I'oštmu& platana » gotovini.
IZHAJA VSAK TO KEK, CKTitTEK IN SOBOTO.
Cer.a posamezni številki Din 1’5C
lfttWW3T*UCii*aKdU£4' I
KifMUMCA
Časopis asa trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za l/2 leta 90 Din, za 1 \ leta 45 Din, mesečno 15 Din; *a inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953
LETO X.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, 12. aprila 1927.
Telefon št. 2552
ŠTEV. 41.
Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani.
  VABILO
na
VII. redni letni občni zbor,
ki se vrši
v nedeljo, dne 24. aprila 1927 ob 9. uri dopoldan v dvorani »Narodnega doma» v Ptuju
s sledečim dnevnim redom:
1. Predsedstveno poročilo.
2. Položaj trgovstva v Slovenije v le-
tu 1926.
3. Računski zaključek za leto 1926 in
poročilo pregledovalcev računov.
4. Proračun in določitev zvezne do-
klade za leto 1927.
5. Razprava o predlogih gremijev in
delegatov. Resolucije.
0.	Volitev zveznega načelstva in dveh pregledovalcev računov.
V slučaju nesklepčnosti se vrši po členu 11 zveznih pravil eno uro pozneje ravnotam istim dnevnim redom drug občni zbor, ki pa sklepa veljavno neglede na število navzočih članov.
Vsak zvezni delegat se mora na zveznem zboru izkazati s poverilnico, katero mu izda gremijalno načelstvo, sicer nima pravice glasovanja.
Točna in pravočasna udeležba delegatov na občnem zboru je častna dolžnost.
Načelnik:	Tajnik:
Vilko Weixl 1. r. Ivan Mohorič 1. r.
V	soboto, dne 23. aprila 1927 se vrši ob 5. uri popoldan v dvorani »Narodnega doma« v Ptuju seja širšega odbora Zveze gremijev in pmlposveto-vanja
s sledečim dnevnim redom:
1. Razprava o predlogih gremijev za
občni zbor, ki so bili vloženi v zmislu § 12 zveznih pravil.
2. Razprava o ureditvi razmerja z
zveznim glasilom »Trgovski list«.
3. Razprava o nujnih predlogih dele-
gatov.
4. Razprava o paušaiiranju zvezne
doklade.
5. Slučajnosti.
Radi važnosti predlogov gremijev naproša Zveza vse delegate, da se gornje seje širšega odbora in predposvetovanja polnoštevilno, zanesljivo in točno udeležijo.
SUBSKRIPCIJA drugega AMERIŠKEGA POSOJILA.
Finančno ministrstvo je potom službene agencije Avala izdalo naslednje obvestilo: l-inancno ministrstvo poroča, da se je emisija drugega dela zunanjega posojila v zlatu s strani skupjne Blair & Coinp. izvršila preteklo sredo v New-Yorku. To drugo posojilo znaša 30 mili-jomov dolarjev s 7% obrestmi in se ima vrniti v 35 letih. Od tega posojila je lf milijonov dolarjev namenjenih za splošne državne potrebe, 15 milijonov pa za početna dela pri zgraditvi Jadranske železnice. Posojilo se emitira po kurzu 92 5. Subskripcija se je otvorila ob 10. dopoldne in je bila vsled nadsubskrip-«>je par minut nato že zaključena.
Borzni tajnik dr. Dobrila:
Izpopolnitev Ljubljanske borze.
Petletni boj za izpopolnitev naše borze je izvojevan. Dolga je bila pot, po kateri smo hodili z upanjem ter se zopet in zopet vračali z razočaranjem. Dasi nas je to razočaranje mnogokrat potrlo, vendar nas ni uklonilo. Dvignila nas je vsakokrat železna volja in misel, da se z vztrajnostjo more in mora doseči izpolnitev upravičene zahteve, izpolnitev enodušnega postulata gospodarstva Slovenije.
Z budnim očesom so naši gospodarski krogi zasledovali razvoj naše domače borze in le polagoma sta se začeli naša trgovina in obrt posluževati te institucije. Gospodarska rezerviranost je bila razumljiva, kajti bistvenega namena — ki je bil večini gospodarskih krogov še tuj ali pa ce-
lo	napačno pojmovan — naša borza ni mogla izpolnjevati. Primanjkovalo ji je oni del poslovanja, ki je posebno v današnjih časih predpogoj za hitro in sigurno obavljanje trgovskih poslov, to je devizno in valutno poslovanje. ,	....
Z dosego koncesije za trgovanje z devizami in valutami se je naša brza dvignila v polnovredno institucijo, kakor je zaslužita naša razvita trgovina in industrija.
Naštevati vse dobrine, ki nam jih prinaša ta izpopolnitev, bi bilo tu preobširno. Prezreti ne smemo vsekakor pri tem okolnosti, da je promet v deviznih in valutnih poslih danes že mnogo nazadoval vsled velike in Neprestane gospodarske^ krize, |ki povzroča čim večje omejevanje konzu-menta. Navzlic temu pa je izpopolnitev odličnega gospodarskega pomena.
Proizvodi naše industrije, ki gredo v velikih količinah v inozemstvo, nam dovažajo velike množine deviz. Isto-tako pa potrebuje naša industrija za uvoz sirovin in polizdelkov iz: inozemstva zopet veliko množino plačilnih sredstev.
Sličen je položaj tudi za našo trgovino z lesom, rudami, deželnimi pridelki itd., ki izvaža velike množine domačih izdelkov v inozemstvo ter uvaža zopet tuje produkte v tozem-stvo.
Vsako trgovsko in industrijsko podjetje se mora za vse valutne in devizne posle posluževati svojega denarnega zavoda. Dočim je tak denarni zavod moral doslej /izvrševati devizne naloge na drugih^tjftzah in se v ta namen posluževati posredovanja kakega denarnega zavoda bodisi v Zagrebu ali v Beogradu ali pa kakega borznega senzala, se s poslovanjem deviznega prometa na Ljubljanski borzi tako posredovanje izločij s čimur se naiogodajalcu prihranijo razni stroški in kar je posebnega pomena tudi izvršitev izvede v krajšem času.
Solidna eksportna La importna trgovina potrebuje za obavljanje lastnih poslov sigurno kalkulacijo. Tako je trgovec ali industrijalec, ki stoji pred nakupom ali prodajo večje količine blaga v inozemstvu primoran z zaključkom vsakega takega posla zasi-gurati si obenem tudi tečaj potrebne valute. Šele sedaj, ko bode naša borza poslovala tudi na tem tržišču, bode omogočena našemu gospodarju taka sigurna kalkulacija, ker bode mogel vsaki čas izvrševati svoje lastne naloge na lastni borzi.
Kakor znano so k izravnavi deviznih in valutnih poslov potrebna velika nakazila potom Narodne banke, ki
pomenijo izgubo na obrestili. To izgubo, kakor tudi ogromne stroške za telefonske pogovore in zaslužek posredovalcev, ki jih je moral dosedaj nositi komitent — nalogodajalec, odpadejo. Torej tudi tu prihranki truda in materijelno olajšanje.
Toda ne samo za posameznika po-menja pridobitev deviznega poslovanja materijelno razbremenitev, temveč tudi za denarne zavode in sicer iz razloga, da odpade^bavljanjem deviznih nakupov in prodaje na lastni domači borzi potreba vzdrževanja velikih dobroimetij na sedežu dosedanjih deviznih borz odnosno potreba neracionelnih nakazil žirom Narodne banke.
S tem bode, ako ne popolnoma izločen, pa vsaj v pretežni meri omiljen odtok gotovine, ki je bil vsled deviznih in valutnih naredb povzročen dosedaj v druge borzne centre in se je pod različnimi pretvezami zadržana gotovina vračala le stopnjevaje našemu gospodarstvu, kar je naravno povzročalo zopet zastoj v domačem gospodarskem življenju.
Navedel sem le kratko in mimogrede prednosti lastnega deviznega in valutnega tržišča. Olajšanje, katero nam tako poslovanje prinaša, se bode pokazalo v prvi vrsti pri producentu, ki se bode mogel zopet povzpeti do one konkurenčne stopnje, ki jo je zavzemal v prejšnjih letih. Ta konkurenčna možnost bode zopet pripomogla do pravilnega izjednačenja cen, kar je bistvena svrha vsake borze v prid splosnosti.
Preživeli smo dovolj težav, toda do-v živeli smo tudi dosego cilja. Teoretična polemika je za nami. Naša borzna institucija stopa s tem v pravo življenje in kakor je življenje pomembnejše od vsake teorije, tako je tudi pro-cvit gospodarstva važnejši od vseh zofističnih stremljenj.
Gospodarstvo Slovenije strni svoje vrste, podvoji svoje sile, da nadoknadimo po možnosti dosedanjo neprecenljivo izgubo in si zgladimo pot za napredovanje v bodočnosti!
Naše narodno gospodarstvo in narodni dohodek*
Vprašanje našega narodnega dohodka pri nas še ni rešeno. Vsi podatki, ki se v naši javnosti navajajo so samo-ocene, a še to skrajno nezanesljive in dajejo napačno sliko* o naši gospodarski moči. Naši narodni gospodarji v oceni našega narodnega dohodka niso edini Za primer naj služi samo trditev, ki smo jo čuli tekom tebate o zadnjem proračunu v Narodni skupščini. Ugledni poslanci so ob tej priliki trdili, da znaša naš narodni dohodek po njihovi oceni od 35 do 40 milijard dinarjev na leto, dočim se v splošnem dosti višje ocenjuje.	„	f)
Nesigurnost, ki se je opažala v tem pogledu v naši javnosti in ki je dajala povod, da je neinformirano inozemstvo podcenjevalo našo gospodarsko moč, je dala avtorjem, med katerimi je . tudi ugledni načelnik ministrstva lipane g. M. V. Tosič, pobudo, da so zbrali vse podatke, za novo, zanesljivejšo oceno narodnih dohodkov.
Podatki, na katere bi mogli nasloniti svojo oceno, so jako pomanjkljivi. Pri nas se v povojni dobi posveča statističnemu delu, ki je za gospodarstvo velikega pomena, le premalo važnosti. Av-torji so bili primorani, da so izbrali za
*	Naga narodna privreda i nacionalni prihod, 1927. Državna stamparija u Sarajevu. Strani 299 v odmerki.
oceno pri nas edino možno metodo inventarja, ki obstoji v tem, da se pro-učava vsako posamezno vrsto in panogo narodnega gospodarstva in povprečne dohodninske razmere ter povprečne cene za gojovo razdobje. Po tej metodi proučavajo dohodke vseh panog narodne gospodarske podjetnosti in to po vrsti, ki vstreza njihovemu gospodarskemu pomenu. V prvi vrsti prihaja v poštev dohodek iz poljedelstva, živinoreje .in gozdarstva kot glavnih proizvodnih panog. Študija o teh dogodkih je izvedena posebno točno in pazljivo. Za njimi prihajajo ostale panoge: rudarstvo, industrija, obrtnost, trgovina, promet, bančništvo. Knjigo završuje sklepna beseda, v kateri avtorji rekapitulirajo rezultate propčenih panog in ugotavljajo celokupni narodni dohodek.
Socijalni dohodek znaša po oceni avtorjev v celoti 80.101,950.000 Din, ki se na posamezne panoge razdele sledeče:
dinarjev:
t. poljedelstvo	18.(438,864.000
2. živinoreja	12.940,286.000
3. ribolov	83,500.000
•1. gozdarstvo	3.936,620.000
5. rudarstvo	900,000.000
6. hišna industrija	4.837.000.000
7. obrtnost	7.7<50,000.000
8. tovarniška industrija	S.823,300.000
i). promel: železniška	1.796,800.000
pomorski	316,000.000
rečni	150.000.000
avtomobilski 1	300,000.000
vozni'	2.083.300.000
10. pošte, telegraf, telelon	300.273.000
tl. Kreditne ustanove	525,000.000
12. zavarovalnice	150,000.000
13. trgovine	8.310,000:000
14. gradbena podjetja _________________808.882.000
skupaj 69.608.150.000
15. dohodki prostih j>oklicev in iz službenih prejemkov ter hišni donosi_________________10.493,800.000
skupaj 80.101,950.000
Na koncu utemeljujejo avtorji svojo oceno s sledečim računom. Izračunjeni narodni dohodek znaša 80.102 milijonov, na eno rodbino s petimi člani odpade torej na leto 30.808 Din ali na mesec 1266 Din povprečno za vse družine v naši državi. Z nekako samozavestjo vprašujejo, je-li tak preračun pretiran, ako se upošteva ne samo denarne vsote, ampak tudi vse potrebščine v naravi, to je vse življenjske potrebščine, katere pridela in porabi naš seljak ali meščan?
Nas zanima v prvi vrsti, kako se je računil nacionalni dohodek iz trgovine in obrti.
Celokupni promet naše trgovine cenijo avtorji na 44.139 milijonov Din. Od tega prometa prehaja v konzum potom veletrgovine ena tretjina, potoni detajlne trgovine pa dve tretjini. Zaslužek veletrgovca ocenjujejo na 5 odstotkov, de-tajlista pa na 15 odstotkov. Na ta način prihajajo do zaključka, da zasluži v naši državi 110.000 trgovin, 7810 milijonov dinarjev ali vsaka trgovina na leto oko-
li	60.000 Din, dočim zasluži posredovalna trgovina preko 500 milijonov Din.
Število obrtnikov se ceni na 200.000, njihov dohodek pa na 7590 milijonov Din in sicer na ta način, da se ceni zaslužek vsakega mojstra na 30.000 Diu, vsakega pomočnika na 9000 Din in vajenca (stanovanje in hrana) na 1200 dinarjev.
Ako premislimo te ocene in jih primerjamo z razmerami v Sloveniji, prihajamo do prepričanja, da so ocene vsekakor preopti mistične in bi vsaj po čutu bolj verjeli navedbam kritikov našega državnega proračuna v Narodni skupščini, ki so cenili naš narodni dohodek na 40 milijard Din. V Sloveniji imamo na razpolago podatke uradne statistike o dohodnini, ki sicer tudi ni popolna, ker.se nanaša samo na dohodke, ki presegajo vsoto 60C0 Din na leto,
veudar nam kljub temu dokazujejo, da je oceua povprečnega dohodka na 30.000 dinarjev povprečno za vsako družino petih oseb odločno pretirana. V Sloveniji je po davčni statistiki samo ‘51.200 oseb, katerih dohodki znašajo na leto preko 6000 Din, ako odštejemo fizične delavce in državne nameščence, ki ne plačujejo dohodnine. Celokupni dohodek dohodnini zavezanih oseb je znašal okroglo 432 milijonov, enega davkoplačevalca torej okroglo 14.500 Din, dočim prihaja študija do ocene, ki je za povprečje še enkrat tako visoka.
Povprečno ugotovljene vsote ne drže tudi glede zaslužka iz trgovine in obrti. S tako visokimi odstotki je nemogoče delali v trgovini. Saj ni izključeno, da so od časa do časa posreči pri enem predmetu doseči razmeroma ugodne uspehe, nikdar pa ne take, Kakor se v študiji ocenjujejo. Za naše razmere ocenjeni odstotki enostavno ne veljajo. Radovedni bi bili, kako si ocenjevalci predstavljajo možnost, da bi se moglo doseči, na primer v specerijski veletrgovini 5 odstotkov ali v nadrobni prodaji 15 odstotkov zaslužka. Ravno tako je najmanj za polovico, če še ne več, pretirana ocena dohodkov iz obrtnosti.
Priznavamo dobro voljo avtorjev, vendar se pri prebiranju te knjige ne moremo ubraniti občutka, da so se dali preveč voditi od dveh namenov:	1.	od
stremljenja, da pokažejo svetu našo gospodarsko moč v solnčni luči; 2. od želje, da dokažejo, da naše gospodarstvo vendar ni v taki meri z davki preobremenjeno, kakor je o tem prepričana naša javnost, ki preobremenitev čuti na lastnih žepih in katero je pred nedavnim priznal v svojem ekspozeju k državnemu proračunu celo sani minister za finance.
Knjiga je jako poučna, posebno v detajlih in zaključkih. Priporočamo jo v nakup vsakomur, ki se zanima za naše narodno gospodarstvp, ker predstavlja kljub pretiranemu optimizmu lep prispevek za natančnejše poznavanje naše gospodarske moči.
Naroča se pri g. M. V. Tosiču, načelniku ministrstva financ v Beogradu, Stane broširana 70 Din.
VII. LJUBLJANSKI VELESEJEM OD 2.—11. JULIJA 1927.
Za vsakega industrijca, obrtnika ali trgovca, ki zna varovati svoj poslovni interes, je podanih dovolj vzrokov, da se odloči za udeležbo. Velesejem je edini forum, kjer se zamore praktično repre-zentirati naše industrije, trgovine in obrti s svojimi izdelki in,pri kateri priliki se z uspehom tolmači merodajnim vladnim krogom težnje naše industrije, obrti in trgovine. Velesejem je privabil nešteto kupcev v Ljubljano, . pridobil našim podjetjem poslovnih zvez in se znanil inozemstvo z malim narodom Slovencev tudi v gospodarskem oziru. So Udarnost in skupnost je predpogoj vsakega uspeha. Velesejem je narodna institucija, ki se pa mora boriti z velikimi materijalnimi in moralnimi žrtvami za razvoj naše privrede. Podpirajte ga, pokažite, da znate ceniti njegove zasluge in se nemudoma prijavite na udeležbo.
RUSI IN FRANCOZI.
Poročilo »Vossische Zeitung«, ki smo je priobčili v zadnji številki »Trgovske-ga lista«, je francoska vlada seveda demantirala. Saj ga mora. K temu demen-tiju pripominja list »Pariš Midi«, da so napravili provizorični zapisnik, po katerem se je ruska vlada v Parizu s francosko gospodarsko komisijo dogovorila, da bo obresti carističnega dolga vsaj deloma začela odplačevati. Pogoj za to odplačevanje je pa, da posodi Francija Rusiji vsoto v znesku ca 800 milijonov zlatih frankov. To je pogoj, na katerega bi po mnenju »Pariš Midk-ja Francija kaj težko pristala. »Vossische Zeitung« pa nasproti vsemu temu vzdržuje svoje poročilo ▼ polnem obsegu in pravi na novo, da je bil podpisan protokol, ki določa temelje bodočega dogovora. Svoja zadnja poročila izpopolnjuje nemški list s tem, da znaša od Rusov zahtevani kredit vsega skupaj 800 milijonov zlatih frankov, kojega prvi del bi bila omenejna 1 milijarda papirnih franokv. Francozi se trudijo, da bi letni odplačilni znesek Rusi zvišali od 70 na 80 milijonov zlatih tankov.
Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana.
Dne 9. t. m. ob 3. popoldne se je vršil ob številni udeležbi delničarjev XXVII. redni občni zbor Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. Občni zbor je vodil predsednik banke, g. dr.
P. Defranceschi, ki se je spominjal po kratkem pozdravu navzočih v toplih besedah pok. predsednika zavoda, g. dr. Karla Trillerja in njegovih neven-ljivih zaslug za procvit banke, nadalje pok. soustanovitelja, člana uprave, g. Urbana Zupanca, in uradnika g. Ivo Sterleta. Nato je očrtal na kratko splošen gospodarski položaj v naši državi in zlasti v Sloveniji, ki pa nudi še manj ugodno sliko kot oni v predpro-šlem letu, kljub temu neugodnemu splošnemu gospodarskemu položaju da pa se je poslovanje banke v minulem letu zopet razširilo in znatno povečalo v tekočem letu vsled prevzema Trgovske banke d. d. v Ljubljani in njenih podružnic. Poudarjal je nevzdržnost sedanjih davčnih bremen, ki so posebno velika zlasti v Sloveniji, ki težko pričakuje enotno davčno zakonodajo. •— Končno je zagovarjal potrebo čim večje štedljivosti, ki mu bo veljala kot predsedniku za glavno načelo. — Nato je obširno razpravljal g. generalni ravnatelj Tykač o poslovanju banke v preteklem letu, navedel zaključne številke, iz katerih izhaja, da se je skupni promet banke povečal v minulem letu na preko 31 milijard dinarjev, da so narasle vloge na preko 227 milijonov dinarjev, kar vse izpričuje neomajano zaupanje ^ v naš najstarejši slovenski bančni zavod. Na predlog nadzorstva so se nato soglasno odobrili računski zaključki. Upravnemu svetu se je podelil absolutorij, upravi, ravnateljstvu in uradništvu pa se je izrekla zahvala. Občni zbor je soglasno sklenil sprejeti predlog nadzorstva glede razdelitve čistega dobička po Din 6,282.064-50 ter' določil poleg statutarnih tantijem 3,999.996 Din za izplačilo 8 % dividende v znesku 12 Din na delnice, dodelil Din 1,304.288-10 rezervam, Din 300.000-— pokojninskemu fondu, Din 180.000'— za remuneracijo uradništvu ter sklenil, da se ostanek po Din 109.632'99 prenese na novi račun. Na občnem zboru so bili izvoljeni v upravni svet dosedanji člani, gg. Makso Antič, Fran Bonač, dr. Peter Defranceschi, Ivan Jelačin ml., Avgust Jenko, dr. Alojzij Kokalj, Ivan Korenčan, Ladislav Pe-čžnka in dr. Edo Šlajmer, na novo pa gg. Josip Javornik, Viktor Meden, dr. Ernest Rekar in Herbert Woschnagg. Na seji upravnega sveta, vršeči se po občnem zboru, je bil poleg predsednika, g. dr. Defranceschija, m podpredsednika, g. Vodnika, izvoljen za podpredsednika g. Viktor Meden. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg. dr. Ivan Bole, dr. Alojzij Kobal, Bela Milic, Viktor Naglas in Anton Škof.
višine. Vzrokov je več. Zlasti moramo vpoštevati nazadovanje industrijske produkcije v več državah vsled gospodarskih in političnih komplikacij, dalje pa važne spremembe v gospodarstvu premogovne energije; ista množina premoga napravi danes večje delo kot ga je napravila pred vojno. Posebno zanimiva je pa sprememba v odstotni in s tem seveda tudi v absolutni produkciji Evrope in Amerike. Leta 1913 je nakopala Evropa skoraj 50 odstotkov vsega premoga, Amerika dobrih 46 odstotkov. V zadnjih treh letih je mogla Amerika svojo produkcijo neprestano zviševati; zlasti velik je bil skok od leta 1925 na leto 1926, posledica angleškega premogovnega štrajka. Iz istega vzroka je bil tudi padec Evrope ravno od 1. 1925 na 1. 1926 posebno velik. Odstotki Nemčije v evropski produkciji so bili 24 %, 22 %, 26 % in 38 %. Leta 1924 Nemčija še ni dosegla svoje predvojne evropske četrtine*, leta 1925 jo je presegla, leta 1926 s* je pa dvignila njena produkcija skoraj na dve tretjini vse evropske produkcije. Sicer velja za lansko leto isti vzrok, kot smo ga navedli prej — angleški štrajk —, vendar se nam zdi skok vseeno prav posebno velik. Zdi se, kot bi se pripravljala tudi v Evropi sami polagoma sprememba v razdelitvi produkcije; številke za Nemčijo nas na to opozarjajo.
Dalje moramo upoštevati tudi še rastočo produkcijo drugih zemlja, zlasti Azije; od 4 odstotkov leta 1913 se je dvignila na skoraj 6 odstotkov v letu 1926. Te dežele izrabljajo sedaj šele minimalne količine svojih ogromnih zakladov; saj jih ima samo Kitajska, kolikor so dosedaj znani, za 500 let za ves svet, če bi ostala poraba na sedanji višini. In kje je Sibirija! Itd.
Leta 1913. je znašal uvoz Kitajske 3426 milijonov šilingov; na Veliko Britanijo (brez Indije in kolonij) je prišlo 36%, na Japonsko 21%, na U. S. A. 9, na Nemčijo 6 itd. Od leta 1913. do 1924. se je uvoz Kitajske pomnožil za 90%, razmerje se je pa zelo spremenilo: Na Japonsko je prišlo 23% kitajskega uvoza, na Vel. Britanijo 21, na U. S. A. 20, na Nemčijo 7%. Angleške odstotke je prevzela Amerika, čeprav so Angleži na predvojni višini. Zanimivo je to, da so se kljub vsem neprilikam povzpeli Nemci za 1% više, da so torej spričo absolutnega dviga uvoz približno podvojili.
Absolutne številke za skupni uvoz Kitajske leta 1924. so objavili sedaj ofi-cielni »Statiscal Iieturns« kitajske pomorske carinske uprave. Člankar v N. Fr. Pr., ki mu povzamemo te podatke, jih je preračuni! v šilinge, in je treba razumeti vse sledeče vsote v milijonih avstrijskih šilingov. Na dinarje si jih lahko vsak sam preračuni. Skupni uvoz Kitajske v letu 1924. je znašal (5540-534 mil. šilingov (1. 1913. 3426). Bombaža in bombaževih tkanin so uvozili za 114061, železa v vseh oblikah 498.709 ton v vrednosti 203-93 mil. šilingov, strojev vseli vrst za 1568, od teh tekstilnih strojev za 35 9. Drugi predmeti uvoza so: kemikalije, zdravila, papir, električne potrebščine, pohištvo, konfekcijsko blago, gumbi, razne vrste steklenine, igrače, emajlirano blago, gumijevo blago, glasbeno orodje, klavirji, znanstveni inštrumenti, svetiljke, šivanke, parfumsko in kosmetiCno blago, fotografski aparati, železniški material, blagajne, milo in material za izdelovanje mila, pisarniška in gospodinjska oprema, kadilno blago, toaletno blago, avtomobili, kolesa itd.
Ne smemo pozabiti, da bo Kitajska potrebovala od leta do leta več naštetega evropejskega blaga; saj je šele v začetku modernega razvoja in bo ob svojih ogromnih zakladih svoj konsum in svoj življenski standard dvignila na visoko višino. Veliki problem svetovne politike v zadnjih desetletjih gre za go-spodstvo nad Velikim oceanom; boj za ta ocean pa v bistvu ni nič drugega ka-<or boj za uajbogatejšo njegovo obrobno deželo, za Kitajsko, za največjega odjemalca na svetu. Že veliki lord Kitsche-ner je dejal: the great drama of tke Pacific — velika drama Pacifiškega ali Tihega oceana. Zato se tudi prav nič ne čudimo, da so Angleži, Amerikanci itd. te dni tako nervozni. Velikansko glavnico imajo naloženo na Kitajskem. Samo realna prednost inozemskega mestnega oddelka v mestu Šanghaj znaša 42 milijonov funtov!! Velikanska bitka se bije v Aziji.__________
Svetovna produkcija premoga.
Amerika je začela glede produkcije premoga Evropo nadkriljevati. Podamo številke za zadnje predvojno leto 1913 in za leta 1924 do 1926 v
odstotkih:
1913	1924
Evropa	49.7	%	47.9	%
Amerika	46.3	%	46.7	%
Druge zemljine	4.0	%	5.4	%
Absol. skupne številke v milijonih ton
Evropa Amerika
Druge zemljine _____
100.0 % 100.0 %
Absol. skupne številke v milijonih ton	1120	1093
Od »drugih zemljin« pride večina nakopanega premoga na Azijo (3.2 odstotka, 4.4 %, 4.6 % in 4.6 %).
Kakor vidimo, absolutna produkcija tudi lani še ni dosegla predvojne
100.0 %	100.0 %
1147	1103
1925	1926
45.7 %	38.2 %
48.7 %	• 56.0 %
5.6 %	5.8 %
Bogastvo in trgovina Kitajske.
Prav ves svet gleda danes na Kitaj sko, ogromne množine kapitala so investirane tam. Trgovina z Azijo je vedno živahnejša. Med vojsko se je izvršila velika sprememba v svetovni trgovini. Evropa je imela pred vojsko 66% svetovne trgovine v rokah, po vojski 55%, U. S. A. 14.9 in 19.1, Azija 7Vi in 10K>, Avstralija 2.54 in 3.29, Afrika 2.14 in 2.26; ostalo pride na Kanado in na druge ameriške države. Vidimo, da je Azija svojo kvoto zelo dvignila, za cele /o. Evropa mora gledati na to, da si ohrani svoje prekomorske trge vsaj v dosedanji višini, kar ji bo tem lažje, ker bodo postali ti trgi zmeraj bolj bogati in zmeraj bolj sprejemljivi za nakup. In med temi trgi največji je Kitajska, s svojimi 11 milijoni kvadratnih kilometrov večja kot Evropa in s svojimi 450 milijoni prebivalcev, Evropi se prav blizu približujoča. Ta dežela skriva v sebi neizmerne zaklade. Premog so producirali doslej samo na par krajih; je K® Pa v °Kroin' nih množinah, večkrat čisto na površini, zlasti v provincah Cih, Šansi, Sensi, Šantune Honan, JUnnan, Kvejčov in Sečvan Neki angleški strokovnjak pravi da ima Kitajska dosti premoga za preskrbo vsega sveta za 500 let. Žele*-no rudo cenijo na 1200 milijonov ton, pa je doslej še malo preiskanega. Ze danes daje Kitajska največ antimona, pa dela doslej en sam rudnik, v Cangša, provinca Hunan. V isti provinci so velikanske množine svinca in cinka, v Jiin-nanu pa polno cina. Dalje producira Kitajska tudi že velike množine bombaža, ne oziraje se na čaj, svilo, riž itd.
Občni zbor Gremij a trgovcev v Ptuju.
Občni zbor se je vršil dne 30. marca v prostorih g. Mihe Brenčiča. Načelnik Lenart otvori občni zbor ob 20. uri, konstatira sklepčnost, pozdravi navzoče, zlasti g. V. W e i x 1 - a kot predsednika Zveze gremijev, delegate pomočniškega zbora in preide na dnevni red.
Zapisnik lanskega občnega zbora se prečita in odobri.
Tajnik poroča, da šteje gremij 14S Članov, 59 pomočnikov, 466 vajencev in vajenk. Imeli 8 sej, prejeli 152 dopisov, 18 naznanil odložitve obitnega lista, 16 naznanil podelitve obrtnega lista, 12 prijav in 16 odjav trgovskih pomočnikov in 21 učnih pogodb. Izdali M učnih pisem. odgovorili na 76 dopisov. Interveniralo se je v 'večik zadevah pri sre<z-kem poglavarju, Velikem županu, finančnem ravnateljstvu v Mariboru, Trgovski in obrtni zbornici, Zvezi gremijev i. t. d. Storili so se primerni koraki proti krošnjarstvu, radi prodaje denaturira-nega špirita od veleprodajalca na malega trgovca, radi odpiranja in zapiranja trgovin, nedeljskega počitka, znižanja carine na modro galico i. t. d. Stalno se je interveniralo pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu v Ljubljani radi postavitve enega samega zdravnika ukinitve II. razreda bolnice. Po odposlancih oziroma delegatih smo se udeleževali sej Zveze gremijev, občnega zbora iste v Kranju in Celju, priprav ta volitve v Trgovsko in obrtno zbornico i. t. d. Udeležili smo se po zastopnikih sadne razstave in vinskega sejma v Ptuju. Glavno skrb pa je imel gremij za trgovsiko nadaljevalno Solo, kateri ve-
dno primanjkuje denarnih sredstev, da žrtvujemo vsa svoja razpoložljiva sredstva za to šolo. Vajenštvo je skrajno slabo in razposajeno, da prihajajo od strani učiteljstva pritožbe. Gg. šefi se naprošajo, da strogo pazijo pri sprejemu vajenca na primerno predizobrazbo in da tudi potem skrbe, da obiskuje šolo in sledi pouku. čehoslovaška je stavila predlog za znižanje carine na večino uvoznih predmetov'. Upamo, da se bodo našel modus, kateri bode pripomogel izvozu naših vin v Čehoslovaško in lažji uvoz čehoslovaške robe na naš trg. Delovni čas in nedeljski počitek je v osnutku izdelan in predvideva deseturni delavnik, v mestih z nad 10.000 prebivalci popolni nedeljski počitek, v krajih pod
10.000	pa smejo biti trgovine do dve uri odprte. Storili so se potrebni koraki, da se to zviša na štiri ure. Pripravlja se znižanje trošarine na žganje. Ker prihajajo pri nas taka znižanja čez noč, so se ukrenile na merodajnih mestih želje, da se ob znižanju te trošarine popišejo obstoječe zaloge in se diferenca, ki presega znižanje, bonificira za prihodnje dobave. 23. in 24. aprila se vrši v Ptuju občni zbor Zvele gremijev. Članstvo se naproša, da sodeluje pri sprejemu delegatov in da se udeleži v čim večjem številu občnega zbora Zveze.
Blagajnik g. Urbančič poroča: Saldo
1.	januarja 1926 Din 8873'60, prejemki v letu 1926 Din 12.567’90, izredni dohodek (trgovski ples) Din 4089‘65; skupaj Din 25.531 15. — Izdatki v letu 1926. Din 18.107'25, saldo 31. decembra 1926 Din 7423'90.
O.	Vrabl poroča, da sta z g. Slavičem knjige pregledala in da sta vse našla v redu. Predlaga blagajniku absolutorij. Odobri se tudi tajnikovo poročilo. G. Lenart poživlja navzoče na naročbo stanovskega glasila »Trgovski list«. Ker so se naročniki iz Ptuja imenoma prečitali na podlagi izvlečka uprave lista, se je pri tej priliki pomotoma imenovalo kot naročnika A. Jurca namesto A. Jurca naslednika A. Senčar in sin.
G. Urbančič predlaga z ozirom na slabo gmotno stanje blagajne in vedno naraščajočih stroškov sledeče zvišanje ■članarine po načrtu načelstva: Članstvo se deli v štiri kategorije, kakor jih predvideva načrt davčne oblasti, in to: za I. razred 150 Din letno, za II. razred 100 Din, za III. razred 75 Din in za IV. razred 25 Din. Po ,živahni debati se predlog sprejme. — Isti predlaga za prispo-jitveno pristojbino sledeče zneske:	Za
male trgovce (branjerija) 300 Din, za trgovca 500 Din, kompanije, prvi Din 500, drugi Din 1000, skupaj Din 1500;
v.a delniške družbe in podružnice 2000 Din. Po vsestranski debati se predlog soglasno sprejme. — Isti predlaga zvijanje sprejemu ine vajenca od 25 na 50 Din, oprostnine pa od 50 na 80 Din. Sprejeto. — Članarini je prišteti tudi prispevek za Zvezo gremijev in sicer za protokolirane 20 Din, za neprotokolira-ne 10 Din letno. Na predlog g. Urbančiča se določi za Zvezo gremijev pavšalni letni prispevek 2000 Din. Trgovski
Sprejeto3'111 S<>li Se PrisPeva 5000 Din.
Tajnik poroča, da je glasom novih pravil za Zvezo gremijev voliti le dva delegata in dva namestnika, g. Kreft predlaga kot delegata g. Franca Urbančiča in Leopolda Slaviča, kot namestnika pa g. Artenjaka in Franca Nedoga. Z vzklikom soglasno sprejeto. Izvoljenci Rjavijo, da izvolitev sprejmejo, nit 'HIjenart poroča o čudnem postopa-DrednnV^a urada v PtuK ki zahteva, nlačiln n!L& P°trdilo o plačanih davkih, J*:«?®«-' Pred.aga, da mestih, da se t<u',„'rak‘ ,,a "»"»tajnih
Postopanje ukine.
G. Weixl kot predsednik gremijev prinaša pozdrave in poda -zčrg m zanimivo poročilo o delu zveze za trgovstvo Slovenije.
G. F. Slavič prosi, da se ponovno store koraki proti krošnjarstvu. G. Arte-njak, da se isto stori radi prodaje bučnega olja in sladoledarjev na trgu. g. Lenart poroča, da so se tozadevne vloge že vložile pri srezkem poglavarju in Velikem županu. G. Weixl predlaga eno-teft nastop vseh gremijev proti krošnjarstvu in sejmarstvu.
Po razgovoru o nedeljskem počitku, trgovskem bolniškem in podpomeni društvu v Ljubljani zaključi g. načelnik Lenart občni zbor ob 24. uri.
Trgovina.
Trgovski stiki z Ameriko. Generalni konzulat SHS v Buenos Airesu poroča, da bi neka večja ugledna ondotna tvrdka reflektirala na dobavo: fižola, orehov, suhih sljiv in suhih višenj, kalcijev karbid, soda kaustika in portland cement. Reflektira se samo na prvovrstno blago, ki more vzdržati konkurenco na ondotnih trgih. Oferte z vzorci je poslati konzulatu z izkalkuliranimi cenami franco Buenos-Aires ali Monte Video.
Naš uvoz v januarju. Za številkami izvoza prihajajo polagoma tudi številke uvoza, zaenkrat za januar. Uvozili smo v januarju za 564 milijonov dinarjev, lani za 614 milijonov; zlata vrednost letos 49,865.000 dinarjev, lani 56,163.000. Torej znaša nazadovanje proti lanskemu januarju 11.16 odstotkov. Bombaževine smo kupili za 148 milijonov dinarjev, bombaževih tkanin za 38, volnenih za 30, surove kave za 23, železnih izdelkov za 18, surovega bombaža za 17.8 itd. Kakor vidimo, je bombaževina daleko na prvem mestu in je dala 14.30 odstotkov vsega januarskega uvoza; nadaljni odstotki so bili 6.97, 5.50, 4.20 itd. Ker je znašal naš izvoz v januarju 484 milijonov dinarjev, je bila zunanja trgovina pasivna za 11.45 odstotkov. Sledeča pomladanska sezija bo to pasivnost spremenila v aktivnost, ali pa jo je že. To je vsakoletni pojav.
Trgovinska pogodba med Francijo in Nemčijo. Državni zbor je po tretjem branju odobril francosko - nemški trgovinski provizorij s 189 glasovi proti 163.
Konferenca srednjeevropskih in južnoevropskih produktnih borz se je zaključila 8. t. m. Šlo je za načrt o donavskem kontraktu, kakor smo že poročali. Na teinelju konferenčnih sklepov bo kontrakt, ki se tiče prometa koruze in pšenice, redigirala dunajska produktna borza in ga bo predložila udeleženim borzam v končno odobrenje. Dalje so se posvetovali o načrtu pravilnika za stalno delegacijo imenovanih borz. Načrt je bil sprejet z nebistvenimi spremembami. Stalni delegaciji so se priključile vse na konferenci zastopane borze. Predsedstvo ima letos dunajska produktna borza, leta 1928 ga bo imela kakšna češkoslovaška, leta 1929 rum miška, leta 1930 bavarska v Miinchenu, lela 1931 budimpeška in leta 1932 jugoslovanska.
Žitni trgi. Že dalj časa trajajoča negotovost na svetovnem pšeničnem trgu se je v zadnjem času še poostrila. Prvi vzrok za to so ugodna poročila o vremenu in o položaju posevkov in pa nenaklonjenost evropskih importerjev, da bi nakupovali za poznejše mesece. Evropski konsumni trgi so pa sicer zelo sprejemljivi, tako kot malokdaj prej. Evropski pridelek je bil slab, zato je Evropa navezana na import, in sicer v prav veliki izmeri. Za prihodnje mesece pričakujejo zlasti velikih kanadskih nakupov. Lani so v kanadski provinci Mani-toba vzeli s trga 50 milijonov bušelov pšenice, da bi jo v pomladi tem dražje prodajali. A položaj se je od takrat le poslabšal, ker so pošiljatve južne zemeljske polovice večje in boljše kot so pričakovali. Pridelek pšenice v U. S. A. cenijo na 585 milijonov bušelov. Z ozimno pšenico posejani prostor ee je po poročilu Mednarodnega poljedelskega zavoda v Rimu zopet povečal.
Industrija.
Češkoslovaško železo. Leta 1925 so napravili na Češkoslovaškem 1,160.000 ton surovega železa in 1,500.000 ton surovega jekla. Leta 1926 se je dvignila produkcija surovega železa na 1,350.000 ton, produkcija surovega jekla pa na
1,600.000	ton. Ker je znašala svetovna produkcija surovega železa lani 78 milijonov 500 tisoč ton, znaša češkoslovaška udeležba okoli l'A%. Tudi udeležba na produkciji jekla je približno \Vt odstotna.
Industrializacija Nemčije. 16. junija 1925 se ie vršilo v Nemčiji štetje o poklicih, poljedelskih in obrtnih boratih itd. Selo pred kratkim so priobčili splošni zaključek štetja za vso Nemčijo, razen Saarskega okrožja. Izvemo, da je obstojalo tedaj na Nemškem 3,500.000 obrtnih obratov z 18,400.000 delavci oziroma delojemalci. Za pogon strojev je bilo investiranih 19,300.000 KS, uporab-
ljena vozila so imela 37,000.000 KS. Te objave nam pravijo, da je bila leta 1925 Nemčija veliko bolj industrializirana kot leta 1907, ko se je vršilo predzadnje tozadevno štetje.
Izgradba ruske industrije. Sovjetska vlada je v tekočem letu določila za zgradbo novih tovarn 189.1 milijonov rubljev, proti 97.2 milijonom v lanskem letu. Premogovni industriji so za ustanovitev 226 novih podjetij nakazali 44.7 milijonov rubljev. Industrija nafte je dobila 17.8 mil. rubljev za zgradbo tovarne petroleja, gazolina, parafina in asfalta, za instalacijo cevovoda med Groznijem in Tuapse ob Črnem morju ter za druge investicije. Kovinski industriji so dali 12.6 mil. rubljev za zgradbo 6 novih tovarn, elektrotehniški industriji 6.2 mil. rubljev za 6 novih tovarn, kemični 6.3 za 19 tovarn, stekleni 5.6 za 5 tovarn, les predelujoči industriji 8.6 za 26 novih podjetij, papirni 22.6 za 5 podjetij, tekstilni industriji 27.7 za 26 novih tovarn. Vrhu tega bodo zgradili letos še nekaj sladkornih in usnjarskih tovarn. Če dobijo Rusi še francosko posojilo, bo vzcvetela industrija na vseh koncih in krajih.
Poljski petrolej 1926. Priobčena je zaključna statistika o poljski petrolejski industriji v letu 1926. Skupni rezultat je kaj malo zadovoljiv. Sicer so se navrtani metri od 1. 1925 na leto 1926 dvignili od 80.895 na 87.251 m, a produkcija petroleja je padla od 535 milijonov kubičnih metrov na 481 milijonov kubičnih metrov, prav tako tudi produkcija pekline od 759 na 731 ton. Splošno vidimo torej vsestransko nazadovanje.
Mednarodna pogajanja o železu. — V zadnjih dneh se je vršil na Dunaju razgovor zastopnikov srednjeevropske kovinske industrije. Šlo je za to, kako bi si skupno kvoto, ki jo imajo v mednarodnem kartelu, med seboj razdelili. Ustanovitev od centralne zveze predlaganih prodajnih zvez napreduje le počasi; Nemčija je menda za to, Belgija in Francija pa ne posebno. Poljaki pričakujejo naročilo za 750.000 ton tračnic, za dobo osmih let. Predpogoj naročila tfi bilo veliko ameriško posojilo.
iz naših organizacij.
Gremij trgovcev za politični okraj Slo-venjgradec in Prevalje vabi k rednemu občnemu zboru, ki se vrši v četrtek dne 21. aprila 1927 ob 11. uri v dvorani gostilne Eichholzerja v Slovenjgradcu. — Dnevni red: 1. Pozdrav načelnika. —
2.	Poročilo o delovanju gremija v poslovnem letu 1926. — 3. Odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. — 4. Blagajniško poročilo (računski zaključek) za leto 1926. — 5. Proračun za leto 1927. — 6. Poročilo računskih preglednikov. — 7. Izprememba gremijalnih pravil § 11, glede pristojbin vajencev in § 14 določilo bodočih inkorporacij-skih pristojbin na podlagi naredbe Velikega župana mariborske oblasti. O. br. 235/8 od 14. X. 1926. — 8. Volitev za prihodnjo triletno dobo gremijalnega zbora:	a) načelnika, b) namestnika,
c) 10 odbornikov, d) namestnikov, e) dveh preglednikov računov, f) 5 delegatov za občni zbor Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo. — 9. Slučajnosti. — Načelstvo vabi vse svoje člane, da se zbora v interesu trgovstva zanesljivo udeleže. V slučaju nesklepčnosti se v smislu § 17 gremijalnega pravila vrši eno uro pozneje drug občni zbor ravnotam in z istim dnevnim redom, ki pa sklepa veljavno neglede na število navzočih članov. — Načelstvo gremija za Slovenjgradec.
G-remij trgovcev v Ljubljani obvešča svoje člane, da je na občnem zboru 27. III. med drugim soglasno sklenil: »V smislu sklepa občnega zbora Gremija trgovcev v Ljubljani z dne 29. marca 1927 je članom gremija prepovedano bajati društvom ali korporacijam darila bodisi v denarju ali blagu, člane, ki se ne bodo strogo držali sklepa občnega zbora, naj gremijalno načelstvo v smislu § 24 grem. pravil ostro kaznuje. Sklep stopi takoj v veljavo. Gremijalno načelstvo naj poskrbi, da dobi vsak član čim-preje tablico z natisnjeni« današnjim sklepom proti odškodnini Din 5.—. Tablico je nabiti v trgovini na vidnem mestu.	■:
Ta sklep gremija je magistrat kot obrtna oblast I. stopinje na podstavi § 127obrtnega reda sistiral ter njegovo izvršitev prepovedal.
Gremijalna načelstvo je na seji ekse-kutive, ki se je vršila dne 11. aprila 1927 sklenilo proti odločbi mestnega magistrata vložiti priziv na velikega župana ljubljanske oblasti. Sklep Gremija ne more tedaj do končne rešitve priziva stopiti v veljavo.
Denarstvo.
Ureditev mednarodnih vojnih dolgov.
Banka Kuhn, Loeb and Co v USA je sve-tovnoznana; spada k oni najmočnejši finančni skupini, ki je udejstvila najobsežnejše finančne transakcije s kontinentalnimi evropskimi državami. Zato imajo izvajanja Otona Kulina, šefa banke, poseben pomen. Bil sem zmeraj za to, da so Amerikanci v vprašanju vojnih dolgov kar moč popustljivi in gentlemanski; prvič iz etičnih razlogov, pa tudi iz razlogov zdrave politike. Nisem prepričan o upravičenosti ali modrosti načina, da vidimo v plačilu možnosti prvi kriterij pri ureditvi vojnih dolgov. Mislim pa, da sedaj ni čas za javno razpravljanje o tem predmetu. Niti najmanjšega upanja ni, da bi kongres sedaj ali v doglednem času v tem oziru kaj ukrenil. Dosedanje ureditve so formelno ratificirane, edino ona s Francijo še ne. Upamo pa, da bo tudi ta kmalu ratificirana. Pustimo, da dela čas; čas je najboljši učitelj in najboljši dokazovalec. Imam sigurni čut, da se smemo zanesti na ameriški narod, da bo dolgove tako spremenil, kot je pravično in potrebno. Samo počakati moramo, da se položaj razbistri in da se razburkani duhovi pomirijo. Mislim, da med Ameriko in med državami, ki so ji dolžne, glede ureditve dolgov še ni bila izrečena zadnja beseda. Gospodarske in moralne sile so močnejše kot zakoni, ki jih ustvarjajo ljudje. Evropski narodi vidijo naš mir, naše blagostanje in naše bogastvo, vidijo svoje rane, muke in težave in primerjajo naše zdrave razmere s svojimi. Ni čudno da nas zavidajo in da imajo napačno mnenje o nas. Prepričati jih moramo, da smo drugačni, da hočemo biti v našem bogastvu velikodušni. Spomniti se moramo na spoštovanje nazorov narodov, ki tako lepo govori o njih naš proglas neodvisnosti.«
dobra
usna
RAZNO.
V	počastitev spomina blagopokojne gospe Minke Jelačinove poklonil je njen soprog veletrgovec g. Ivan Jelačin star. v dobrodelne svrhe 12.000 dinarjev in sicer: Ubožnemu skladu občine Vič Din 2000.—, ubogim trnovske fare Din 1000.—, dijaškemu podpornemu društvu »Domovina« Din 1000.—, Ljudski kuhinji Din 1000.—, društvu slepih Din 1000.—, trg. društvu »Merkur« Din 4000.—, klubu trg. akademikov Din 1000.—, društvu »Atena« pa Din 1000.—.	•
t Rajmund Andretto. V soboto dne
9.	aprila t. 1. je preminul na Viču pri Ljubljani tovarnar Rajmund Andretto. Pokojni je z marljivostjo in vztrajnostjo visoko dvignil svoje podjetje, ki je uživalo najboljši sloves po celi Sloveniji. Značajen in ljubezniv, si je znal pridobiti širok krog prijateljev. Naj počiva v miru! Cenjeni obitelji naše iskreno sožalje.
Udeležba naših gostilničarjev na gostilničarski razstavi v Gradcu. Zveza gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Celju se oficielno udeleži otvoritve gostilničarske razstave, ki se vrši v Gradcu od 30. aprila do 8. maja t. 1. Razstave se udeleži večja deputacija Zveze in zadrug, koji se bodo pridružili tudi zasebniki. Oficijelni delegati se snidejo 29. aprila ob 3. popoldne na mariborskem kolodvoru, od koder se odpeljejo v Gradec z brzovlakom ob 3 in tričetrt.
Stran 4.
TRGOVSKI LIST, 12. aprila 1927.
TMwnfirririiTri'rMfiMBMMWMir«nMMirMrMWMMnTnn—tw irnw *nr ‘irr—rmmr-1
Štev. 41.
[Britzner
tekom
Mesini pogrebni tuvod v Ljubljani
Brez posebnega obvestila.
'avate, srajci?
Velike investicije turškega glavnega mesta. Turško glavno mesto Angora bo izdalo v bodočih desetih letih 27 milijonov funtov za mestne investicije. Poleg splošnega mestnega načrta bodo uvedli kanalizacijo, plin in elektriko, bodo zgradili javna poslopja, kot mestno hišo, tržnice, klavnice, kopališča, bolnišnice, laboratorije, narodno gledališče, opero, bodo napravili parke, stadion, dirkališče |n bodo uvedli moderno požarno brambo.
Visoka zaščitna carina v Rusiji. Iz Moskve prihaja poročilo: Že 11. febru-aija od sovjetov ljudskih komisarjev potrjena nova carinska tarila bo v bodočih dneh objavljena. Nova tarifa je zgrajena na aktivnem protekcionizmu in varuje v svrho hitrejše industrializacije Sovjetske unije vse panoge sovjetske industrije z visoko zaščitno carino pred inozemsko konkurenco. Razni doslej brez carine importirani predmeti so odslej naprej pod uvozno carino, za druge predmete so pa uvozno carino zelo zvišali, na primer za poljedelske stroje in za gnojilna sredstva. Carinske ugodnosti imajo v novi carinski tarifi samo strojilne sno-
vi,	razne kurivne snovi, cunje, barij, kalij, natrij, kreda in riževi odpadki za iz delovanje škroba. Nova carina je v večini slučajev tako velika kot je diferenca med domačo in inozemsko proizvajalno ceno, plus 5 do 10 odstotkov za carinsko zaščito. Tudi predmeti, ki jih ofi-cielno ne uvažajo, so pod visokimi carinskimi pristojbinami z izključno fiskalič-nim značajem, da se zabrani uvoz potne prtljage ali poštnih zavojev. Tu sem spada v prvi vrsti luksuzno blago, parfumi in kosmetični predmeti. Prej nizko zaca-rinjeni predmeti, kot plutovina, kopra, žveplo, antimon, so sedaj visoko zacari-njeni. Dalje so izdatno povišali carino za britve, vžigal ne kamene, pisalne stroje, avtomobile, pletenine in barve. Za okrepitev zunanje - trgovskega monopola so licencno politiko v tarifi poostrili. To no-
vo carinsko politiko komentirajo berlinski gospodarski krogi tako, da bo sicer s tem inozemska konkurenca zelo otež-kočena, da bo pa tudi gospodarska izolacija Rusije povečana. To bi se pokazalo zlasti v slučaju, da se sovjetski industriji ne posreči prilagoditev lastne produkcije konsumu. In se ji najbrže tudi res ne bo posrečila.
Nemški državni proračun. Državni zbor je odobril proračun za leto 1927. Za odobritev je glasovalo 2^8 poslancev, proti pa 166.
Kongres Zveze jugoslovenskih mest.
V	dneh 7., 8. in 9. maja se bo vršil v Zagrebu prvi kongres Zveze jugosloven-sklh mest, na katerem se bo razpravlja-
lo	o pravilniku te zveze in o novem zakonu o jugoslovanskih mestih. Na kongres je povabljenih 75 mest iz vse države.
Boj proti korupciji v Rusiji. V Moskvi se je te dni zaključil proces, ki je vzbujal na Nemškem mnogo pozornosti, ker je bila pri tem procesu prizadeta nemška družba »Mologa«, ki se peča z lesno trgovino. Predsednik družbe je bil bivši kancelar Wirth. Družba je imela v
Moskvi nekaj zastopnikov Rusov, ki so bili obdolženi, da so podkupili nekatere sovjetske funkcijonarje in sicer z namenom, da bi sovjetske oblasti naročevale les pri »Mologi«. Izmed obdolžencev sta bila dva obsojena na smrt, ostali pa, med katerimi se nahaja tudi moskovski ravnatelj Mologe«, so dobili po pet let ječe.
Velesejm v Poznanju. Za mednarodni sejm v Poznanju, ki se vrši od 1. do
8.	maja t. 1. se dobijo legitimacije po 2 (dva zlata) (13 dinarjev) pri poljskem generalnem konzulatu v Zagrebu. Na podlagi teh legitimacij se uživa pri povratku na poljskih železnicah 66a/3 % popust, vendar mora legitimacije vidirati velesejmski urad v Poznanju. Jugoslovanske železnice so dovolile vsem po-setnikom tega sejma 50% popust na vseh železnicah in parobrodih SHS.
Borza dela v Mariboru. Od 27. marca do 2. aprila t. 1. je iskalo dela 122 moških in 63 ženskih, 72 moškim in 47 ženskam je bilo delo ponujeno, 33 moških in 35 ženskih je dobilo delo, 178 jih je odpadlo in 16 pa odpotovalo; od 1. januarja do !3. aprila pa je delo iskalo
2106 oseb, 1144 je bilo delo ponujeno. 730 delavcev je dobilo delo, 818 jih je odpadlo in 272 pa odpotovalo.
TRŽNA POROČILA.
Ljubljanski trg. Na trgu ni bilo* minu-
li	teden nikakih posebnih sprememb ne v cenah kakor tudi ne v količini blaga, ki ga je bilo vedno dovolj. Le mleka in mlečnih proizvodov malo primanjkuje, in to že deloma zaradi bližajočih se praznikov. Krompirja je na trgu posebno dovolj; zato se mu cena drži nižje. Minuli teden so bile naslednje cene: Meso in mast: goveje meso 10—18, telečje.17 do 20, svinjsko 22—28, slanina 22—24, mast 24—25, prekajena slanina 25—28, gnjat 30—35, prekajeno meso 25—30. Koštrunje meso 13—14, jagnječje 20, kozličje 20 Din 1 kg. — Perotnina: kokoši 30—40, petelini 30—35 Din komad. Ribe: karpi 25—30, linji 25, ščuke 25 do 30, postrvi 60, klini 15—20, pečenke 10 dinarjev 1 kg. — Domači zajci: 10—30 dinarjev komad. — Mlečni izdelki: mleko 2.50—3 Din liter, sirovo maslo 44, čajno 55, kuhano 44, bohinjski sir 36 do 40 Din 1 kg. — Jajca: 0.75 do 1 Din komad. — Sadje: jabolka 8—12, luščeni orehi 36 Din 1 kg, oranže 1—4 Din komad. — Mlevski izdelki: moka »0« 5.50 do 6, >1« 5.25, kaša 6—7, ješprenj 6 do
10,	ješprenjček 12, turščična moka 3 do
4,	turščični zdrob 4 do 4.50, pšenični zdrob 7, ajdova moka 6—9, ržena 4.50 do 5 Din 1 kg. — Fižol: ribničan in pre-peličar 400 Din za ICO kg. — Gorivo: premog 42 Din meterski stot, drva trda 150, mehka 75 um kubični meter. Zelenjava in podobno: endivija 16, berivka 50, motovilec 15, radič 12 Din kg, glavnata solata 3—4 Din komad, ohrovt 5—6, karfijola 8—10, kislo zelje 4, kolerabe 4—5, špinača 16—18, stročji grah tržaški 16, čebula 4—5, česen 8—10 Din 1 kilogram.
5». IV. INDUSTRIJSKA PODJETJA 5N
OBRTNIKE opozarjamo za \sokovrstne trans-misijske naprave na tovarniško zalogo: struženih In komprlmiranih osi, orlgf-nalnih ležišč SKF na krogljlce, ležišč na obročke (Ringschmierlager) v vseh dimenzijah, kakor tudi orifjinalnitl Mannesmann-ovih cevi, vsakovrstnega orodja in ostalega v to stroko spadajočega blaga v največji izbiri pri tvrdki:
Schneider & Verovšek
trgovina z vsakovrstno železhino, orodii in stroji
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Wally Audretto sporoča v svojem, kakor v imenu svojih otrok Traute, Rajmunda in Wernerja žalostno vest, da je njen srčno ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod
Rajmund Andretto
tovarnar
v soboto, dne 9. aprila 1.1. ob 5. uri zjutraj po krotkem in mučnem
trpljenju mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v ponedeljek, dne 11. aprila
i.	1. ob pol 6 uri popoldne iz hiše žalosti Vič št. 91. na lamo po" kopališče.
Svela maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi na Viču. VIČ-LJUBLJANA, 9 aprila 1927.
Y konkurznem skladu DRUŽBE Z 0. Z.
WJADRAN"
se vrši v Ljubljani, Gosposvetska cesta (> na dvorišču v poslovnih prostorih od srede 13. aprila 1927 dalje vsaki dan od 8. do 12. ure in od 2. do 0. ure
prodaia raznega blaga
(zlasti špecerijskega) po ugodnih cenah.
Dr. Josip C. Oblak,
od .etnik kot upravnik konkurznega sklada.
’ 7 5 ' _____
Tovarna perilo
priporoča
bero
veliko
krentn
*	»e tu
Ih
knn
cenah
Nogavljpt
nakit' moE53KK'%fiK 'majice.
nahrbtniki, palic©, deinlki, klotl v
• >*	finllnnon	2un
nnnrDiniKi, ooim-«,. uc«uwf	.
vseh bni-Toh, Sifoni, Sollnoen ikarje, noži potrebSCIne la krojače, cev-
Josip Peteline
fcllzu PfeSe»novega.*pome-
v	ob	VOU1
v Ljubljana.
NaJnilJ« cent) 1 Točnajioatreilha^
Veletrgovina
koloni|alne in ‘ Špecerijske robe
van Jelačii
Ljubljana
Zaloge ■veie pražene kave, mletih dišav Mi rudninske voda
Tolna In solidna t* postreSbal i
Sahtevajte ceniki
. ^	f*1,'	'*	•	f<1	3a-rr-Ual bo •:
Najpripravnejša darila za Veliko noč
w _ šivalni stroji in kolesa
Znatnke GRITSCNEMt, ADLER, PHOMSKS s piostim (Freilaut), pneumatika, olje ter posamezni deli (najnovejše Edino la v Ljubljani, blizu Prešernovega spomenika Telefon 2913.	Najnižje	cene, tudi na mesečna
Tiskarna MERKUR, liubHana
trg.-ind. d. d. - Simon Gregorjeva ut*ea 23
se priporoča za tisk vsakovrstnih «*•££ »
Obrtnike, Industrijce in urada. - - Last>llQ t:ii 9	Ca
Veletrgovina
Trgovci, obrtniki, industrija]«!, razširjajte ..TRGOVSKI LIST*!
^ intiai^iri^T^ATsEVER, Ljubljana.
dr. IVAN PLBSS. - Za Trgovsko-industrijsko d. d. >MER •	%
p™	.	..	o	;•	•	..........
„ priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno iganja, moko In da*e1«e pri- J delke. • Raznovrstno
rt»dnln«i<to vodo.
Lastna pralarna za kave m mlin za diiava s , / električnim obratom. f Ceniki na razpolago!