IZ OBISKA V DOBRNI Boljši Vtis kot lani дуеиз1 je. Vreme sicer nekoliko gaja, vendar sezona letnih do- ^ gtov, sezona »oddiha« — kot P^u pravimo — ni nič manjša. 1/forske plaže so natrpane, leto- '^¿a tudi. Enako tudi naša — I celjskem okraju. Vendar pre- peča še ugotovitev, da so leto­ višča letos neprimerno bolje pri­ javljena na sezono kot pretekla La. Izkušnje končno tudi nekaj LiTienijo. Obiskal sem vsa leto- Џса v celjskem okraju, ne za- ^grite, če prvo poročilo začnem ^ pobrno, saj nekje moram za­ četi- •le prvi vtis s sprehoda po pro- gforu zdravilišča priča, da ljudje ^ pobrni v nesezonskih mesecih j^jso držali rok križem. Patrki so jgpo urejeni, postavljene so tudi jjQve klopi, obnovljene nekatere fasade in še marsikaj. Toda to je le prvi vtis. V Dobrni so ta čas paredili še več, le da sprehajalec y parku vsega ne vidi. Kratek pogovor s tov. Zmagom j^ilcarjem, mi je odkril tudi te gl^rivnosti. Povedal je, da je letos zasedba v letovišču boljša kot je ђј1а lani. On osebno meni, da je temu veliko pripomogla ureje- j^a zdravstvena služba, saj je Do­ brna kot zdravstvena ustanova, jejansko postala »oddelek« gine- jcologije celjske bolnišnice. Opa­ žajo pa tudi povečanje zanimanja inozemcev za Dobrno, kar je še ena pridobitev . Kaj so delali pozimi? Predvsem so preuredili hotel »Triglav«, do­ bil so novo trgovino s sadjem in zelenjavo, ki bo zlasti za zdravi­ lišče veliko olajšanje. Opremili so sobe, nabavili kopico potrebnih drobnarij (ki žal skupaj precej stanejo) in kar je skoraj najpo­ membnejše, s pomočjo in sodelo­ vanjem celjskega Avtobusnega podjetja so vpeljali nove proge do Dobrne, tako da sedaj nihče ne more reči, da je odrezana od sveta. To so, morda bo tako kdo rekel, vse majhne reči, vendar so za razvoj Dobrne tudi majhne stvari pomembne. Pravzaprav, če natanko pogledamo stanje v na­ ših letoviščih, ugotovimo, da ma­ lenkostne in navidez nepomemb­ ne stvari največkrat kazijo ugled nekega zdravilišča. Ob koncu je potrebno povedati še to, da so vse izboljšave v Dobrni uredili z last­ nimi sredstvi. In kakšne načrte imajo za pri­ hodnje leto? Najobsežnejši načrt, ki ga pripravljajo, je dejal tov. Likar, je zgraditev novega hotela, ki bi sprejel še nadaljnjih 200 gostov. Menijo, da bo novi hotel veljal okoli 300 milijonov din. To je sicer veliko, vendar je hkrati tudi umi j ivo, saj je še en hotel v Dobrni potreben. V sezoni je naval gostov, da ne morejo zado­ stiti potrebam, hkrati pa sedaj zaradi omejenega števila gostov ni izkoriščen do kraja zdravilni vrelec v Dobrni. Novi hotel na­ meravajo zgraditi v bližini Zdra­ viliškega doma in bo najsodobne- je urejen. In še zadnje vprašanje: Kako si zamišljate nadaljnji razvoj Do­ brne? Tovariš Likar je jasno po­ vedal, da si v Dobrni ne delajo nobenih utvar niti se ne tolažijo, češ da to, kar imamo, zadostuje tudi za naprej. Zato so enotni o nadaljnjem razvoju Dobrne. Ta bi naj šel v dve smeri. Vzporedno z zdraviliškim turizmom morajo ustvariti pogoje tudi za navadni turizem. Res je, da bo ta razvojna pot daljša, vendar je to edina re­ šitev. Zdravilišče bo ostalo na se­ danjem mestu, medtem ko se bo vas polagoma spremenila v turi­ stični kraj. Zgraditi nameravajo odprt olimpijski bazen itd. —mi sredstev' ludi v obrli Eden bistvenih pogojev za po­ spešen razvoj obrti je povečanje obsega investicij v to gospodar­ sko panogo. V ta namen so letos v močni meri angažirana sred­ stva občinskih investicij, skladov in ostali viri, razen dokaj šn j ih sredstev iz lastnih skladov obrt­ nih gospodarskih organizacij, ki dosežejo v okraju znesek 143 mi­ lijonov dinarjev. Kljub dokaj po­ večanemu planu investicij pa še vedno niso mogle biti zajete vse investicije, ki so nujno potrebne. Zato je Okrajna obrtna zbornica sprožila po vseh občinah akcijo za * združevanje prostih sredstev skladov obrtnih gospodarskih or­ ganizacij. S tem združevanjem je mogoče doseči to, da se — pa čeprav sa­ mo s kratkoročnimi naložbami — angažirajo vsa, trenutno prosta sredstva gospodarskih organiza­ cij. Nadaljnja prednost, ki jo nu­ di združevanje sredstev, je v tem, da omogoča načrtno in perspek­ tivno trošenje skladov gospodar­ skih organizacij, saj je odobra­ vanje posojil iz posojenih sred­ stev zvezano z nujnostjo, da se prej izdela točen načrt vlaganj in vračanj. Korist je tu dvojna, saj je s tem načinom odpravljena ne­ varnost divjih in gospodarsko y premalo utemeljenih investicij- i skih vlaganj. |: Med akcijo so (bili posveti in i konference po vseh občinah. ¡ Uspeh je bil — v celoti vzeto — ' zadovoljiv, čeprav po posamez- ' nih občinah kaj različen. Na se­ stankih z družbenimi obrtnimi obrati so zastopniki le-teh pre­ vzeli obveznosti, koliko sredstev bo posamezni obrat posodil občini za pospešeni razvoj obrti. Da je v skupnem znesku daleč najbolj­ ša obrt celjske občine, je razum­ ljivo zaradi dejstva, da je največ družbenih obrtnih obratov v tej (Občini in da so tu prav tako naj­ večji in najmočnejši obrtni obrati v celjskem okraju. Razmeroma pa je akcija najbolje uspela v občini Slovenske Konjice. Občina Celje pa je medtem opravila še zadnji korak v tej akciji. Sklenjene so tudi pogodbe o zneskih, ki jih bodo posodili obrtni obrati občinskemu investi­ cijskemu skladu. Čeprav še niso vse pogodbe sklenjene, je že se­ daj na ta način združenih v ob­ činskem merilu 32 milijonov di­ narjev, -nf- Govorimo tako, delamo pa :.. Vendarle klopi . .. 2e večkrat sem prisostvova] raznim se3tain'k)om in kanieren- cam, na katerih so obravnavali iprohleime turizma Povsod je pri­ šla do izraza težnja delavcev s turizma (to velja tudi za posve­ tovanje, ki se ga je udeležil dr­ žavni sekretar za blagovni pwo- met dr. Marjan Dermastja), da bi morali za propagando našega tu­ rizma odvojiti nekoliko več sred­ stev. Naša domovina je polna na­ ravnih lepot. Samo, ljudije ne ve­ do, kje so. Še bolj pa to velja za propagando v inozemstvu. To je torej jaisno stališče. Več propa­ gande, boljša propaganda in na­ čelo — i^toristimo vsako mož­ nost za spoznavanje ljudi s po­ sebnostmi našega kraja. Toda človek dobi vtis, da so to samo besede. Zakaj? Pred kratkim se je mudil v Laškem novinar enega izmed islo- venskih dnevnikov. Najbolj so ga seveda zanimale novitete, napre­ dek in perspektiva turizma v Laš­ kem. Kdo bi mu lahko dal boiljše informacije kot predsednik kra­ jevnega turističnega društva. To­ da ta, namesto da bi izrabil dobro voljo lista, je odbil vsak pogovor z besedami: »Jaz Vam ne bom povedal ničesar, 'ker pred tremi leti Vaš dnevnik ni tiskal mojega prispevka!« Da je zadeva še lepša, je isti človek na občinski konfereinci So­ cialistične zveze na širolko raz­ pravljal o potrebi po večji in učinkovitejši propagandi za raz­ voj turizma v Laškem. No, pa po­ vejte ali niso naše besede včasih drugačne od imperativno »izgo­ vorjenih« besed. Tokrat celo za­ radi čisto osebnih razlogov. S tem seveda ne zadenemo vseh turističnih delavcev, ker večina ravna čisto drugače. Nasprotno, pripravljeni so dati vsako infor­ macijo, saj je gotovo, da časopise ljudje zelo mnogo čita jo in to je pomembno. Moj namen pa tudi ni, da bi iz tega primera napravil senzacijo, hočem le povedati, — to se kaj ra­ do dogaja itudi na drugih po­ dročjih dejavnosti — da če že ne­ kaj govorimo in zahtevamo, po­ tem tudi tako ravnajmo. Le tako bodo Ijiidje namreč zadevo jemali resno. Turizem pa na primer ni šala. M. Iršič Ker smo v našem listu kar dva­ krat kritizirali, da so ob lepo ureje­ nem in asfaltiranem sprehajališču na Savinjskem nabrežju v Celju si­ cer postavili betonske podstavke za nove klopi, pozabili pa na deske in ker smo sliko primitivnega sedišča, ki so ga nekateri najbolj vneti ob- iskavolci nabrežja kljub vsemu ure­ dili, objavili celo v prejšnji številki list^ (to je vsekakor zgodovinski posnetek), je pr.av, da zapišemo zdaj to, da so na nabrežju zadnje dni le uredili zelo čedne in razno­ barvne klopi. To je lepa pridobitev, pa čeprav je prišla nekoliko pre­ pozno. Nov obFat umetnega usnja Pri usnjarskem kombinatu »KO­ NUS« v Slov. Konjicah so v začet­ ku tega tedna pričeli s pripravami za gradnjo novega obrata umetnega usnja. Kot rečeno, je gradbeno podjetje »Ingrad« iz Celja v začetku i^ejš- njega tedna pričelo s pripravlja­ njem zemljišča, ki ga bo treba delo­ ma izravnati, nato pa izkopati te­ melje za novo stavbo. Stala bo vzporedno z usnjarno ter bo raz­ meroma precej dolga, saj bo potreb­ no v njej postaviti celo vrsto raz­ nih strojev. Dela pri izkopavanju zemlje ter njenem odvozu naglo na­ predujejo spričo sodobne mehaniza­ cije, ki jo je gradbeno podjetje dalo na gradbišče. V kolikor bodo tako napredovala tudi sama gradbena dela, potem bo zgradba do zime dograjena. Večino potrebnih strojev bodo uvozili iz inozemstva, tako da bodo sama gradnja in nabava ter montiranje strojev stali nekaj sto milijonov di­ narjev. Del sredstev je podjetje vlo­ žilo iz lastnih skladov, za ostalo pa je najelo posojilo. Predvideva se. da bodo ob pričetku obratovanja lahko najeto posojilo izplačali že v nekaj letih. S tem se bo močno po­ večal dohodek tovarne, na drugi strani pa seveda še gospodarska moč občine; medtem ko bo dobilo zaposlitev preko 100 novih delav­ cev. Te dni v istem podjetju dokon­ čujejo tudi gradnjo nove transfor­ matorske postaje in električne cen­ trale, v kratkem pa bodo pričeli z izkopavanjem temeljev za novi to­ varniški dimnik, ker so morali prejšnjega ob lanskoletni razširitvi in gradnji novit) objektov porušiti. Z obratom umetnega usnja bo celotno podjetje ; svojini razširja­ njem proti jugu v glavnem zaklju­ čeno in bo tvorilo zaokroženo ce­ loto. Več novih gradenj je v načrtu še za prihodnja leta. ko bo treba zgraditi novo upravno poslopje ter nekatere druge prostore. Temu se je lansko leto morala umakniti stru­ ga Dravinje, k- -o lo prestavili v dolžini dobrih 200 metrov. L. V. Ljudsko kopališče. Nedelja po­ poldne. Redek dan letošnjega po- 'etja. Otroci drsijo po toboganu, ^rasli vozijo slalom po vodi. Ker i^h je mnogo, vsakdo ne more krmariti kakor bi hotel, saj bi s kakšnim neprevidnim zamahom nehote potisnil svojega soseda v '»odo. Kar zadeva tole vodo, je resda hladna, nemara celo draga fin nemara celo zaradi nje vča­ sih na Jožefovem hribu nimajo ^ode), a je tudi umazana. Ker Savinja na dolžini regulacije sko- ^ttjda ni plovna za telesne objek­ iv, od regulacije navzgor pa je daleč do peščene plaže, je pro- •"^et v bazenu toliko večji. Ni sicer mogoče trditi, da bi bili ^^Ijani umazani, pa bi bila voda umazana, vendar je res, da ^'^rn, kjer se namaka mnogo ljudi, ^oda ne more biti čista (če se- '^^da ni tekoča). Nekdo se je pri- ^pieval, da mu je bilo slabo, ko ^ nepričakovano naredil požirek. ^^ovek mu lahko verjame. Komur torej ni do bazena, ta poda na Savinjo. Savinja prav- ^^^Prav 'tudi ni več čista, a še ^^dno teče. Razen tega je še l^a. Sem se vozijo, pa tudi ho­ dijo, kajti kakor kaže, noge ne bodo šle zlepa iz mode. Na Sa­ vinji imamo torej zdaj dva jezo­ va — prvega blizu bazena, dru­ gega pa pri Petričku, toda kaj, ko jima tole vreme ni čisto nič naklonjeno. V Celju ni mnogo kioskov, a jih je menda kar dovolj. V njih sicer tudi ni vseh jugoslovanskih časopisov — čeprav ne bi bilo niti slabo, če bi bili vsaj glavni, če bi ti kioski bili res kioski in ne nekakšni antikioski. Recimo: pred dnevi je v enem izmed teh kioskov nekdo hotel kupiti Sport. Prodajalka mu je kratkomalo rekla, da ga ni. Ko ji je ta po­ vedal, da je videl, da ga je prav­ kar dobila, mu je priznala, da je to sicer res, da pa ima samo de­ vet izvodov, ki so že vsi rezer­ virani. Ko je ta ponovno zahteval Šport, češ ali so kioski javne prodajalne, časopisov ali nekakšni naročninsko abonentski oddelki, mu je tudi ona ponovno povedala, da so vsi izvodi že oddani. Zares čudno, še najbolj čudno pa, da med tolikim izvodi Športa pride v Celje samo devet izvodov. In kfbnec koncev: če jih že res pri­ de samo devet, se ne bi moglo teh devet abonentov naročiti nanje v Beogradu — teh devet izvodov pa prepustiti priložnostnim bral­ cem? Skladišče Lesnine. Marsikdo se je že spotaknil âbenj — tudi do­ ločeni forumi so o njem že več­ krat razpravljali, vendar pa se zlasti v teh vročih dneh omare in kredence in kavči in fotelji zo­ pet sušijo na soncu (kakor se v dežju navzemajo vlage). Gre na­ vsezadnje prav toliko za večjo ali manjšo škodo, ki jo povzročajo na pohištvu različne vremenske pri­ like zunaj kakor natrpanost zno­ traj, kolikor za slab estetski vi­ dez. To je pravzaprav kaj čuden celjski akvarel, ki navsezadnje ne zasluži, da bi ga razkazovali mimoidočim. Čudno je naposled tudi to, da skladišče Lesnine, ki se ujema z gledališčem samo po končnici, v tako dolgem času ni moglo najti primernejših prosto­ rov, saj, če si hoče pogledati za­ logo — ta, ki pride, nič ne vidi, če je slep ali če vidi... Vprašanje je seveda, kje je re­ šitev — v prenočevanju pohištva na prostem gotovo ne. Kakor vidite na sliki, 'je drugi del bloka 107 že opasan z zidar­ skimi odri — v prvem delu pa je že nekaj stanovalcev. Pri tem velja zlasti omeniti, da je vsaj za zdaj še stena nad prvim vhodom malce poševna, da so pisemski nabiralniki zdelani, kakor da so že odslužili, da je precej razbitih šip in umazanih zidov in tako dalje. Kdor si hoče ogledati sta­ novanja, ima prosti vstop in ra­ zumljivo, da je taka zgradba hvaležna skrivalnlica zlasti za bližnje otroke, ki potlej v njej počenjajo, kar se jim zljubi. Tudi okolica bloka 107 je prav­ zaprav zelo zanemarjena. Med­ tem ko dobiva Otok novo podobo, je toliko bolj očitno, kako je tu vse v neredu — zraven bloka se stiskajo nekakšne kolibe in kupi zemlje, tla pa so v deževnih dneh dobesedno neprehodna, če človek noče zajemati blata. Potemtakem bi tudi na to kazalo misliti. oh Vse vrste žit boste lahko za mlevske Izdelke zamenjali v mlinu Šempeter v Sav. dolini in KZ Braslovce ^ času od 8. - 12. avgusta 1960 od 6. - 12. ure vsak dan. ^зшелјајј bono sami zdrava in suha žita z normalno primesjo tujih zrn.