5^SIL0 DELOVNIH LJUDI OZD GIF GRADIS Leto XXII GRADISOV VESTNIK Ljubljana, maj 1980 štev. 264 Spomin na Tita Velikan tudi kot človek Pred IX. kongresom ZKJ, v začetku leta 1969, je bila politična aktivnost v naši družbi močno povečana. Tito je tedaj dejal, da doslej še za noben partijski kongres ni bilo toliko in tako temeljitih priprav kot takrat. Na Brionih je Tito 12. februarja 1969 med drugim sprejel tudi delegacijo Zveze sindikatov Jugoslavije, od katere je želel zvedeti glavna vprašanja in rezultate delovanja sindikatov. Iz Slovenije se je tega srečanja udeležil takratni predsednik Zveze sindikatov Slovenije, tov. Kropušek in kot sekretar Zveze sindikatov Jugoslavije, tov. Rožič. Moja udeležba, kot predstavnika delovne organizacije iz Slovenije, je tedaj pomenila veliko priznanje prav tej delovni organizaciji — to je Gradisu. Delegacijo je vodil njen predsednik, zdaj že pokojni tov. Šane. Čeravno ne brez izkušenj v političnem delu in s tem tudi pri srečanjih z odgovornimi predstavniki družbe, sem bil tedaj močno vznemirjen. Prej, ko smo posedli, sem se hote zadrževal v ozadju. Večina članov delegacije je že posedla, predsednik tov. Šane na predvideni desni strani Tita in podpredsednik na njegovi levi strani. Stole so posamezniki zasedli končno tako, da so ob predsedniku Šanetu pustili prazen prostor. Tja so mene, zaostajajočega člana, malodane pripeljali, kljub nerodnem motoviljenju. Kmalu potem, ko smo posedli za mizo, je ob napovedanem času vstopil tovariš Tito. K mizi je prihajal smehljajoč; spotoma je karal svojega živahnega spremljevalca — belega kodra. Razgovor je začel. Najprej je Tito poslušal predsednika Dušana Petroviča — Šaneta. Potem pa je Tito razložil glavna stališča o temah, ki bodo prevladovale na tedaj bližajočem se IX. kongresu ZKJ. Pravzaprav nameravam osvežiti zlasti nekaj povsem človeških vtisov s tega razgovora, pa vendar naj poprej vsaj omenim vsebino prevladujočih tem. Z nas je tudi zdaj pomembno Titovo tedanje gledanje na investicijsko potrošnjo. Rekel je, da se bodo gradili le objekti infrastrukture (ceste, Železnice, elektrarne, bolnice, šole, stanovanja) in pa tisti novi industrijski objekti, ki jih bodo financirala podjetja sama. Ne predvideva se gradnja nobenih novih »političnih« objektov. Denar, ki bo dotekal od anuitet (odplačil za posojila) se bo porabil v največji meri za odplačevanje zunanjih dolgov, za povečanje rezerv (stabilizacija), za nerazvita področja in za morebitne posege proti monopolnim težnjam v posameznih gospodarskih panogah. Sindikati so hoteli, da bi šel del tega denarja tudi za valorizacijo starih pokojnin. Sploh je bila tedaj (je še zdaj) vroča tema okoli dolžine delovnega staža. V nekaterih republikah je del delavcev — tudi prek sindikata —želel ponovno uveljaviti 35, oziroma 30 let dolgo delovno dobo. Tito je bil na tem razgovoru naravnost vprašan, kaj sodi on o tem vprašanju. Odgovoril je približno takole: Vdite, jaz sem star že 77 let in še nič ne mislim izpreči. To seveda ne pomeni, da bi morala delovna doba trajati do takih let starosti. Vendar se tudi vi v sindikatih zavzemajte za krajši in bolj izkoriščen delovni dan in teden in za več prostega časa za svobodne dejavnosti, pač pa zato za daljšo življenjsko aktivnost (zdravega) človeka. Kar je potem dodal, je bilo njemu lastno. Rekel je, da menda ne pričakujemo (člani delegacije) od njega, da naj se javno opredeli za 40-letno delovno dobo. To občutljivo vprašanje je treba reševati demokratično in strpno z upoštevanjem vseh pomembnih razlogov, ne pa z avtoriteto voditelja, pa naj bo ta kakršnakoli. Posebej se je Tito zadržal skoraj vselej — na pomenu en° mislečih in delujočih Jugoslovan ■ ki so v svoji domovini in v M lahko močni in napredni le, če v°' ohranili enotnost. Nato je govoril o Kosovu v tak'. podrobnostih in razsežnostih hk ki meni poprej niso bile znane ^ voril je o političnem problemu va, kakršen je objektivno v' skupnosti in o reševanju tega P ( blema za čas njegovega življa po njem. m Poudaril je pomen sindikata* -t organizacije delavcev pri in razvijanju enotnosti delovnik I v Jugoslaviji. nn Nato je sindikalnim delavce^P^ poročil, da naj bo eno od tipk ^ glavnih prizadevanj v tem, d° sep]/l rijo proti pojavu, ki ga je on i’nl'n 0$t samovoljno samoupravljanj6 P j meznikov ali skupin v podjetja., trdil je, da se ta pojav vse kol zrašča in, da se je moč uspešno ( proti temu samo s kar najboljs‘ ^ veščenostjo kolektivov o vsf".a janjih; obenem pa z oborožitv,lp dikalnih delavcev z znanjetn bolj zapletenih družbenokon0 procesih. (nadaljevanje na 5-s' (ir Srečanja s tovarišem Titom Ijdli * ° bolečino v srcu smo sprem- nehote kot premori v tej stiski priha- ednii ni°P°[ našega dragega pred- jajo v spomin nekatera, lahko bi : ’ ,ovoriša Tita. Danes pa nam rekel, enkratna življenjska doživetja. r:mču/ r?^ 'Ms 'Arkf. \ y(*>■&c v ■ da bi buduču pokoljenja bila s na.« tu Iz borbe u oslobodilačkoin mladi su več u neraskidivom drug0- Ob polaganju temeljnega kamna za prvo nuklearno elektrarno v Krškem 'nadalj, 'evanje s 4. strani) jtoju s Titom krenuH u borbu za ob-no^ zemlje. mia(LU ov»i drugačijoj borbi za akn' ^'Je bilo nemogučeg zadataka __ Je dolazio od — Tita. Za godinu žele Ve.n'.ca*e su stotine kilometara. čitavf ^ Prug3- puteva, podizani RoHm tabnke' gradovi — praktično, bju c rukama. Mehanizacije nije koni ,am° v°lja i podsticaji stalnih Skata s Titom. Pismima, uzaja-briH, ČCSti.lkama ' kroz 23 susreta skeiPPSta ' Tita na nasipima, pod mnj ^ džinovskih hala, u skrobi ui- Hgadirskim naseljima, koja kod Je^nu*a prazničkom radošču Tito-0® susreta s Titom, dimi, Je uvek izuzetno cenio omla-0 naih rf^ne akcije. O njima je kao njimi ° J!m šolama omladine. Na ra(ji d’.ls,lcao je, mladi uče da cene koo\ 3 ž® 0n merilo vrednosti svarita3 ' tražio je od njih da ta fabrik a sazrjanja i elan prenesu u PrihvatT ■ -*e 'n na njive- Mladi su to gradim' 1 'zraz'l* kroz slogan »Mi °ji se Pru8.u’ Pruga gradi nas« nerarj; prenos*o s generacije na ge-nanje j graditelja. To saz- kobj.J 3 korenu stalne pojave preje. J lh za odlazak na racine akci- dirna1"^ ° ^es,‘m kontakti ma s mla-kad j ‘° jeotvorenom rečju, kat-vao da , rit*ekim ocenama, dokazi-Sagovn!-^®0vara — s ravnopravnim sa p0j lc,ma- Kada smo se suočili s,ičkovVO,m zaPostavljanja marksi-baš u onrazovanja, otvoreno je, le Val jaSretu s mladima, rekao da to čito m 'V ®Mladom čovjeku naro-iiora da',2am. da tako kažem, g°v0r , je u krv i meso«. Na od-Od tadam 3C*'ne n'je se dugo čekalo. Ijada mi s\ake godine na stotine hiške i n" adlh Prolazi kroz omladin-dena je \ '^ske političke škole. Uve-sizipa Predmestna nastava mark- 0niladinVC|vU ,tome’ Titov pristup skog r 1 bl° je svestran, pun istin- ^eneraciLlmeva^a za cel*nu potreba Gladin/6 *st'cao je da se pred °zbiijn i1 e mogu postavljati samo da iipa 0 aveze i zadaci. Ona mora Za^avlia r^mena ' mogučnosti da se (°ravan Kasevese*'' Beztoga,uporno r. *’ ornladina bi se jedno-0|tlladimaZ,Vl^a*a: »To onda nije 'betjo su mladi starci« — pri-J Jednom prilikom. S kao v JIVO vemje,u oi tj0Upravnjlta nu snagu bitke zi hizmom 0c,Jalizam. Punim S ima taPk"meČuje da: »ze i narodPa Zrtvova"ja u koris ,>zvra^ Cnje »mladine je 2 Skr65!! hiliaH*" ^ čudno> recimi :KOj-a lJada mladih u redo >0 Vj^TitovuPartUu v lničke v/ adj°m avangar Viek'as=u svetu. 8 ek Pazio da mladi ii M-r fm ej-fhate I a f I " ■ ■r'-w, I Tito je večkrat obiskal tudi zagrebški velesejem, nekajkrat tudi gradbeni del Velikan tudi kot človek jasne ciljeve i prostore za svoju akci-ju, svoji inicijativu. Ne na periferiji, nego na ključnim pravcima bitke za socijalističko samoupravljanje. Pazio je i da se taj napor, taj doprinos adekvatno društveno vreduje, podjednako kao što je, u sasvim drugačijim uslovima, vrednovan ratni heroizam mlade generacije. U tom pogledu karakterističan je sledeči deo Titovog govora na K ozari: »Cesto naši omladinci kažu: vi ste izvojevali socijalizam, prošli ste borbu, mnogi ste postali heroji, mnogi ste odlikovani, priznaju vam se velika d jela. I mi sada nemarno šta da radimo. Medjutiin, revolucija traje dokle god gradimo socijalizam. Mi ga gradimo u revolucionarnoj epohi, i maj uči stotine i hiljade ne-prijatelja van zemlje, a nešto i unu-tra zemlje. Ornladina ima tu ogro-man posao — da bude nosilac dal jeg revolucionarnog kretanja u našem društvu, u našoj zajednici. I to je heroizam, heroizam je i to ako se pot-puno razumi je ono što nam je potrebno, ako se, kad neko napada našu socijalističku zajednicu, znamo boriti protiv njega... Sledeči Tita, juče i danas, razne generacije Jugoslovanske mladosti za to su se opredeljivale jer su gotovo instinktivno osečale: biti s njim znači biti u borbi za pravednost, slo-bodu i nezavisnost, za bratstvo i je-dinstvo naroda, za humane odnose i ciljeve. Zato je u svakoj od njih — predratnoj, ratnoj i u onima što su stasavale s Titovom Jugoslavijom — podjenako prisutan osečaj gordosti što istinski druguju sa Titom. Boško Kijurina Slobodan Vukmirovič (nadaljevanje z 2. strani) Po enajstih letih prebiram zapisek s tega razgovora. Se vedno je veliko tem na moč aktualnih, nekatere Titove besede pa več kot upoštevne tudi za današnji čas. Med razgorovom ki je trajaj polne štiri ure, sem se Tita dodobra nagledal, saj sem sedel vsega dober meter ob njem. Sledil sem njegovim gestam in mimiki, ko je govoril ali poslušal člane delgacije. Čeprav je bil umirjen govorec in poslušalec, je dajal ton in vsebino celotnemu razgovoru. Redkeje se je razvnel v svoji pripovedi, tudi zelo redko je vpadal v besedo drugih. Vseeno pa je včasih povedal kakšno misel tako razvneto in prizadeto, da smo ne le bolj tenko prisluhnili, marveč tudi največkrat podoživljali njegovo prizadetost. Po poprejšnjem dogovoru sem se pripravil na temo oblikovanja osebnih dohodkov, zlasti o tedaj aktualnem sporazumevanju; saj smo se v Sloveniji in Jugoslaviji začeli sporazumevati najprej ravno gradbinci. Pripravil sem tudi nekaj podatkov o ustreznosti razponov med posameznimi vrstami delovnih mest, tako na primeru Gradisa kot širše v gradbeništvu in gospodarstvu — vse z namenom, da nekatera vprašanja v zvezi s tem razjasnimo. Člani delegacije, zlasti nekateri predstavniki republiških svetov in zveznega sveta sindikatov so bili tolikanj željni besede, da je moral Šane vedno odločati med več dvignjanimi rokami. Sam sem kot »sramežljiv mladenič« ostal ob strani, kar pa ne pomeni, da nisem polno sledil razgovoru. Na Titu šem opazoval sorazmerno gosto posejane tako imenovane starostne pege, njegovo ukvarjanje s kajo in pa občasno »jezo« s kodrom. Ta je pretežen del razgovora sicer sedel pod stolom, se občasno sprehodil ob mizi, nekajkrat pa skočil na Titovo naročje, zalajal, pri čemer ni nič pazil na to ali je tedaj gospodar samo poslušal ali pa aktivno sodeloval v razgovoru. V slednjem primeru se ga je, seveda hudujoč nanj nežno otresel. Taka nadrobnost ne sodi v ta spominski zapis, bi kdo sodil ali celo hujše, zakaj moti ščene govornika pri pomembnih državniških besedah? Pa vendar vsi vemo, najčešče iz časnikarskih ali drugih zapisov, iz Titovih anekdot, iz besed državnikov od drugod, kako človeški je (bil) Tito. Njegova že simbolična ljubezen do psov, ki menda edini znajo brez pomisleka vračati ljubezen, se je izkazovala med drugim tudi po podobnih doživljajih, ki jih bržčas poznajo vsi mnogoštevilni Titovi bližnji sodelavci. Ttivoa veličina se je izkazovala po eni strani v njegovem odnosu do nebogljenih — otrok, ranjencev, siromakov, živali, od katerih je bil —kot rečemo — ko kruh in po drugi strani v njegovem odnosu do zatiralcev in nasilnežev, proti katerim se je boril in gorel, dokler ni končno izgorel — naš Tito, ki je postal legenda že za Življenja, pa vendar mu bo šele zgodovina dala polni, in lahko rečemo večni žar, ki bo gorel in kazal pot še desetinam pokolenj. Stane Uhan O liku tovariša Tita je zbranim delavcem spregovoril direktor KO Ljubljana Jože Repše Umrl je naš najdražji - Tito Srce matere je bilo srečno, vsa družina Broz je bila srečna, ko se je v preprosti kmečki hiši v čudovitem hrvatskem Zagorju v Kumrovcu rodil mali Jožek, otrok kot vsi drugi. Toda iz Jožeka je zrastel delavec, revolucionar Josip Broz — TITO. Srca vseh narodov Jugoslavije, vseh ljudi sveta so vztrepetala, ko smo izvedeli za bolezen, nam neizmerno dragega Tita. Beseda TITO nam je pomenila v razvoju naše Jugoslavije srečo, r "u-bezen, mladost, veselje loh vse najlepše, kar lahko jenje prinese. Bil je mož, katerega je ljubil ves svet, posebno njegova Jugoslavija. Tito je prvi vojak naše revolucije; prvi komunist in prvi graditelj naše samoupravne poti v socializem. Imel je veliko srce za vse narode sveta. Ljubil je svojo Jugoslavijo, kakor lahko ljubi le mati svojega otroka. Zvest je bil svojim ljudem, delavcem, materam, starčkom in otrokom. Bil je velika osebnost, vendar v srcu preprost, ter človek, ki je živel za mir in miroljubnost med narodi. S svojimi neizmerno toplimi in preprostimi besedami je znal povedati ljudem vse kar ni znal nihče drug, saj je bil Tito samo eden, bil je naš TITO, voditelj naše Jugoslavije in mi smo bili njegovi. Ljubil nas je in mi smo ljubili njega. Spomini na njega in na srečanja z njim so prečudoviti. Čudovita so bila srečanja otrok s Titom. Ali ni bilo nekaj najlepšega, ko so otroci vzklikali: »Mi smo Titovi — Tito je naš!« Že od rojstva, ko so otroci komaj doumeli besedo Tito, jim je za vedno ostala v srcu. Ponovno so vztrepetala srca vseh 22 milijonov občanov socialistične Jugoslavije, ko smo zvedeli, da mu bolezen nenehno klubuje. Več mesecev so se zdravniki bojevali proti bolezni, katera je iz dneva v dan slabšala zdravstveno stanje tovariša Tita. Veseli smo bili sporočil, da je zdravstveno stanje malenkost boljše, vendar izredno žalostni, ko se je stanje slabšalo. Vedno smo bili v strahu pred najhujšim ... in zgodilo se je. Prenehalo je biti najbolj plemenito srce vseh Jugoslovanov. Tovariš Tito je umrl. Strahotna vest je zajela ves svet. Srca vseh Jugoslovanov so ponovno vztrepetala. Solza, ki je privrela na oko, je pekoča in boleča. Ali mora biti smrt res tako kruta, da nam iz riaše sredine vzeme takšnega človeka, kot je bil naš dragi tovariš Tito — tega ji ne oprostimo nikoli. Sporočilo naših delavcev iz Iraka Kolektiv delovne enote Amara je z neizmerno ia' lostjo prejel vest, da je našemu dragemu Titu prene-halo biti njegovo neumorno srce. Ne, tovariš Tito m umrl, on živi, živi njegova misel, ki je globoko zakO’ reninjena v nas vseh. Misel in ideali, Titova pot, kije edina naša pot, ni umrla. Zrasli in dozoreli smo na tej poti in ni je sile, ki bi nas ustavila. Krepili bomo naše bratstvo in enotnost. Krepili bomo naš samoupravni socialistični sistem-Krepili bomo mir in neuvrščenost. Dragi druže Tito, mi ti se kunemo, da sa tvog8 puta ne skrenemo! KOLEKTIV DE AMARA Žalna slovesnost na TOZD Ljubljana — okolica Žalna seja v celiskem tozdu Sa komemorativnog sastanka GIF Gradis TOZD GE Celje -sektor Novo mesto ■ ' orahvna seja na Biroju za projektiranje Ljubljana. m „ « mm *»*«ito, na i.? Ljubljana je bil takoj v ponedeljek sestanek odbora za civilno erem so uvedli razpored stalnih dežurstev Ustr °80dil° se’ premda smo naH=i-n° ’ ‘z sve8a srca vjerovali i neče dQ^da do t08a još dugo, dugo r Preminuo je naš dragi — Tito! i na,?0^ smo ie našu revolucijo ska v a dr*avu v°dila Titova historij-u hiln°St' S Titom smo pobjedivali bodn i?1*!? za sretniJi život, za slo-konr ,udl’ za neodvisnost i jedna-vlP Vno« države, za mir i sudjelo-budliAmedu narodima. Današnja i stav;*;3 P^oljenja ne dosljedno na-Volienf-r-1 Titove misije. Naš dragi i je ^Pravne i neodvisne Jugoslavijo^"1 r'ječima je, dne 6. 5. rativn, zaP°eeo uvodnu komemo- U ki, kJ,U — drug Romin Roman, selja r,„ 'm prostorijama del na-Ce,L v *GRADIS TOZD GE i tišina D°r: Novo mesto — je muk te " °8nufe glave i teški uzdisaji od rii»«e c °^'ma — govorile su više °vo»a o , Ve ove tužne i suzne oči, nom nr,Uta 8*edale su samo u jed-crnom •; V|CU ~~ Titov lik — prekriven *** Ssr,r“-kr,Teoa-Ti- jedan odgovor: »Zašto si nam otišao — baš sada u prolječe, koje si toliko voljeo — druže Tito ...?!« Sve ove oči tvrdo uprte u Titov lik — iako prepune suza davale su do jam čvrst oče, stabilnosti i odluč-nosti — znajuči da čemo jedino marljivim radom, Ijubavlju prema čov-jeku, postiti svoje cilje ve. Te oči mase kao da su govorile: »Tito — slijedičemo tvoje putove, časno i dostojanstveno, onako kako si ih ti za-crtao. Mi nečemo trebati nikakvih čuvara, nikakvih tudih savjetnika, mi čemo uspjeti sami da ostvarimo put i ciljeve — naše socijalističke i neodvisne Jugoslavije. Jedino kao takvi moči čemo reči da smo Titovi. Mi je nečemo i nemožemo zabora-viti — dragi druže Tito, jerpreviše si nam poklonio i dao, da bi te mogli zaboraviti. Tijelom si nas zapustio, ali zato si ostalo duhom prisutan, da bi svakim danom, svakim novom ra-danjem sunca — postao još jači, još veti, još močni ji i stabilni ji...« Na kraju sastanka minutom šut-nje odat je poslednji pozdrav — našem velikanu, heroju Titu. OTOMANČEK ZLATKO Tovariš Tito je položil temeljni kamen za izgradnjo prve nuklearne elektrarne v Krškem Tudi na Skupnih službah smo se poklonili spominu tovariša Tita. Tudi Gradisov« smo se vpisovali v žalne knjige Prvi maj nekoč in danes 1. maj, borbeni dan solidarnosti delavcev vsega sveta je danes še bolj živ kot kdajkoli prej, čeprav ga delavci vsega sveta praznujemo že več kot 90 let, to je od časov, ko je šlo leta 1886 na prvega maja na ulice nad 40 tisoč delavcev v Chicagu in pod streli policije bilo na ulicah ubitih 6 delavcev, nad 50 je bilo ranjenih in pozneje je buržoazija 5 delavskih voditeljev obsodila na smrt. Delavski voditelji številnih evropskih in ameriških dežel so 14. julija 1889 ob praznovanju 100-letnice zmage francoske buržoazne revolucije, na svojem ustanovnem kongresu druge internacionale, enoglasno sklenili, da naj se kot spomin na žrtve v Chicagu vsako leto praznuje kot delavski praznik delavcev vsega sveta, kot borbeni dan solidarnosti, prikaz delavske moči in volje, izraz razredne borbe delavcev in zaobljuba za nadaljnje boje proti zatiranju in izkoriščanju. Slovenski in hrvaški delavci so prvič praznovali prvi maj dobro leto dni po ustanovnem kongresu druge internacionale in sicer leta 1900 v Revirjih, Trstu, na Jesenicah, Ljubljani, Zagrebu, Puli ter nekaterih drugih krajih. Velike delavske manifestacije so izvedli leta 1903 delavci v Beogradu pod vodstvom Dimitrije Tucoviča, 1906 V Bosni in Hercegovini, 1909 v Makedoniji in tako vedno več vsako leto v vseh delavskih središčih Jugoslavije. Praznovanja so bila tudi prisrčna, tovariška, delovna, a hkrati z borbenim programom zahtev delavcev za ekonomske, socialne in politične pravice ter pregled politične, socialne in ljudske moči delavskega razreda. Seveda so bila domala vsa praznovanja onemogočena, ovirana, prepovedana, poniževana in omejevana s strani vladajoče bur-žoazije in njenih reakcionarnih politikantskih strank. Zborovanja in Strokovnost pri delu je osnovni pokazatelj rezultatov Mladina je bila vseskozi pobudnik vseh akcij praznovanja so tudi vselej dobila mednarodno solidarnostno obeležje in pomen, saj so delavci vedno visoko nad parcialnimi interesi nosili rdeči prapor z Marxovo parolo: PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! Posebnost praznovanja smo doživljali v času narodno osvobodilne vojne in ljudske revolucije v vseh partizanskih enotah, osvobojenih krajih in tudi na okupiranem ozemlju; posebnost prav zaradi tega, ker se je že uresničevala v boju in krvi stoletja bojevana borba za diktaturo proletariata in zmago socialistične revolucije. V svobodni domovini je naš delavski praznik dobil kakovostno nove značilnosti in pomen. Odveč bi bilo naštevati milijone ljudi in še več delovnih ur, ki smo jih opravili v delovnem, udarniškem tekmovanju, da bi prvi maj čimbolj uspešno proslavili. Prav tako ni prostora, da bi omenili glavne delovne uspehe mladinskih delovnih brigad, ki so kar po pravilu opravile enkrat več dela kot v navadnih dneh. Gotovo je pomembno omeniti, da smo med prvimi Prvi maj tudi uzakonili kot največji delavski praznik, kot rezultat stoletnih bojev in teženj delavcev in delovnih ljudi in da ga praznujemo prav vsi. Ko se ob tem delavskem slavju spominjamo generacij delavcev, ki so z nageljnom v gumbnici in delavsko pesmijo — internacionalo — slavili v težkih pogojih svoj edini resnično delavski praznik, se z mislimi vračamo tudi na pot in dosežke v razvoju socializma v svetu in še posebej pri nas. Prav v teh dneh smo v središču akcije in aktivnosti za dalje razvijanje, uresničevanje in krepitev samoupravljanja v vseh organizacijah združenega dela. Še več: Samoupravljanje kot temeljni družbeni odnos in priznana organizacija dela se krepi pri vsakem človeku, Pr s lavcu in delovnih ljudeh kot n J' ■ življenjski cilj in interes; osnovni interes in motivacij3: ^ nepogrešljiv življenjski dejavna^,, vodi družbo naprej. Zato mor3 ^ ponosom in korajžno poudari^’ je prav socialistično samoupr3 nje največja pridobitev jug°f® skih delavcev in delovnih jUff od temeljnih prvin posebnos1 ,tnjh sničevanja marksizma v konkre j, specifičnih jugoslovnskih raZITl,ino-in torej dosežek marksistične zn sti in politike na naših tleh. smo ponosni, da socializma n' * uvažali in ga slepo gradili po tujih receptih, pač pa smo bog3^,: kušnje, teorijo in prakso del3' .^^, razreda od vsepovsod ^' ne smemo biti pasivni °PaZ‘;1čf mehanični izvrševalci nalog,-ustvarjalni, pristni ter vestni ‘ vsak na svojem področju- . združenem delu, ki pomen' j^ji' njo realizacijo Ustave do čjo' njr;1 s človekom, pa bo trdno zabe . r" nadaljnjo traso samouprav'! zvoja. Zato ga moramo vSlg|3jjjf! poznati in spoznati, vsak P^sO 1,1 še dodatno tista področja, posredno njegova, pa ne sam ■ is/ (nadaljevanje rU* -\ J de- ho' i( l* j’o? ij?' # tfi & n>h P' P uk" pc gib t*\ e? lfl0' < (18‘ llH ini5' rf? VI' sr »if # 5 P /' :$ .ir8' r»' lbf Dc / 'nodoljevanje z 8. strani) ujv1’ kajti to bi pomenilo, malo ali pa in ’ osv°jiti ga moramo kot svojega j ®a.v praksi vsakodnevno uresni-vcpI*1 na vsa*cem delovnem mestu in r ota' družbi. Prav gotovo pa mo-v 0 *e. bolj razviti osebno odgo-sti ni°St .'n človeški občutek dolžno-loči'U mo8*' tudi uresničevati ne-(jei)|1Vo Pravico. Zakon o združenem srn? k-0- nie8ova izvajanja tudi ne ja t • 1 kamPanja, le občasna akci-’ aJ vnaša v celotno naše življenje es nove prvine in kvalitete. n°viLU|',eljavljanju in uresničevanju ne v kva*itet samoupravljanja pa $am mern° prezreti nasprotnikov žej0 uPravnega socializma, ki se ka-gajool kr‘t0 in šezlasti prikrito, dvi-8 ave, rovarijo, spletkarijo, na- sprotujejo, se med seboj povezujejo z enim samim namenom, da bi nas zavrli in onemogočili pri uveljavljanju novih in nadaljnjih samoupravnih odnosov. Ne samo doma, domači sovražniki, ampak tudi v tujini se zberejo skupaj vseh barv od fašistov, zakrnelih sovražnih političnih emigrantov, kapitalistov in drugih, kajti vsem je napoti takšen delavec, k,i bo zares gospodaril in odločal o rezultatih svojega in skupnega dela. Zato tudi danes na naš delavski praznik opravljamo obračun svojega dela in se dogovarjamo o neposrednih bodočih nalogah. Vse to z namenom, da bomo svoje cilje in hotenja še uspešneje reševali v naše skupno dobro in v dobro razvoja socializma v svetu. Andrija Vlahovič BORCI! Zveze borcev Gradis Maribor je predlagal, da v jeseni organi-£m° za člane ZB ekskurzijo po poteh AVNOJ. ,! *r obstaja aktiv ZB le za Maribor menimo, da bi bilo prav organi-Gl !kskurzii° za vse člane ZB NOV pri podjetju. kJ e^e na to vas prosimo, da se preko kadrovske službe v TOZD pri-naČrtov •^*an bi nam omogočilo, da vas lahko obvestimo o Jevške službe v TOZD bodo nato poslale sezname v kadrovsko a n° službo v Skupnih službah. Aktiv ZB NOV Gradis Maribor a biti opravljeno tudi kvalitetno Poskrbeti je potrebno tudi za varnost — Dan pobede — poruka i opomena X_____J Današnji svet, uznemiren politič-kom i ekonomskem krizom, naelek-trisan ratnim pretnjama i oružanim intervencijama, dočekao 9. maj — Dan pobede sa žarkom željom da se strahovita ratna razaranja drugog svetskog rala nikada više ne ponove, da se svi sporni problemi rešavaju miroljubivim putem i da se veliki dan mira i s lobode prenosi s generacije na generaciju. Dan pobede, ko ji ove godine slavimo 35. put, bio je završnica gigantske borbe svih miroljubivih snaga sveta protiv fašizma, koji je 9. maja 1945. godine morao da potpiše kapitulacijo. U ta j ratni uragan, naj-veči i najkrvaviji sukob u istoriji čo-večanstva, bila je uvučena milijarda i 700 miliona ljudi iz šezdeset drža- va, a smrt našlo blizu 60 miliona. Ostalo je dvadeset miliona ratne si-ročadi, preko sto miliona ljudi faši-zam je naterao u izbeglištva, dok je preko 45 miliona uhapsio, deporto-vao, raselio. Materijalna šteta se ceni na oko 1700- milijardi dolara. Same brojke su zastrašujuče i velika opomena s porukom da se sve progresivne snage ujedine i suprotstave svakoj pretnji eventualnog novog rata. Jugoslovenski narodi su u torne odlučni jer je cenu svoje pobede nad fašizmom platio ogromnim žrtvama. Oni nikada neče zaboraviti svojih milion i 700 hiljada ljudi, največim delom mladih tek stasalih da žive i (nadaljevanje na 10. strani) Kako aktivnost sindikata prenesti v sindikalne skupine? - Izhajajoč iz statutarnih določil, pomeni sindikalna skupina enega najpomembnejših elementov nadaljnje demokratizacije odnosov v' zvezi sindikatov. Zato: kolikšna je aktivnost sindikalnih skupin, tolikšna je učinkovitost osnovne organizacije Zveze sindikatov. Nasprotno temu pa sindikalnim skupinam v osnovnih organizacijam posvečamo vse premalo pozornosti. In dokler bo tako, bo res, da »kjer sindikalne skupine niso dovolj učinkovite in povezane z izvršnim odborom osnovne organizacije ZS, osnovne organizacije niso dovolj povezane z resničnimi interesi svojega članstva.« In prav resnični interes delavcev — članov sindikata je tisto, kar sindikat s svojim delovanjem zasleduje kot temeljni cilj. Skladno s tem ciljem so tudi v zakonu o združenem delu opredeljene naloge in vloga sindikata. Da bi tako opredeljeno vlogo lahko uresničevali, smo se v sindikatu dogovorili za takšno organiziranost, ki naj omogoči učinko-* vito prisotnost sindikata na vseh področjih, tako v temeljnih organizacijah združenega dela, kot tudi v krajevnih skupnostih, kjer delovnih ljudje prav tako uresničujejo mnoge svoje interese. lavcev v Zvezi sindikatov, potem lahko za sindikalno skupino rečemo, da je izhodišče za celotno aktivnost osnovne organizacije. Zato sindikalno skupino uveljavljamo, kot obliko delovanja osnovne organizacije. odbora,-ga moramo v tem primeru vseeno vabiti na sestanek izvršnega odbora takrat, ko izvršni odbor obravnava vprašanja, ki se nanašajo na konkretno sindikalno skupino. vodje sindikalne skupine, oz.1 j izvršnega odbora in širših sind' Kaj torej storiti? Predvsem moramo organiziranost sindikalnih skupin opredeliti v pravilih osnovne organizacije, kar smo verjetno naredili, nismo pa storili dovolj, da bi sindikalne skupine tudi organizacijsko zaživele. /oje Če je osnovna organizacija zveze sindikatov temeljna oblika politič- nega organiziranja in delovanja de- In kje bomo oblikovali sindikalne skupine? V obratih, v tistih delih temeljne organizacije, ki predstavljajo zaključeno celoto, oz. so delavci — člani sindikata medsebojno odvisni in povezani v delovnem procesu. Tu gre za več ali manj stalni sestav sindikalnih skupin, zato je tudi pri njihovem delu manj težav. V gradbenih TOZD pa bomo sindikalne skupine oblikovali na vsakem gradbišču oz. na velikih gradbiščih tudi po več sindikalnih skupin in v drugih delih temeljne organizacije, ki imajo stalnejši značaj. Vsaka sindikalna skupina si mora izvoliti svojega vodjo, ki vodi njeno delovanje in jo povezuje z izvršnim odborom osnovne organizacije. Vodja sindikalne skupine je lahko član izvršnega odbora ali pa tudi ne. Če vodja sindikalne skupine ni član izvršnega Načelo , da bi v izvršnem odboru bili ustrezno zastopani delavci iz vseh delov delovnega procesa oz. iz sindikalnih skupin je predvsem v gradbenih TOZD težje uresničiti, saj ob pogostem premeščanju delavcev mnoga gradbišča oz. sindikalne skupine ostanejo brez člana izvršnega odbora. Izvršni odbor mora za to- skrbeti, da sindikalna skupina vedno izvoli svojega vodjo, če je skupina na novo formirana, ali če je prejšnji vodja odšel na drugo gradbišče — v drugo sindikalno skupino. O spremembah v sindikalnih skupinah moramo sproti seznanjati člane, saj mora sleherni član osnovne organizacije v vsakem trenutku vedeti, kateri sindikalni skupini pripada in kdo je vodja njegove skupine. nih vodstev, — daje usmeritve vodji oz-c izvršnega odbora za delovanj izvršnem odboru. (Povzeto iz pravil osnovnih nizacij). . ,jkJ Poleg teh pa lahko slljrt|£| skupina rešuje tudi mnoga j vprašanja, ki se nanašajo naP0^ dela na konkretnem gradbišča „ obratu, kjer sindikalna skup1*! J luje na standard, na organ'21^ , rekreacije, kulturnega življen* drugo. Prav tako pa preko sindik^', skupin poteka tudi celotna nost, ki jo sindikat organiz'(a uresničevanju ■avljat , samoupr"'j]6| (sprejemanje samoupravnih ff* sklepanje samoupravnih sP°vjii mov, obravnavanje rezultat0 spodarjenj, planiranje ipd)- Le tako organizirana sindikalna skupina bo lahko opravljala funkcijo, ki se kaže predvsem v tem, da: — obravnava vprašanja, ki so pomembna za člane skupine — daje izvršnemu odboru pobude, predloge in zahteve za akcije, ki naj bi pripomogle k uresničevanju interesov skupine, če ti niso v nasprotju z interesi drugih članov, — sprejema obvestila in poročila Vsebina delovanja sind^ skupin je torej dovolj širok3- «43 nazadnje tudi usposobiti siranost članstva za delo sH%i bo večja, saj bodo delavci navS ,/ koraku čutili, da gre resničnp. ,4| hove interese in s tem bo tut tovljena pričakovana učink l delovanja Zveze sindikatov- Masten fjll ^sten^ (nadaljevanje z 9. strani) stvaraju, koji su pali u borbi za slo-bodu, za novo, pravednije društvo, za socijalističku zajednicu ravno-pravnih naroda i narodnosti. Nece zaboraviti da je ratna pustoš ostavila bez doma svakog četvrtog Jugoslo-vena, bez hrane, bez električnih centrala, vodovoda, železničkih pruga, puteva, brodova, bez industrije, rudnika, škola, bez mnogih kulturnih spomenika. Ali dan pobede je došao, u n ju su verovali ne samo komunisti i 800 hiljada boraca na-rodnooslobodilačkog rata s Titom na čelu, več i svi oni kojima je na srcu bila sloboda i nezavisnost svoje zemlje. I danas, posle tri i po decenije, naši narodi se živo sečaju reči druga Tita koji se narodima Jugoslavije obratio preko radija 9. maja 1945. godine: »Svanuo je veliki dan mira i slo-bode. Dolaze novi dani mirne izgradnje naše razorene zemlje. Sada treba da izvojujemo novu, veliku pobjedu, da izgradimo našu razo-renu zemlju i učvrstimo našu istin-sku narodnu vlast. Da učvrstimo još više naše bratstvo i jedinstvo, tako da ga više nikad nikakva sila neče moči razrušiti...« Sa danom kapitulacije fašističke Nemačke rat u Jugoslaviji još nije bio završen. Okončan je tek 15. maja sa poslednjim borbama Treče armije i poslednjim izveštajem ta-dašnjeg njenog komandanta Koste Nadja Vrhovnom komandantu. U njemu je stajalo: na teritoriji Jugoslavije nema više nijednog slobod-nog neprijateljskog vojnika. Nastale su godine mira, obnove i izgradnje, afirmacije Jugoslavije u svetu, odbrane tekovina naše revolucije, uvodjenja samoupravljanja sve novih i novih radnih pobeda. Rasla je nova Titova Jugoslavija, ja-Čali njena nezavisna i nesvrstana politika, njen samostalni put u socijali-zam. Nova Jugoslavija stiče ogroman ugled u svetu. Titove inicijative nai-laze na širok odjek u svetu, njegove poruke državnici s pažnjom prouča-vaju i uvažaVaju, raste pokret nesvr-stanosti, ogromna snaga za očuvanje mira, podrška nacionalnim pokre-tima protiv ostataka kolonijalizma. Te snage su, na Titovu inicijativu, izborile da i sama generalna skupš- tina Ujedinjenih nacija posveti svoje specijalno zasedanje razoru-žanju, odnosno zaustavljanju trke u naoružanju za koje se danas u svetu troši 400 milijardi dolara. Naši narodi i narodnosti če ovo- godišnji Dan pobede obelež**1^! nastojanjima i željama —; j J stvaranjem, kao da rata nik3^,,:. biti, ali i duboko privrženi s nezavisnosti, spremni da ie odbrane. c -a z č or- Petintrideseti maj v Titovi Jugoslaviji je 'na"a in že neštetokrat povedana kak • ° naši revoluc'ji. 0 tem, 0 Je izbojevana svoboda, kako naTtZll^a*‘ na sv°j' lastni Poti — » Ulov, poti. pa vendar, petintride- sni t'13'*V r^'*ov' svobodni in neodvi-“ Jugoslaviji je zopet priložnost, da slav»°mnimo Prebojene poti. Pro-let Paznika dela so bile vseh 35 len nH23'* Pravzaprav svojevrsten in naporni-8‘banja naŠega napredka, kakrt V -n Pnzadevanj za družbo, bom«30 'njamo danes in kakršno Vedn« v?16*' jutri- Proslave so bile velik° Z1V mozaik, ki dokazuje našo raki h*301, P.reh°jeno z dolgimi kopo svet^ pr'meriave s katerim koli ne^ilSV?bodni maj je bil leta 1946, bil ča °v Ct° po °svoboditvi. To je Pore kousmo vlagali ogromne na-Povsp3j3bn°vo uničene domovine. navliJ;dezetl s? rasla gradbišča, ob-šolejn yn°vasi, mesta, gradili nove Vnom nnem tudi novega človeka, anjkanju in težavah toda z ve- likim žarom in entuziazmom smo delali noč in dan. Naša mladina je v tistem času, v tistem letu dala 16 milijonov prostovoljnih delovnih dni. Takrat je delavski razred in cela Jugoslavija dostojno proslavila svoj prvi svobodni maj. Ponosni na opravljeno delo, vendar tudi zavedajoč se težav, ki prihajajo, so praznik dela proslavili — delavno. Za trenutek so zaustavili stroje v tovarnah, popoldne pa so se po ulicah vile povorke delavcev z rdečimi nageljni v gumbnicah. Danes, petintrideset let po tem herojskem obdobju, smo ponovno proslavljali prvi maj, močnejši, bolj enotni kot kdajkoli prej. Danes Jugoslavija pomeni več kot 5,5 milijona zaposlenih, veliko število novih mest, hidrocentral, na tisoče in tisoče novih cest, novo, novo... Važnejše od vseh številk pa je — novo življenje in nov človek, človek — gospodar svoje bodočnosti. Na pragu novog srednjeročnog plana °sfcam°jedna §odina nas deli od razvoj«dnja srednjeročnog plana stične, ■ e samouprcvne socijali-godine Jednice °d 1976. do 1980. nestmi!i!'ra^uč! Postignuto — več dučnos, ° uP'remo pogled u bu-razdohi; na naredno srednjeročno ne'Auizrdd l98L d° 1985' godi' dve autonomne pokrajine. Milioni radniti ljudi i gradjana ove zemlje. ne.Au ’°f 1981. do 1985. godi-1 °ko 5s u-, • novog plana učestvuje '2 hili;,lJ3da nosdaca planiranja — Uf1r‘-iže 6 osnovn'h organizacija Udružen 6 osnovnih organizacija Ueprivr rada iz oblasti privrede i 0rKani7 d-’ 3450 radnih i složenih laka 850 zadruga, 360 ba- Sn*hzai\i'' samoupravnih interi •hcsnih ednica’.^ 12 °pštin3, 11.75 zajednica, šest republika Planiramo da nam društveni proizvod svake godine bude veči za šest odsto. Istina, reči če neko, niže je to za oko 0,3 odsto nego u prethodnom planskom periodu. Ali, treba znati i to da če naš društveni proizvod skoro dvostruko, pa i brže, rasti od onog u razvi jenim zemljama, brže če rasti i od društvenog proizvoda u istočnoevropskim zemljama i u zemljama u razvoju. Izračunaše statisti-čari i to da nam je za trideset godina — od 1948. do 1978. godine — društveni proizvod rastao po godiš-njoj stopi od 6,2 odsto. A to je jedan od najdinamičnijih stopa razvoja u Evropi i u svetu. Planiramo več danas da nam realni lični dohoci u narednom sred-njoročju svake godine budu veči za dva, lična potrošnja za šest odsto, dok bi izvoz rirtorao da raste bar po stopi društvenog proizvoda. Ne možemo a da ne budemo zadovoljni postignutim. Pedantni sta-tističarizabeležiše da nam jezačetiri godine ostvarenja sadašnjeg sred-njoročnog plana životni standard rastao svake godine za 6,1 odsto, a lična potrošnja za 5,9 odsto. U vrhu smo evropske i svetske lestvice u pogledu dinamike razvoja. Sve to stvara čitava armija rad-nika — čiji broj danas premašuje cifru od pet miliona. obezbedili sedam puta više električne energije, dvostruko više uglja i desetostruko više nafte nego deset godina rani je... Proizveli smo prošle godine 254 hiljade automo-bila — skoro devedeset puta više nego dvadeset godina rani je... A proizvodnja televizora, na primer, u tih deset godina veča je za više od 2.200 puta! Možemo ovde spome-nuti i mašine za pranje i sušenje rublja, čija je proizvodnja u poslednjih dvadeset godina skoro stostruko povečana... v* kotlovnica za TOZD v Ptuju Dinamičan materijalni razvoj ogleda se i u razvoju kulture, nauke i umetnosti. Jugoslovenima danas stoji na raspolaganju oko dve hiljade narodnih biblioteka sa oko 20 miliona knjiga — skoro po jedna na svakog Stanovnika. Imamo 60 profesionalnih pozorišta, više od 1.300 bioskopa, višeodčetiri miliona i 600 hiljada radio i oko četiri miliona televizijskih pretplatnika. Jugosloveni su, na primer, prošle godine mogli da u izlozima knjižara vide i kupe više od 10 i po hiljada knjiga i brošura ili da čitaju neke od oko 2.900 novina... Statističari izračunaše i to da smo prošle godine svakom Stanovniku Iduče godine očekuju nas dva važna zadatka: dalji razvoj socijali-stičkih samoupravnih odnosa u celoj društvenoj reprodukciji i odličan zaokret ka politici stabilizacije. Sve to da bismo u narednom srednjeročnem planu dostigli osam važnih ci-ljeva — dalji razvoj socijalističkih samoupravnih društveno-ekonom-skih odnosa, dinamičan i stabilan razvoj, povečanje životnog standarda i očuvanje čovekove sredine, jačanje akumulativne i reproduktivne sposobnosti privrede, poboljšanje ekonomske pozicije zemlje u medjuna-rodnoj podeli rada, brži razvoj pri-vredno nedovoljno razvi jenih republika, posebno SAP Kosova, od pro-sečnog razvoja zemlje, brže smanji-vanje nezaposlenosti i jačanje od-brambene sposobnosti zemlje i društvene samozaštite. Vladimir TIBL — Izpred slovenske skupščine v Ljubljani smo se od dragega tovariša Tita poslovili zadnjikrat; prav s tega mesta smo mu v zadnjih letih nekajkrat zaželeli: »Pridi spet!« 5. maja letos pa je bilo slovo žal, dokončno. Tisoče in tisoče naših delovnih ljudi se je v prostorih Zvezne skupščine v Beogradu še zadnjič poklonilo našemu voditelju in heroju Titu. Tito je v svojem življenju obiskal ves svet in med temi potovanji se je spoznal tudi z narodi Južne Amerike. Med državniki v Beogradu je bil tudi general Pedro Richter Prada, premier Peruja. TITOVA ZAJNJA POT Zvezni kancler ZR Nemčije Helmut Schmidt po prihodu v Beograd. Da bi se še zadnjič poslovila od velikega borca za neuvrščenost in prijatelj8 njenega očeta Nehruja, je v Beograd dopotovala tudi Indira Gandhi, pred' sednica indijske vlade. V imenu ameriške vlade je v Beograd dopotovala delegacija na čelu s predsednikom Walteijem Mondalejem in osebno odposlanko predsednik Carterja, njegova mati Lilian Carter. Na dan pogreba, 8. maja 1980, v Beogradu ni bilo delitve Vzhod — Zahod, vsi državniki so bili le ljudje, ki globoko žalujejo nad izgubo naših narodov in vsega demokratičnega sveta: Villy Brandt, predsednik SPD Zahodne Nemčije in Nikolae Ceausescu, predsednik republike in generalni sekretar KP Romunije. V Beogradu se je v dnevih pogrebnih svečanosti zbral skoraj ves svet v Halem. Prišli so predstavniki tujih dežel, da bi velikemu borcu za neodvisnost, svobodo in mir v svetu še zadnjič izrazili veliko spoštovanje in zahvalo za vse, kar je za človeštvo storil v svojem plodnem življenju — in tega res ni nialo. Na sliki: Margareth Thatcher, predsednica vlade Velike Britanije J Beograd je najprej prispela delegacija LR Kitajske, med njimi tudi Hua Guofeng, predsednik CK KP Kitajske. Med mimohodi tujih delegacij je marsikateri državnik izkoristil čas za pogovor z drugim državnikom: Kurt Waldheim, generalni sekretar organizacije združenih narodov in kralj Švedske Karl XVI. Gustav. Tistega žalostnega dne je vsa Jugoslavija z bolečino v srcu pospremila tovariša Tita v zadnji dom, pa vendar tudi s ponosom in odločnostjo, da bomo tudi še naprej stopali po poti, ki nam jo je začrtal prav on. j 111!' Sp m ■ lig Žalni sprevod se je izpred prostorov zvezne skupščine začel pomikati proti zadnjemu domu tovariša Tita na Dedinje, kjer je živel toliko let. mm Hvala ti, tovariš Tito, za dediščino, ki si nam jo zapustil, čuvali jo bomo kot punčico svojega očesa. MREŽNO PLANIRANJE V naši delovni organizaciji planiranje proizvodnje ni poudarjeno. Pri gradnji objektov v večini primerov uporabljamo Ganntov diagram, brez podatkov o kapacitetah, strojih, materialih in delovni sili. Dosedanje izkušnje nam kažejo, da ovirajo organiziran pristop k sodobnemu načinu planiranja tri glavne ovire: 1. pomanjkljiva priprava gradbenih in kooperantskih del, 2. neusklajen postopek priprave normativov posameznih aktivnosti s sistemom uvodnih meritev in kalkulacij, 3. odpor do mrežnih diagramov, ker njihova uporaba in zasledovanje zahteva poznavanje osnov mrežnega planiranja. Zaradi teh pomanjkljivosti se na tem področju zadovoljujemo zgolj z improviziranjem. Prednosti mrežnega načina planiranja so naslednje: 1. podaja nam odvisnosti posa-, meznih aktivnosti in opozarja na posledice kasnitve posameznih aktivnosti na končni rok projekta, 2. omogoča računalniško obdelavo podatkov o delovni sili, delovnih sredstvih in vrednosti, 3. omogoča določanje optimalne porabe kapacitet na več ravneh, 4. omogoča spremljanje in analizo odstopanj ter pripravo ukrepov za nadomeščanje zakasnitev, itd. Izgovor, da primanjkuje kadra za področje planiranja, popolnoma ne drži. Potrebno bi bilo nekoliko spremeniti naš sistem poslovanja, da ne bi več strokovnjakov obdelovalo isti problem in opravljalo isto delo, vendar vsak za sebe in svoje potrebe. Rešitev tega problema je mogoča po naslednji poti. Dogovoriti se je treba za tak način pripravljanja del, ki bo služil kalkulantu, obdelovalcu plana in obračunovalcu del. Zato bi strokovnjak v projektivnem biroju moral pripraviti uvodna merjenja po dogovorjenem sistemu. Pri tako sestavljenih meritvah lahko planer brez truda sestavi tabelarični pregled meritev po posameznih izbranih aktivnostih. Z računalniško obdelavo je možno za vsako aktivnost pridobiti vse ustrezne normative, oziroma izvlečke za plan. Ta program imamo že na računalniku, vendar ne kažemo prevelikega zanimanja za vključevanje. Oblika mrežnega plana ni priljubljena. Treba mu je dati najprimernejšo obliko in ga nekako približati sedaj upoštevani obliki Ganttovega diagrama. Kot primerna oblika se je izkazala DOGODKOVNA ČASOVNA MREŽA, modificirana z grafično razdelitvijo po etažah in lo- čenim prikazom dobave kooperantskih izdelkov. Tudi kvaliteta dejav-nostne mreže, s katero lahko pogojujemo odvisnost dovršitve predhodne dejavnosti, so zadovoljivo rešene stakoimenovano »omejeno« aktivnostjo, ki določa število dni, ki morajo poteči po zaključku predhodne aktivnosti. Največja kvaliteta mrežnega planiranja pa je nesporno v tem, da imamo možnost vključitve računalnika, ki nam nudi skoraj neverjetne možnosti obdelav. S pomočjo računalnika je mogoče več podatkov vključiti v naše poslovne odločitve. Možno je reševati probleme z velikim številom neznank in omejitev ter poiskati optimalne rešitve tako-rekoč samo s pritiskom na gumb. V obdobju, ki je pred nami, bo zaradi omejitve del eden od glavnih ponudbenih referenčnih pogojev sposobnost zgraditi objekt v dogovorjenem roku. Mnogokrat smo se že prepričali, da je to zelo kvalitetna izkaznica za pridobitev del. Tako iz- Kmalu bodo naši delavci na severni kaznico pa lahko pridobimo samo z dobro organizacijo in odgovornim delom. Če ustrezno planiranje to tudi omogoča, potem ni vzroka, da ne bi tega uporabili. Za realizacijo tega del Slovenijalesa postavili smre£|tv imamo programe mrežnega p*811'^: nja in računalnik, imamo tudi d° znanja, z ureditvijo sistema la . rešimo pomanjkanje strokov kov, manjka nam še samo vol] pripravljenosti, da to storimo. Začeli smo graditi tehnični center Ljubljanske banke Novembra lansko leto so delavci tozda GE Ljubi jana-okolica po skoraj enoletnem zastoju nadaljevali z izkopom gradbene jame in grobimi gradbenimi deli za gradnjo tehničnega centra Ljubljanske banke. Le-ta bo stal v neposredni bližini novega Emoninega poslovnega cen- tra. V prvi fazi bomo Tehnični center Ljubljanske banke gradili do strehe s kritino, s tem, da bodo opravljena le groba gradbena dela in le delno inštalacije. Ta faza gradnje bo stala okoli 220 milijonov dinarjev. Kako bomo gradili naprej, za enkrat še ni Betoniranje druge kleti za Tehnični center Ljubljanske banke znano, verjetno pa bo na k°nCU6ra tošnjega leta, ko naj bi objekt zg dili do strehe in pokrili. ., Tehnični center bomo v eP°*et aa mesecih gradili zelo pospešeno, • bomo v maju dobili že tako te pričakovani drugi žerjav, v sre gradbenih del pa bo na gradbišču ^ lalo okrog 150 delavcev. To boo glavnem Gradisovi delavci, do takrat že sprostilo delo na Me„. torju in pa delavci naših koope tov iz Doboja in Bosiljegrada, ima tozd Ljubljana-okolica sp zum o sodelovanju z Pi°n\J D oboj in Izgradnjo Bosiljeg1"8 ' ^ V Gradisu je zadnje čase ja povpraševanje po večjih žerjay . :e prav zaradi težav pri dobavi le"! delo v manjši zamudi. Prvi žerj a na gradbišču morali dobiti že tu ^ meseca, pa so ga z enomesečno mudo. Drugega so tudi j0jo aprila dobili v začetku maja. Za ^ se pri betoniranju skoraj mese0 morali pomagati z avtopump s beton. Upajo, da bodo to zam e. pospešeno gradnjo v poletnih cih nadoknadili. ^ 73 Tehnični center bo tlorisu i1?^. metrov dolžine in 50 metrov s Imel bo dve kleti, pritličje 1 nadstropji. V Mariboru dvoetažni most , ^ Pičlih 25 mesecih bo Maribor °gatejši še za en most, ki bo povezoval oba bregova Drave. , , e za dvoetažni most, ki bo v °PU druge etape gradnje hitre w.s*e skozi Maribor, končan leta 1982. Investitor je republiška skupnost ceste in SIS za komunalne dejav-osti in Cestno dejavnost občine aribor. Izvajalec del je naše po-gctje, TOZD Nizke gradnje Mari- svečanem podpisu pogodbe o c,a,nJ' mostu je glavni direktor Saša u J’ dipl- inž., med drugim pove- dal tudi to, da bo most narejen z Gradisovo lastno tehnologijo, opremo in znanjem. Dvoetažni most bo imel namen z zgornjim cestiščem razbremeniti tranzitni promet skozi Maribor, s spodnjo etažo pa zagotovil boljšo povezavo Melja s Pobrežjem. Po pogodbi bodo dela veljala 259,306.656 dinarjev. Obsegal bo 12.000 kvadratnih metrov površine in bo širok 20 metrov. Dolžina zgornjega dela cestišča bo 320 metrov. Se en uspeh Gradisovih strokovnjakov na področju gradn je mostov. ŠTROF Končana I. faza SNG j«L »tlU i < ■M »1*® ' H; i iU »Pip » ' ilil ----------------------------------- »Emono« smo zgradili Delavci Gradisa TOZD Grad-caa en°ta Maribor so v kratkem str d°konča'i Prvo fazo rekon-, ukcije in dograditve stavbnega mpleksa SNG Maribor, da n tvITI ic Posebej pomembno to, ves čas gradnje ni prišlo do preki- nitve rednega dela gledališča. Slovensko narodno gledališče v Mariboru je namesto običajne zakuske »ponudilo« našim delavcem monodramo Fadila Hadžiča »Centrala«, v izvedbi Janeza Klasinca. ŠTROF Nekaj več kot dve leti in pol so gradili delavci tozda GE Ljubljana-okolica poslovno stavbo Emone, ki jo že sedaj mnogi uvrščajo med najlepše ljubljanske objekte. Gradnja in oprema poslovne stavbe je stala okoli 400 milijonov dinarjev. Delavci Emone se bodo začeli useljevati v svojo novo poslovno stavbo okoli 15. maja. cp Peh tek; 25. aprila je prvi vlak za- novozgrajenem industrijskem tiru J 'z Ljubljane v Novo mesto po za katerega so most naredili delavci • c • — j .• -• • - • ^ ................ •• • : • V! I I ' S 1 .... To/r|ah ie *.z tovarne IMV odpeljal 25. aprila. Most so zgradili delavci v>E nizkih gradenj iz Maribora Nizkih gradenj iz Maribora. Ta 560 metrov dolg most so zgradili v manj kot enem letu. Na slovesnosti ob otvoritvi industrijskega tira do obratov novomeške Industrije motornih vozil je govoril predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije dr. Anton Vratuša. Dogodka, ki odpira cenejšo in hitrejšo pot izdelkov IMV do kupcev, so se med drugim udele- žili tudi Viktor Avbelj, Franc Šetinc, Marko Bulc, Ivan Maček-Matija in Stane Potočar. Most stoji na 14 stebrih in najvišji od teh je 18 metrov nad nivojem terena. Na vsako polje med stebri so postavljeni štirje nosilci, od katerih vsak tehta 90 ton. Na most je montirano 52 nosilcev. Sedaj bo vsak dan na tej relaciji Ljubljana-Novo mesto vozil tudi zeleni vlak. Slavnostni govornik na svečanosti v IMV je bil predsednik IS skupščine SR Slovenije dr. Anton Vratuša Z" Tudi letos zelo ugodne tržne razmere za TOZD GE Celje Uspešno poslovanje iz preteklega leta bodo v našem tozdu v Celju nadaljevali tudi letošnje leto, saj so tržne perpektive zelo ugodne. Za celo leto je delo že preskrbljeno. Tretjino so angažirani v Novem mestu na IMV, tretjino pri stanovanjski gradnji v Ljubljani, kjer gradijo 570 stanovanj v soseski Nove Jarše in tretjino v Celjski regiji. Prav ta nezadostna angažiranost v svoji regiji je nekoliko zaskrbljujoča in bo v naslednjem letu potrebno posvetiti več pozornosti prav temu problemu. Restrikcijski ukrepi v letošnjem letu lahko vplivajo na sedanje stanje angažiranosti prevsem pri gradnji upravnih stavb. 1.000 STANOVANJ V GRADNJI »Zadnja leta se vse bolj usmerjamo tudi v stanovanjsko gradnjo,« je povedal direktor tozda Albert Praprotnik, »tako gradimo 570 stanovanj v Ljubljani, ostala pa v Velenju, Žalcu in Celju. Tako ima naš tozd v Gradisu največji obseg stanovanjske gradnje. Prav stanovanjska gradnja nam povzroča veliko skrbi in preglavic, zato ker je na področju stanovanjske gradnje zakonodaja zelo neurejena. Kot izvajalci del smo obvezni prevzeti vse obveznosti do kupcev stanovanj, čeprav pri realizaciji stanovanjske gradnje sodeluje večje število dejavnikov in pogosto nimamo možnosti vplivanja na le-te. Za ilustracijo naj povem primer, da vsa odgovornost do kupcev pade na nas tudi pri zunanji ureditvi in asfaltiranju poti okoli stanovanjskih blokov, pa čeprav je to delo opravilo kakšno drugo podjetje.« Kako napreduje vaša razvojna naloga o fleksibilnih stanovanj? Dom SLO v Žalcu Gradnja večnamenskBi skladišč za Kovinotehno Celje »Mi bomo s svojim programom fleksibilnih stanovanj nastopili pri gradnji stanovanjske soseske v Hudinji, kjer bomo zgradili en stanovanjski objekt. To stanovanjsko sosesko naj bi začeli graditi leta 1981. Konkuriramo pa tudi pri gradnji ljubljanske soseske Fužine. Začetek gradnje fleksibilnih stanovanj je pogojen tudi s pripravljenostjo industrije na izdelavo premičnih sten za fleksibilna stanovanja in z organizacijo prodaje takih stanovanj, ki je veliko bolj zahtevna.« SODELOVANJE Z GRADBENIMI ORGANIZACIJAMI CELJSKE REGIJE »Že lansko leto je naš tozd v Celju gradil skupaj z GIF Ingrad iz Celja dijaške domove in takšno sodelovanje je pokazalo dobre rezultate. Sedaj se je začela gradnja nove bolnišnice v Celju, vendar jo bomo zaradi preobsežnosti dela gradili v sodelovanju z Ingradom in Nivojem iz Celja (za ceste in zunanjo ureditev) ter GIF Vegrad (za končna zidarska dela). V tozdu je tudi že dalj časa prisotna, ideja o trdnejšem kooperantskem odnosu z GOP Obnova Celje, predvsem pri finalizaciji zidarskih del, vendar taka povezava in sodelovanje vplivata na ceno, ki s tern ni več konkurenčna na tržišču. Pri kooperaciji z obrtniškimi in instalacijskimi delovnimi organizacijami imajo prednost tiste DO v občini, kjer dela izvajamo, vendar samo na podlagi razpisov in konkurenčnosti. Naši tozdi (KO, LIO, OGP, SPO) pa imajo prioriteto pri oddaji del, vendar tudi v okviru tržnih cen.« SUROVINE SO ZAGOTOVLJENE Tozd GE Celje je z odkupom kamnoloma Podgora v Šmartnem ob Paki rešil glavni surovinski problem agregatov in ustvaril solidno bazo za nadaljni razvoj tehnologije na področju betona. Za gradbišča na področju Ljubljane in Novega mesta bodo reševali vprašanja agregatov s pogodbami, v Ljubljani s Prodom in v Novem mestu s IGM Sava. Tuti oskrba s cementom ne bi smela biti problematična, saj so z dohodkovnimi vlaganji zagotovljene večje količine v Anhovem, v pripravi pa je tudi združevanje sredstev za rekonstrukcijo cementarne Trbovlje. Betonsko železo nabavljamo v okviru celotne delovne organizacije in pričakujemo lahko, da tako kot do sedaj, ne bo večjih problemov Od ostalih materialov so pomemD' nejše količine siporeks izdelkov, 1 jih dobavlja SIPOREK Zagorje m Pula. VEČ POUDARKA DAJATI UVAJANJU INDUSTRIALIZACIJE »Na področju industrializacije v našem tozdu kot tudi na ravni celo -nega Gradisa zaostajamo za konkurenco« je poudaril tovariš Prapro ' nik in dodal, »Vidni so napredi prevsem, na področju stanovanjske izgradnje (montažne fasade GIF grad), pri razvijanju celične gradnje (GIP Vegrad) in pa pri komplet01 inženiringih za lastne sisteme mo° lažnih hal z možnostjo uporabe za ostale objekte (Vegrad, Ingrad J-Prav industrializacija v stalnih obratih bo s časom postala zelo probie^ matična za naš nadaljni razvoj, saj opremljamo predvsem za vgrajeva nje betonov na objektih in ne za Pre fabrikacijo. Zaostajanje na P° dročju industrializacije bo še b°^ potenciralo pereč problem delovn. sile v gradbeništvu, ki ga sedaj v čutimo. Vse manj delavcev bo pr^ pravijeno betonirati na licu *u j težkih vremenskih pogojih in zato J industrializacija nujna, da se čim v<£ naredi v delavnicah in se potem gradbišču le zmontira. .. v Tendenca razvoja tehnologija gradbeništvu bo v tem, da beton, k terega sedaj vgrajujemo na objek — tudi pod neugodnimi vren1fr0 skimi pogoji, izdelujemo v do organiziranih obratih. Zato bo vi 1980 kot izhodišču za srednjeroc obdobje 1980—84 poudarek v ° daljnjem razvoju tehnologije fl®. . bilnih stanovanj in montažne i°dl ^ dualne gradnje, predvsem pa v sy cializaciji zaključnih del z orga”1 cijo lastnih obratov in trajnih k perantskih odnosov.« RAZVOJ PROIVZODNE OPREME V letu 1980 bo zgrajena nova tonama v kamnolomu Podgora,^ ske regije. _rjeno o bo tudi letos ustne J g modernizacijo °Pf za / nabavo kontejnerj o gradbišč in pa v dr odja. aZvi- > bo tudi še nadalje ra - jfl ^nadaljevanje s 16. strani) predvsem zaradi manjše udeležbe kooperantov in GG skupin. PLAN TOZDA CELJE BO TEMELJIL NA PROIZVODNEM PLANU V celjskem tozdu so že v letu 1979 Popravljali sistem planiranja, analiz m lr|formacij, ki bi omogočil tekoči Preglejstanja, predvsem pa omogo-c' vPl>v na bodoče poslovanje. Po-pvljene so izhodiščne osnove le-osnjega plana, na katerem je zgra-)en sistem cen in vsklajen z optimal-_>mi tozdovimi kapacitetami. Obra-UP del in analize stanja naj bi omo-l°Cala Pregled angažiranosti proti . P°diščnim osnovam, realizacijo po ko tlih °bdobjih in možnosti ta-n?isnjega ukrepanja pri odstopa- Celotni plan tozda bo temeljil na Proizvodnem planu, kar predstavlja ®,avno kvaliteto novega sistem plavanja. Planske naloge in predvi-Pne rezultate pa bo možno doseči P Predpostavki, da ne bo prišlo do rninistrativnih posegov (zamrznita cen itd). V letošnjem letu so v tozdu Celje P anirali 680 milijonov celotnega Prihodka, 183 milijonov dohodka in ' rnilijonov dinarjev čistega do-°dka. Celotni prihodek je planiran a h % rnanjši kot lansko leto, KADROVSKA PROBLEMATIKA V lanskem letu je bilo v celjskem tozdu povprečno zaposlenih 810 delavcev, imeli pa so tudi 49 učencev v gospodarstvu. V letošnjem letu v tozdu ne bodo povečevali števila zaposlenih, temveč bodo izboljševali kadrovsko struktura z internimi in eksternimi tečaji. Vsem delavcev, ki nimajo zahtevane izobrazbe za delokrog del, katerega opravljajo, bo tudi letos omogočeno dodatno izobraževanje ob delu. Planirane kadre za pripravo dela, obračun proizvodnje in administrativna dela bodo pridobili v glavnem preko pogodbenih štipendistov. Deficitarnost zidarske stroke pa bodo reševali z angažiranjem privatnih kooperantov. V zadnjem času v Celju opažajo večji odliv skupin delavcev predvsem v Bosno in Hercegovino, kjer se v zadnjih letih intenzivno gradi in se odpirajo nešteta velika gradbišča. Tako se delavci, ki so prej iskali delo pri nas, počasi vračajo, saj je tudi v njihovem kraju dela vse več, pa tudi razlike v osebnih dohodkih so minimalne. Gradnja stanovanjske stolpnice v soseski Nova vas v Celju PROBLEM NASTANITVE DELAVCEV Tozd ima v celoti urejeno vprašanje samskih domov, saj ima skupaj 750 ležišč v sodobno urejenih domovih. Takšno stanje je rezultat večletnega investiranja v domove, da bi samskim delavcem omogočili kvalitetno nastanitev. Zato bodo v letošnjem in v naslednjih letih dajali večji poudarek urejanju stanovanjskih problemov zaposlenih, ki so zaradi intenzivne gradnje domov postali zelo pereči. Poleg predvidene organizirane gradnje v Žalcu in Šentjurju bodo skušali stanovanjske potrebe urejevati z zadružno gradnjo na urejenih soseskah in z uvajanjem sistema Gradisove montažne hiše. S sprejetjem novega pravilnika o stanovanjski gradnji bo izvedena točna ocenitev prosilcev, izdelana prioritetna lista prosilcev in razdelitev sredstev. SAMOUPRAVNI ODNOSI Iz dosedanjih izkušenj so v Celju dognali, da dosedanje oblike velikih zborov delovnih ljudi (do 300 delavcev) niso pokazale zadovoljivih rezultatov in niso omogočale kvalitetne razprave o gospodarjenju in delitvi sredstev. Zato so v tozdu odločili, da bodo z zbori delavcev po posameznih sektorjih bolj neposredno omogočili sodelovanje vseh članov kolektiva pri odločanju, uvedli pa bodo tudi informacijski sistem, ki bo delavce tozda tekoče obveščal o vseh pomembnejših problemih in gospodarskem stanju. C. PAVLIN Popravek Članek o mladinski delovni akciji v tozd GE Ljubljana ~ okolica je v prejšnji številki itapl"-sal MILAN JOVANOVIČ (n ne Jovo Milanovič, kot je bilo navedeno. Prosimo, da nam to napako oprostite. Uredništvo Racionalizacija pri gradnji in zato tudi prihranek Že od lanskega leta gradijo delavci celjskega tozda stanovanjsko sosesko MS 12/2 v Novih Jaršah v Ljubljani. Po načrtu organizacije gradbišča je bilo za stanovanjske objekte C1 do C 4 predvideno, da se beton iz na gradbišču postavljene betonarne PB 250 transportira z av-tomešalci od betonarne do silosov za beton. Ker je betonarna oddaljena le okoli 35 metrov od objekta C, se je vodilnim delavcem na gradbišču zdelo nespametno uporabljati av-tomešalec za tako kratko razdaljo, razen tega pa so le-ti bolj potrebni na drugih gradbiščih. Po temeljnem pregledu načrta organizacije gradbišča in terena so se Ivan Kosec, Oton Logar in Marko Jovančič odločili, da ne postavijo silosov za beton in le-tega ne transportirajo z avtomešalci. Zato so postavili poljski tir v dolžini 32 metrov. ki poteka od betonarne do objektov C2 in C3. Na poljskem tiru vozi va-gonet s pomočjo elektromotorja, in vitla. Na koncu tira so končna stikala, ki avtomatično ustavijo vagonet. Premik vagoneta, na katerem sta dve kadunjiza beton, vklopi strojnik na betonarni, tako da pri takšnem transportu betona ni potrebna dodatna delovna sila. Kadunji za beton se polnita z betonom po železnem žlebu, ki je v naklonu 36 stopinj. Na koncu tira sta kadunji v dosegu obeh žerjavov, ki pokrivata delovno območje vseh štirih objektov podkvice C. Taka izboljšava dela na gradbišču v Novih Jaršah je pokazala tudi odlične finančne rezultate. V seznamu stroškov je prevoz betona z avtomešalci od betonarne do silosov kalku-liran po 120,00 din za kubični meter betona. Planirana količina betona za -- ---- 1 f-'>H Poljski tir v dolžini 32 m poteka od betonarne do objektov C 2 in C 3 ' v-<-_ štiri objekte podkvice C znaša torjem znaša 3.275,00 din. Tako j 12.905,25 kubikov. Kalkulirana čisti prihranek zaradi nekoliko dru-cena prevoza betona je bila gačnega transporta betona, kot je 1.548.630,00 dinarjev. Stroški po- bilo predvideno v načrtu organ« st a vit ve poljskega tira z vagonetom cije gradbišča, 1.545.355,00 dm i in montaža vitla z električnim izola- jev. C. PAVLIN Na koncu tira sta kadunji v dosegu obeh žerjavov, ki pokrivata delovno močje vseh štirih objektov podkvice C Kadunji za beton se polnita po železnem žlebu, ki je v naklonu Gradnja nove Šmartinske Tudi nova napisna plošča se bo kmalu morala umakniti gradbenim Samoupravni sporazum sta podpisala Milan Lukaček in Franc Gačnik »§e dimniška kapa in dimnik z zračnikom bo končan«, pravi prekaljeni zidar Peter Kolarič, kateremu pomaga učenec Ograd iz Ormoža odslej skupaj z Gradisom p- ^jšnji mesec so v Ormožu pod-Z(, . samoupravni sporazum o šir'tU2eVanju dela in sredstev za raz-q ’ ev opekarniških zmogljivosti ^grada. Podpisu so prisostvovali p drugim tudi Janez Pograjc, za DSec*n'k medobčinske zbornice seri .?dravje, Mirko Novak, pred-j .J* °bčine Ormož, predstavniki rpo^Ho-političnih organizacij or-Sposke °bčine in drugi. Samoupravni nihrazurn sta v imenu svojih delov-^tganizacij podpisala Milan Lu-'■ > direktor industrijskega po- TOZD n vJ" vgrau iz Ormoža in Franc Uk, direktor G1P GRADIS GIP n - GE Maribor. Ob tej prilož-»Ol' tOV" Milan Lukaček dejal: njo 'no ' a na tržišču ni bilo 8°ce nabaviti ustreznega delov-stedstva, so dali tehnični pove v'*' P°budo za izdelavo napra-letj naJ omogoča razkladanje pa-den ‘r??e8a materiala, prenos na na m' ° 'n k® Je potrebno prenos Halo CSt0 v8raditve. Precej zahtevno gani®0 smo Prevzeli v razvojno-or-^ctjski službi in jo skušali kar |a *r° Pregledu gradbenega materiala m SC transP°rtira, smo ugotovili, slprit,0,1*3 nova naprava ustrezati na-ednjim zahtevam: tu ^ožnost prilagajanja gabari-Dm;' ni.en°ten, saj so si posamezni iu»r,HVa^a*c' 'zbrali takega, ki je na-JOgodnejši za njih, sred edino ustrezno transportno pra s Vo Je žerjav, zato mora biti na-____ Pr*lagojena delu z njim, in n 0m°g°čati mora razkladanje prj de°^s v s^ladu s predpisi varstva Ve« 7 uP0Štev^°ra^ naŠtete P°8°je smc snovn a 1 Pri snovanju naprave. Za ^ark n>VC naPrave je izdelal mag sta ,ntar’ pri konstruiranju pa Kristan- .1? še diP'- in8- Dragc tehni-n ,n Milan Hodnik. Izdelava zaget^6 d?kumentacije je bil šele tip , ■ ’ saj je bilo potrebno proto-T07n v 8a izdelali v GIP Gradi« Sode'ovantmSr °brati M^ijana * ce) jn T“nJem Gorenje-Fecro (vih- drobn Maribor (vzmet), še po-ljj^^Jrdnostno preizkusiti HusŠi>Jj*!d 'n^pektor dela ing. Franc »je „ai .eduic naPr»vo za dvigova- ^st^oteSovma,eria,,,’ dC,° Zahtevne preiskave sta opravila Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij in Inštitut za metalne konstrukcije, ki je izdelal še varilni načrt, vendar vse s precejšnjim sodelovanjem naših strokovnjakov. Preiskave so pokazale, da je naprava trdnostno in konstrukcijsko pravilno zasnovana. Zaradi posameznih izvirnih rešitev je bila naprava patentno zaščitena. Sledili sta izdelava navodil za uporabo, kjer so sodelovali tudi delavci oddelka varstva pri delu in ugotavljanje uporabnosti naprave na gradbišču. Izbrano je bilo, tako zaradi bližine in s tem možnosti kontrole delovanja, kot tudi zaradi uporabe raznovrstnega materiala, gradbišče Nove Jarše TOZD GE Ljubljana okolica. Na gradbišču smo z zelo uspešnim sodelovanjem delovodij, po dvomesečnem preiskusu ugotovili, da naprava funkcionalno ustreza. Ugotovljeni so bili še veliki časovni prihranki pri razkladanju in prenosu materiala ter manjša poškodovanost materiala. Na podlagi predloga delovodij in republiškega inšpektorja dela ing. Rusa smo opravili še nekatere manjše dopolnitve in tako je naprava pripravljena za serijsko izdelavo. Omenimo naj še, da bo po sklepu tehničnih pomočnikov naprava sestavni del opreme žerjava in da TOZD Kovinski obrati Ljubljana že izdeluje prvih deset kosov, ki jih bo TOZD Strojno prometni obrat skupaj z boks paletami porazdelil po gradbiščih. Želimo, da bi nam tudi drugi uporabniki sporočili svoja opažanja in morebitne dopolnitve ter tako pomagali še izpopolniti napravo. MARKO ŽONTAR Dviganje kosovnega materiala z box paleto ------— . »Še vedno sem Gradisovec!« V Lambrehtovem domu onemoglih v Slovenskih konjicah že šest let živi nekdanji Gradisov delavec 71-letni Franc Redink. Po upokojitvi leta 1973 ga je doletela težka usoda, saj so mu že naslednje leto morali odrezati obe nogi. Bil je zelo dober delavec in je med najstarejšimi delavci v celjskem tozdu. Franc Rednak je bil med najboljšimi delavci celjskega tozda »V Gradis sem prišel 6. 9. 1946 leta. Moje prvo delovno mesto je bilo v Velenju, kjer smo takrat gradili stanovanjske bloke. Tri leta sem ostal v Velenju, potem sem bil premeščen na gradbišče termoelektrarne v Šoštanja kjer sem ostal do upokojitve. V tistih povojnih letih smo ogromno pretrpeli. Delalo se je noč in dan, strojev nismo imeli in je bilo treba vse narediti ročno. Vendar smo imeli veliko volje za delo, z veseljem smo prijeli za vsako delo, zato ker smo vedeli, da gradimo zase in za naše naslednike. Stanovali smo v barakah, v katerih nas je po zimi večkrat zeblo. Takrat sem bil še zdrav kot riba in sem lahko delal. Po dvajsetih letih službe sem začel čutiti bolečine v nogah in sem vse težje delal. Prav zato sem se moral leta 1973 invalidsko upokojiti, nakar ni bilo drugega izhoda, kot da so mi zdravniki odrezali obe nogi in me namestili v domu v Slovenskih Konjicah. Sedaj sem nepokreten in zato v postelji največkrat berem časopis; edino poleti, ko je topleje, grem na vozičku tudi ven na čist zrak.« cp _________________________________y Gradisov jubilej — Škerlakov praznik Že nekaj časa sem se nameraval pogoviriti s tov. Škerlakom za Gradisov vestnik, pa mi je vedno Zmanjkovalo poguma. Ne, ni tako močan in tudi grob ne. Je majhne, a čokate postave in že na zunaj daje videz pravega gradbinca. Vedno sem čutil neko posebno spoštovanje do tega človeka, ki ima v sebi zapisano skoraj celotno zgodovino Gradisa. Rodil se je pred 60. leti, točneje 10. marca 1920 —leta v Gornjih Petrovcih. Že v mladih letih je okusil krivico, zato je že 1936. postal član »Društva kmečkih fantov in deklet« v domači vasi, ter čez dve leti tudi predsednik tega društva. Ni klonil tudi, koga je takratni župnik prijavil oblastem, češ, da je v svojem govoru na neki proslavi vplival na ljudi naj se ne pustijo izkoriščati od tedanjih oblasti. Po govoru je stopil v zbor in skupaj so zapeli revolucionarno pesem »Nabrusimo kose«, ki je bila v tistih časih nezaželena. Nič čudnega torej, če so ga Ma-djari leta 1941 po vdoru v Jugo- slavijo začeli preganjati. Aprila leta 1940 se je prvič zaposlil pri gradnji ceste Kranj—Brdo in prav tu se prične njegova pot gradbenika. Veliko znoja je prelil na odsekih ceste Maribor Ljubljana. Prav del ceste Maribor Hoče je delo tudi njegovih rok. Zaposlen je bil pri takratni firmi Ubald Nassimbeni. Iz teh časov še skrbno hrani potrdilo s pečatom, s katerim mu tedanje oblasti dovoljujejo vožnjo s kolesom znamke Puch v službo in domov. Takoj po osvoboditvi je kot gradbeni delovodja pri takratni »Obnovi« pričel z obnovo (od tod tudi ime) porušene domovine. Dobro se spominja datuma I. junij 1945. Na ta dan je bilo ustanovljeno podjetje Gradis-Maribor. Šele 4. oktobra 1945 je bilo uradno združenje gradbišč širom Slovenije z imenom Gradbena direkcija Slovenije — Gradis. Tako jegradisovpraznik upravičeno tudi praznik Aleksandra Škerlaka. Preveč bi porazbil prostora, če bi hotel našteti vsa gradbišča, na katerih je delal. Na skoraj vseh objektih Nizkih gradenj širom Slovenije je takoj po osvoboditvi s svojim znanjem in marljivostjo pripomogel, da ti objekti še danes služijo svojemu namenu. Med tem časom pa je kot gradbeni delovodja končal tudi dvoletno tehnično šolo ter leta 1950 tudi strokovni izpit pri takratnem ministrstvu za gradnje. Kidričevo, Maribor, Podvelka, Sladki vrh, Šentilj, AC Ljubljana—Maribor, vse to so kraji, kjer je delal in se kalil, doživljal uspehe in poraze, da bi lahko letos, ko odhaja v pokoj z dvignjeno glavo stisnil sodelavcem roko v slovo. Pa vendar bo njegova glava nekoliko sklonjena. Sklonjena zaradi krivice, kot sam pravi, ki mu je bila storjena že pred leti. Tukaj, ko mi jo pripoveduje njegov glas rahlo zadrhti, oči se mu rahlo zasvetijo in za trenutek se mi zdi, kakor da mu beseda ne gre iz grla. Sprva ni hotel z besedo na dan. Potem pa je z rahlo drhtečimi prsti odprl mapo, v kateri ima skrbno vložene vse dokumente, tudi tiste pred vojno. Čeprav že orumeneli, pa vendar prepričljivo dokazi vsega kar je doživel v času svojega življenja. Bilo je že pred leti, ko je končal delo na AC Hoče-Levec. Iz tistih časov še hrani odločbo, na kateri lepo piše — Škerlak Aleksander — glavni delovodja. Tedaj je na željo tedanjega vodstva tozda prevzel delovno mesto delovodje v Železokrivnici. Obljubljeno mu je bilo, da tudi tukaj prejme odločbo z do sedanjim nazivom. Dobil jo je, tudi naziv je bil isti: »Glavni delovodja — Železo-krivnica Studenci«. Toda že čez nekaj dni je dobil novo, na kateri je pisalo »delovodja I«. To pa je hkrati pomenilo tudi manjši zaslužek. Brez utemeljitve, kljub obljubi so ga nekaj let pred upokojitvijo postavili korak nazaj. Še danes se ne more sprijazniti s tem in iz njegove pripovedi se čuti kanček razočaranja. Poslušam in beležim... veliko je ta možakar naredil za Gradis. Ostal mu je zvest polnih 35 let. Postal mu je drugi dom, ga vzlju- bil, ČE —če nebi bilo tistega ČE, zaradi česa je sedaj malo zagrenjen. Ljubezen do gradbeništva je prenesel tudi na svoja dva otroka. Majda in Miha sta prav tako gradbena tehnika in oba zaposlena pri mariborskem Gradisu. Vidim, da mu je nekako lažje, ko odhaja v pokoj, saj bo preko njiju še povezan z Gradisom. Spomin mu seže nazaj na čase, ko si je ustvarjal dom in gradil hišo. »Ja, težko je bilo včasih. Najhuje takrat, ko sva z ženo gradila hišo. Ustajal sem ob treh zjutraj, da sem lahko delal na hiši, potem pa na kolo in 22 km v Kidričevo na delo. Zvečer pa nazaj, takrat sem že skoraj obupal«. Danes živita z ženo v lepo urejeni hišici v Rogozi. Vsa ta leta sta skupaj gradila dom in končno< dočakala dan, ko bosta lahko več skupaj. Ne bo ji treba več čakati cele dneve, da se on vrne z dela. Skupaj bosta uredila še to in ono okrog hiše. Družbo pa jima bosta delala vnučka na katera sta tako zelo ponosna. Kaj naj še dodam k temu? Od Gradisa odhaja človek, ki mu je bil polnih 35 let zvest, človek kije za Gradis naredil toliko, da bi si zaslužil v jubilejnem almanahu posebno stran. Stran, ki bi morala biti natiskana z zlatimi črkami. Oddolžimo se mu sedaj na dostojen način, saj takih zvestih , Gradisovcev — jubilantov ne najdeš povsod. Iz vsega srca mu zaželimo še dosti trdnega zdravja, da bo lahko užival sadove svojega 35-letnega trdega dela. Pa veliko sreče tovariš Škerlak. ŠTROF Javna skladišča v Celju V Javnih skladiščih v Celju so se odločili za povečanje skladiščnih prostorov in zato so pristopili k izgradnji skladiščne hale. Kot izvajalec del je bil izbran Gradis TOZD Celje, ki je že pred leti zgradil skladiščno halo dimenzij 180 x 60 metrov in upravno zgradbo Javnih skladišč. Po prvotnem projetku je bilo predvideno temeljenje bale s točkovnimi temelji, vendar so strokovnjaki v celjskem tozdu glede na dosedanje izkušnje pri gradnji na tem področju, predlagali pilotiranje objekta. Koso začeli z izkopom, je tudi investitor spoznal, da je bil predlog racionalen, saj je teren dokaj neugoden in zato so pristopili k pilotiranju celotnega objekta. Z montažo hale so začeli avgusta lansko leto in do konca leta je hala bila pokrita ter bi po prvotnem planu že morala biti dokončana. Zaradi finančnih težav se je rok podaljšal v leto 1980. Hala v Javnih skladiščih v Celju je grajena po sistemu Velo in je dolga 240 ter široka 60 metrov. S skupno površino 14.400 kvadratnih metrov je celo največji objekt zgrajen po sistemu Velo. Celotna fasada za halo je tudi bila narejena v OGP. Investi- cijska vrednost objekta je 80 milijo- celjski TOZD okoli 45 milijonov ^ nov dinarjev, od tega odpade na narjev. Hala za Javna skladišča v Celja je dolga 240 m in široka 60 m Sedemdesetletnica Maksa Megušarja v Moks Megušar, dipl. gradb. inženir je aprila praznoval svoj 70. rWni dan. Rodil se je v Kamni-U} P° osnovni šoli je zaključil ea‘ko ter nato Gradbeno fakul-* °.na ljubljanski Univerzi. Že v ai mladosti ga srečamo kotred-eSa telovadca in športnika pri s°l°j‘ športnikov in . Suniziranju raznih telovadnih športnih prireditev v Ljubljani viH^? Slovenije. Tudisam je bil dn?n ^an lubke atletike, saj je he e^al v mladih letih lepe uspe- re^°-n? v‘bra ga je zatekla kot m' lnf- oficirja v Sarajevu. Po itnir‘Stvu.v Nemčiji, se je znašel v b kjer je okusil zlo druge bo,r!’ne Voine- Takoj po osvo-ru z' 1 Sa srečamo pri obnovi po-pJ.U’Sloverl'je m Jugoslavije, gan ' >d'Se je izkazal kot dober or-deiolat°r ‘n vsestranski strokovni ee. Posebno priljubljena so mu bila in so še cestno-gradb ena dela, ki je posvetil pretežen del svojega službovanja. Kot večletni tehnični direktor Uprave za ceste ga srečamo že pred petindvajsetimi leti v vrstah strokovnjakov, ki so začeli sistemsko reševati slovensko cestno mrežo. Po gradnji nove koprske ceste je spremljal gradnjo ceste Ljubljana-Zagreb. Tu mu je bila zaupana zelo težka naloga organizacije vseh jugoslovanskih asfaltnih baz za pravočasno asfaltiranje ceste. Maks Megušar se je v življenju izkazal tudi kot velik pedagog, saj je več let predaval na Tehnični srednji šoli kot redni profesor in kasneje kot vidni zunanji strokovni sodelavec. Ob dolgoletni zaposlitvi pri Gospodarski zbornici je bil kot vodja gradbeništva viden soorganizator seminarjev, posvetovanj in predavanj. Kot izkušen pedagog še vedno deluje kot strokovni predavatelj pri izpitih višjih gradbenih strokovnih kadrov. Za svoje udejstvovanje na polju stroke, družbene in športne dejavnosti je prejel Red dela z zlatim vencem. Upokojitev ga je zatekla po večletnem službovanju kot direktorja pri podjetju »PROD«. Maks Megušar še ni prenehal delati. Še vedno opravlja funkcije strokovnega, predavatelja in organizatorja, vodiča, družbenega in športnega delavca. Maks Megušar se je izkazal v teku svojega življenja kot velik idealist. Njegova skromnost, dobrosrčnost, prijaznost, priljubljenost je splošno znana, vzor in vzgled vsem. Ob njegovi sedemdesetletnici mu želimo še mnogo zdravih in plodnih let! CIRIL STANIČ Mariborski jubilanti ^e,k,Ihr°,rsk: gradbeni enoti se je '^jubilar,^®8 eta zvrstilo lepo šte-etniCo ro!et°V’ki 80 slavili 50 ali 60. AbrahZtva' PSe, y a So srečali: Postružnik U^°lf in Ivančič^nton.' Desetletje Spet na Češko V dogovoru z delovno organizacijo Bytostav na Češkem bomo tudi letos lahko letovali v tej prijateljski deželi. Najbrž ste lani slišali od svojih sodelavcev, kako poteka tak dopust v krogu čeških tovarišev in če vas je takrat zamikalo da bi tudi vi preživeli 14 dni v takem prijetnem vzdušju, ima letos možnost, da to tudi uresničite. Na Češko bo avgusta zopet lahko odpotovalo 45 ljudi in si v času bivanja na Češkem ogledalo nekatere najpomembnejše kraje te dežele. Prosimo, da se čimprej prijavite pri vaših vodjih kadrovskih služb, za podrobnejše informacije o letovanju pa povprašajte v kadrovsko-socialni službi v delovni skupnosti skupnih služb v Ljubljani, Smartinska 134a. ' Srečenje mladosti in prijateljstva V želji, da vzpostavijo čim tesnejše prijateljske odnose s sovrstniki iz drugih dijaških domov, so učenci GIP »Gradis« Koper organizirali turnir v malem nogometu. Naši gostje so bili: »Kraški zidar« Sežana, dijaški dom »Heroj Tito« Koper, »Stavbenik« Izola, »Primorje« Ajdovščina, dijaški dom »Bal-domir Sejeta« Piran. Učenci GIP »Gradis« Koper so presenetili vse svoje nasprotnike ter se uvrstili na prvo mesto. V finalni tekmi so premagali ekipo OO ZSMS GIP »Gradis« Koper z rezultatom 4:2. Od gostov seje najbolje uvrstila ekipa iz Sežane, zasedla je tretje mesto. Zmagovalna ekipa je nastopala v naslednjem sestavu: Brljak Željko, Bebek Ivica, Golič Silvester, Maček Stjepan, Latinovič Zoran in Nam-jestnik Vitomir. Udeleženci turnirja »Mladosti in prijateljstva« so izrazili željo, da bi bilo v bodoče podobnih športnih manifestacij še več. BOJANIČ ALEKSANDER Kviz tekmovanje Tito — revolucija — mir Učenci GIP »Gradis« Koper so organizirali kviz na temo »Tito-re-volucija-mir«. Vsi udeleženci programa so pokazali solidno znanje, na koncu pa je zmagala ekipa železo-krivcev: Markovič Slobodan, Abdič Mirzet in Abdič Senad. Zmagovalci so si pridobili pravico sodelovati še na občinskem tekmovanju. več pa so praznovali Škerlak Aleksander, Kraljič Josip, Lovrenčič Konrad in Horvat Anton. K visokemu jubileju jim čestitajo njihovi sodelavci, čestitkam pa se pridružuje tudi uredništvo. ŠTROF Zahvala Za presenetljivo izredno pozornost ob mojem jubileju se vsem mojim sodelavcem iskreno zahvaljujem! Aleksander Škeriak GE Maribor uredniki: Maiii’ *'efan Zemva, Vinko Koleto in Nada Muminovič. Glavni in odgovorni urednik Lojze Cepnš. Tehnični 134a, Ljubljana** TWt*: Tiskanl* LJudskapraviea v Ljubljani. Naslov uredništva: GIP Gradis Ljubljana, Šmarlin- Iz vojske nam pišu Svim radnicima Gradisa upuču-jem puno pozdrava i želim, da ima naša radna organizacija mnogo uspeha u radu. Ivo Blaže vic V. P. 5312/106 61360 Vrhnika Lepo pozdravljam vse delavce Gradisa, posebno pa tiste v tozd LIO Škofja Loka in Lojzeta Cepuša, Klančarja, Leopolda Ilovarja, Luko Novaka, Vinka Florjančiča, Andreja Hostnika, Rada Cedilnika, Pavla Stanonika, Kumer Franca in druge. Ereiz Drago V. P. 6109/7 71002 Sarajevo UPRAVNI ODBOR CENTRA ZA IZOBRAŽEVANJE GIP GRADIS RAZPISUJE na podlagi 86. člena Pravilnika o kadrovanju, vzgoji in izobraževanju ter srednjeročnega plana kadrovanja in izobraževanja za šolsko leto 1980/81 naslednje štipendije in prosta učna mesta: 10 štipendij za študij na Gradbeni fakulteti 5 štipendij na VEKŠ-u v Mariboru 6 štipendij za študij na ekonomski fakulteti 15 štipendij za šolanja na Visoki tehnični šoli v Mariboru 10 štipendij za šolanje na gradbeni delovodski šoli 10 štipendij za šolanje na ekonomski srednji šoli 5 štipendij za šolanje na upravno administrativni šoli 25 štipendij za šolanje na srednji tehnični šoli Kandidati za razpisane štipendije naj predložijo naslednje dokumente: — lastnoročno napisano prošnjo s kratkim življenjepisom — prošnjo na obrazcu DZS — 1,65 (prošnja za štipendijo) — zadnje šolsko spričevalo ali potrdilo o orpavljenih izpitih PREDNOST IMAJO KANDIDATI VIŠJIH LETNIKOV TER OTROCI NAŠIH DELAVCEV. in objavlja prosta učna mesta za: 100 učnih mest za poklic — tesar 50 učnih mest za poklic — zidar 50 učnih mest za poklic — železokrivec 20 učnii mest za poklic — strojnik gradbene mehanizacije 30 učnih mest za poklic — strojni ključavničar 10 učnih mest za poklic — elektromehanik 10 učnih mest za poklic — mizar 10 učnih mest za poklic — betoner 10 učnih mest za poklic — žagar 5 učnih mest za poklic — varilec 5 učnih mest za poklic — klepar POGOJI ZA SPREJEM: — dokončana osemletka (spričevalo lahko pošljete naknadno) — zdravstvena sposobnost (zdravniški pregled, ki ga opravite pred sprejemom) — veselje do izbranega poklica Kandidati za izučitev enega od navedenih poklicev naj predložijo: — lastnoročno napisano prošnjo — rojstni list — izpolnjen obrazec DZS — 1,65 (prošnja za štipendijo). Prošnje pošljite na naslov: UO centra za izobraževanje GIP GRADIS LJUBLJANA, Šmartinska cesta 134/a. Na osnovi sklepa posebne izobraževalne skupnosti gradbeništva bo potekalo šolanje gradbenih smeri v šolskem letu 1980/81 še po starem načinu, v letu 1981/82 pa bomo imeli že usmerjeno izobraževanje tudi v naši stroki. Pisma bralcev Dragi sodelavci Pravkar sem prejel vaš list Gradisov vestnik in ga prečital od začetka dokonča. Tako sem se seznanil z dogodki v Gradisu in tudi z delom v našem tozdu. Ponosen sem na uspehe naše delovne organizacije in naših delavcev. Kadar dobim Gradisov vestnik, me moji tovariši vprašajo: »Kaj si to dobil?« In jaz jim rad pokažem in povem, da je to izdelek moje delovne organizacije. Nekateri izmed njih prav radi preberejo ta naš Gradisov časopis in potem mi rečejo: »Imate pa fajn časopis!« Jaz sem vesel in ponosen, kadar mi tako pravijo in komaj čakam, da se zopet vrnem nazaj v Gradis. Vsem tovarišem v Gradisu želim veliko uspeha in vso srečo, obenem pa pozdravljam vse delavce na Planini. ANJOŠ DRAGUTIN V. P. 3363-22 68263 Cerklje ob Krki Knjigo približati bralcu V Gradisovem samskem domu v Mariboru je potekal na pobudo akcijskega odbora Knjiga pri CK ZKS pogovor o podružbljanju književne politike in ustvarjanju materialnih ter organizacijskih pogojev za razvijanje celovite bralne kulture. Pogovor sta vodila Franc Šali, izvršni sekretar za naloge komunistov v kulturi ter razsikovalnem delu pri CK ZKS in Franc Čontala, predsednik konference OOZS Gradis. Vzrok, zakaj je potekal sestanek prav v Gradisu, je gotovo v tem, ker deluje v tej temeljni organizaciji že dalj časa vzajemna knjižnica. Posebnost Gradisove knjižnice je v tem, ker obiskuje delavce tudi na gradbiščih, ki so raztresena po vsej Sloveniji. Knjižni fond bodo še razširili. Za kulturno življenje pa bodo v tem letu namenili precejšnjo vsoto denarja. Poudarili pa so, da še niso izčrpali vseh možnosti, kar zadeva širjef) kulturne politike. Franc Šali jeVP.£ govoru opozoril, kako pomembna] bralna kultura za plemenitenj osebnosti za boljše razumevanje ® ljenja okrog nas in v svetu. Zato se tudi ZK in SZDL vključili v akcij Človek in knjiga. Akcija naj SP° budi slehernega delavca, da boža til potrebo po branju, po vključe nju v sooblikovanje književne p° tike oziroma izbiro ustreznih Pr gramov. Udeleženci so bili enotnega ni ne nja, da je informiranje o knjigi sla organizirano in da si založbe ne p zadevajo dovolj, da bi knjig0 primeren način približale bralcu- V vzajemne knjižnice pa bo P°" trebno vključiti tudi marksistično strokovno literaturo, saj si brez zvrsti težko zamišljamo dosegam zastavljenih ciljev. Obe novi baraki v Novih Jaršah bosta sprejeli 110 delavcev Postavljamo barake, kdaj bomo samski dom? Od januarja 1976 se na področju nastanitve samskih delavcev v domove v ljubljanskih tozdih ni nič spremenilo. Tokrat smo dogradili samski dom na Kvedrovi, vendar danes imamo na vsakega delavca v samskem domu enega delavca v baraki. Podatek za celoten Gradis nam tudi pove, da imamo 2.869 postelj v samskih domovih in 2.649 delavcev še vedno v barakah in provizorijih. Razmerje je torej približno 1:1. Pogovori, dogovori, zbiranje potrebne dokumentacije in soglasij traja izredno dolgo, tako da je priprava za gradnjo samskega doma v Rapovi jami pravzaprav v fazi mirovanja. Zato so v tozdu Ljubljana-okolica morali k trem že stoječim barakam z 130 posteljami postaviti še dve, v katerih bo H9.*CZ1xiovih naselje z 240 postreljami je v Jaršah. Prve tri barake so Pr' g. čene na mestno toplovodno on\ -g je, v vseh sobah dveh novih bar’ |,6 so nameščene termoakumulac J peči. Sobe so tro- in štiriposte J u Na koncu barak v zidanem Prtl so stranišča, tuši, prostor z °.tet cami za delavno obleko in čev J sušilnica. Tudi takšna rešitev n«. nitve samskih delavcev je .-eJnni kakor da so delavci prep11^^. sami sebi; vendar je to le zača-> ‘ a šitev tega perečega Pr