrokom dane možnosti najboljšega in potrebnega zdrav-Ijenja. Uredništvo, S.D. Pogreb je bil na veliki torek. Pokojni kardinal se je izkazal posebno na zadnjem zasedanju Naj počila, .,v-_-Bai-ru. cerkvenega kocila v Rimu. Nje govo smrt so obžalovali tudi vidni predstavniki drugih ver: protestanti, pravoslavni in Judje. Bil je vidna osebnost v katoliški cerkveni hierarhiji. • Zunanja proslava obstoja 60 letnice fare bo na binkoštno nedeljo dne 6. junija s slovesno mašo in procesijo. Ob tej priliki bo izdana posebna spominska knjiga. Priprave so v polnem teku. • V Chicagu se je oglasil dr. Leopold Klavž iz Nevv Yorka, ki se je udeležil konvencije telefonskih in brzojavnih podjetij v Ameriki. Sestal se je s svojimi nekdanjimi prijatelji, s katerimi se ni srečal skoro 20 let. Cleveland • Predavanje. V soboto zvečer 3. aprila je na mesečnem sestanku krajevne organizacije ZSPB 'Tabor" v Slovenskem domu na Holmes Ave. predaval dr. Mate Resman o Slovencih in Evropi. • "Razvalina življenja". V nedeljo popoldan 4. aprila je dramatsko društvo "Lilija" podalo na odru Slovenskega doma na Holmes Ave. Finžgarjevo ljudsko igro "Razvalina življenja" v režiji g. Staneta Gerdina. Urho Kanteta je igral g. Jože Likozar, Lenoko ga. Zdenka Zakrajšek, Tono ga. Julka Zalar, Martina g. Ivan Hauptman, Fer- • Zimska kulturna bilanca. Kmalu bomo v- vročem poletju. Pogled nazaj v zimsko sezono, ko je bila kulturna dejavnost vedno na višku, priča, da se ne | moremo nič kaj pohvaliti. Vse nekam peša. Nekaj let nazaj smo imeli v tej sezoni po dve oderski prireditvi in še več drugih manjših prireditev. Tudi koncerti so bili, nekateri kar odlični. Kaj naj pokažemo iletos? Nobene oderske prireditve. Ko je naš starina Filip Stanovnik še kaj migal, je bilo vedno kaj novega na oderskih deskah. Sedaj je konec. Pa ne bi rekel, da ni ljudi. Le tistega ni več, ki bi dajal zagona. Res, slovenska sobotna šola je imela tradicionalno Miklavževanje. Omeniti je tudi nastop Slovencev v Mu-seum of Science and Industry in nekaj manjših plesnih nastopov slov. rad. pleasalcev v soseščini. Krona vseh prizadevanj sta: Ok-toberslka proslava Slovenskega dne v okvirju Slov. Radijske ure in pa koncert cerkvenega pevskega zbora v proslavo 60 letnice "obstoja fare. O vseh teh smo kot kronisti že poročali. Plesnih, odnosno družabnih prireditev SNZ in Save ne štejemo med kulturne dogodke. Ce bi še tdh ne bilo, bi bili radi družabnosti prav na — psu. Ali bi se ne dalo po teh le razmišljanjih vendar le ikaj ukreniti za prihodnjo zimsko seznono. Na noge, vi, ki pravite, da ste "stebri slovenske kulture"! RIM • Pogreba pok. p. Antona Prešerna se je poleg Slovencev v Rimu udeležilo veliko število predstavnikov drugih slovanskih narodov. Iz Trsta je prišel msgr. dr.' Škerlj, iz Slovenije pa su-perior slovenske jezuitske pod-pirovince p. žužek ter tajnik ma-riboskega škofa preč. g. Ojnik. Zadušno maš'- ie daroval kanadski jezuit .je Breton >v Novi Škotski. Ljudski popis 1. 1961 je odkril, da se odseli iz otoka letno povprečno 1000 oseb v starosti od 19 do 49 let. • The United Nations Associa-tion of Canada, podružnica v Torontu, je sponzor za kanadsko premiero svetopisemskega filma "Greatest Story Ever Told", posnetega za proslavo 20 obletnice UNO in mednarrodnega leta sodelovanja. • Marija Trapp, članice znane pevske družine, je laični misijonar na otoku Ferguson. Pred kratkim je prevedla mašo v Tobu jezik in uči domačine liturgično petje. • V Barceloni bodo ustanovili novo katoliško univerzo. To bo že četrta katoliška univerza, ki bo ustanovljena, odkar se je 1. 1952 odpovedale država monopolu nad vseučiliško izobrazbo. • V ZDA pripada 747.598 črncev katoliški veri, kar predstavlja 396 vseh katoličanov. Črnci predstavljajo okrog 1096 celotncga prebivalstva UDK. .... • Misijonska družba Božje Besede je odprla v Muenstru, Nemčiji, rezidenco za študente, v katerem bodo vedno imeli mednarodne stanovalce. Tretjina od 160 mest je prihranjena za Evropce, ostali dve tretjini pa za študente iz drugih kontinentov. Trenutno je v Kolegiju Arnolda Janssena (ustanovitelj kongrega-cije) 75 katoličanov, 16 luteran-cov, 40 muslimatnov, 6 budistov in 5 brezvercev. • V Pakistanu se niso zadovoljili samo z zamenjavo latinščine v bogoslužju, marveč so nadomestili tudi latinico. V Za-padnem Pakistanu jo je zamenjala arabska pisava, ki jo uporablja jezik urdu, v Vzhodnem Pakistanu pa sanskrt, ki ga uporablja jezik bengali. • Ustanovitelj žosistov Joseph j Cardinj je odstopil kot generalni 'kaplan žosistov že pred imeno-j vanjem za kardinala. Sedaj je bil ! imenovan na njegovo mesto belgijski duhovnik Marcel Uylen- broeck, ki je bil kaplan žosistov v Belgiji od 1. 1948 in je pomagal Cardijnu tudi v mednarodni organizaciji. • Nemški katoliški delavski voditelj Joseph Joos je umrl v starosti 87 let v Švici. Bil je urednik dveh delavskih listov (West-deutsche Arbeiterzeitung in Ket-telers Wacht), predsednik katoliškega delavskega gibanja ter član Centruma, katoliške politične stranke. L. 1933 se je pridružil borbi proti nacistom in jc prebil od 1. 1940 — 1945 v koncentracijskem taborišču v Da-chauu, • Demonstrativnega pohoda ba volilne pravice črncev dz Sel-me v Montgomery, Alabama, se je udeležilo tudi mnogo katoličanov. Po eni cenitvi je bila I katoliška Cerkev zastopana po duhovnikih in sestrah iz kakih 60 škofij in po laikih iz kakih 70 škofij. Večina hierarhije je vsaj molčala, če že ne javno odobravala javni nastop duhovnikov in sester pri demonstracijah, dočim je nadškof Thomas J. Toolen iz Mobilea, Burminghama, Alabama, ukazal duhovnikom in sestram v Selmi, da se ne udeležijo pohoda. Alabamski episkopalski škof C.C.J. Carpenter je tudi po-dah izjavo, da upa, da bodo epi-skopalci iz drugih delov ZDA ! odšli čimprej domov. • Druga svetovna konferenca, posvečena svetovnemu miru na podlagi prava, bo letos v Wash-ingtonu, D .S. od 12—18 septembra. Konferenci bo del mnogih prireditev v letošnjem letu mednarodnega sodelovanja. • Pariški katoliški dnevnik La Croix je prel kratkim izdal svojo 25.000 številko in sprejel čestitke papeža Pavla VI. • Italijanski list Oggi je poročal, da se je spravil s Cerkvijo bivši jezuit Alighiero Tondi. Svoje dni je bil tajnik gregorija n-ske univerze, toda 1. 1952 je zapustil jezuitski red in se je pridružil komunistom. Dve leti pozneje se je poročil s komunistično poslanko Carmenanti. L. 1959 je odšel v Vzhodno Nemčijo, kjer je predaval filozofijo. Po več letih se je vrnil v Italijo in se je lani spravil s Cerkvijo. Sedanj živi kot poročen laik in je bil odvezan od obljube celibata. • George J. Biskup je bil imenovan za škofa v Des Moines. Naš vir ne poroča etničnega izvora novega škofa, toda verjetno je, da je ime slovanskega izvora in da je s tem imenovanjem postal škof-biskup, kar je že pomenilo njegovo rodbinsko ime. • Znani švedski ekonom dr. Gunnar Myrdal, avtor mnogih ekonomskih knjig in duhovni oče mnogih ekonomskih reform, ki jih je uvedla Švedska, je v govoru na konvenciji Kmečke zveze ZDA v Chicagu izjavil 15. marca, da je zelo verjetno, da bo potreba po živilih na svetu v kratkem tako narasla, da bodo morale vse države, ki proizvajajo več živil, kot jih same potrebujejo, odpraviti vse omejitve proizvodnje, da bo vsaj do neke mere zadoščeno ljudski potrebi po prehrani Dr. Myrdal je mnenja, da bo treba mnogo te hrane dajati preobljudenim državam brezplačno, toda njegov predlog je, da se ta presežek deli po mednarodnih agencijah in da vse industrijske države prispevajo sorazmerno za nakup teh živil. • Poročilo Katoliške ženske ZVCze za Kanado državni komisiji za dvojezičnost vsebuje nasvet, naj prevzamejo manjšine vlogo zbliževalcev za kanadsko državno enoto. V poedinih krajih more biti ta manjšina angleška, v dur-gih francoska, drugod zopet ukrajinska ali kaka druga. Za plodno sožitje naj vzamejo za vodilo načela, ki jih je za mnajšine postavil papež Janez XXIII v okrožnici "Mir na zemlji". i • Novi češki kardinal nadškof Beran je mogel po 15 letih prvič nagovoriti svoje vernike — preko češke oddaje BBC. Kardinal je dobil dovoljenje, da je smel priti v Vatikan pod pogojem, da se ne vrne nazaj. Po poročilij katoliške tiskovne agenije iz Nemčije pa je vlada dovolila, da jc prevzel vodstvo nadškofije škof Franti-šek Tomasek, ki ga je Pavel VI. imenoval za apostolskega administratorja. češki listi so objavili sporočilo o Beranovem imenovanju za kardinala šele 19. februarja in so obenem dodali, da se ne bo več vrnilna na češko. Trenutno je v državi še sedem nezasedenih škofijskih mest (od 13). Težave pri pogajanjih predstavlja zahteva Vatikana, da teh mest ne zasedejo duhovniki, ki so bili člani "duhovniškega mirovnega gibanja". • Dr. Thomas A. Francoeur, montrealski psiholog, je bil imenovan za profesorja in svetovalca bogoslovcem v bogoslovju sv. Avguština v Torontu in v bogoslovju sv. Petra v Londonu, Ont. Predaval bo pshihologijo in ka-tehetiko. Dr. Francoeur se namerava naseliti z družino v Londonu, po nekaj dni v tednu pa bo prebil v Torontu. • Psihiater dr. Kari Stern iz Montreala bo prejel zlato svetinjo Christian Cuiture Award 11. aprila v Windsorju, Ont. in bo predaval o pshihologiji skupinskega predsodka. Znani avtor in predavatelj se je rodil v Nemčiji, zadnjih 26 let pa živi v Kanadi. Med preteklimi prejemniki tega odlikovanja je tudi pok. krvatski umetnik Ivan Mestrovič. • Odslej pa do 1. 1972 se bo delovna sila ZDA pomnožila za 12 milijonov delavcev, za katere bo treba najti zaposlitev. To pomeni, da bi se morala gospodarska rast ZDA podvojiti prihodnjih 8 let v primeru s preteklimi 8 leti.