List M koristi ¿»lav* •kogol|ud»ivo. Dolov«
ci mo o prav 1nI do vaoga kar pr»jduclro|o.
Thla papor !• dovotod t o th« Intoroats o( tho working clan. Work-era aro ontltlod to oil what thov produco.
laureo»-' ••ooad-oiM* i»»it«r L»*«. 6. ItHIT. »I MO« ottte* »' Cht«*«*«? III nod«' ib» Aotoí(!o«*r»«»oí Mtwb Ira IK7*
Office: 4001 W. 31. Str., Chicim.
Delavci vseh dežela, združite se*"
PAZITE
/naSt« vilko v oklopafu-kl •• noKo|a polog v»-gaga naalova. prllopl|o* noga »podal ali
no ovitku. Ako (Jn^ 1 I« at«vilka
toda) vom • prihodnjo itovllko nagega llata po točo naročnina. Proal-mo ponovil« |o toko|*
Stev. (No.) 351.
Chicago, III.,2. |unl|a June) 1914.
Leto (Vol.) IX.
"Nihče ne bo ustavil naših cel!" pravi Villa.
Zmagoviti rebelni vodja poroča, da morilec Huerta mora pagti in zemlja mora biti last revnega ljudstva. Mirovna konferenca ne more doseči ničesar brez Carranze.
Torreón, Méx. — (i ene ral Francisco Villa je izjavil zadnjo soboti» napram ameriškim reporter-jem, da njegova pot je v Meksiko City. Njegova navada sicer je, da nikdar pe razkroiva svojih načrtov preden so izvršeni, vender je pa povedal toliko, da konstitu-eionslisti ne mirujejo prej dokler ne pade Maderov morilec lluerta in dokler revno mehiško ljudstvo, ne dobi, kar jim gre po vseh pravicah, namreč zemljo. "Nihče ne more ustaviti naših čet, <la ne bi lic v Meksiko City!"
Dalje je Villa izjavil, da bo o-svojil glavno mesto v najkrajšem éastl in tla bo ščitil lastnino in življenja inozomccv v Meksiko City.
oK je Villa 22. maja dospel v osvojeno mesto Saltillo, videl je, da vlada tamkaj velikanska beda. Takoj je reorganiziral mestno vlado in zapovedal razdeliti 150,-000 pezov. Takoj je reorganiziral mestno vlado in zapovedal razdeliti 150,(XX) pezov ($75.000) med male trgovce in delavce. Odredil je tudi, da se mora razdeliti med lačne ljudi hrane v vrednosti 20,-000 pezov. Obenem je ukazal'de-portirati Špance in zapleniti zemljišča velepoststnikov, kar je njegov program. Bežeči huertovci so za seboj razdejali ieleinláfte rs, strelili vse mostove, kar je zadržalo pohor rebelev proti Sail Luis Potosi skoraj za deset dni. Toda rebeli pridno delajo in grade železnico naprej proti jugu.
Eagle Pasa, Tex. — Koustituci-onalisti so 27. maja zaplenili v Šahi nasu pet premogokopov, ki so bili lastnina francoskih in ameriških kapitalistov ter največji v Meksiki. Premogokopi so počivali na kar so jih rebeli proglasili za javno last ljudstva in pričeli z delom v istih
Tampico, Méx. — Semkaj je prišla vest, da so Villine čete v nedeljo napadle San Luis Potosi in bitka je v tiru.
Niagara Kalis, Ont. — Mirovna konferenca ni dosegla ničesar. Južnoameriški . posredovalci ne marajo sprejeti Carranzinih pooblaščencev v konferenco dokler Carranza ne privoli v premirje. Zadnji pa tega noče storiti niti ne bo storil. Carranza j« sporočil, tla posredovalci nimajo nobene pravice vtikati se v revolucijo in sploh v notranje zadeve Meksike. Oni imajo opraviti le s konfliktom med Zedinjenimi državami in Huerto. Bodoča vlada v Meksiki iri zemljiški problem kakor tudi vse ostale notranje zadeve bo rešitev konstitucionalistov samih in pri tem ne marajo nobenega posredovanja od kake tuje silo. Takt) izjavlja Carranza in obenem obljublja, da bodo konstituciona-listi dali zadoščenje Zedinjenim državam za dogodek v Tampicu, odškodovali tujezemee za odvzeto imetje in poravnali druge krivice, ki jih trpijo tujci; nikakor pa ne bodo plačali niti enega centa dolgov, ki jih je naredil Huerta ns račun republike.
V očigled te Carranzinc izjave je torej vsako delo mirovne konference glede mehiških notranjih zadev zastonj. Pokazalo se je tudi, tla trije posredovalci bolj, na-gibljejo na stran Huerte in radi dosegli, ds bi csdnji imel kolikor mt»gnče največ koristi od konference.
Novica, da je Huerta zadnji teden pobegnil iz glavnega meata, ne je izkazala za neresnično. Stari lisjak se drži kakor prismoljen svojega stolca
Štrajk premogarjev v West SOCIALISTIČNO GIBANJE.
Virginiji.	-
Charleston, \V. Va. -- Premo-	Carl V. Ringcr, socialistični
gsrska unija je včeraj (1. junija) |stavhiuski nadzornik v Milwau-pozvala na štrajk 12,000» premogarjev v Paint in Cshin Creek ter Coal River distriktih ob reki Kanawha. Boj je povzročil takozva-ni "Check-off sistem", po katerem imajo premogarske unije pravico pobirati članske doneske od zaslužka članov v koinpauijakih pisarnah. Operatorji s«' temu upirajo.
Privatni "bankirji" in delavčev denar.
Zadnje tedne je v Chicagi tema pojedla več privatnih bankirjev, ki so odnesli seboj denar — ne svoj — temveč revnih delavcev. Med temi je tudi neki Mihael Potočki, kateri je imel svojo "banko" na 1017 \V. 14 St. Ta lopov je "hranil" denar večinoma ruskih delavcev. Zadnji četrtek je izginil iu ko so odprli "banko", našli so noter le štiri cente in e-den ruski rubelj. Potočki ni imel nobene blagajne; denar je metal kar v. svoj žep. Okrog šest sto dolarjev so mu znosili na ta način. "Bankirja" so zasledili v Ca nad i in detektivi ga zdaj čakajo v Bremenu.
Delavci, ne nosite teško zasluzenih g rt »še v privatnim 'bankirjem !
1032 potnikov se je potopilo.
Britiški parnik "Empress of Irelantl" se je potopil v noči med zadnjim četrtkom in petkom na reki sv. Lavrcnca v Canadi nedaleč od Father Pointa. Katastrofo je povzročil parnik Starstad, ka-teri je v megli in v temi zadel ob ponesrečeni parnik in ga potopil. 1032 potnikov j* našlo smrt v valovih, 355 se jih je pa rešilo.
Angleška kraljica bi rada podkupila sufražetke.
London. — Mary, žena angleškega kralja, je ponudila pettisoč funtov fiterlingov bojevitim su-fražetkam če nehajo z uničevanjem znamenitim slik v muzejih, požiganjem, metanjem 'bomb' iz moke na sodnike, razgrajanjem v kraljovem gledališču in z drugimi neprijetnostimi, ki .-tako mučijo živce ministrom iti drugim gospodom. Ali ni se jo posrečilo. Sufražetke se ne dajo kupiti niti od kraljice.
SODR JOS ZAVERTNIK ML. DOBIL DIPLOMO KEMIČNEGA INŽENIRJA.
kee, katerega je nestrankarski župan Hading preti nekim časom odslovil iz službe, j«' bil te dni ponovno nastavljen po državnem vrhovnem sodišču. Zadnje je razsodilo, da Batling ni imel opravi-čenega vzroka oduzeti Ringerju službo.
Pri nedavnih občinskih volitvah na Angleškem so socialisti pridobili H) novih mandatov. Iz-med 494 kandidatov je bilo izvoljenih 19(».
—	Krščanski soeialei v Belgiji so preti kratkim na svojLkonfe-renei odobrili ves program socialistične stranki' iu pozvali vse verske delavce, tla istega podpirajo. Tozadevna resolucija krščanskih socialecv se glasi:
" Kongres belgijskih krščanskih socialecv pozdravlja vse go-druge združene v mednarodnem delavskem gibanju. Prepričani smo, da je mnogo krščanskih delavcev, ki so pripravljeni spre je -ti ekonomske principe socializma, čeprav jo cerkev — nezvesta duhu Krisjtusovcm - nasprotna zadnjemu in <laje svoje moči na razpolago kapitalizmu. Ker je zdaj prisi l čas, da si priborimo splošno volilno pravico, poživljamo vse krščanske delavce, tla so zvesti svojemu zatiranemu razredu in da na celi črti volijo socialistične kandidate."
V	Lakeworthu, Florida, ji' bil pred kratkim izvoljen socialistični župan in dva s«»druga v komisijski mestni odbor.
V	Canadi ji- storjen korak /^/družitev canatlske delavske stranke s socialistično stranko.
—	Občinske volitve na Škotskem so prinesle tamošnjim socialistom 21 novih mandatov; zdaj jih imajo 37.
—	Splošno glasovanje za delegate, ki pojdejo kot zastopniki naše stranke na mednarodni socialistični kongres na Dunaj v.au-gustu t. 1., je končam». Izvoljeni so sledeči sodrugi: Victor L. Berger, Krnil Seidel, Charles Ed. Rus-sell, Oscar Ameringer in Geo. H. Kirkpatriek. Sodrug Morris Hill-quit je istočasno izvoljen mednarodnim tajnikom za ameriško stranko. .
—	Socialistična organizacija v Nanaiijio, B. C., je sezidala dvo-nastropiio poslopje, v katerem i-nia dvorano, čitalnico itd.
ROOSEVELT IN ŠTRAJK
L. 1902
Theodore Roscvcla, bivši predsednik, ji' zadnjo sredo v New Yorku povedal,da je leta 1902, ko je ob času njegovega predsedovanja izbruhnil prvi veliki prelito-garski štrajk v IVnnsyh aniji, i-mcl izdelan načrt za polastitčv rovov s pomočjo zvezne armade. "Položaj je bil ivfien" — rekel je Teddy — "premoga je zmanjkali» iu obe stranki nista hoteli od-jenjati. Štrajkarji so bili pametni v svojih zahtevah, dočiin so bili operatorji nespametni in nasilni. Tedaj sem sklenil, da bom na svojo pest končal štrajk, kaj pride tla pritle. Domenil sem se s senatorjem Quay-eni, da mora pVitlo-biti guvernerja Stoncja ^ Penila., da bo apeliral za zvezne čete čim bom pripravljen. (Jeneral Seho-
field j«* imel voditi armado, polastiti se rovov iu jih operirati. Poslušati bi bil moral samo mene, kakor tla je civilna vojna. Seveda tega ni bilo treba, ker operatorji s«» nekaj slutili iu brž privolili v razsodišče na kar je bilo konec ' štrajka".
Splošno mnenje je, da je Roosevelt s to svojo senzacijonelno izja-\o namignil Wilsonu kaj tla lahko stori zdaj v Coloradu.
Med 97 tirni absolviranci Amor-jeve univerze, ki so dobili dne 28. maja t. 1. svoje dipiomv z degri-jert "Bachelor of Sience", je bil tudi naš sodrug .los. "avertnik ml., ki se je posvetil pozitivni vedi-kemiji. Kakor mnogi drugi, katerih stariši nimajo zadostnih sredstev za šolanje, si je tudi sodr. Zavertnik mnogo sam pripomogel, tla je mogel vršiti svoje študije. V prvih letih, koje bil na višji šoli, je prodajal časnike. Vstajal je vsako jutro ob treh, tako v letu kskor v zimi. Ni ga strašilo vreme, dež; v zimi zameti, burja in mraz, kakršen vlada v Chicagi po mesece z deset stopinj pod ničlo. Poleg boja za vzdrževanje svojih Študij — v kolikor ni dobil podpore od doma — je ps bil vedno aktiven tudi v socialističnemu gi« bsnju. Včasih je imel kar po tu-est odborov in na univerzi so ga njegovi kolegi poznali kot "Joe the Hustler". Na vse to je bil Joe ponosen in je vršil svoje prevzete naloge kot socialist z največjim veseljem.
• Sedaj je postal samostojen in bo s svojim bistrim umom našel — v kolikor je mogoče govoriti o tem v kapitalistični družbi — gotovo boljšo pot ,kakor jo je imel za časa svojega št udiranja.
Mlademu sodrugu kemikarju Želimo iz vsega srca mnogo sreče!
Socialistična stranka v Cook County, 111.
priredi v nedeljo dtie 14 junija t. i. v Rivervicw Parku velik piknik za podporo socialističnih listov. Ti listo so:
Za Slovence '' Proletarec "; za Hrvate "Radnička Straža"; za Srbe "Narodni Glas"; za Čehe "Spravedlnoat"; za Angleže "Workers World"; za Nemce "Arbeiter Zeitung"; za Svetle 'Svenaka Socialisten*; za Dance 'Social Demokraten'; za Madžare "Oelere"; za Fince "Tymieg"; za Let te " Strahdneeka "; za Litvince "Naujienos"; za Slovake "Rovnogt Ludu"; za Taljane "La Parola dei So-ciailsti"; za Ruse "Novy Mir"; za Poljske "Dxienik Ludowy"; za Jude 'Jewish Labor World\ Vstopnice za ta piknik se dobe pri vseh članih podpornih organizacij v Chicagi.
— Mi imamo department, katerega naloga je, da protežira ljudstvo proti ponarejenim in škodljivim živilom. Nujno pa potrebujemo department, kateri bi 1-mcl paziti, da se protežira ljudstvo pred Isžnjivimi kapitalističnimi in meščanskimi listi vodiški-mi Johancami, škofovim svetnikom in degeneriranimi kaplančki.
GOMPERS IN SOCIALIZEM
Sodrug Morris llillquit, znani socialistični pisatelj, je imel pred nekaj dnevi v New Yorku veliko zabavo g Samom (ionipersotn, predsednikom ameriške delavske zveze. Oba sta bila pred vladno komisijo za industrije!ne razmere, kater« preiskuje hjj meti delom in kapitalom, kakor smo že zadnjič poročali, llillquit je zastopal socialistično stranko in imel je pravico izprane vat i zaslišaiice.
Najprvo je llillquit v poldrugi uri dolgem govoru razložil tlelo in namen socialistične stranke, njen boj za delavske koristi na političnem polju in koperacijo na indu-strielnem polju z unijami. Nato ae je oglasil Gompers in gkušal pobiti Hillquitova izvajanja. Opiral se je na gotove besede in trditve posameznih socialistov in rekel, da stranka nasprotuje American Federation of Labor. llillquit je odgovoril, tla stranka še nikdar ni tega izrekla, pač pa jc bila prva za delavsko zakonodajstvo, vedno je pomagala strokovnemu unij-skeinu gibanju in borila se za izboljšanje delovnih razmer.^Rcs je, da posamezni socialisti niso zadovoljni z glavnini odborom A. F. of L. niti s formo "eraftov" v federaciji, toda stranka ni odgovorna za mnenja posameznih članov.
llillquit je nato čital Gompersu program socialistične stranke točko zs točko in pri vsaki točki ga je vprašal če se-strinja, Gompera je prikimal in kimal je naprej dokler ni llillquit prišel tli» maksimalnega delavnika in minimalne plače na kar jc odkimal.
"Potemtakem vaša federacija zahteva ravno to kot socialistična stranka razen dveh točk", omenil je llillquit. Tedaj je Gompers pozabil, kar je prej kimal in zrojil je, da je socialistična stranka posnela svoj program po platformi A. F. of L. Med poslušalci je nastal smeh, llillquit pa je pojasnil, da je stranka imela te točke v programu, ko se strokovnim unijam le asnjalo ni o takih zahtevah. Tako n. pr. je socialistična strsnka v državi New York propagirala odškodninski zakon za delavce, ko je malokdo razumel pomen tega zakona
Glede minimalne plače določene po zakonu je rekel Gompers, da je proti temu, da bi vlada določala plačo, ker to bi pomenilo "industrijelno sužnost za tlelav-ce". Nadalje je Gompers izjavil, tla A. F. of L. nima nobenega cilja, tla boj meti organiziranim delavstvom in kapitalom nima drugega namena kakor izboljšati de-
lovne razmere od časa do časa in tla pošten kapital (!) ima pravico t|o dobička.
Max S. Hayes, organizator ti-pografičue unije, je izjavil, tla hipne zahteve socialistične stranke iu federacije so približno enake. Večina članstva prihaja iz strokovnih unij in veliko število socialistov zavzema odlična mesta v A-merican Federation of Labor. Dalje je izjavil Hayes, tla federacija zahteva osemurni delavnik zakonitim potom in s tem je postavil Gompcrsa na laž, kateri je trdil nasprotno,. Proti Gompersu je pa Haves n kel: "Prijatelj Gompers naj bo previden kadar smeši socialistično stranko, ker ne ve, kaj se zna pripetiti v desetih letih!''
Četrtstoletnica majniškega praznovanja.
Mednarodni socialistični kongres v Parizu leta 1KN9 jc sklenil, da opusti proletariat vsega sveta en in isti dan delo, tla manifestira za osemurni delovnik, za politično enakopravnost,.proti gospodarskemu zatiranju ,proti vojni in za mir narodov. Ta sklep je po vsem proletarskem svetu vzbudil navdušen odmev. Gnjilo meščanstvo pa je treptaje pričakovalo revolucijo. Od tega ča&a jc poteklo 25 let in proletariat se jc razvil v ogromno armado, prešinjeno s socialističnim duhom. Že četrtsto-letja praznuje proletariat dan 1. majuika kot svoj delavski praznik. Letos pa je bilo praznovanje l.majnika brezdvomno mnogo im-pozantnejše, ter bo. še 2 i veje spominjalo gospodujoče sloje na pravične delavske zahteve. Le še malo časa nas loči od svetovnega praznika, ustvarjenega po složni, odločni volji delavstva- Potreb-nejše kot kdaj poprej jc, tla se proletariat pripravi za dostojno praznovanje svojega praznika. V Avstriji, v deželi reakcije, nacionalnega prepira in hujskanja, ima delavstvo dovršiti se velike naloge. Na miljone kron požre raoloh militarizma, ki vedno bolj ogroža mir narodov. Prvi majnik velja protestu proti nevarni igri z o-rožjem in vojno. Velja pa tudi demnstraciji za ljudske zahteve, ki nas po vedejo iz močvirja skrbi in zatiranja v svobodno in srečno bodočnost.
Podmorski rudniki.
Da je tudi nekaj takih rudnikov, kojih rovi se na kilometre daleč raztezajo pod morjem, našim citateljem še najbrže ni znano. Razen v nekaterih krajih Evrope so rudniki od morja po navadi več ali manj oddaljeni, pre-eejšen tlel rudnikov na Angleškem pa se nahaja v neposredni bližini morja. Mnogo rovov teh rudnikov se od morske obali vleče globoko ter daleč pod morsko dno in tako se ti rudniki nahajajo pod morjem. Taki podmorski rudniki se zlasti nahajajo v Kum-herlandu in v severni Angliji, kjer so taki slučaji zelo običajni. Samoobsebi se razume, da se rovi teh rudnikov pod morskim dnom nahajajo zelo globoko, tako, da je vsako prodiranje vode v rudnike popolno izključeno. Nenavadna njih podmorska lega ne tvori zaraditega prav nobene nevarnosti.
—	V današnji družbi "denar
govori". Ako imaš dosti denarja, potem smeš biti zločince, če pa si siromak, potem je pa ameriška listava za tebe previsoko.
—	V coloradski zakonodaji bode stavljen predlog, da naj ljudstvo te države plača $1,000,000 novih davkov s katerimi naj se plačajo stroški importiranih in o-boroženih barab, kateri so streljali ns štrajkarje. Delavci, mar bi bili vi zadovoljni, da plačate nove davke zato, da vam potem postreljajo žene in otroke?
Glasovi po osvojitvi colorad. rovov splošni.
Stavka v Coloradu dela Wilsonu več skrbi kakor Meksika, pravi Lindsey.
New York. —Sodnik Ben Lind-scy iz Denvera, Colo., je ztlaj prepričan, tla prva glava Zedinjcnih državah je Rockefeller ne pa predsednik Wilson, kajti zadnji ga je prijazno sprejel predse, tločim mu je prvi sporočil, da ga ne mara videti. "Ako Wilson ni znal poprej, kakšne razmere v resnici vladajo v južnem Coloradu, zna pa zdaj, ko sem mu jih jaz naslikal," rekel je Lindsey. "Prepričan sem" nadaljeval je — "da predsednik dobro zapopade položaj in stavkarsko obrožje v Coloradu mu tlela več skrbi kakor pa Meksika "
Sodnik Lindsey je dalje rekel, tla niti polovica grozovitosti ni znanih, kar so jih RockefeHtrjevi baroni izvršili nad štrajkarji v Coloradu. Mati Jones in drugi so dosti povedali, toda jezik ne more povedati niti pero pop's it i položaja kakoršen je v «resnic«
Lindsey je v četrtek pričal pred zvezno komisijo za - industriclne zadeve.
Denver, Colo. — Sodnik Ben Lindsey, kateri je šel predsedniku v Washington pravit, kako so miličarji klali in požinali žene in deco v Ludlowu, se jc naravno silno zameril magnatom premoga in zato so fkienili, da se maščujejo nad njim. Najeli so ljudi, ki nabirajo podpise za odpoklic Lindse-ya iz njegove sodniške službe.
Denver, Colo. — Neki tukajšnji časopis ima zanesljivo poročilo, tla so vsi "obtoženci" pred vojnim sodiščem oprani zločinov, ki so jih izvršili v Ludlowu, Sodišče je izreklo čez dvajset tajnih razsodkov, ki jih pa mora še pe-tresati guverner preden bodo o-belodanjeni. Samoposebi se razume, da miličarji ne bodo pokrivili nobenega svojih vrednih bratcev; zato pa to vojno sodišče prava komedija.	•	.
Washington, D. C. — Predsednik Wilson tlannatlan dobiva ape-lacije in zahteve od organiziranega delavstva, da naj čimprej zapleni premogokope v Coloradu in jih drži tako dolgo dokler Rockefeller ne privoli v razsodišče. Senatorji Martine, Kern in Kenyon so mnenja, da bo senat na svojo pest uvedel preiskavo stavke, če se položaj kmalu ne predrugači.
Denver, Colo. — V Trinidadu sta bila 27. maja aretirana dva štrajkarja radi požiganja v zadnji bitki pri For besu. Veleporota v Freemont County je obtožila 105 prennrgarjev in simpatizan-tov radi bitke pri Chandler-rovu. 26 je obtoženih umora prve vrste. Premogarji bodo zaprisegli zaporna povelja zoper rovske čuvaje in niiličarje za ravno iste zločine čim bo znan rezultat vojnega sodišča.
ZNIŽANJE PLAČ V JEKLAR SKI INDUSTRIJI.
Pittsburg, Pa. — Slabi časi v jeklarski in železarski industriji postajajo še slabši. Število vposle-nih delavcev se zmanjšuje in tistim, ki ie delajo, pa odgrizujejo plače.
V zadnjih treh mesecih so odslovili veliko število delavcev; drugim so pa znižali plače od 2.00 in $1.75 na .t1.80 dnevno. To so storils manjša podjetja. Večje družbe kot Steel Corporation, Cambria, Republic Lackawanna in Jones and Laughlin Steel Co., so odpustile veliko delavcev, plač še niso znižale.
Iz rudniškega okrožja v Supe-rior poročajo, tla so v trga I i plače rudarjem iz dveh dolarjev ua $1.75.
Živela tieniokraška prosperite-ta!
/
Ročk Springi, Wyo. 25. May 1914
Cenjeni urednik: —
Namenil sem se malo opisati moje potovanje po državi Colo-rado. Prvo mesto ki sem si ga ogledal, je bilo Denver. Mesto je jako lepo, skoraj gotovo najlepše na zapadu, seveda mi ni bilo mogoče, mesta popolnoma ogledati, tudi ne rojakov obiskati, toliko pa vem, da je v mestu veliko cvetk raznovrstnih narodov, pa žal ni mi bilo mogoče, se v nobeno zaljubiti, železni konj je pre-kmalo od jahal proti Jugu.
Potem sem se namenil v Pue-blo, v tem mestu je precej Slovencev naseljenih. kteH so pa po večini za posije ni v jeklarni, ki je, kot sem čul, prava mesnica hujša od vsakega premogovcga rova. Z menoj je potoval rojak Fr. Hurnik s svojo zaročenko. Bi-- vali smo pri rojaku Simoniču, ki nam je z vsem postregel kar naj bolje mogoče. V tem mestu smo bili en dan, naš namen pa je bil tam ostati malo delj časa, kar pa nam ni bilo mogoče. Omeniti moram da se je moj spremljevalec mislil v Pueblu poročiti, pa so g. Schifrer iz Ročk Springs, malo vmes posegli, poslali so br-zojav g. Zupanu, da ne sme na noben način omenjenega para poročiti, za kar mu gre seveda vsa hvala. To spet lep dokaz da vera peša in bode še pešala. Le tako naprej!
Seveda potem ni bilo več obstanka za nas, ker ljudje so nas začeli že malo postrani gledati, češ kaj so pa to začni lumpje ker se še povsodi poročiti ne morejo. Potem smo pa zopet zajahali železnega konja, ki nas je peljal dalje proti zapadu v Salido, ki je jako prijazno malo mesto. V tem mestu je tudi več je število Slovencev. Čez en dan smo se zopet naprej podali, čez dobro znani Afarshall Pas, na vrhu tega smo imeli veliko zabave s snegom, ker ga imajo tam še jako veliko v zalogi, čeprav je že jako toplo solnce. Seveda je nam bilo prav luštno v ti Sibiriji. Zato nam ni bilo nič kaj povolji, ker se je začel vlak kar meni nič tebi naprej pomikati, proti Crester But-te, v eno izmed stavkarskih mest.
Prišedši tje, nas je vsprejela velikanska množica štrajkarjev, ki so bili mnenja, da je prišlo dvoje judežev opravljati sramotno delo, namreč skebati. Pa jih je hitro minula ta misel, ko so zagledali rojaka Burnika, kateri jim je še jako dobro znan izza zadnjega štrajka 1903. Ko jim je po Crested Buttskih ulicah pomagal skebe preganjat. To je seveda bilo jako dobro za nas, ker drugače bi nas bili kar po "free fare" brzovlaku poslali nazaj v Ročk Springs. To se namreč zgodi z vsakim, kdor pride v mesto z namenom da bi tam delal. To jim je tudi mesto naročilo, ker mesto na jioben način nikogar ne trpi, da bi tam zgago delal, mesto je namreč pod popolnoma so-cijalistično upravo. V mestni odbor so izvoljeni sami delavci, ali socijalisti. V mesto prišedši smo «e nastanili pri rojaku John Rožiču, ki nas je r veseljem sprejel In nam takoj postregel s pijačo in lunčom.
Potem smo si do dobro ogledali mesto, ki ravno ni veliko, pač pa v jako prijetnem kraju. Ulico so jako snažne, in ležo zelo lepo, kar je jako redko, po tako malih mestih. Prebivalci so jako prijazni in postrežljivi, katerim je vsaki zavedni ali organizirani človek dobro došel, kajti oni ne poznajo nazadnjaštva. To kaže dosti jasno, da so napredni, ker tam ni niti enega skeba. Strajka-rji so jako navdušeni in popolnoma prepričani, da bodo zmagali. Dva rova, ali dve Compa-niji, sta takoj ob izbruhu štrajka privolile v vse delavske zahteve; v teh dveh rovih se tudi dela s polno paro, seveda pod linijskimi razmerami.
Dva rova pa stojita popolnoma zaprta, ker Companije nočejo pri-poznati delavskih zahtev, delavci se pa tudi nočejo podati, ker dobro vedo, da se bodo baronom kmalu glave omehčale.
Drugače je pa v 9 Milj oddaljeni kempi Floresta, tam pa skeba kakih 18 mož, med temi tudi par Slovencpv, kot sem čul. Ker pa je ta kempa še vsa v snegu, ne
morejo itrajkarji do njih, seveda po železnični progi pa ni prav zdravo iti, ker imajo tam v sne-gu postavljenih par strojnih pušk. Pred par dnevi, prej kot sem jaz tam prišel, je ubilo enega skeba, Grka, John Sariaa, tri druge pa več ali manj poškodovalo. Ko so Grki zvedeli, da je enega ubilo in tri poškodovalo so se pogovarjali "Tree Kill one dead". Pogreb se je vršil v Cre sted Butte, katerega so se udeležili General superident, drugi supt. time kiper, pop, in en deputy, s puško v roki, možje so se gotovo bali, da bi še zdaj ko je že mrtev, ne stopil v Unijo.
Najbolj sem se pa moral smejati, ko je rojak John Rožič, konjem užigal znamenje s žarečim železom. Ko je bil s svojim delom gotov, povpraša zraven njega stoječega Angleža, če morda ni kje skeb, da bi mu užgali znamenje s žarečim železom skebstva na čelo, nakar mu odgovori, da je res žal, da ni nobenega.
Slovencev je v tem mestu precejšno število. Vsi so složni in velja zanje geslo: vsi za enega, e-den za vse! In so tudi naj bolj čislani inozemski narod, kar se je očitno pokazalo pri zadnjih mestnih volitvah, ko so bili izvoljeni štirje Slovenci v mestni odbor.
Moja želja je bila obiskati njihovo Unijsko sejo, in spregovoriti Slovencem nekaj besedi. Kar mi pa žal ni bilo mogoče, in u-pam da mi bodo to oprostili, ker sem se že tako malo predolgo tam zadržal.
Ker se <e pa ta moj dopis, Že tako razširil, in je v nevarnosti da ga požre uredniški koš, moram končati. Rojakom pa rečem, kdor hoče dobro postrežbo, in kratek čas naj obišče, rojake v Crested Butte, oni mu bodo gotovo ostali dobro v spominu.
Ob koncu mojega pisanja, se zahvaljujem vsem rojakom naj-topleje, za njihovo gostoljubnost, še topleje pa rojaku Rožiču za vso postrežbo.
Štrajkarjem pa kličem, stojte trdno kot skala, zmaga je vaša, delavstvo jo zvami Sirom Zdr. Držav!
Matt Batich.
Lloydell, Pa.
Cenjeni urednik Proletarca: —
Ker se tako redko sliši iz naše naselbine, sem se namenil jaz podati nekaj vrstic o tukajšnjih razmerah. — Naravno je, da bom začel najprvo pri delu, ker iz tega — pravijo — izvira vse dru-RO
Tukaj je 7 premogovih rovov, a od vseh teh delata redno samo dva, drugi le po en do dva dni v tednu. V enem od teh rovov že stavkamo od 26. marca. Stavko-kazov tukaj seveda ni in jih tudi ne pričakujemo. Ker družba poseduje okrog 30 rovov, ji ni dosti mar, če stoji en rov zaprt, na ta način misli izstradati pre-mogarje, da bi se čimpreje vrnili na delo pod starimi pogoji. Teš-ko mora pa biti magnatom pri srcu, od kar nam je distriktna u-nija priznala stavkovno podporo, in tako njih načrt z izstrada-njem oslabila.
Naš socialistični klub št. 117 nič kaj posebno ne napreduje. Največji vzrok je, ker se posamezniki boje zameriti delo dajal-cem. Pri tem pa igra važno vlogo tudi slab zaslužek. Kajpak, tudi starokopitnost igra pri tem važno vlogo. Eni še vedno mislijo, da mora biti vse tako kakor je bilo pred stoinato leti; eni mislijo da so rojeni da garajo, drugi pa da vživajo sadove garaČev, kakor jih uči naše katoliško glasilo A-merikanski Srovinec.
Nekateri od tukajšnjih rojakov imajo tudi velike izdatke g cerkvenimi rečmi. Tu pride v poste v cerkven stol, spovedni listek, o-fri in kdo zna vse kaj. Vse to atane denar in zopet denar. — Neki rojak, ki ima družino, ženo in dvoje otrok je Sel po spovedne listke za vse štiri. Agent za nebeško državljanstvo mu je pa rekel, da to pot ne bo prišel tako po ceni ven, zahteval je $18.00 za listke. Rojak je ugovarjal, češ da So slabi časi in da cerkev dandanes košta preveč. Toda zagovornik nebeške države se nj dal pregovoriti, rekel je, da če ne
plača, bo enostavno izključen is cerkve. (To je za prizadete trda šola, ampak šola je le. Nam taki
Mpi več koristijo ko škodijo; to so naši prostovoljni — nepovabljeni agitatorji za našo stvar. Mi svetujemo popu: le korajžno naprej v tej smeri, drugo pride samoobsebi. Cerkve socialisti ne marajo reformirati. Op. ured.) Nato se mu je rojak zahvalil in odšel. Vidite trpini, da imamo pekel že na zemlji.
Tudi Amerikanski Slov, poše o peklu samo za delavce, nikdar pa ne za kapitaliste. Nikdar še nisem zapazil v dotičnera listu, da bi bil ožigosal postopanje' kapitalistov napram delavcem, pač pa je vedno zatraceval delavcem v svojih pridigah, kako naj bodo pohlevni in pridni napram svojim gospodarjem. Jaz se samo čudim, kako "morejo slov. delavci, ki si s svojimi rokami služijo kruh, v spričo takih blodenj, kakor jih pišeta Kranjski Janez v A mer. SloV. čitati in podpirati ta list. Kaj čuda, Če je danes tako na svetu, če pa delavci sami podpirajo take liste, ki bri-jejo direktno norca iz njih.
NiČ čudnega ni, Čc sc razni pre-mogarski in bakreni baroni posmehu jejo raznim, preiskovanjem, ki jih je uvedla na željo radikal nih elementov država v raznih krajih. In ali se je v očigled takemu zadržanju listov kot je A. S. in njegovi bratci čuditi, ako razni gunmeni streljajo delavce kdor zajce, ne da bi se jim skrivil las na glavi? Čisto nič ne! Navsezadnje človek res skoraj ne zameri toliko popom, ki se žive od neumnosti, katero morajo tudi zagovarjati, ampak zameri v večji meri ljudem, ki pot neumnosti podpirajo in vzdržujejo.
Naročnik.
Herminie, Pa.
Cenjeno uredništvo! —
Delavske razmere so pri nas take, da ne morem nobenega vabiti semkaj za delom. Delamo komaj po dva do tri v tednu, to je komaj za življneje. Čuti se torej demokratična prosperiteta.
Tukaj so nekakšni ljudje, ki pisarijo anonimna pisma. Na taka pisma človek ne more polagati nobene resnosti, toda v splošnem je to znak, na kakšni višini stoje ljudje, ki radi naglašajo krščansko izobrazbo. Svetoval bi omenjenim, naj to delo opuste in se zanimajo raje za svoj bedni položaj, kajti kapitalizem tepe dovolj vse delavce, brez razlike na vero ali narodnost. Vstopi raje v vrsto zavednih delavcev, bo mnogo bolje, kakor pisariti anonimna pisma in ubijati čas brez kakšnih uspehov. Delavci imajo samo enega sovražnika — in tega bi morali poznati najbolj — to je kapitalizem. Vzemimo torej na piko tega.
John Skarja.
Pueblo, Colo.
Vsak mora priznati, da je Pueblo ena največjih in najnaprednejših slovenskih naselbin. Kako bi tudi ne bilo! Saj je nas tukaj dosti Slovencev in TTrvatov, kateri imamo veliko društev, ki spadajo k različnim Jednotam; imamo socialističen in druge klube, a kar je najvažnejše — ima-
mo slovensko cerkev in vse časti vreden cerkveni odbor. Kaj ne, da smo v vseh rečeh naprednif
Največji napredek se je pa gotovo pokazal zadnjo nedeljo, dne 24. maja, ko je načelnik te cerkve in njegov cerkveni odbor priredil plesno zabavo prav pred nosom svetnikom, namreč na cerkvenem vrtu. V prostoru pod cerkvijo se je prodajalo pivo in druge stvari. Da ni manjkalo drugih zabav to se ve. Vrtilo se je kolo sreče za razne dobitke, kegljalo se je tudi vse, s Čimurkoli se je moglo izvabiti denar in bednega ljudstva. Pri cerkvenem opravilu se je blagoslovilo nekake angelje in da ni nobeno dejanje preumazano, kadar se gre za požrešnost duhovniško, se razvidi iz tega, da se je za botre izbralo veliko mladoletnih, ne dolgo iz stare, domovine došlih fantov, za katere se je dobro Vedelo, da so še varčni; tem se je dalo za družice tukaj rojena dekleta, da bi tem gotoveje več darovali in pri veselici več potrosili, ker tak fant ima domišljijo, da je v tej deželi rojeno slovensko dekle nekako višje bitje. Med temi se je že naprej določilo, kako visoko svoto mora vsak darovati cerkvi.
Pueblo se je proslavilo zadnjo nedeljo. Krona vsega je bil gotovo ples, popoldne in zvečer. Pa naj kdo reče, da ni bil to čez vse lep prizor in da ni ganilo vsacega do solz, kdor jc slišal, kako so se glasile harmonike pozno v noči iz cerkvenega vrta. Vsak trezno misleči človek se zgraža nad tem, to obsojajo celo nekateri udeleženci. In kakšno mnenje so dobili sedaj drugorodci o našem narodu? Prepričani so morali biti, da je ta narod ali nor ali pa še stoletja pred civilizacijo. Da bi kateri izmed civiliziranih narodov plesal okoli svoje cerkve, to se ni še slišalo. Ali ni to znamenje, da poganstvo še vedno živi v našemu ljudstvu? Kaj ni bila to podoba onega časa ko je egipčansko ljudstvo plesalo okoli zlatega teleta? Če so že hoteli imeti ples za cerkev naj bi šli ven iz mesta ali vsaj stran od cerkve, kjer so bili tik Clarkovega kopališča, kamor zahajajo tudi tujci, katerim se je moralo to videti nekaj zelo omikanega.
In kdo je kriv, da se je naše ljudstvo samo osramotilo preteče-no nedeljo? V prvi vrsti cerkveni odbor in oni, kateri ovija ta odbor okoli svojega prsta in kateri bi, da nasiti svojo lakomnost, tudi prodal svoj rod, ne samo osramotil ga. On še poneumnuje ljudstvo mesto, da bi ga poučeval, kako si izboljšati svoje revno stanje. V drugi vrsti je krivo tudi ljudstvo samo, ker se pusti, da ga strižejo kot ovco in ker hoče prisostvati takim komedijam. Prisotnih jc bilo dosti ljudij, katere se nikdar ne' vidi na drugih društvenih koristnih prereditvah. A kadar gre zato, kjer je podpisan "Cerkveni odbor" treba, da sc nese zadnji, s krvavimi žulji zasluženi cent. Priznati moram, da imamo v Pueblu večino ljudi, ki so gledali s tudom na to početje in si mislili, da ko bi Kristus vstal, bi zopet z bičem izgnal ljudstvo iz cerkvenega vrta, kakor je nekdaj prodajalce iz judovskega tempeljna.
To ne poročam zato, da bi mor-
da reformiral naš farovž ali celo verstvo, ne nikakor; saj to služi naposled le nam, ker bodo morda vendarle spregledali, da je vse-skup humbug. Povem to le, da vedo o tem humbugu tudi drugod.
'	P. B.
Cumberland, Wyo.
Ker se redko kedaj kateri oglasi iz naše naselbine, sem se jaz namenil, da nekoliko sporočim tukajšnje delavske razmere. Delamo vraki dan, ne svetujem pa nobenemu semkaj hoditi za delom, ker se delo jako težko dobi in je tudi nevarno delo vsled pritiska plina. Sploh je vsa oprava slabejša, kakor bi morala biti v rovu.
Dne 27. aprila se je pripetila velika nesreča, ko so se delavci vračali z mukotrpnega dela domov. Pripeljali so se od dvanajstega do sedmega vhoda, tam se jc pa naenkrat odtrgala veriga in varnostna vrv, nakar je drčalo nazaj M'dem vozov, v katerih je bilo do sedemdeset premogarjev. Vozovi so z največjo naglico leteli približno 1000 čre^ljev, nakar so skočili s tira. Dva premogarja sta bila takoj na licu mesta mrtva, od 35 do 40 pa več ali manj ranjen;h. Rešilno možtvo je bilo takoj na licu mesta, ter so najbolj poškodo\ane takoj odpeljali v bolnišnico v Kemerer, kjer so 5. maja še trije umrli vsled težkih poškodb. Po narodnosti so bili: 2. Taljana, 1 Poljak, 1 Finec in eden Slovenec, po imenu Anton llaf-nar.
Strokovna organizacija, politični klub in podporna društva so priredile žrtvam kapitalizma krasen pogreb. Anton llafnar (Slovenec) jo spadal k društvu sv. Barbare štv. 40 Forest City, Pa. in k soc. klubu štv. 8, kateri mu je podaril krasni venec. Hafnar zapušča žalujočo soprogo in dva nedorasla otroka. Eden ^e star 1 mesec, drugi pa 1 leto. Žalujočij soprogi izrekamo naše sožalje, pokojni sodrug in tovariš pa nam bode za vedno v spominu.
Tukaj imamo zopet 5 novih žrtev kapitalizma. Malomarnost premogar8ke družbe in njenih de-lavodij je zakrivilo, da imamo premalo varnostnih naprav. V današnji družbi je že tako, da se gleda v prvi vrsti za sveti kapitalistični profit, ne pa za življenje revnega delavca.
• S proletarskim pozdravom Ig. Bozovičar, član soc. kluba.
Podjetniške organizacije v Avstriji.
Središče velikih avstrijskih podjetnikov jc v Hauptstelle industrieller Arbeitsgeberorganisationen. Pri tej organizaciji je včlanjenih 3846 tvrdk, pri katerih je zaposlenih 722,500 delavcev. Razen to organizacije, pri kateri so lo največja podjetja, je še druga organizacija manjših podjetnikov, takozvana " Centralna organizacija obrtnih zvez delodajalcev." Podjetniki te organizacije imajo zaposlenih 47,000 delavcev. Podjetniške organizacije so se v zadnjih letih silno hitro in močno razvile, a delavske organizacije ne morejo pokazati na enak močan vzporeden razvoj. Podjetniške organizacije ne poznajo no-
benih narodnostnih in verskih ra-zlik, v njih so združeni podjetniki vseh narodnosti in ver. To naj bo glasen opomin onim zaslepljenim delavcem, ki še vedno verujejo, da spada med naloge de-' lavskih organizacij, tudi obramba našega "milega naroda" in naie
svete vere . Če se združujejo podjetniki na internacionalni podlagi in jim je vera postranska reč, zakaj bi jih delavci ne posnemali v tem? Podjetniške organizacije niso prav nič drugega, kakor edino le razredna zastopstva, in v tem je njihova moč. Naravnost nezmisel je, če si izkoriščani, bedni, brezpravni delavci dovoljujejo "luksus" nacionalnih in verskih organizacij, med tem ko toliko močnejši podjetniki za-rnetujejo ta "luksus". To dejstvo kaže, da morajo že mednarodno organizirani delavci del&ti na tem, da pojasnjujejo to dejgt svojim zaslepljenim tovarifc«^, fl|
Nova najdena ležišča dijamantov.
Guverner belgijske kolonije Kongo v svojem uradnem poročilu potrjuje vest, da so v bližini reke Kasai v Kongo odkriti obsežna ležišča dijamantov. Ne gre morda za dijamantne poljane, kakor na primer v južno zapadni nemški afriški koloniji, temveč za ležišča liki glasovitih dijaman-tnih jam v Kimberle>-ji. Doslej so iz Konga poslali v Bruselj 12.000 karatov dijamantov, med katerimi se nahaja mnogo kamnov znatne velikosti. Rudniška družba za Kongo-Union, "Minie-ri ei Forestiere", je v svrho izdatnega izkoriščanja dijamantnih ležišč v srednjo Afriko poslala že potrebne stroje. V Antverpnu so na poskušnjo nekaj diamantov iz Konga brusili in je ta poskušnja imela zelo dober uspeh. — Hvala bogu, toraj zopet imeniten in izdaten plen za kapitalistične roparje.
Kranjski Janez in njegov takti-kar, zeleni kaplanček, se vedno v svoji "filialki" Rima pridušata, da socializem po celem svetu nazaduje. Pobožna želja teh pete-linčkov Misijeve in Jegličove šole je, da bi že vendar enkrat zapel # mrtvaški zvon poslednjo pesen — rdeči internacionali. Poglejmo brez naočnikov, v koliko opičji Janez in gorilski taktikar vedoma sleparita svoje bravce. Na Francoskem so ravnokar minule dr-žavnozborske volitve. Jolietski journal isti do sedaj še niso ničesar poročali o izidu teh volitev, pač pa smo čitali v "A. S.'* par tednov nazaj, da se na Francoskem (na posebno veselje Rima) snuje nova klerikalna stranka, katoliški centrum, katera naj po vzoru nemškega katoliškega cen-truma zopet pribori na Francoskem izigrano veljavo Rima. Rezultat volitev pa je presenetil klerikalne peteline. Združena socialistična strahka je pridobila 280,000 novih glasov. Socialisti so dobili nad 1,400,000 glasov V francoskem parlamentu bode sedaj 97 poslancev, proti 77 v% starem parlamentu. Kaj ne, Janez,
socializem nazaduje.
• • •
Rumunska socialistična zveza je
imela svoj kongres pretekli teden v Milwaukee. Rumunski socialisti, kateri so bili do sedaj samostojni, so sklenili, da se priklopi jo k 'Narodni soc. stranki'. Rumunski so-drugi so naredili s tem važen korak naprej. V Ameriki in sploh po celem dvetu, se morajo delavci organizirati mednarodno (to taktiko že od svoje ustanovitve zavzema tudi rimsko-klerikalna cerkev), ako hočejo doseči krasne in trajne uspehe.
lOO
KRASNIH IN BARVANIH
RAZGLEDNIC
Mnoge so krasne slike lepih modelov In * igralk, poleg tega pa tudi samo se polneče Fountain Pen
Vse ca 50c.
To je največja prilika, da si nabavite
lepe alike in rar.glednice vsake vnrte._ (
Mnoge se težko dobe ter so no prodajale poaamezne ti ceno, katero mi zahtevamo ca 100. Te ae bodo hitro rapro- | dale vaera tistim, ki ljubijo krasoto v ' naravnih slikah ifi kateri so vneti ca lepe in polne modele.
Samo «e polneče Fountain Pen polijemo c tem naročilom. Samo te so se prodajale v prodajalnah po $1.00 komad. Vaeh 100 racglednie in Fountain Pen ca 50e ter 10c ca pokritje poXtaine ART PORTRAYAL COMPANY .
Dayton. Ohio.
VABILO NA MEDNARODEN PIKNIK |
Socialistične Organizacije v Cook Co., III. |
dne 14. junija t. 1. v	g
RIVER VIE W PARKU |
Na pikniku bodo govorili sodr. JOHN WALKER	|
predsednik 111. State Federation of Labor, C. H.	||
MOYER predsednik W. F. of Miners in WM.	|
CUNEA, bivši kandidat za mestnega pravdnika	j§
v Chicagi.—Vstopnice so po 25c in jih je dobiti pri	M raznih članih podpornih društev v Chicagi
Tozadevni odbor. 1
0223535348234848530002234853482353485323235348234848485353535323532348230202022323235353232348235323
02485323532353235323482348235323484853232348485353234823532353234853
k
PKOLKTAREC
AD V ERTI8EM ENT
SLOV. DELAVSKA
UtuuMvljMia dn« 1*. »v*u»ü»
UM».
PODPORNA ZVEZA
Inker |>orir«na at spríla MUS v ilri«vi Fenu.
/
Sedež: Conemaugh, Pa.
OLIVNI URADNIKI: Predsednik: KUAN PAVLOVÜlC, bo* 705, Conemaugh, Pa Podpredsednik: JOSIP ZORKO, K. F. D. 3, bo* 91|a, West Newton, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, bo* 187, Conemaugh, Pa. * pomoini tajnik: IVAN PROSTOR, bo* 120, Export, Pa.
Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik: JOSIP MARIN&C, 6408 St. Clair Ave., Cleveland, 01
ZAUPNIK:
ANDREJ VIDKIH, bo* 523, Oonemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Lock bo* 87, Conemaugh, Pa. FBAN TOM ASIC, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleston, Sta., bo* 73. NIKOLAJ POVŠE, 3. nada., 1 Craib at., Numrey Hill. N. S. Pitteburg, Pa.
POROTNIKI:
IVAN GORfiEK, L porotnik, Weat Mineral, Kansas, bo* 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 409 Ohio Street, Johnstown, Pa. ALJOZIJ KABLINGER, 3. porotnik, Girard, Kansaa, B. P. D. 4. bo* 86.
VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
GLAVNI URAD v hiši it. 46 Main Street, Conemaugh, Pa.
POMOtNI ODBOR. Dremelj Jožef, box 275, Conemaugh, Pa. Gačnik Ivan, R. P. D. 3, box 54, Johnstown, Pa. Zaman Franc, box 556, Conemaugh, Pa. Klinar Martin, 812 Chestnut street, Johnstown, Pa. Rupert Jakob, box 238, Soth Fork, Pa. Gabrenja Matija, R. D. 1, box 120, Johnstown, Pa.
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUftTEV SLOVEN8KIH PODPORNIH
NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, box 57/Conemaugh, Pa., član S. D. P. Z. Zavertnik Jožef, 2821 Crawford Ave., Chicago, 111., član tí. N. P. J. Martin Konda, 2656 So. Crawford Ave., Chicago, 111., član S. S. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., član S. N. P. J. dtefančič Martin, box 78, Franklin, Kans., član dr. sv. Barbare Frank J. Aleé, 4006 W. 31st St., Chicago, 111., član S. D. P. & P. D. Gorsek Ivan, box 211, West Mineral, Kansv član A. S. B. P. D.
Uradno Glasilo: PROLEARTC, 4006 W. 31st Street, Chicago, IU. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno proieni, poiiljati vae dopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj ae pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih; Expresnih; ali Bančnih denarnih aakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov.
V slučaju, da opazijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri hodnje popravi.
poikodbe na nogi, da ni bU kar direktno pretep, pač pa nekako ruvanje v ne koliko veseli družbi njegovih, ondoiuih rojakov.
Omenjeni élan je v hiii pri padcu, in udarec ob iivalui stroj, noge zlomil v členku nad stopalom.
Sklenjeno ter sprejeto, da se še dobi natančnejših podatkov od članov do-tičnega društva.
Ob enem tudi skljenjeno da mora isti lastnik hiše (v kateri se je član zlomil nogo) zaprisežti pred javnim notarjem, da ni bil on v resnici kriv prepira, pač pa samo vprašanje kdo da je "pm prepir prouzročil.
Nadalje sobr. Prostor opaiarja gl. taj. Zveze, da naj bo bolj previden pri nepravilno izpolnjenih bol. nakaznicah. Kakor hitro zajtazi na nakaznici kako pomanjkljivost, da ne nakaže takoj podpore, pač pa naj listino pošlje na-¿aj društvu, da jo pravilno izpolni.
Brat gl. taj. se izjavlja da od sedaj v naprej ne nakaže nobene podpore, dokler ne bode listina čisto natančno podpisana, na vsih vprašanjih kot jih listina zahteva.
Izid volitev glede operacij S. D. P. Z. se je glasovalo, da se. voč ne plačuje 727 glasov, da bi te še plačevalo 708. Toraj razlike na glasih samo za 19 gl. večino za ne. (Sklenjeno ter sprejeto da so od 31. maja v naprej ne plačuje več za operacije pri S. D. P. Z.
(Opomba zap. Operacije se bi še bile v nadalje plačevale pri S. D. P. Z. ko bi bile glasovnice prave, ozir. da bi bile prav izpolnjene, ker je pa pri dr. tajnikih premalo pnznosti pri takih važnih stvareh, mora pa tako biti, da ne bode istim prav, ko so glasovali za.
Tudi jaz proti prepadu pri volitvah.)
Razprava glej« potrebščin za / gl. urad Zveze. Brat. gl. tajnik razpravlja ter prosr navzoče odbornike, da naj
kaj v krenejo glede računskega »troja, da se istega nabavi Zveza novega, ali da naj se ga še ima nadalje v najemu. Debatiranje glede novega rač. stroja, se konečno sklene da se nabavi Zveza novega ozir. svojega.
Predlagano ter sprejeto da preskrbijo računski stroj sobr. Paulovčič, Sitter, ter Vidrih.
Predlagauo ter sprejeto da se nabavi tudi nova miza za pisalui stroj.
Br, taj. pojasnjuje glede po m. odb. Fr. Laman a, da se je odstranil od tuk. bližnjega društva, ter on ne more spol no vat i dolžaosti pora. odbora.
Ker pa je že kratki čas za volitev nov. pora. odbora, se za enkrat ne izvoli novega, ozir. se Čaka do novih volitev pom. odbora s potom splošnega glasovauja. V pravilih se glasi: volitev novega pom. odbora vsako leto raes. decembra, na drugem mestu v tiskovni pomoti l»a zopet da se volijo meseca novembra, ter je torej razvidno da je vse protislovju v pravilih, pravilno pa, da se volijo mes. Julija vsako leto.
Nadzorni odb. S. D. P. Zveze poroča o reviziji 4ih mes, računov, da »o vse v dobrem in najlepšem redu pravilni.
Prečita se resolucija od S. N. P. Jed-note, ki se glasi glede Združenja.
Nameravana resolucija od 8. D. P. Zveze je zaostala, ker ne dopušča čas nmlaljevati s sejo.
Hklene se, da se v kratkem času skliče tozadevna seja, glavnega ter pora. odbora, glede resolucije za združitev.
Zaključek seje ob 12. uri zvečer.
J. Prostor, zapisnikar.
sodili" nedolžne ljudi na grmade po dovoljenju papeža Siksta IV.
Da je bila inkvizicija predvsem državno sodišče, kakor piše Janez, je bluff, da boš vedel. Sam praviš, da je papež dovolil uvesti inkvizicijo, kar dokazuje, da kralj tega ni niogel vpeljati ničesar
Toma* Torquemada. Prvi glavni inkvizitor, kateri je ukazal se-žgati na grmadi 10.220 mož in žena. Na drugi način usmrčenih ob č#su njegove inkvizicije 97.371.
Diego Deza. Obsodil na grmado 2592. Na drugi način kaznovanih 32.952.
Kardinal Jiminez de Cisnero*
From '4The Melting Pot".


■m
m

v

Kranjski Janez in španska inkvizicija.

Delo inkvizicije na Nizozemskem "Velike grozo-vitosti so se vršile pod krinko vere."
t
Conemaugh, Pa., 18. May 1914. ZAPISNIK SEJE GL. ODB. S. D. P. ZVEZE.
Preds. brat Paulovčič otvori sejo ob 8:20 zvečer. Navzoči: Frank Paulov-¿ič, L. Bavdek, J. Prostor, J. 2ele, V. Sitter, Jac. Kocjan.
.Pomožni odborniki: Mart. Klinar, Jos. Dremelj, Math. Gabrenja, ter John Gačnik.
Navzoči tudi člani S. D. P. Zveze aobr. J. Brezovec čl. dr. št. 1, ter Louis
Krašna čl. dr. št. 3.
Prečita se zapisnik zadnje odborove seje in soglasno sprejme.
Brat taj. predloži zadevo sobr. Jacob Frank, čl. dr. št. 73 gledo njegove zadržane podpore v gl. uradu, katera se mu še ni nakazala.
Predlagono ter sprejto, da se omenjenemu članu podpora nakaže.
Zadeva sobr. Pavel Sabadin a, ČL dr. št. 5. Omenjeni član je kakor rečeno, in sploh že dosti dokazano, bolniško podporo ne pravilnim potom prejel, in to j»» krivda prejšnjega dr. taj. Mart. KoroŠec-a.
Debatira se »glede Mart. Korošec-a, ter se konečno sklene, da se z zadevo ie čaka do prih. .odb. seje.
štpbr. Mart. Korošec «se je menda izjavil, da poravna Zvezi svoto, katera je bila po kr.vici bolniku nakazana. V slučaju tla bi se njegova izjava ne vres-nišila v kratkem času, se sklene da se postopa po pravilih.
Seje se vdeleži brat Aqd. Vidrih. Zadeva še sobr. Pavel Sabadinn, čl. dr. št. 5. glede njegove nenakazane podpore v drugič.
Glavni odbor se strinja z društvenim sklepom.
0£ilcva sobr. Jožef Spevak, čl. dr. št. 72. Brat taj. omenjenega dr. se pritožuje glede premalo nakazane bol. podpore sobratu J. Spevak. Omenjeni bolnik je bil opravičen po tajnikovom mnenju 108 dol. bol. podpore. Naka-f zalo sp mu je pa same 37 dol.
Bilo so nakaznice pravilo izpolnjene eamo za previsoke vsote so bile nakazane.
Predlog da se ran izplača mesečno v naprej, no vse vsote, pač pa 2 mes. posamezno, ker kot znano bol. nak. ne sme presegati črez 45 dol. in to po prejinih sklepih gl. odbora, se sprejme.
Dodatek k istemu, se sklene, ter soglasno sprejme, da pošlje gl. taj. zdravniško nak. nazaj, ter jo mora zaprisežti (pri javnem notarju) njegovi zdravnik, da ga je Zdravnik v resnici obiskoval za časa njegove bolezni in to v 108ih dneh.
Zadeva sobr. Jac. Brenčič, Čl. dr. št. 1. Njemu je vstavljena bol. podpora, ker on je na sumu glede njegove bolezni.
Sobr. J. Brezove« poroča, da dr. sv. Alojzija J. S. K. J. (kot je tudi član njega) J. Brenčič, ter član S. D. J. Z.) ga namerava dati prvo imenovano društvo preiskati, in to, dobio izvežba-nemu zdravniku, ter ob enem priporoča J. Brezovec da naj omenjeno preiskavo tudi stori, ter kaj okrene glede njega gl. odb. S. D. P. Z.
Sklenjeno ter sprejeto, da se strinja s priporočilom od dr. «v. Alojzija J. 8. K. J.
Pooblaščeni kot priče k zdravniku za v pregled sob. J. Brenčiča sta izvoljena sobrata Wm. Sitter ter Fr. Paulovič, ter naloga njima, da začnejo takoj delo. Sledi 10 minut odmora. Nadaljevanje sejo po odmoru: Zadeva Ix>uis Špilar, Član dr. št. 5. Bil poškodovan na nogi, oziroma ima Že odrezano. Omenjenemu članu je že potekla bol. podpora, ter še zahteva nadaljno podporo.
Predlagano ter sprejeto, da se mu bol. podp. izplača do istega časa, kot ga je zdravnik v navzočnosti gl. taj nika preiskal in pregledal, ter potem se mu izplača odškodnino, kot pravila zahtevajo.
Zadeva bivšega umrlega sobr. Ivaua Verhovec, Član dr. št. 29. glede mlado letnih njegovih dedičev. Izka/.ilo od ondotnega sodišča predloženo od dotiČ-nega jeroba mladoletnih. Več, vredi gl. taj. glede omenjene zadeve.
Zadeva brata Ivan Berila, član dr št. 73. Vredi ter reši gl. tajnik, ako ne bode mogel sam prije na vrsto prihod njo sejo.
Zadeva Jožef Vrbanja od dr. št. 75 Gl. tajnik pošlje izjavo v podpis, v navzočnosti društvenega odbora.
Predlegano ter sprejeto, za nadaljevanje seje 19. maja zvečer.
Preds. zaključi sejo ob 11 uri 15 min. zvečer.
J. Prostor, zapisnikar.
II. SEJA GL. ODBORA S. D. J. Z.
19. maja 1914.
Brat. gl. tajnik otvori sejo ob 8 uri 50 min. zvečer.
Navzoči: • Alojz Bavdek, John Prostor, Jos. Žele, And. Vidrih, Wm. Sit ter, Nick. Pouše, Jack. Kocjan. Po-mož. odborniki: Jos. Dremelj, Math. Gabrenja, J. Gačnik, ter član dr. št. 3. sobr. Louis Krašna.
Ker ni navzočega preds. sobr. Fr. Pauiovčiča so izvoli zač. preds. seje sobr. Jack. Kocjan.
Prečita se zapisnik zadnje seje, ter z večino sprejme.
Zadeva Fr. Jankovič, čl. dr. št. 27. Predlagano ter sprejeto, da reši vse potrebno glede omenj. člana sobr. gl. tajnik.
Zadeva Fr. Anžur, član dr. St. 10. želi odpravnine. Sklene se, da so po čaka z zadevo, ker so listine še po mankljive, ter še ni vse na jasnem.
Zadeva umrlega Brkovski Ignacij, bivii član dr. št. 36. Predlagano ter sprejeto da se pošlje certificate dediču zaprisežti (za prejem smrtnine) v staro domovino.
Zadeva sosestre Terezije Petek, čl. dr. It. 64. Sklenjeno, da se dobi zdrav-niško potrdilo od ondotnega njenega zdravnika.	"
Zadeva sos. Marije Virant, čl. dr. it. 35. Predlagano ter sprejeto, po sklepih vrhovnega zdravnika 8. D. P. Z. Sledi 10 min. odmora. Nadaljevanje po odmoru: Zadeva sobr. John Kaučič-a, član dr. it. 26. Omenjenemu članu je bol. podpora pri dr. vstavljena z o žirom na to, ker član je na sumu pri nekaterih dr. članih, da je on pri pretepu poikodbe zadobil. Kot se je pa sam osebno izjavil »obr. J. Prostor ju glede njegove
Bravo, Janez! Zopet si se vjel. Nedolgo tega je " Proletarec" v kratki notici omenil, da je papež Sikst IV. uvedel sveto inkvizicijo na Španskem. Janez pa po svoji stari navadi: Hola, vi lažete, laa-aažete! — in zapisal je, da Sikst IV. ni uvedel inkvizicijo, temveč dovolil jo je uvesti! Kaj mu češ! Uvede je ni, pač pa dovolil je,
nate-
razbeljenimi kleščami in z zalnico?
Dalje priznaje Janez, da je bil papež Sikst IV. res inkvizitor, da je bil vladar nad vsemi posvetni mi vladarji tedanje dobe, kar dokazuje že to, da je dal zapreti španskega poslanika v Rimu. Kje bi se upal papež zapirati poslanike, če bi ne bil imel tiranske mo-
brez papeževega dovoljenja.Špan-ski kralj je bil papežev hlapec in Španska je bila rimska vazalka. Toda čemu to? Kar Janez zavija, to pove naravnost katoliški Ust "Catholic Banner" v Barceloni na Španskem. Ta list je še ponosen na "sveto delo" inkvizicije in 1. 1909, par mesecev poprej, preden so rimski inkvizitorji se-¡ danje dobe umorili učitelja Francisca Perrera, je "Catholic. Ban-
Obsodil na grmado 3564 oseb: drugače kaznovanih 48.059. Adrián de Florencia. Obsodil
na grmado 1620 oseb; drugače
kaznovanih 21.835.
Skupaj je bilo 45 generalnih inkvizitorjev in v tem času je bilo živih sežganih 35.534 oseb, sežganih v podobi (effigy) 18.637 in drugače kaznovanih 293.533 oseb. Skupaj 374.704 osebe." To je torej sveti rekord krva-
From "The Melting Pot".
From "The Melting Pot".
Klanje hugenotov v šcntjernejiki noči v Parizu.
da je bila uvedena. Kaj je pa v
tem razlike? Če je papež dovolil, da je bila uvedena, potem je tudi uvedel, ker v tistih zlatih časih rimstva se je po vsem rimskem svetu vršilo le to, kar jo papež dovolil, a česar ni dovolil, to sc pod kaznijo smrti na grmadi ni imelo izvršiti.
Torej Janez priznaje, da jo papež Sikst dovolil uvesti sveto inkvizicijo v Španiji in "brivci" jolietske krpe morajo zdaj verje-
či? Ali bi sedanji papež mogel kaj takega storiti?
Nadalje priznaje Janez, da je bila inkvizicija, katero je dovolil uvesti papež, grozovita. "Marsikatera grozovitost se je izvršila pod krinko vere," piše doslovno Janez. Imaš prav, Janez! Strašna in grozna je bila rimska inkvizicija pod krinko vere, v kateri je vzelo konec samo v Španiji 374.-704 oseb, kakor bomo pozneje dokazali tudi iz katoliškega lista. To
From "The Melting Pot".
Iz španske inkvizicije, ženska na natezalnici v čast iu slavo božjo.
Is ipanske inkvizicije: Ženska pred svetim sodiščem, potem ko so Jo natezali.
ti, da je res, kar je naš list pisal. Sikst je dovolil inkvizicijo, "ker jo tako svetoval De Barbaris" (pravil barbar!). Kdo je pa bil I)e Barbaris t Ali ni bil papežev hlapec, ki je znal, kaj je potrebno za sveto cerkev na Španskem, da je namreč bilo treba "krivover-ce" spreobračati z vrelim oljem,
je lepo, da nam ni treba odpirati nepristranskih zgodovinskih virov, katerih imamo dovolj na razpolago. Janez sam pove dober del resnice. — Dalje pravi Janez, da je "papež odredil, da inkvizitorji ne smejo soditi brez navzočih škofov". Resnica! Škofje in kardinali so bili povsod navzoči, ko so
ner" pisal sledeče (The Melting Pot, St. Louis, Mo., September, 1913):
"llvala Bogu, da se spet vračamo v čase, ko bodo eksemplarno kaznovani vsi tisti, ki propagirajo heretiško nauke. Sveti Tribu-nal inkvizicije se mora kmalu vpeljati. Delo in slava iste inura roditi večji sad, kakor v prošlo-sti. Naša katoliška srca so polna vere in nade; veselje bo pa še večje, če pomislimo na sadove naše sedanje kampanje. Da bi le prišel skoraj dan, ko "lorno gledali protiklerikalce v plamenu inkvi-zivije.."
...Pravilno je, da objavimo imena svetih mož, v kojih rokah je trpelo mnogo grešnikov, da za-morjo vsi dobri katoličani poveli-čati njihov spomin:
vega Kima. In to je bilo samo v Španiji; kje so pa še žrtvo v Franciji, Italiji in drugod? Zgodovinar Paolo piše, da je inkvizicija na Nizozemskem pomorila okrog 50.000 oseb. Greotius beleži število žrtev v Belgiji na 100.-000. Na Francoskem je bilo usmr-čenih približno 70.000 hugenotov. Vse v čast in slavo božjo! Da, da, Janez — "bile so res grozovito-sti", kakor praviš sam!
O priliki bomo sc še pečali s to I krvavo pego rimske cerkve. Veli-jko bi zamogli povedati o rimskih | grozovitostih v Meksiki in na Filipinih, kjer se je ikvizicija zavlekla do današnjih dni. Taktika Kima se nikdar ne spreminja; še danes bi plamtele grmade, če bi imel papež tisto moč, kakor jo je imel ob času Torquemadc.
— Južnoafriška federacija iz
Johannensburg je pretekli teden poslala brzojav na Moyera, predsednika "\V. F. M."' v kateri j izraža svoje simpatije nad delavci, ženami in otroci, kateri so izgubili svoje življenje vsled barbarskega napada importiranih morilcev "carja olja" v Ludlow, Colo. Iz Johannensburga pa do Denverja je dolga pot, ampak razredno zavedno delavstvo na zemeljskej obli ne pozna nobenih mej med narodnostjo in vero. Naskok kapitalizma na organizirano delavstvo ene države, pomeni pri nas odpor vsega zavednega proletariate na svetu.
— John D. Rockefeller je despot Amerike! Predsednik Združenih držav, kateri reprezentira nad 90,000,000 ljudi — je poslal oljnatemu veličanstvu svojega zastopnika, kateri je v imenu vlade apeliral na miljardarja, da bi de-
lavcem v Colo. priznal njihove o-pravičene zahteve, nakar bi takoj prenehalo krvoprelitje in štrajk bi bil končan. Finančni kralj sveta pa je zastopnika vlade ironično izigral. Kako se že glasi konsti-tucija Z. D.? No, kedo pa potem vlada, — Rockefeller ljudstvo ali pa ljudstvo Rockefellerja?
Dostikrat se čuje od površnih ljudi, da je socializem premate-rialističen. To je napačno; socializem je idealen; v praktičnem ži. vljenju lc želi materailna sredstva tako uravnati, da bodo čimbolj služila duševnemu razpoloženju človeka. Socializem hoče odvzeti človeku glavno breme: boj za obstanek kot človek proti sočloveku in mu dati priliko, da gre ne moteno naprej — v tekmo človek s človekom za palmo kulture: umetnost sploh. Naš boj je torej boj za ideal: za popolnejšega Človeka.
P KOLETA K KO
PROLETAREC
LIST XA INTIBKSE DILAVSKSGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
- iMtaik m i«S«|ftl*iji ——
JttfMlriRiki éiltnú listami driika v Ckicifi, litiasis.
Naročnina: Zs Ameriko $2.00 u celo Isto, 91.00 ss pol leta. Zs Evropo S2.S0 s* celo leto, >1.26 sa pol lata.
Oglasi po dogovoru. Prt spremembi bivali!!* je poleg novega nainaniti __tudi tt*ri naslov.
GImJI»	«vaklMtlit Ju«mI
— wcUlitlitM n«M v Anariki. —
Vse pritožbe glade nerednega pošiljanja lista in drugih nerodnosti. J« poAlljsti
predsedniku druibe fV. Podlipcu. SOM W 2S. PI. Ctcero. IU.
PROLETARIAN
Owm4 mmI publi»SMl •»•»» TeeeSes Sv
Ssatk Slavit Virkaaa t Psfciakiag Coapiay Ckitifi, Mliiaia
Subscription rates: United State» and Canada, $2.00 a year. $1.00 for half year. Foreign countries $2.SO a year,
$1.21 for half year._-:- -:- -:- -:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PHOLETAREC"
400« W. SI. STREET. CHICAGO IlLINOIS. Telephone: LAWNDALE 9677
Francisco Villa in me-ksikanski proletarijat.
Zgodovina se ponavlja!
Kdor ne veruje v materialistično naziranje zgodovine ,da namreč vsi važni politični dogodki in
predsedniški stolec. Zato je j* Carrauza » svojo revolucijo stal tam, kjer je pričel in dane» bi bil gotovo že poginil v Hucrtini
ječ, ako bi ne bil pobegnil, če bi med tem ne bil vstal v severni Meksiki mož, kateri je znal dvi gniti peone v novo življenje, ka ter» je dal revoluciji pravi smoter in cilj in kateri je povzdignil konstitucionaliste do take moči, da morajo danes z njimi raču na t i vsi notranji in sunanji fak torji, ki imajo opraviti z mcksi-kanskiiu problemom.
In ta mož je Francisco Villa.
Ime Villa je znano vsakemu, kdor po časopisju zasleduje civilno vojno v Meksiki. In kdor vzame vse za čisto resnico, kar piše jo o Villi kapitalistični listi, ta gotovo misli, da je Villa navadni krvolok, bandit, ropar in vragsi ga ved i kaj še vse samo človek ne. Ampak to ni rea. Časopisje piše le o njegovih sijajnih zmagah, tenis ne piše pa, zakaj Villa zma guje in ne piše, s čim si je on pridobil zaupanje peonov, mehiškega proletarijata, ki je za njim in ki mu sledi s tako zaupnostjo, kakoršne še ni užival noben vodi telj v nobeni mehiški ustaji.
John Reed. kateri se je mudil med konstitueionalisti v Meksiki tri mesece, pozna Villo osebno in kateri je zasledoval njegovo preteklo življenje, je napisal o tem možu, kakoršni se ne rode vsak dan, izvrstni članek v reviji "Metropolitan". Iz tega članka povzemamo sledeče
, ............... i "Francisco Villa je sin peona.
preobrati izvirajo iz matergalnih N>|rov rojosni Uraj jc ^hvahva
raznier, ki tvorijo evolucijo in revolucijo, naj študira socialni problem v Meksiki.
Zakaj je revolucija v Meksiki?
Ali je res, da je revolucionarno gibanje v sosednji republiki le zato. da se gotovi voditelji tega gibanja povspejo do predsed-
in tam jc prebil svoja mlada leta v bedi, kakoršno trpijo saino pe-oni. Kot šestnajstletni t leče k j«' ubil vladnega uradnika. katei*i j«- oskrunil njegovo mlado sestro. Tedaj je pobegnil v gore in od tistega časa je bival dvaindvajset
»• . .	. , 1 let v pregnanstvu. V šolo ni ho-
nistva ali eta s, na ropajo bogas (|i, nikc,ar kakor noh<
Ml |H'Oll in*
„	' jrro. O kaki i/olnazlti ali rivili-
Kdor poz»» sonalni položaj vi	tor|,J im(., liaJmanjšrKa
.Meksiki, ta ve zakaj jo le vol uri- [ . *
ja. Oteindeact o.lslo.kov mehiake- K'ot' ul-ežnik v „oral, zašel je
/"-«.bivals.va J" T"0V' ""'¡med ljudi, ki so l.ili tudi ..a Im-ru odatokov je tujcev, k, vei.no- k,km. „„ z,„.a, jih j(. v ,,„,„ ¡„
nia pečajo a trgov.«« „, z mdu-	,,lal, _ ,, ie ,laci.
str.jam. m zadnj.h de«,., odstot- ^ , T j(. ■„,,. ,„, nj
kov je zemljiških anatokratov. Jyi /ln(,„, ,,a j(. v „„tavanju „.
reoni ali po nase tlakam so polj-
ski delavci, ki delajo na obširnih
"hacijendah" ali nasadih s kavo,
bombažem .tobakom itd. Za svoje
delo dobe prav pičlo plačo ali pa
nobene plače v denarju temveS j iiV^VomT»"oril je	o«n"in"t^
aamo z.vez ... obleko Peon. .o,Uj j(. vl,d,	{o
po rodu v ogromni večini pravi f	1
„ , ..	* A	, ,F T. * za njegovo glavo.
Meksikanci, potomci nekdanjih ,„ ,	. .
Aztekov ali mehiških Indijancev ,r*,a X ,1,a m th]] na\a,im ro*
s temno poltjo. Zemljiški aristo-1 ',ar °n, J«' J<Mna zat?' ,ia.Jt' -
kratje,' ki posedujejo omenjene1 P—mual r. vnm,. In takrat je »po-
hacijende in ki pravzaprav pose- zl,al Vehko knvlC0' kl s<.' Kodl M d u je jo vsa zemljišča v Meksiki, tir»n\m P*on°m in zato jim je po-
kolikor jih ni v rokah tujezem- maKal' kj,'r mo*A< a t,rano?
je škodoval, kjer je zopet mogel.
derom je šel v Mcksiko City*in tam je bil častnik v federalni armadi pod generalom Huerto — sedanjim njegovim največjim ua-
sprotnikom. Ko se je pozneje Pa- mednarodnega proletariata. ki
bil človeka, ni bil v Meksiki posebno yelik zločin, ker tam je življenje po ceni, zlasti življenje peonov. Toda ko je začel s silo je-mati bogatim zemljiškim aristo-
skih kapitalistov, so po rodu pol-nokrvni Španci.
Izkoriščanje peonov po zemljiških aristokratih traja že štiriste let. To izkoriščanje je nemogoče
popisati. Struge rek in globine je-, .	,	..
zer bi se napolnile s krvjo in sol- J° ^stetokrat. ko so peli pastirji
zami če bi se zlilo skupaj vse />onm"'! pn	T ,kako Je Vl1*
gorje, ki so ga pretrpeli peoni a	vsled bede peonov na
od svojih krutih gospodarjev. hacgendi v Los Alamos pndirjal Ko je torej Francisco Madero s HVOJO majhno arniai1,° na ko;
V priprostem ljudstvu, med peoni v Cihvahvi še danes živi nebroj pesmi, ki jih pojejo na čast Villi kot velikemu prijatelju revnih. Kna pesem se glasi — slišal sein
pred tremi leti prvi dvignil pra por revolucije proti zemljiški ari-
njih, napadel hacijendo, pobral kar je mogel odnesti in ves
v s»
stokrsciji, vstali so peoni kakor	rñ?MÚ n,ed T)eon[, i1n 70*>et
— -------- gore Milionarju
na tisoče
glav živine, pognal če* niejo v
raciji, \siau so peoni KaKor
nož in v par mesecih je padel j ?h,irJal nazaj * g°7 riri(» Diaz, zaščitnik mehiSk'J Terrszssu je odgnal
en mož T\>rfiri ga fevdalizma.
Madero je obljubil peonom, da bo /emlja njihovi, na kateri dela jo, če zmaga revolucija. Zmagali so, toda Madero ni izpolnil dane besede. Pravijo, da se je obotavljal zato, ker bi pri tem kot Veleposestnik sam trpel veliko izgubo.
' Ko je lani padel Madero vsled
Texas, prodal tam in denar razdelil med siromake. Drugikrat je zopet naskočil rudnik in odnesel srebro, zlsto in ga dal peonom.
Takih in enakih pripovesti kar mrgoli o Villi, toda nikjer ni slišati, da bi kedaj kaj vzel siromaku. Na piki je imel le bogate domačine in plen je vedno razdal med reveže. Zase je pridržal le
izdajstva Huerte, nastala je naUoijko, (]a j0 žiVPl. Ni čudi, da so severu v državi Sonora nova rc- Kii poznali peoni daleč naokrog volucija pod vodstvom Carranze. \n ziagali pesmi o njemu. Ob času Zadnji je zapisal na svoj prapor veliko lakote v Meksiki. ko so obnovitev mehiške ustave ali kon- Diazevi vojaki zaplenili peonom stitucije vsled česar se imenujejo zndnje, kar so imeli, je Villa delil njegovi pristaši konstitucionali- j hrano tisočerim siromakom. V stl-	tem času so Diazeve čete, ki so
Toda Carranza jc slabo vspeval j bile Villi vedno za petami, pod od začetka. On sam jc rodom iz kupile eneira njegovih tovarišev at istokratiskih slojev in slabo po iijienu Reza. da ea naj zvabi
pozna težnje peonov. Hiede raz-laščenja zemljišč je izjavil, da mora najprej uničiti lluertino vlado in potem šele da bo osvobodil peone. To pa ni vleklo pri
v past. Toda Villa je zvedel za zaroto in pri belem dnevu pri dirjal na konju na trg je mesto ('ihvahva ter tamkaj ustrelil Režo še preden je ta izvedel svoj
sadnjih; peoni so bili že preva- izdajalski načrt, rjeni in zato se niso dali v nov Ko je Madero pričel z listajo boj. Peoni se borijo s srčnostjo 1 leta 1010, se je Villa s svojo če-
Wa, toda tako neumni niso, «la bi se borili brez cilja ali samo zato, da bi priborili voditeljem
to pridružil revolucionarjem. Bojeval se je s takim vspehom, da je kmalu postal captain. Z Ma-
scale Orozeo uprl Maderu. šel jt Villa s lluerto proti prvemu in vodil najnevarnejše boje. lluerta ga je grdo izkoriščal. Pošiljal je Villo vedno v prvo linijo, med tem ko je 011 ležal na varnem v ozadju. Toda Villa je bil vedno zmagovalec. Končno mu je lluerta postal nevošljiv in hotel se ga je iznebiti. Obtožil ga je nepokorščine in'vojno sodišče jc Villo obsodilo na smrt. Predsednik Madero je pa obsojenca pomilostil in dal ga jc zapreti v glavnem' mestu.
Villa je zini raj hrepenel po izobrazbi odkar je opustil hajduško življenje. I11 zdaj je imel priliko. V zaporu se je naučil piaati, citati in računati; v devetih mesecih je že bral časopise, knjige in pisal precej dobro. Naposled mu je Madero dal priliko, da je pobegnil iz ječe. Šel je v KI Paso, Texas, in tam je bival dokler ni padel Madero in dokler ni ('ar-ranza pričel 1 novo revolucijo proti uzurpatorju Ffuerti.
(Dalje prih
V BODOČNOST
Stoletja in stoletja je krvavelo delovno ljudstvo pod jarmom robstva in izkoriščanja. Tirani in tlačitelji so ga zaslužiljili ;odvzeli so mu bogastvo, ki ga je pri-roda podelila v enaki meri vsemu človeškemu rodu. 1st varili so si zase razkošno in siVčno življenje. Delovno ljudstvo fso pa prisilili, da za njih dela iu da /.a njih vojskuje, da brezpogojno žrtvuje drugim svoje življenje in svoje delo. ('eta nasilnežev in razlašče-valeev je nemoteno tlačila ljudski rod. Neskončno žalostno in neznosno je bilo življenje proizvajalcev tujega bogastva in branite-ljev tujega življenja.
Bedno ljudstvo je zaman neštetokrat skušalo otresti se silnega robstva. Premočni so bili tirani in ljudstvo ni še poznalo pra vega cilja in prave poti. Tavalo je v temi in nezavesti, večinoma udano v svojo usodo. Luči ni bilo od nikjer in ne upanja Hftfletja in stoletja jc tako trpelo ljudstvo triad in nasilstvo .
Ne nezavesti mase je temeljila premoč tiranov. Pred dvema vekoma je prišel med to ljudstvo apostol novo vere. Poveličal jc trpljenje ljudstva in bičal farizeje in tirane. 1'palo je tedaj ljudstvo v svojo rešitev. Sledilo je oznanjevalcu krščanstva, gledalo je zaupno v nebo. Ali razlaščeval-ci in tirani niso bili s tem prema gani. Vklenjeno je bilo ljudstvo na zemlji, robovalo in krvavelo je slej ko prej. Gospodarji sveta so si osvojili cerkev, ki je učila ljudstvo, da naj bode udano in zadovoljeno, da naj ne upa v boljše življenje na tej zemlji. Zavladala je zopet krivica, vojna pest in barbarstvo. Tirani in razlašče-valci so tlačili maso zdaj še bolj nego prej.
Ali nova luč se je končno |>ii kazala ljudstvu. Pričela je raz-mišljcvati o svoji usodi in prišlo je do spoznanja, da je pokorščina in udanost in nerazumevanje cilja vzrok bednemu življenju. Prišlo je končno do spoznanja, dar je zasužnjeno, prevarano in zatirano zato, kjer je epo in uda 110. Oovorilo se je sedaj drugače. Peščica brezsrčnih, od usode izvoljenih lenuhov, si je osvojila naše bogastvo in* naše Življenje. Mi moramo garati v bedi, zato da so otfi srečni in bogati. Nad nami vladajo, zato ker snto mi'nezavedni iu oni složni. Peščica jih j*4, ali združeni so, in zato vladajo. Nas je ogromna masa, toda nc-složni smo in pokorni ukazu drugih. Brez cilja živimo in brez volje. Poiskajtno si novo pot, upajmo v boljše življenje na zemlji. združimo se, pa bodemo močni!
Nova misel je dvignila proletar-ski svet: Delavci vseh dežel, združite se! Vsi za enega, eden za vae!
V slogi in solidarnosti j«1 rešitev potlačenih Novo načelo je šlo med Izkoriščane in bedne: Le od naše volje in od naše moči je odvisna naša sreča, naša bodočnost! Od tedaj se delavstvo boljinbolj probuja in združuje. Širi se boljinbolj spoznanje, «la je sistem izkoriščanja mogoč le vsled nesloge tlačenih. Novo pre-
pričanje se širi, da bode . nianei-pacija ljudstva sad boja, ki gu bode ljudstvo samo izdržalo in izvršilo. Armada organiziranega
se neprestano in z uspehom bori proti kapitalistični družbi, nam priča, da nismo več daleč končnemu cilju popolnega osvohojenja.
Ta armada organiziranega proletariata, ki stremi naprej, ki se popolnoma zaveda končnega cilja svojega orjaškega boja proti kri-, vičnemu sistemu tiranije in izrablja "ju» je pokazala svojo naraščajočo moč tudi letos na dan praznika dela in socializma, na dan f. maja. Protesta delavstva, ki noče več robovati nasilnežem in izkoriščevalec 111, jc bila izraža-na ta dan v neštevilnih idijomih. Skupna .enotna misel je navdaja la proletarce vseh narodov. Armada delavstva, ki hoče v bodočnost, je napovedala boj današnji družbi, je izražala še enkrat svoje neomajno zaupanje v stranko dela in svobode.
gre edinole Krištofu Kolumbu
Res je, da je on prvi šel čez morje stopil ua ameriška tla in to novi co pozneje oznanil vsemu svetu (Mno^i znanstveniki trdijo, da so gotova pleiyena v Kvropi .znala za Ameriko in potovala semkaj ž< davno pred Kolumbom.) Toda kakšni nagibi so vlekli Kolumba da jc šel na morje? On je leta in leta poprej študiral, kako bi se dalo priti v Indijo, to je v Azijo, od zapadne strani, ko je znal, da je zemlja okrogla. Te ideje pa ni Kolumb gojil sam, temveč so š< pred njim špekulirali španski tr govei, kako bi se da'o priti naravnost po morju v iztočno Indijo. Odkritje Amerike je torej prinesel gospodarski razvoj in Kolumb je bil slučajno tists oseba, ki j< to izvršila. Prvo naseljevanje kakor še danes — je bilo tudi zgolj iz pohlepa po zlatu.
Prva revolucija v Ameriki, ka tera je prinesla neodvisnost an gleških kolonij iu porodila Zedi-njene države, ima tudi svoje ma-
Kdo noče biti vojak te armadeÎ terijalnc vznike. Povest o boston-Na bojišču dela padajo proletar- ' "kem <*aju, katerega so Ameri-ci,v žrtvovani kapitalistični p«.J kanci stresli v morje in s tem uža-žreSnosti. V boj za idejo W-enio '¡1' Angleže, je karakteristična i-mi junake dela. Pred durmi no- lustracija teh vzrokov. Ameriški ve ira sveta stojimo. Naj armada trgovci so kaj radi vtihotapljali vojakov soeializma-vojakov ideje hlago od vseh strani iu s tem go-bratstva, enakopravnost in svo " '
bode stopa pogumno pot bodočnosti. Padli bodo pred silo delav-
ijufali angleško vlado na carini. Dalje so si ameriški zemljolastni-ki iu sužnjedržei prilastili obšir-
skega boja stari sistemi in stolet- na «emljiftča, kar britiški vladi ni ne tiranije. Stoletjem robstva in bilo po volji in izdala je stroge tlačanstva, bodo sledila stoletja [ odredbe proti osvajanju zemlje
sreee in življenja. Kvišku srca:	proti tihotapstvu tr-
razvijino ponosno v pomladanski K^vccv. To je bil glavni vzrok, da zrak zastavo revolucije in 11a prej !
RAZLAGE ZNASTVENEOA SOCIALIZMA
Priredil M.
(Nadaljevanje.)
Pozneje, ko je država pontala velika, obširna, tako da vladar ni več mogel sam nadzorovati sužnjev, ki so mu obdelovali zemljo, kopali rudo itd., razdelil je vladar svoja ogromna zemljišča med prijatelje in pristaše proti gotovim koncesijam. Tako jc nastal fevdalizem Ker pa novi posestniki zemlje niso marali sami kmetovati, rudariti itd., dali so zemljišča v najem bivšim sužnjem in nsjniž-Ji 111 slojem pod pogojem, da so za svoje delo prejeli gotov del (desetina) pridelkov, a ostalo je vzel fevd ali gospodar, (plenienitaš, grajščak, lord). Na ta način se je iz nekdanjega sužnja razvil tla-čan, kateri je bil sicer osebno svoboden, toda vsled gospodarskih razmer je bil priklenjen na zemljo svojega gospodarja, torej skoraj nič na boljšimi.
Fevdalizem je padel z iznajdbo strojev in na njegovih razvalinah je vstal kapitalizem. Kakor so fevdalci opirali svojo moč na lastnino zemljišč rudnikov itd., tako kapitalisti opirajo na lastnino mašili, tovareii, rudnikov itd. Zasebna lastnina proizvajalnih sredstev jim daje gospodarsko moč in kjer je gospodarska moč,tam je zmiraj tudi politična moč.
Tako torej vidimo, da j«» bil gospodarski razvoj glavni faktor v vseh dobah zgodovine, kateri je odločeval usodo narodov, ustvarjal razrede, kateri jc povzročal vojne in rodil takozvaue "slavne ljudi" in z njimi zvezane dogodke, odkritja in revolucije.
liimsko cesarstvo v starem "veku se je povspelo <|o svoje silne moči »le potom kultivirauja rokodelstva in potom trgovine, torej potom povzdignjcuc gospodarske sile. In gospodarske razmere, ki so dale rimski državi toliko moč, so jo potem tudi uničile. Ko so /adnji rimski cesarji rabili denar za armado, naložili s«» poljedelskim slojem silne davke. Pod težo teh davkov j^ bilo obdelovanje zemljišč nemogoče ¡11 poljedelci so zapuščali polja ter se selili v mesta. Vsled tega je zavladalo v mestih veliko pomanjkanje in hoda ; živeža ni bilo in vlada je morala hraniti prebivalstvo s pridel-ki, ki jih je dobavljala iz novo o-svojenih pokrajin. Končno je cesarstvo v teh razmerah tako oslabilo, «la ni moglo več osvajati novih pokrajin niti braniti svojih mej pred divjimi narodi srednje in severne Evrope, ki so naposled poplavili rimsko državo.
Vzemimo drugi vzgled, na primer odkritje Amerike. Večina ljudi že danes misli, da \ sa zasluga
so Američani postali nezadovoljni z britansko vlado na kar se je rodila želja po neodvisnosti, in posledica je bila revolucija.
Civilna vojna pred petdesetimi leti ima svoj izvorvgospodarski konkurenci med sužnjedržei na jugu in lastniki tovaren na severu Zcdinjenih držav. Zamorski sužnji so bili vposleni na plantažah v južnih državah, kjer se takrat še ni razvil tovarniški sistem. V no-voangleških državah so pa med tem že cvetele tovarne z mezdnim delavstvom. Tovarnarji in sužnjedržei so prišli v konflikt; prvi so zahtevali visoko carino, zadnji pa prosti uvoz. Takt» je nastal gospodarski boj, kateremu je sledil p»>-litičui s civilno vojno. Gotovo pa jc, ds bi bila zamorska sužnost odpravljena brez vsake vojne in Lincolnove proklamacije čeprav nekoliko let pozneje. Sužnjedržei so namreč že pred vojno spoznali, «la so mezdni delavci cenejši kakor pa sužnji in čini bi s«' bil razvil v južnih državah tovarniški sistem, bilo bi k«»nc«' suženjstva.-
Vojno s Španijo I. 1898 radi kupi' in Filipinskih otokov so povzročili — čeprav indirektno — lastniki tobačne, in sladkorne industrije v Zcdinjenih Državah. Na Kubi in Filipinih s«» izvrstna tla za tobak in sladkor in ameriški kapitalisti s«> lu»t«'li tamkaj iz-k I ju eni monopol, toda španska vlada jih j«' ovirala. Zato so pa po vseh mogočih ovinkih iu z vsemi intrigami delali na to, da jc prišlo do vojne na kar so Španci izgubili Kubo in Filipine; «lanes 1-iiih trust tobaka in trust sladkorja neovirano moč na omenjenih otokih.
(Dalje.) . NA POSTI
— Anton Cehov. —
Te dni smo pokopali mlado žensko naš«>ga starega poštarja Slad-koperceva. Pokopa vsi krasotico smo se po š«'gi naših dedov in očetov odpravili na pošto obhajat spomine.
Ko je prišlo cvrtje, je starec \«lovec grenko zaplakal iu dejal:
—	Cvrtje je natanko tako rdečkast«» kakor rajnica. Kako je lepo! Natanko tako!
—	Res jc, — so pritrjevali gosti, — lepo žensko ste v resnici i-meli . . . Ženo prve vrste!
Da-da . . . vsak kdor jo je po-irlcdal. jo je občudoval . . . Ali, gospoda, ljubil jo nisem zavoljo lepote, in tudi ne zaradi blagega srca Ti «Ive čednosti sta že v ženski liaturi in nista prav nič red-ki na tem svetu. Ljubil sem jo zavoljo «Inige lastnosti. Ljubil sem jo, drago rajnico, — bog ji «laj nebesa, — /,a to, ker je bila pri vsej živahnosti in vesclosti svojega značaja svojemu možu
deseto: Zvesta je bila meni, starcu !
Dijakon, ki je obedoval z nami, je z zgovornim mrmranjem in s kašlj cm Izražal svoje dvome.
V1 mi nemara ue verujete? — se je obrnil vdovec k njemu.
—	Ne, to ne bi verjel, — je za-jecljal dijakon v zadregi, — ampak tako . . . Mlade žene so danes tako . . . raudevu, flirt . . .
—	Vi dvomite, a jaz vam doka-¿«•in. Njeifo zvestobo sem si ohranil z ravnovrstnimi sredstvi, s sredstvi strateške vrednosti, z nekakimi utrdbami. Prt mojem premišljenem ravnanju in navitem značaju, me žena nikakor ni mogla prevarati. V varstvo svoje zakonske postelje sem uporablja) izredne zvijače. Poznam take besede, nekaka gesla'. . . Izgovorim jih, pa — basta, kar se tiče ženske zvestobe, lehko čisto mirno zaspim . . .
—	Kakšne so te hes<'de?
—	Cisto preproste. Po mestu sem raztrosil slab glas. Ta *;las vam je gotovo, znan. Vsakemu sem dejal: "Moja žena Aljonaje
ljubavnem razmerju z našim [lolicijskini ravnateljem Ivanom Meksejičeni Zalihvatskim." Te >esede so zadoščale. Nihče se ni predrznil hodit! za Aljono, ker se je vsak bal jeze policijskega ravnatelja. Cesto so lju«lje bežali, ^e so jo ugledali, le da bi si Zalih-vatskij iu« misli kaj. lie, he, he. Ce se spustiš s tem despotom, nimaš več vselega dne, pet protokolov ti sestavi, da si se pregrešil zoper zdravstevene odredbe. Na >r. če zagleda tvojo mačko na cesti, sestavi protokol kakor o živini, ki se j«> zatekla.
—	Toraj vaša žena ni živela z Ivanom Alcksejičem? — smo se udili vsi z dolgimi obrazi.
A, seveda ne, to je bila le moja zvijača . . . 1 l«'-he . . . Dobro sem J vas pot«'gnil, mladeniči, kaj? To. stoji.
Tri minute molka Sedeli smo in molčali; sram nas j«' bilo in jezili smo se, da nas j«' ta debeli, rde-čenos starec tako grdo sp«djal na
ed.
No, če boir «la, se oženiš se en-<rat! — jc zamrmral dijakon.
zvesta. Zvesta mi je bila, ne glc-de na to. da ji je bilo komaj dvaj /H odntje zapadnega sveta set let, a meni se približuje že šest
Amerika je "great country". Imamo najbogatejše pirate in najrevnejše delavce na svetu.
PREMIER
a"
"Non-Puncture1 Avtomobilni Obroči
Jamčeni za 7500 milj.
Ti obroči imajo največjo (jnrsiteijo kar t»»' ti«*«' trpe?nogti in vntrajnonti. S t«'mi obroči hihkn prevo/.ite na<l 7-VM) milj if\ vendar no cene tem zelo ni/ke. celo ni I. je, kot onih nnvadnih obrofev /. navadno ^aram-ijo. Ta garancija w nanHMH na "punctures in blow-outs" ia tudi vsakdanjo rabo, dalje ae nanaša na prevor. 7"»00 n^ilj ter jamoi 7.a va«- nlu-čaje, iavaemfti izrabljen je. Ti obroči so izdelani za najtežjo službo. Naročila so pri Al a za te obroče od vlade, da se jih rabi v nje sluibl. Kot izvanredno in-trodukcijo ti-h «»bročev vam damo slc-deče fi'n«' za «Itd»«» desetih «Inij.
OBROČI—CEVI.
	Obroči	Cevi
	«Ti rea)	(Tubes
	•t ÍI.L'0	♦2.00
.10x3	10.25	2.30
	13.50	2. SO
.L'X.P.j	14.05	3.00
:t4*:ti.	15.25	3 2"
.11x4	17.0O '	3.25
:tjx4	1 H.OO	3.3«»
:nx4	10.50	3.40
.14x4	20.40	3.0»»
.'15x4	21.00	3. so
.10x4	22.00	3.IK)
.15x4 ^	26.00	5.00
.10x4 4	27.0O	5.10
37x4*11	27.50	5.15
.'17x5 '	32.00	5.40
druge velikoati. popusta, «V m»
Y zalogi. i m am o va« Non Ski ti 2(1' r ve«*. ."»< pnlo/i dotar z nnro^ilom in «V nnrorite «Iva «»bfin'in. plaOsmo mi stroAko. Xa po-íiljatvc j»o 0. O. I). po¿iljit«' 15», «»ríe svotc. K»t je ixdelovanje istih omeje-no, vas opoarjamo, «la si takoj na recite, doklcr jih imamo fi«> kaj v zalngi. Vil protlajanio direktno lastniknm nvto mobilov, toraj si prihrnnite ves «tobiiVk agenta.
NON PI NCTUHK PREVLKÍ'KK.
Habite liase prevlerke. Ti ssbranju-jejo blowouts in !K)'r vsakokrsne^n poAkodovanja, p«deg tejrn vam podaljfia vaak obro»* nporabo r.n \eé tiso¿ mili. Hadar ra bite ñafie gumijaste obro«'«. »< vorite brez skrbi in sitnosfi.
Za vse lin.'ije nbro^c......
Zn \ s«' t'viní'ne obr«M*e....
Za \ se linrne obrore......
Za vse l'yini^ne obrore.... Za vse .'linfne obroée....., Za vse ."i'.jfin^ne obroée....
NON PUNCTURE FACTORY. Dayton. Ohio.
. * 1 .l»5
. ♦i.'.e.o .rj.7'
.Jtt.lHl .♦•i.fMl
BKABXUTITA:
rillp Oodlna, B. R Savtí, Fraak TtrU, If. Lučič, Tt. Al*,, M. Polovina, J. Krpan, t. Bajsklí. M. Vrkljan, Alai Dubravac, Frank Hran in J. Begic. mja iuftnjar, gl. Ujnik, Mid City Bank Bldg , 1th Floor, cor. HalaUd and
Madiaon BU., Chicago, 111.
JSeje eksekutivue mi \ «ako prvo «okotn v uiesveu ob K uri zvečer. NADZORNI ODBOR: Mike Mavrich. Chicago, III., John Kogel, I.« Halle, 111., John Žvanut, Chi cago, 111., Nick, »mich, Milwaukee, Win.
, ODBOB ZA UPRAVO ZVEZNE TISKARNE. O. Herger, Joa. Zavertnik ml., B. H. Savich, I. Steiner, Pr. Petrich, blagajnik. — Vae informacije o tiskarni daje Tajnik tega odbora Jo». Zavertnik mL, -H-l So. Crawford Ave., Chicago, 111.
Klubi, ki tolo govornike, naj aa obrnejo na gl. tajnika.
ARKANSAS: —
83.	Jenny Lind, Ark.—Jugosl. aoc. klub, taj. Anton Pe¿ar, R. F. D. 3, Boa 147. 107. Huntington, Ark.—JugoMl. so*. klub, tajnik Juo. Jarcinovich.
140. Hartford, Ark. — Tajuik Louis Slamnik, box 36, Hartford Ark.
CALIFORNIA i
68. Oakland—-Han Francijo, Cal.—Jugoal. Hoc. Udruž., tajnik P. Pintar, 9K7 Jackson.
138. Han Francisco, Cal — Tajnik Joku (lolobieh, 707% Hau Bruno uve., Han Francisco, Cal.
COLORADO: —
132.	Pueblo, Colo. — Jugo»I. »oc. klub, tajnik Cha». Pogorolec, 508 Moffet Ht.
ILLINOIS: —
Atev. 1. Chicago, 111. — Jugo»l. »oc. klub, tajnik Filip Uodina, 2806 Ho. 41. aye.
4.	La Halle, 111. — Jugosl. »oc. akupina, tajaik John Rogel, 1037 — 2nd Ht. 6. Chicago, III. — Jugosl. Hoc. Udruženje, tajnik Jos. Horvat, 1S30 Ho. Kacine
Avenue.
20. Ckicago, IU.-T-Jugosl. aoc. udruženje, taj. Petar Kokotovich, 2296 Clybourn Avenue.
45.	Waukegau, 111. — Jugoal. »oc. klub, tajnik Paul Peklaj, 527 Belwedere Ht., organizator J. Zakoviek. Heje »o vsako drugo »oboto v me»ecu ob 8. uri zvečer in v»ako zadnjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldue v dvorani J. Straiisarja.
46.	Panama, 111. — Jugosl. Me. klub, tajnik Joe Ferjaaéié, box 10.
50. Virden, 111. — Jugosl. »oc. klub, tajnik Fr. Heven, box 12.
Hej« se vsake 2. in 4. nedeljo v mesecu eb e«mi uri ¿jutraj v Union Hali.
66.	East Ht. Louis, 111. — Jugoal. socialistično udruženje, tajnik John Badalich,
1110 N. 3rd »t.
60. Cicago, 111. — Jugosl. socialiatično udruženje, tajnik H. Hekulich, '3247 Kmeral ave.
64. Livingston, 111. — Jugosl. socialističen klub, tajnik Frank Krek, P. O.
67.	Springfield, lil.- Jugosl. »oc. klub, tu(u'k" Frank Bregar, K. K. h, r. o. , K ra tuzar.
84.	Witt, 111. — Jugosl. »oc. klub, tajnik Demeter Seuuikar, Box 151. 92. Zeigler, III. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik M. Vidakovich, Box 166. 106. De Pue, 111. — Jugoal. »oc. klub, tajnik Jo». Omerza, Box 651.
109.Clranite	City, 111.—Jugosl. soe. klub, tajnik S. (Jjurishich, b. 665, Madison, 111.
110.	Staunton, 111. — Jugosl. soe. klub, tajnik Jo». Mostar, box 351, organi zator John Pukl, box 147. y
115. Bucknor, 111.—Andrew Barn ich
120.	So. Chicago, III. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Pretnar, 11256 Fulton Av.
121.	E. St. Louis, III.—Jugosl. soc. Udruž., tajnik H. VUintin, 3217 Louisiana B1 126. Peoria, 111.—Jugoal. »oc. udrui., taj M. Markéié, 2006 So. Adama St.
128.	Nokotnis, 111. — Jugosl. »oc. klub, tajnik John Mekinda, box 6<>7. 135. Palo» Park, 111. — Taj. P. Shejatovich, box 24.
INDIANA: —
25.	Indianapolis, lud. — Jugosl. soc. skupina, tajuik J. Hruder. 710 liolmer avenue.
41. Clinton, Ind. — Jugosl. so«*, klub. tajnik Karl Vrahirh, box 44*>. Seje so vsako prvo in tretjo soboto v mesecu ob 7. uri zvečer. Organizator L PraAaikar. Heje so vaako prvo nedeljo ob 5 uri popoldne.
53.	(íary, Ind.— Jugosl. so«-, udruieaje, tajnik Lj. Bogdanovick, 1317 Wash. St.
KANSAS: -i
30.	Breezy Hill. Kaus.—Jugosl. »oc. skupina, tajnik M. Smolsnik, K. R. 2, b. 208.
31.	West" Mineral, Kans.—Jugosl. »oc. skupina, tajnik John GorAek, box 211, W. Mineral. Kans.—Seje so vaako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 2 uri popol dne v E. Mineral, dvorani it. 6.
34. Prontenac, Kan». — Jugosl. soc. skupina, tajnik Fr. Zattich, box 114.
60.	Franklin, Kans. — Jugoal. soc. klub, tajnik Frank Vegel, Box 38.
81.	Hkidmore. Kans.—Jugosl. soc. klub,i tajnik Frank Rematar, Box 34.
82.	Carona. Kana.—Jugosl. soc. klub, Ujnik Blai Mezori, Box 162.
91. Htone City. Kana.—Jugosi, soc. klub, tajnik Mike Maček, Box 484.
133.	Dunkirk, Kan». — Jugosl. »oc. klnb, tajnica A]»olonia Brezovar, Dunkirk, Kansas.
MICHIGAN: —
48. Calumet. Mieh.—Jugosl. soc. udruženje. tajnik Jos. Ozanich. 407Vj—5th Ht
61.	Detroit, Mich. — Jugosl. »h*-. udruž., tajnik M. Petrovich. 1180 Kusaell St.
88.	Detroit, Mich.—Jugosl. Udrui., tajnik M H.tojadinov, 39 Hastings Ht. 114. Detroit, Mich.—Jugosl. »oc. klub, tajnik Jo». Primer, 416 Philadelphia Ave,
MINNESOTA: —
22. Ckiaholm, Minn.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik M. Maurin, box 223.
54.	Aurora, Minn. — Jugosl. soc. klub, tajnik J. G. Mihelich, Box 251. 119. Biwabik, Minn. — Jugosl. soc. klub. tajnik Frank Mahnich, Box 332.
MISSOURI: —
14. Ht. Louis, Mo. — Jugosl. »o«', udruž., tajnik F. Ferenčevlch, 1S58 S. 9th Ht.
129.	St. Louis, Mo.—Jugosl. »oc. klub, tajnik Vine. Cajnkar, 2213 Gravéis 'Ave.
MONTANA:—
73. Red Lodge, Mont. — JugiHll. so«-, klub, tajuik John Gerkinau. box 44. 96. Bear Creek, Mont. — Jugosl.ysoe. klub, tajnik A. Krmenc, Box 57. 101. K. Helena. Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Benchina, Box 201 Heje so vsakega 2. v mesecu oh 8 uri zvečer.
111.	Butte, Mont.—Jugosl. so«'. u«lruž., tajnik Him. Fahiniiič, 212 S. Shields hv.
134.	Klein, Mont.—M. Meznarich, box 127.
NEW YORK: —
124. Albion, S. Y.—Jugosl. soc. udrui., taj. Petar Putnik, Box 55.
OHIO: —
2.	Glencoe, O. — Jugosl. soc. »kupiaa, tajnik Pavel Dolenc, L. Box 43.—Redas mesečne seje so < sako 2. nedeljo popol. pri sodr. X. 21embergerju.
18. E. Youngstown, O. — Jugosl. »oc. udruženje,, taj. Sp. Markovich, 58 Sycamore St., Youngstown, O.
26.	Neffs, O. — Jugosl. »oc. skupina, tajnik A. Pire, box 172.
27.	Clevelaad, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Andr. Bogataj, 1095 K. 71st St. Vine. Jurman, organizator. — Neje vsak 2. četrtek in četrto soboto ob 8.
uri zvečer v mesei'U na 1107 K. 61. Ht. 18. Kast Palestine, O.—Jug«»l soc. skupina, taj. Jak. Istenich. b. 304. Sejo se vrte vsako zadnjo nedeljo ob 2. uri ¡»op. v meseeu pri sodr. Fr. Bogataju. Organizator Frank Hostnik. 4P. Colli n wood, O. — Jugosl soc. klub, tajnik Oos. K»haj '424 E. 157th St., Cleveland. O.
62.	Youngstown, O. — Jugosl. soc. klub, taj. John Petrich, b. 680, Youngstown, O.; organizator Anton Kikel.
71. Cleveland, O. — Jugos), socialistično udruženje, tajnik S. ftpoljarec, 5327 Standar«! St.
♦2. Coil in wood, O.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Koželj, 4429 Aspenwalle av. 76. Kuclid, O. — Jugosl. aocialistični klub, tajnik John Ulaga. Cut Kd. á Ooldar St., organizator Karol Kotnik. .
86. Akron, O. — Jugosl. soc. udruženje, tajnix S. Horvat, 369 Washington
89.	Lorain, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Geo. Petkoviek, 1794 E. 29th St. 95. Pinev Fork, O. Jugosl. soc. klub, tajnik Fr. Sedej, P O.
113. Bridgeport, O. — Jugosl. »oc. klub, tajnik Mart, flkoda. Box 750. 123. Maynard. O. — Jogo«), soc. klub, taj. Dom. Feltrin, Box 272. ,
OREGON:—
47.	Portland, Ore.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik 8. Zlodi, 141 N. 16. St. PENNSYLVANIA: —
3.	S. 9. Pittsburg, Pa.—Jugosl. soc. skupina, tajnik Fr. Gayer, 408 K. Ohio st.
5.	Conemaugh, Pa. — Jugosl. aoc. skupina; tajnik Frank Podboj. Box 218. — Heje so vsak drugi in četrti četrtek v meseeu.
10. 12.
13. 16
19. 32.
51. 57.
:>9. 6X
65.
69.
70. /4.
75.
77.
78.
Forest City, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Ratais, box 685. E. Pittsburgh, Pa. — Jugosl. soc. udroieaje, tajnik S. Blagič, Box 38 John Gračamn. organizator.
Svgan, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Kvartich, b. 453, Morgan. Pa.
Onirtnn. Pa. -— Jugosl. soe. udruienje, tajnik M. Dugin», box 25, Blair Sta., Pa'
Farrell. Pa.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Frank Buyer. 1051 Hamilton av. West Newton, Pa. — Jugosl. soc. jkupina, tajnik Jos. Zorko, Box 91a. Monessen, Pa.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Stef. Pogledi*. box 329. Ho. Side Pittsburg, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik M. Z. Mamula. 2620 Sarah St.
New Brighton. Pa. — Tajnik J. Svilkovirh. Beaver College, Beaver Pa. Herminie, Pa. — Jugosl. socialistični klub, tajnik Frank Rome, bo* 106. R. F. I). 3, Irwin, Pa.
Johnstown, Pa. — Jugosl. aoc. klub, Ujnik John Hribar, 509 Broad St. Herminie. Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik L. .lesenšek, bov 367. Large. Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Nick. Jakrlin, Box 102. Willoek, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frsnk Dolinar, L. Box 112, organizator Jack MiklanW, L Box 3.
Bra.block. Pa. — Jugosl. soc. udruienje. tajnik 8. Mihalich, 22 — 5th ave. McKees Rocks, Pa. — Jugosl. soc. udrui. Tajnik J. G. Dobričii, box 88. Ambridge, Pa.^-Jugosl. aoc. udruienje, Ujnik Vid Habitov, Box 552. Beje vsake tretje nedelje v mes. ob 9. dopoldne u prostorih Soc. Ed. Bureau. Fayette City, Pa. — Jugoal. aoe. klub, tajnik John Gartnar, b. 378. — Organizator John Baraga. Seje so vsako zadajo nedelja ▼ mesecu.
IM).
•3.
97.
98.
90.
Pa. — Jugosl. »oc. udruisajo. Ujnik Pet. Bacher, Bos 707. Browndale, Pa. — Jugoal. so«, klub, Ujaik F. Verbaja, bos 140, Fores» City.
Primrose,
Homer City, Pa. — Jugoal. aoc. udruienj«, tajnik Stevo Janič, Bos 4S1. Garrett, Pa. — Jugoal so«, klub, tajnik John Kralj, bos 227.
MeKees Port. Pa. — Jugosl. soc. udruženje. tajnik M. K. Kolibash, 521
spring Ht.
100. Kllsfeorth, Pa. — Jugosl. soc. udruieoj«, tajaik Jo«. Pulkarieh, bos 161, KHsworth, Pa. .
104.	Woddlawn. — Jugosl. »oc. udruženje, tajnik M. Premuzich, Bos 770.
105.	Mariamia. Pa. w Jugosl. sue. klub, tajnik Louis M i he v c, box 25. 112. Lemont Furnac«, Pa.—Jugosl. soe. klub, taiaik Frank Grame.
116.	Johnstown, Pa. — Jak Kocjan, 409 Ohio St.
117.	uloydell, l'a. — Anton Zalar, Box 127, Beavers.lale.
118.	Meadow Lan«l, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Paul Posega, box 365 Cauous burg, Pa.
127. Dunlo, Pa.—Jugosl. »oc. klub, tajnik I. Petera«!, box U75.
130. Bessemer, Pa. — Jugosl. soc. udrui., Ujnik R. Babich, Bt>i 86.
181. E. Pittsburgh, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik B. Novak, 6568 Roman Ave.
washington: —
28. Koslyn, Wash. — Jugosl. soc. udruienj«, tajnik Mike Oranich, Box 905.
102. liurkley, Wash. — Jugosl. soc. u«lrui., tajuik J. Pokari.-h, P. O., Spiketon, Wash.
wisconsin: —
9. Milwaukee, Wis.—Jugosl. soc. udrui., tajnik Thos. Htepich, 377 Greenbush
avenue.
Kenosha, Wis. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik S. Kne/.ek, 119 Maple Court. Organizator M. čnbrilo. — Seje so vsako zadnjo nedeljo v mesec u v na Socialist gl. stanu.
West Allis, Wis. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik H. Beshenieh, 469 — 51st Avenue.
Milwaukee, Wis. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Joe Presechnik, 444 So. Pierce Ht.
122. Racine, Wis.—Jugosl. soe. udruženje, tajuik .\|Hrk Pavlov, 1323 Wash. St. 137. Kenosha, Wis. — Tajnik Frank Zabukovee, 264 N. Congress St. WEST VIRGINIA: —
139. Davis, W. Va. — Jugosi. socialistični klub, tajuik An.lr, Kocjan, box 348.
wyoming: —
8. Cumberland, Wyo. — Jugoslovanski soc. klub, tajnik M. Verči*, box 232. 44. Superior, Wyo. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Luka» Groser, box 341. An J rej Kriiinik, box 103, organizator.
Sejo s« vsak« drugo ned«ljo v meeecu popoldne ob 2. uri v Hali K. PeruAka Sweetwater, Wyo. — Jugosl. soc. klub, tainik Jernej Bajda; organisator Paul Hribar. — Seje so vsako zadnjo nedeljo v meseu ob 6 uri zveier v stanovanju Paul Hribarja.
10*. Cambria, Wyo. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik K. Bogichevich, box 103,
13«. Kock Springs, Wyo. — Jugosl. soe. klub, tajnik John Batich, Box 427.
KONFERENČNI ODBORI.
t» . h 5»**dn» Fennaylvanija. Tajnik F. Randa, 722 Emlin St., N. S. Pittsburgh, Pa.
A. 2. Ohio. Tajnik Sp. Markovich. 58 Sveamore.
At. 3. Chicago. Tajnik V. S. Gjokovii, 2296 Clybourn ave., Chicago, III. V' ^aconain Tajnik T. Stepič, 307-6th ave., Milwaukee, Wis. At. 5. Missouri in juini 111. Tajnik F. Franii, 1727 So. 3rd St., St. Louis, Mo.
!
FOTOGRAFIJE £
U.
35. 37.
85.
ZASTOPNIKI PROLETARCA.
Aurora, IU.: John Blasi-hitz, R. F. D.
4, box 63 A. Aurora, Minn.: Frank Ora/em, b. 344. Barberton. Ohio: John Bnlant/311 So.
4th ave. F. Merzlikar, b. 121. Bear Creek. Mont.: Frank Dantfek. Bessemer, Pa., John Popetnik. Biwabik. Minn.: Fr. Mahni«-, box 122. Black Diamond. Wash.: Thomas Krieu,
Box 721. Braddock, Pa.: Mike Bambich. Bridgeport. O.: John iabkar, box 375. Broughton. Pa.: Jakob Dolens, bos 181 Butte, Mont.: I^ouis Sporar, Frank Zajc box 882.
Buxton, Iowa: John Kraievec. Canonsburg in Meadow Lands, Pa.*
John Koklich, box 276, Canonsburg, Pa.
Calumet, Mich.: John Bari« h. 4321
Ackorn St. Carona, Kans.: Hlaz. Mezori, Box 162. Carroll ton. Ohio: Anton WTidmar. Chicago. 111.: Frank Ales. 4006 W.
31 St.; Ant. Vtfii, 458 Halsted St. Chiaholm, Minn.: Math Rihter. Clarldge, Pa.: Jacob Okorn k John Mia kar, box 68; Frank fcurman, box 255. Cleveland, O.: Anton Pozareli, 2554 K K. 61st St.; Math Petrovi-if, 116* K. 76th St.
Cliff Mine. Pa.. Moon Run Pa. in te-
penai. Pa : Math IVtrich. Clinton, Ind.: Viktor 2upantic, box 421. R. R.
Collinwood. O.; Dominik Bliimmel; Ant.
Kuinik, 452 — 158. St. in Joe Kun-eif, 439 E. 156. St. Columbua, Kans.: Martin Jurefko, R
R. 3, bos 60. Conemaugh, Pa.: Andrej Vidrich, o«i 523; Frank Pavlovii, Frank Podboj, box 218.
Copper Range, Mich.: Anton Mum, 511
5 th St., < 'alumet, Mi«-h. Coulters k Robins, Pa.: .lernej Rupnrs. Cumberland, Wyo.: M. Verii«, b. 237. Darraugh. Pa.: John Matelko. Davis in okolica. W. Va.: John Krii
man* it, Box 283. De Pue, I1L: John Koman, Box 86. Detroit, Mich.: F. C. Oglar; Joe Prei-mer; Thos. Petrich, 1184 Russell St. Dodgeville, Mich.: Valentin Krall, Box 49.
Dunkirk. PitUburg, Kans.: Anton Tom-
si«>h, R. R. 1, box 167. Dnnlo, Pa.: Frank Kautit, box 73. East Palestine, O.: Jak Istenicb, b. 374. Ely, Minn.: John Teran, box 432; Louis Ferkol.
uiichd. O.: John Ulaga, Gulea Ave. A Cut R«l.
Eveleth, Minn : Jacob Ambro/ii1 in
Mak» Volfansek. Export in Pennsylvanljo: John Prostor, t»ox 120.
Fits Henry, Pa.: Frank In.lof, Box 113. Forest City, Pa.: Fr. RaUii, b. 685. Fort 8mith, Ark.: Frank Gorenc, Box
3N.
Franklin k Girard, Kans.: Fr. Wegel Frontenac, Kans.: Anron Katzman.
John B*deue. Garret, Pa.: St. Zabrii. Gilbert and McKinley. Minn.: T. Gnje
zda in John Koncilja. box 43. Girard, O.: Anton Strah, box 372. Girard. Ohio: Frank Ban, box 365. Glencoe, O.: Paul holen«-. Greensburg, Pa.: Frank Matko, Key stone Hotel; Frank Steiner, 4!5 Grove St.	*
Herminie, Pa.: Jos. Brie. Box 136. Hibbing, Minn.: Henry Delle«. Huntington, Ark.: Karel Petrich, L Box 204.
Imperial, Pa.: Ig. Murshetz, Box 828. Indianapolis, Ind.: J. Bruder, 711 War
man Ave. Irwin in Wendel, Pa.: Louis Brie. Jenny Lind. Ark.: Frank (iorenc in
Jos. Kogej, b. 182. Joiinston City, 111.: John Slivnik, I<ouis
Brie, box 183. Johnstown, Pa.: Math. Gabrenja, Jacob Kocvan, 409 Ohi St.; Bern. Dobli-kar.'803 W. Raym St. Kenosha. Wis.: Frank 2erovee, 22 How land ave.«
Klein, Mont.: M. Me/.narich, box 127. La SaUo, 111.: John Rogelj, 121«— 3d Ht
Martin Novlan, Vencel Obid, 438 Berlin St.
Llttl« Palls, N. Y.: Frank Masle, 37
Casler St. Livingston, 111.: Fr. Krek. Lloyd«11, Pa. In okolica: Anton Stra ft Mar.
Manor. Pa.: John Metelko. box 71, Cla riilge. Pa., in Frank Dem*ar, Box 253. Manor. Pa.
Mariamu, Pa.: Louis Mihevc, Box 25. McDonald. Pa.: Anton Skafar. McMeechen. W. Va.: John Merzel. Milwaukee. Wia.: Val. Razbornik. 414 Virginia St.; Ig. KuAljan, 229 — lat A?.; John Kraine, 31'/ Florida St Morgan, Pa.: John Kvartich. Muddy. IU.: Louis Furlan. Mulberry, Kana.: Aunton Sular.
Martin Smolshnik, R. R. 2, Box 208. Mullan, Ida.: Anton Bambich, Box 280. Murray, Utah: Vencel Branisel, Box 1. New York: L. Markun, 129 E. 29th Ht. New Duluth. Minn.: Allwrt Hrast, 811
W. !»5th Ave. Nokomis, 111: John Nekiuda. North Chicago—Waukegan: Paul Bar-♦el, 1400 Sheridan Rd., Waukegan,
Oregon City, Ore.: Frank Sajovie, 131
—18th St. Orient, Pa.: Louia Verinik. Panama, Ul.: Jos. Ferjancii. Pin«y Fork, Ohio: Louis Olaser. Pittaburg, Kana.: Jacob Selak in J. Ho dec.
Pittsburg. Pa. in okolico: Anton Zidaa-
sek, Blaz. Novak, 6568 Rowan ave. Puobltt Colo.: Chas Pogorelee, 508 Mof»
fet in Jos. Ho^evar.. Pull»». IU.: John Lovstek, 11262
Stephenson Ave. Ralphton, Pa.: Mart. Korosetz, B. 205. Reailng. Pa.: John Peadert, 343 River Street.
Rod Lodge. Mont.: Louis Yeller, bos
47 Call.
Reliance, Wyo.: Jernej VeriiI, box 152. Rock 8prings, Wyo.: F. S. Tavcher, 440
7th St.
Roalyn. Waah.: John Zobec, box 19; G. Jaoacek.
Roundup, kamp 3 in 4, kakor tudi za King kampo. Mont.: Frank Novak, b.
136. Roundup, Mont. St. Louia, Mo.: Val. Sever. St. Paul, Minn.: Matto Gregorin, 48 E. 4th St.
Sharon. Pa.: Joa. Paulenich, R. F. D. 57, Box 44.
Smithon in Westmoreland Co., Pa.:
Joseph Radisek, Central Hotel. South Fork in St. Mlcheal, Pa.: Jakob Kopert.
Springfield, I1L: Frank Bregar, 1629
N. 10th St. Stauton, IU.: Anton Ausec, L. B. 158
in Jos. Mostar. Steelton, Pa.: F. N. Ribarich, 110 N. Front St.
Stons City. Kans.: Mihe Fine, box 496. 8tons City, Mineral ter W. Mineral,
Kans.: John Goriek. Struthera, O.: Math Urbas. Sublet, Wyo.: John Ostroinik, box 117. Superior, Wyo.: Luka Grosser, box 341. Sweetwater, Wyo.: Pavel Ilribar. Thomaa. W. Va.: Ifrank Korjan, Lad.
Betredek, box 117. Tonopah, Nev.: W iJ. fttefanac. Vandling in Forest City, Pa.: Anton Drasler, box 9; Frank Rataic, box 106. W. Newton. Pa.: Jos. Zorko, R. F. D.
3, box 91 A. W. Allis, Wis.: Frank B«n«ler, 471 — ."3rd Ave.
WalkervlUe in Butte. Mont.: Peter M. Barich, box 1315.
Waukegan k North Chicago: J. Zakov-
Mek, 120 May St. Wick Haven, Pa.: Luka Kralj, Box 68. Willoek, Pa.: Fr. Sedej Utah: John Brezovar, Box 27, Sco-fjeld, Utah. Witt, IU: D. Sanuikar. Youngstown. O.: John Petrii, box 680: M. 1'rbas, box 431; Ant. Kikel, 1116 I'rsnklin Ave. Yukon. Pa.: Katarina Klari?,. Ant. lavrif.
Naši patriotje si uniialjigojo, «In jr vlada Z. I), v Washington, l> To jo pomota. Vlada naše
clionr in svobodne Ijndovlado ima svoj«1 glavno gnezdo na - 26 Broadway!
• e •
Amerika je mogočna in slavna
dežela. Ako kakacn zunanji tiran ne<V pozdraviti našo «"-aslitljivo zustave, potem s«- mu seveda napove vojna. Ako pa domaei uniformirani tirani s kro^ljami pre-vrtajo in potoplajo v blato do-ma^'o zvezdnato zastavo, no, potem pa smejo upati, da bodo kmalu dobili "višjo" službe.
najfinejšega dela, najsibo ženito\anjske, dr uit ve ne ali «Iružinske, vedno dobro in okusno izdeluje
Ivan Včclik
PRVI HRVATSKI FOTOGRAFIST 1634 Blue Island Ave., med 18. In i%. ul^
CHICA(K). IIX.
Z vsakim tucatom slik damo krasno darilo.
Telefon: OanaJ ¿bttu f
ROJAKI V MESTI) IN OKOLICI!
Poskusite Bernardovo Kapljico!
NA ZAHTEVO POŠLJE NA DOM.
Ako živite izven Chicage, pilite po naA cenik za dobro vino In žganje, umi
vat nrn\| \ on iim blue island avenue. JUj« D L K 11 /i K iJ9 (dept. c.) chkago. illinois.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2144-60 Bine Island Avcnuc, Chlcago, II-
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
»»♦♦»»»»»fr»»»»»»»»»«»»»»»♦000»0 t I 6»6166 0 060 »t t
J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka

F. KERŽE CO.,
2711 South Millard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj.	Vae delo garantirano.
l m
Pisma Jaka Štrigetau.
Lub Hodruh rcdahter!
K* sm zadri'd prebrati tist prif od Toneta, sin biu tku veseu, d sin se namenu mu pree pisat. Glih /.arad prifa nism biu veseu, amp'k največ vesele m' je delal tit'h osem deset Čukov, k' m' jh je Toue poslou. Sej vež lub aodruh d' zde j imam zadost gnarja, za pu leta in še za j't v visite k Janez v Žolet. Zatu sm pa reku Ri-bežu, d' ne j gre prec kup't ena lojeva sveua, d' bom lohk odga vuru Tonet. K* se jo Ribežn nazaj prguneou s sveča, sm se kar na treb'h ulegu in začeu pisat: Cenjeni Tonček!
Od vsega, kar si mi poslal v obeh pismih se mi je najbolj do-padlo tistih osemdeset "pildkov", katerim pravijo, da so amerikan-ski tolarji. Veš Tone, če imaš take "pildke", delaš lahko večje čudeže, kakof Vodiška in Francoska Johanca, ali pa solze, popek, sveta kri, brada, lasje in nohti. Ali veš zakaj Tone? Ako imaš take "pildke", si lahko kupiš Vodiško ali Francosko Johano, da ga potem "špila" kakor afinja. Ako ji naročiš, da "Švica" kri, jo potem lahko "nafiviea" na škafe, da bi lahko delali jetrnice in krvavice za pol Kranjske dežele. Za take "pildke" kupi Johanca krvi, kolikor jo imajo vsi mesarji na Kranjskem na prodaj. Če hočeš imeti francosko Johanco, ji pa naročiš, da leto dni leži v postelji, dobro "papca", kadar jo nc vidijo drugi ljudje^po ulici pa hodi ob bergljah. Tone le pomisli, kako se morajo delavci truditi za take "pildke" in vagati svoje življenje vaaki dan. Veš, da je bolj prijetno ležati vsaki dan po eno uro v postelji in tožiti neumnim bravcem, o bolčinah v udih kakor pa nositi po destf ur malto, kopati železo ali opravljati katero drugo težko delo. Tone, ti tega ne razumeš, ker nisi še nikdar trdo delal in se tudi nisi brigal sa tiste, ki trdo delajo. Tvoj kolega Skazi-mir je zvita butica. Študiral je življenje tistih, ki najbolj trpe, ki imajo vice ,ali mogoče še kaj goršega na tem svetu. Tudi Berg ali Gora, Janezov pomočnik ne spada med neumne kranjske farje. Prefrigan je ravnotako kot Skazi-mir. Zategadelj vesta oba, da se za take "pildke", kot si jih poslal meni, najame lahko vsakovrstne ljudi, ki igrajo čudeže, drugi "učeni" gospodje jih pa zopet za "pildke" potrdijo, da so se res zgodili. To se vrši ravnotako, kot pri slabih igralcih v gledališču, ki najamejo, klakerje, da jim ploskajo, ko slabo igrajo. Ulogo klakerjev igrajo pri Johancah, višji in nižji pastirji, in od "pildkov" omamljeni zdravniki, ki na podlagi svoje visoke "učenosti" potrdijo, da ae je izvršil Čudež. Na Kranjskem je igral za Vodiška Johanco prvo ulogo klakerja višji pastir Makla-tura v Ljubljani, pomagal mu je njegov zdravnik in tisti malo-vredni far ,ki je imel Johanco pod streho. Sekund i rali so pa vsi kranjski farji, dokler je šlo. Vidiš Tone, na Francoskem je ravnotako. Na prvo struno brenkajo višji pastirji, za njimi farji, potem pa pridejo na vrsto taki zdravniki, ki so vstani potrditi, da je Johanci v eni noči noga zrastla za sto klafter. Refren teh tičkov je pa enak. "Bravska gmajna le vkup, vkup, Denarja nucamo in velik kup."
Skazim-ir vse to dobro ve, zato pa ni tako neumen, da bi denar, ki je prišel za francesko Johanco, pošiljal francoskim farjem. Ska-zir-mir si pač misli: Naša Johanca je "falila", zato nas mora pa sedaj francoska potegniti iz blata. Francoski farji ne razumejo našega jezika, zato ne vedo, da mi sedaj "švindlamo" naše bravce s njih Johanco. Denar, ki ga do-
bimo od naših bravcev, ostane tako lepo v naših žepih.
Tone ,ti bi moral biti qelo hvaležen Skazimirju, ds jo je tako "fajn" pogrutal, ker bodo zdaj napočili zopet zlati časi za kra-njske farje, dasiravno ga je po« kidala Vodiška Johanca, ker se je v kloštru na Reki še premalo naučila "ivindlati" ljudi. Najmanj eno leto bi morala ostati v kloštru, pa bi se vseh "švindlarij" tako dobro naučila, da bi jo ne bil pogruntal tisti ljubljanski fi-ajkar, ki ima ravnotako rdeč nos od čvička, kakor ga ja imela Johanca od telečje krvi.
Zato se ne jezi na Skazi-mirja, ki vam hoče s tistimi bukvicami zopet pomagati do ugleda pri bravcih. Skazi-mir je in ostane vaša vodilna zvezda, saj to je dokazal v Clevelandu, ko je mamko božjo in Vida vlekel na enem "štriku". Vesel bodi, da imate sabo takšen farški talent, h kateremu morajo" priti "coprniki" vsega sveta še le v šolo, da bodo res kaj znali.
Tone, koncem svojega pisma ti priporočam mirno kri. Ne jezi se nad Skazi-mirjem, ki je za vas neizčrpljiv zlat rudnik.
Te pozdravlja tvoj amice
Jaka Strigelj.
Sodruh redakter. K' sm tala prif skončou, sem biu res veseu. Bavu sm se za Toneta, d' ga po-kida, odkar je začeu socialistične bukve brat in prou lohk b' ae zgud'1, d* b* ga fari veu vrgel iz soje drušne. Sej veš, d' b' bla poti tud zame smola, č' b' biu Tone suh. Če mu ne bo ta prif po. magou, poti se more čudež z god't. j Al Tone postane sicilist, pa gre z nam v vojska prot svojm kole-gat 'm — far j'm, al more j t pa za mežnarja k Janez al pa h Ska-zi-miri. Nekej se more zgud 't. k' tku ne more j't več naprej.
Prdjav sm t* še druga pisma od svoj 'h prjatlou. d* jh lohka dnikaš. Zdej te prou lepu po-zdram in te povflbm na piknik v •Tustic Park dne 7. junja pri "\Villow Springs. Ke pridem s cel 'm svojm štabam, zatu k' sa pr te jednot fest fantje, k' se nedaja nlečt od Janeza, Toneta in Skazi-mirja.
Serbus
, Tvoj Jaka.
.Ročk Springs( Wyo IMvljubi Jaka!
Oh. ko bi U jedel, kako letos grmi pri nas! Že nekaj mesecev sem je tako treskanje in grmenje, da se je že par festung doli za krikom podrlo in ubogi roekspring-čani ga nimajo božjega miru pa ga nimajo. Ves žegnan les od cvetne nedelje so že požgali — nekte-ri so imeli še stare zaloge — pa brez vspeha. Jaz se pa na skrivaj smejem, ker grmenje je voda za moj mlin. Saj veš, dragi Jaka, kakor se nekteri ljudje redijo od božje štimee, tako se od grmenja redijo in množijo — gobe! Moj profesijonie pa nabiranje gob, včasi se pa kar čez noč prelevim v trgovca z gobami. — Če se nc motim, bila je deveta sreda po sred-postni sredi, ko v starem kraju stare babe žagajo, ko sem prinesel s hribov žakelj suhih gob, ter jih nemudoma zamenjal za svetle cekinčke. Ravno sem premišljeval, kam naj tla mspraviti tiste lepe amerikanske tiče — ker s prvo nerodno banko si nisva nič na roke odkar se je tam vgnezdil minnesotski plevel — ko jo pri-maha doli od firarja moj prijatelj Muhar. Mišiduš, kriči že od daleč, cesar Maks je zgubil cesarstvo, brat Franeelj ga pa še lahko, na pragovih najlepših hiš raste plevel, naš mcdicinec je pa plačal za farmo $1200.00 in to so samo obresti od božje štimcc. Oj Muhar, Muhar, ti si pa res od muh, ko govoriš tako učeno, v priglihah, ko izraelski Habakuki in drugi preroki. Pejva no malo v oštarijo, tje v zadnjo sobo, bova se malo pogovorila in pokrep-čala. Ali dvorljivi bartender naji je pocukal* za rokave rekoč: ne hodita tje, tam gospod dominajo. S kom pa dominajo, brž povpraša Muhar. Ej, kaj bsta tisto, povejta rajše kej bosta kej pila. Hm, pravim, jaz bi malo žgejna, ali mrvo trinerčka, Muhar pa se odloči za brinjevček. Žgejne pa jc napravilo Muharja sentimentalnega, vse-del se je v kot in začel zdihovati: AUah je velik in hoče imeti veliko mošejo, hodža pa je neizprosen in hoče imeti $5.00, majne slabo ronajo, kadar se dela se slabo zasluži, pa pol ducata otrok — o,
kaj bo z mladimi Muharjif če ne darujem $5.00 za moftejo! Zgodilo se jim bo kakor lani tistemu kramarju suhe robe, ki je prišel v mesto, pa se ni ponižno meldal pri hodži, vse mesto je hotel pozlatiti samo poluuieseca na niošcji ne in piščalke pri ogrlicah je tudi pozabil. Pa je ukazal hodža mujezinu. ta pa je oddal raport mestnemu Ilarambaši in mož suhe robe moral je mufati s prvim motovilom. Allah il AUah, ni ga boga nad Al-laha in ni ga preroka čez našega hodžo — ubogi Muharji kaj bo z vami! Nikar ne fantaziraj naprej, posvarim ga, Žgejne ti je slabo strilo, pij malo brinjevčka, ti bo kiualo odleglo. Pa mu je res. Ko sma zapila vse gobe, bil je zdrav in nato sem ga vzel v kompanijo v gobarsko trgovino, ker grmenja je čimdalje več, pa bo kajpak tudi gob. — Med dnevne novice spadajo še računi provincijalne pa-gode, ki ao v večnem prepiru in kričečem nasprotju med seboj, dalje poroka Miceticc itd. itd. — ampak eksjuzaj mi preljubi Jaka, da danes nc morem izdati o tem obširnega buletina, ker tam od Yellowstone parka se vzdigujejo črni oblaki, blisk obžarja strmo peč višave, grom pretresa žile sive glave, piš podi razpenjeno vodo — zopet bodo rast le gobe, treba se pripraviti za košnjo, sklepati kose in nabrusiti srpe! Ko bo gobja žetev končana pa se zopet kaj oglasim Tvoj	GOBAR.
ROŽA.
Spisala Ada Kristanova.
Ko sem po opravkih hitela po ulici, seni zagledala naenkrat nekaj tako nenavadnega^ da sem kar obstala. Majhen, razcapan, komaj šest let star deček, ki je hodil že bos, dasi smo pisali šele 30. aprila — in res ni bilo prav nič vroče — imel je na svoji borni suknji pripeto tako krasno rožo. da sem skoraj prezrla šmar-nice ,ki so bile tudi zraven. Bila je jako polna roža srednje velikosti, zelo bleda in le malo roža-sto obdihnjena. Začudila sem se, odkod ima fant to krasoto, kajti otroci navadno nimajo dolgo cvetic; pokvarijo jih, ali pa j& dajo komu. /
"Fant, ali mi daš rožo?" sem ga vprašala. "Dam ti krajcarje zanjo."
"Na-a ... "je dejal, ter se je sramežljivo zvijal.
"Glej — tukaj je deset vinarjev," sem mu ponudila. Mislila sem, da bode z obema rokama prijel za denar.
"Na-a . . . "se je zopet branil.
"Kaj cvetice niso tvoje?"
"Jana ..."
"Pa mi jih ne prodaš?"
"Xa-a ..."
Nekako čudno veselo sem bila iznenadena.
"Kdo ti jih je pa dal?" sem vprašala.
"Ata je dal"
"No, potem jih pa le obdrži, če ti jih je ata dal," sem rekls vesela. — Glej ga, malega proie-tarca, sem si mislila, ta ti ima trden značaj! In zdaj šele sem ga prav pogledala — njegove žive, lepe oči, lepi stat in nekoliko bleda lica, ki so bila le rpalo rdečkasto zadahnjena, kakor roža na njegovih prsih, in tako svež in ljubezniv, kakor njegova roía — bil je eel fant.
S kakšnim ponosom iVi s kakšno srečo v srcu je bil oče pripel lepi šopek svojemu sinčku, ki mu je menda solnce in upanje v tem bednem življenju — sem si mislila — a jaz sem hotela za par
krajcarjev---e, to je bilo
grdo od mene!
V roki me jc trgalo, da bi mu podarila tisto krajcarje, kajti fant mi je bil neizmerno všeč; a nekaj mo je zadržavalo — takemu otroku se ne plačuje z denarjem. Kakor kak mladi kraljevič je stal pred menoj, dasi je bil bos.
A nekaj ljubeznivega mu moram storiti, sem mislila. Zsgle-dala sem onkraj ceste prodajalko s pomarančami.
"Veš kaj, ker "si tak priden fant, ti kupim pomarančo. Cvetlice pa le obdrži, ne vzamem ti jih.'
Sla sva čez cesto.
"Ali veš, da je jutri prvi msj nik, ti mladi proletarec?"
"Vem."
"Ali veft, da je to tvoj praznik?"
"Vem."
"Kdo ti je pa povedal?"
"Ata."
"Na — tukaj imaš pomarančo, atetu pa reci, da ga pozdravljam. Ali mu poveš?"
"Jaa. Hvala.' Ves srečen me je še enkrat ljubeznivo pogledal, ter jo je odmahal domov.
Gledala sem za njim in videla sem očetovsko srce, pa sem razmišljala, kaj se bode v tem srcu godilo, ko izve, kako bi bila neka gospa rada kupila rožo, pa je ,vrli sinček ni prodal — tisto rožo, katero mu je on s ponosom pripel in z upanjem v boljšo bodočnost . . .
Četrt ure pozneje pa se je godilo v sosedni ulici sledeče:
Dve dami, ki se je bogatija že od daleč na njima poznala, obve-šeni z dragocenim nakitom, da se je kar lesketalo — ste stali na cesti in ena jo zaklicala:
"Glej ga no razcapanca — kakšen lep šopek ima!"
Druga pa je stopila k njemu: "Ti fantek, ali daš meni rožo? Dam ti dva krajcarja zanjo."
"Na-a ..."
"Kje si pa dobil rožo?"
"Ata je dau."
Dama je vzela nekaj drobiža iz težake moinjice in ljubeznivo se je sklonila: "Ti, poglej — bel cekin je — kaj misliš, kako bo ata vesel, če mu prineseš toliko denarja!" Stisniia mu je "pleha-sti cekin" v roko in med tem ko je otrok še poželjivo gledal na denar v roki, mu je dama že odpela šopek.
Prestrašen je strmel na cvetlice, ki so tako brez njegove volje potovale z njegovih prsi elegantni dami za pas. Sele ko se je kupoval ka obrnila ter je s tovariši-eo odhitela, se je zavedel; pogledal je na svojo roko, ki je držala "beli cekin", in očividno žalosten je odšel. Njegova potrtost me je tako prijela, da sem mu nehote sledila na konec predmestja, kjer je njegov oče na dvorišču polrazpadlo temne hišice pletel košare — in tako sem bila priča njegovega žalostnega povratka.
Ko ga je oče zagledal, je že od daleč jezno zaklical:
"Fante, kje imaš šopek?"
Deček jc pohitel k očetu z iztegnjeno roko:
"Ata, na — cekin!"
Ta pa gleda in se razsrdi:
"Kaj, si prodal rožo?!" V njegovem glasu se je treslo nekaj tajnega, kakor da bi hotel pravzaprav vprašati: "Kaj si prodal mojo ljubezen?"
Ko je deček očetu pogledal v obraz, se je ustrašil.
"Nisem hotel: gospa je rekla, da boš vesel, če ti prinesem denarja." Otrqk je bil ves skesan; njegove oči so bile žalostne in udje kakor polomljeni. Tako se mi je smilil, da sem pristopila ter sem povedala, kar sem bila videla. Posebno sem omenila, da deček ni hotel dati rožo, a da mu jo je ponosna dama kar vzela.
"Kar vzela — " se je oče zamislil in bridko je bilo slišati njegov glas. "Seveda, take reči so le za gospodo — rože ne rastejo za take razcapano ljudi . . . veseli naj bi bili, ako si lahko kupimo, za groš žganja ..." Nekaj mu je stisnilo srce — videti mu je bilo, da bi kar zakričal, ali pa se zjokal ... In jaz nisem premogla besede.
Prikupljivi sinčkov glas ga je zdramil iz teh misli:
"Kaj si hud, ata?" je vprašal tako milo proseč, da se je oče kar zganil. Nagnil se je k otroku, ter ga je vzel v naročje.
"Ne, ^nisem hud. Ali poslušaj. Jutri je prvi majnik. Jutri ti dam zopet rožo in šmarnic — pa tudi rdeč klinček mora biti vmes, veš, krvavordeč klinček. Toda, ako ti hoče kdo .vzeti šopek, mu smeš spraskati obraz. Saj imaš kremplje: saj se Se mačka brani; ali se bodeš branil?"
"Bom", je ponosno rekel de-ček ter skrivil prstke in vzdignil roke — tako, kakor se stori, kadar se hoče pokazati "kremplje".
"Da — tako," je rekel oče. Zopet se je smehljal in je bil dobre volje.
Čaa bode prišel in takrat bo
lepše živeti na svetu; ko bodo gospodje rekli: "Mi hočemo vojno." Delavstvo pa bodo odgovorili: "Mi nečemo vojne."
HVKRT1SEMENT
Avsti, Slovensko
U«UUM>vljMU» 1«. juuwll
is»;.
Bol. Pod. Društvo
inkorponrano M. i»bruv» • . 1MIS v drUvi lt»m
Sedež: Frontenac, Kan s.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, K. Mineral, Kana Podpreds.: JOHN GORSEK, Box 211, W. Mineral, Kan«, iajnik: JOHf! ČEKNK, Bo* 4, Breezy Hill, Mulberry, Kana. Blagajnik: FRANK 8TAKČlČ,Box 245., Mulben» <\ d. Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AR, L. Box 38, Frontenac Km.
NADZORNIKI: PONGRAC JUR&E, Box 207 ltdley. Kaas. MARTIN KOCMAN, box 4«2, Frontenac, Kan. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kana.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Lkd, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans.
Pomožni odbor:
FRANK SELAK, Box 27, Frontenac. Kans. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac, Kans. FRANK KRAJSEL, Box 108, Frontenac, Kans. ' Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša $1.50.
Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne poiiljatve pa gl. blagajniku.
PATRIOTIZEM IN SOCIALIZEM.
Militarizem nas preplavlja v vseh deželah. Socializem je postavil boj proti militarizmu na prvo mesto razrednega boja.t Ne more ustaviti nezmerno oboroževanje in z njim združena težka davčna bremena, ali orožje nam je v boju zoper kapitalizem, ki mora zdramiti široke ljudske plasti in zbuditi v njih jasno razredno zavest. Taki boji so potrebni in koristni, da zlomijo stare predsodke in ustvarijo v glavah jäsne misli. Vladajoči razredi nalagajo ljudstvu z nasiljem nova, težka bremena, utemeljujejo jih pa 8 častitljivimi ideali in obrabljenimi, bledimi frazami o domovini in domovinski ljubezni. Zato pa bo boj proti militarizmu in novim zahtevam zanj le tedaj uspešen, če gre poleg njega duhoven boj, ki razbistri nazore o ukoreninjenih idejah in jih vrže tje, kamor spadajo, med staro šaro.
Ni dovelj, če pokazujemo le na zlorabo pojmov do domovine in domovinske ljubezni, ki jo uganja buržvazija. Buržvaziji pornenjata domovina in patriotizem povsem kaj drugega kakor na primer industriellem delavcem in malome-ščanom. Kdor se bojuje za idejo, se bojuje vedno tudi za splošen interes, ki ima zanj realno vrednost. Domovina industrielnih dc-lavcet, malomeščanov in kmetov je prebivališče vas ali pa "cam-pa", kjer zadovoljno žive; kdor udre tje in razruši njih blagostanje (Ludlow, Colo.), ta je njihov sovražnik, proti kateremu so tudi bojujejo. Domovina buržvazije je pa vse državno ozemlje, katero izkorišča, iz katerega molze svoj profit. Ne očitamo tega bužvaziji, da je njen patriotizem le mate-rielen interes — to je povsod tako in niti drugače biti ne more — temveč očitamo ji le to, da postavlja svoje izkorišeevalne in trgovske interese za interese vsega ljudstva.
Delavec nima domovine, tako je že zapisal Marx v komunističnem manifestu. Komaj dorase, že ga izženo beda po svetu; sedaj je to mesto ,sedaj ono, njegovo prebivališče in temna luknja je njegov dom,...Noben sovražnik- ne more uničiti njegovo domovje, nihče mu odvzeti ne premoženja, ne zemlje, ker nima ne enega, ne drugega. Vse, kar je njegovo, jc le delovna moč, ki ni vezana na noben kraj. Gospodarska kriza, ki jo izzovejo vedno le zakoni kapitalizma, ga oropa lehko prilike za delo in pa vojne, ki jih izzovejo vojni hujskači in vlastodajoČi krogi lastne dežele (Le^ primer je sedanji roparski pohod v Mexiko) in če mora sam v vojno, ter pustiti doma ženo in otroke v bedi. Če napove država vojno, tedaj vojna ne bo ščitila njegove posesti. Malomeščanski interesi ne veljajo za delavca in potem čuti, da je njegova domovina vse večja, brez mej. Njegovi sovražniki niso onstran mej, temveč doma; Rockefellerji, Morgani, Gu-genheimi, Carnegie in drugi vladajoči razredi njegove lastne de-Žele. Tudi delavec ve, da je Član velike skupnosti, ki ima skupne
interese in za katere prinaša največje žrtve: svoj razred. Delavčeva domovina je njegova razredna skupnost in se raztega preko meja, ovija proletarce vseh dežel z mednarodno vezjo in jih združuje v skupen boj proti vsemu kapitalizmu. Kako omejen in malenkosten je proti temu začetku svetovne zveze "patriotizem", ki ga skuša vcepiti velekapitalizem — demokratska, republikanska in progresivna stranka z vso silo delavstvu.
Zapisnik seje gl. odbora "A. S. B. P. D. z dne 26. aprila.
Sejo otvori brat gl. predsednik ' " Martin Oberžan ob 10—30 dopoldan. 1'radmki navzoči vsi, razven. pomožnega odbornika br. Fr. Se-laka. Zapisnik zadnje seje sprejet, kakor je prečitan. Poročilo tajnika sprejeto. Sknupni računi se vzamejo na znanje. Bratu Jakob Pintarju se pošlje svota $50 v staro domovino. Glavni urad posije enega odbornikov k bratu Fr. Bernat, da se z njim pogodi ^ zaradi še ne izplačane bolniške podpore.
Seja se zaključi ob 12 uri, in se nadaljuje ob 1.20 popoldan. Prosta (zahteva) brata Anton Je-kuš se odkloni. Bolniška podpora se odkloni br. Michael Gril, in sicer zaradi nepravilnega obnašanja. Zapisnikarju Louis Bres-nikarju se izplača $15 za prestavo pravil iz slovenskega v angleški jezik.
Dvoranim odbornikom, br. F. Selaku in John Miklancu se dovoli $15 za četrtletno plačo. Sejo zaključi gl. predsednik br. Martin Oberžan ob 6:30 zvečer.
Z bratskim pozdravom
Louis Bresnikar, zapisnikar.
zastonj"
"LONDON TANGO" OVRATNICA. "EVELYN THAW" ZAPESTNICA
Ta dva krasna komada norijo new-jorSke dame ter so takorekoČ nore na nja; pozlačena sta elegantno in mično »n se ju bode razveselila vsaka ženska, pa naj bode stara ait mlada Zelo moderna in pozornost vzbujujoča.
Naôa prosu ponudba. Mi oglaäamo Spearment žvečilni gum ter hočemo, da imate vi eno teh ftkatelj v vaSem domu. Ta gum osladi napo, obeli «obe ter pomaga prebavljanju; va s pokrepča ter je povsod priljubljen. Vsakemu, kteri nam poSlje 50c in 10c za pokritje pošt- • nine, bodemo poslali eno Ikatljo tega \ guma, v kateri je 20 Tjcentnih komadov ' .Spearmint guma ter dodali Se elegantno "Tango" ovratnico in "Evelyn Thaw" zapestnico popolnoma prosto.
Ta ponudba jo samo za kratek čas._
Ne ve« kot dvoje naročil eni in isti osebi. Prodajalci na drobno ne smejo sprejeti te ponudbe.
UNITED SALES COMPANY
P. O. Bo* 101 Dayton, Ohio.
5 6 ZA VAftO SOBO 6 LEPIH f PENNANT8.	Q
Yale in Harvard, vsak 9x24 palcev. Princeton, Cornell, Mlchigan, vsak 7x21 palcev velik.
Najboljie kakovosti, e vlitim napi-som, lepimi črkami in pravilno izdela-no v rasnih barvah. Ta lepa abirka se polije proti plačilu 50« in 5 poitnih znamk za pokritja stroikov. Poiljit« wo<! n j.
HOWARD SPECIALITY COMPACT Dsyton. Ohlo.
Jugoslovanskim delavcem v Wyoming in Montani na znanje.
Sodrug Frank &avs je dne 27. maja odpotoval v Wyoming. Poo-bla&en je po vseh večjih jugoslovanskih naselbinah prirejati shode in predavanja, ustanovljati nove sociaL klube, nabirati naročnike in oglase za Proletarca, ftadničko Stražo in Narodni Glas; sploh*za vse, kar se tiče področja J. S. Z. Socialistični klubi nimajo vsled tega nobenih stroš kov, ker del stroSkov plača cela ameriška soc. stranka, drugi del pa wyominska državna soc. stranka.
l)ne 20, junija odpotuje sodr Šavs iz Wyominga v Red Lodge Mont., kjer bodo imeli delavci različnih narodnosti j dne 21. ju nija veselico in javen ljudski shod. Kjtf .Jugoslovanski delav> ci žele govornika v teh dVeh dr žavah, naj se takoj obrnejo na sodr.' Savsa, da si on potem ve urediti agitaeijsko potovanje. A ko bo dopuščal čas, potem mor da obišče tudi jugoslov. naselbi ne v državi Washington. Izven države Wyoming plačajo tisti kateri govornika zahtevajo dnev nice in vožnji listek govo^hiku do mesta ,od kjer je pozvan. In formacije posije Frank Savs, B 427 Kock Spring, Wyo.
Tajništvo J. S. Z
Huntington, Afrk.
Tem potom se pozivlje vse člane jugosl. soc. kluba št. 107, da se vdeleže prihodnje klubove se je. Zadnja seja je bila prav slabo obiskana. Zato pa proč z malomarnostjo, popri mimo se zopet dela!
Seja se vrši dne 20. junija v navadnih prostorih. Na dnevnem redu je več važnih točk.
Ta dan torej vsi na sejo! , Socialistični pozdrav,
J. Jarcinovich.
Milwaukee, Wis.
«Jugosi. konferenčni odbor za državo Wisconsin sklicuje svojo redno sejo v nedeljo dne 7. junija ob 9. uri zjutraj v socialističnem domu v Kenoshi, WTis. Rešiti bo treba zelo važne stvari, zato je pričakovati, da bodo navzoči vsi tajniki klubov. Vstop imajo tudi člani J. S. Z.
Socialistični pozdrav!
Thom. Stepich, taj.
Cleveland, O. Cenjeno urddniitvo Proletarca!
Prosim objavite v listu Proletar cu sledeče:	A
Vabilo na piknik, katerega pri redi clevelandski jug. social. klub št. 27 dne 7. junija v Collinswood Pričetek ob 2. uri popoldan. Vspo-red: Godba colinw. tamburašcv, hrvatski pevski zbor: Crveni Ba-rjak, razne deklimacije, različne burke, kakor pobiranje krompirja, tekanje v vrečah itd., šaljiva pošta in srečolov. Za dober prigrizek in raznovrstno pijačo bo naj bolje preskrbljeno. V slučaju neugodnega vremena se vrši piknik drugo nedeljo t. j. 14. junija. Za obihto udeležbo se priporoča soc. klub št. 27 Opomba glede vožnje: St. Clair car do 152 Str. in potem Euclid do tovarne St. Eme-richa, t. j. tam, ko lansko leto, bo označen z plakati.
Kdor se hoče svežega zraka in veselja navžiti, naj se potrudi na naš piknik priti.	ODBOR.
Dunlo, Pa.
Kar se tiče delavskih razmer se dela vsaki dan, kar se pa tiče za služka se pa ne moremo pohvaliti, ker garamo in delamo, vendar nam ne odstane druzega, kakor žuljavo roke, dobiček pa seveda spravijo gospodje kapitalisti ki se kar potijo od debelosti, pa bo di si že na telesu ali pa v žepu. To bode trajalo toliko časa, dokler se delavec ne zdrami in vstane iz današnje kapitalistične sužnjosti in iz verske fantazije rimsko-ka-toliške crkve. Dokler bodo delavci verovali v čudeže, strahove in blagoslove, toliko časa bodo kapitalisti in popi vedno dobro živeli na račun delavca. Delavci, pristopajte k socialistični stranki in vdeležujte se klubovih sej. Sodru-gom od socialističnega kluba štv. 117 v Lloyd^l, Pa. naznanjam, da se vrSe klubove seje četrto nedeljo v mesecu ob 3 uri popoldan.
To se je sklenilo na zadnji seji. Opozarjam sodruge, da se bolj pogostoma udeležujejo sej, vsaj kedor stanuje v bližini bi lahko prišel.
Socialistični pozdrav.
Tony Zalar, tajnik kluba!
štev. 117.
Vse kar potrebuje mož.
91.00 brivski priprava $100.
Cleveland, O.
Sodrugom in -prijateljem socialističnega gibanja se naznanja, da se vrši v petek zvečer, — to je dne petega junija — ob 8 uri zvečer javni ulični shod, in sicer na vogalu Carry Ave. in 61. ceste. Sodrugi in prijatelji, pridite zopet v polnem številu, da bode m h od še boljše obiskan, kakor pa sta bila zadnja dva. Zahvaljujemo se občinstvu za pazno poslušanje in lepo udeležbo na zadnjih hsodih. Ako se bodo vršili shodi skozi celo leto s takimi u-spehi, potem se bodemo koncem leta ozrli nazaj in rekli, da smo izvršili dobro delo, ter iz pomnožen^ armado korakali naprej do zmage dela nad kapitalizmom. Prihodnja redna seja soc. kluba se vrši v četrtek, dne 11. junija v navadnih prostorih. Na dnevnem redu bodo tudi volitve novih u-radnikov za drugo polovico leta.
Tajnik kluba.
10 KOMADOV 10 Da zve javnost za nafto univerzalno brivsko pripravo in proizvodnje, bodemo poftiljali /.u nekaj ¿asa $3.00 vredno brivsko pripravo za samo $1.00. Mi prodajamo nafte produkte direktno odjemalcem, in radi, tega si vi prihranite ves dubiček sgenta, kateri jo velik. 1 brivni not 1 5 palcev velik čopič 1 jermen, platnen na eni strani 1 nikeln&sto ogledalo 1 33 palcev veliko brisučo 1 koniad mila 1 komad pavdra 1 di-k uri run lonček 1 nluminium-glavhik 1 lasno krtačo.
Vsaka priprava je vložena v mično Škatlico ter staue <¡1.00. Denar ali Money Order ter 10c za pofttnino. UNIVERSAL TRODUCT COMPANY, Dayton, Ohio.
STE ŽE 8LIÔAU KAJ O ZA DRUŽNI TRGOVINI AU K0N8UMIH.
GOMPERS
Očka Gompers je nepobolšljiv. On stoji na mestu kakor dobro zapičen in podprt steber in kot tak misli, da mora vse stati na mestu brez gibanja in določenega cilja. Gompers je mnenja, da kar je bilo dobro za delavce pred petdesetimi leti, je se danes dobro in da ameriški delhvec "ne sme imeti nobenih sanj o bodoči perfektni državi." Tako je saj izvajal očka Gompers pred zvezno komisijo za industrijelne razmere v New Yor-ku pred nekaj dnevi.
Pri tej priliki je Gompers tudi rekel, da socialisti hočejo narediti iz deiavca ekonomskega sužnja. Imenitna filozofija je to! »Gompers je brez dvoma zajel svoje "znanje" o socializmu iz inserira-nih člankov pokojnega Posta. A kljub temu priznaje, da je iniciativa, referendum, odpoklic in starostno zavarovanje dobra stvar. Kje so potem njegovi možgani! Ako imajo delavci v rokah podru-žabljenc industrije — kar zahteva socialistični program — in za-eno politično silo, ako so *>mi odločujoča sila o vsemu, kako bodo potem sami sebe vklenili v suženj stvo?
Gompers je stari nazadnjak. On
hoče, da delavci na vse večne čase beračijo za zakonodajne drobtine, a da bi sami govorili kot zakonodajalci v postavodajnih zborih — nak! Zato niso zmožni.
Nič ne de. Gompers in Gomper-si naj capljajo okrog samih sebe. Delavstvo-organizirana masa gre pa na prej. Gompersi bodo izginili, pozabljeni bodo, toda nova i-deja — socializem bo živel in preživel vsako nazadnjaštvo.
Bodočnost je naša!
Fond za tiskarno.
Zadnji izkaz štev 350____$56.22
John Goršek 0$ soc. kluba
št. 31 W. Mineral, Kans... 15.00 Jagosl. soc. klub št. 53 Gary,
Ind..................25.00
Jože Zavrtnik ml. oddal.. 24.70
Skupaj do 31. maja......$120.92
Fond za Colo. štrajkarje.
Zadnji izkaz št. 350......$260.62
John Goršek poslal od soc. kluba št. 31 W. Mineral, Kans................ 15.00
Skupaj do 31. maja . . ..$275.62
Listnica.
Novi zastopnik za Winterquar-ters in Scofield, Utah, naj javi upravništvu svoj naslov.
Tony Kužnik, Collinwood, O.: Pošta nam naznanja, da na naslov, katerega ste poslali za Fr. Ferfolja. ne more dostaviti lista. Pošljite boljši naslov! —
«Tohn Fende, Minnesota: Vaš list je pošta vrnila z opazko: No such Office in statc. Pošljite boljši naslov.
♦loš Frangeš, Tlagcvo, Pa,, in Math TIrih, N. Tamarack, Mich., vama velja isto.
Ameriške poeta ve so narejene natančno tako kot puške in topovi. Z vsem tem se namreč direktno strelja na delavce.
Izvanredna ponudba za nogavice.
Trajna nožnja nogavic za mofike in ženske — Wear-Ever Hosiery.
Podjetja vseh vrit vstanovlje ns podlagi zadruinosti, so podjetja bodočnosti; samo leta i majo zasigurjeno svojo bodočnost poleg drugih koristnih družabnih naprav, ki služijo v občo korist človeštvu.
Kdor se želi poučiti mtančnej* o zadružnih podjetjih, — kar Je treba znati vsakemu, ki se šteje naobrazenim naj nemudoma naro či knjigo
"ZADRUŽNA PRODAJALNA
ALI KONSUM", ki jo je založila slov. sekcija J. S. Z.
CENA KNJIŽICI JE 15c ENA S POŠTNINO in se jo naroča pri upravništvu Proletarca, 4006 W. 31st St., Chicago, m.
Trgovci knjig dobe popust.
Ženska Izvanredna ponudba.
Za nekoliko časa samo: Sest parov Črnih, rujavih ali belih Ženskih nogavic z pismeno- garancijo, vrednih po 35c, za ¡>1.00 iu 10c za pokritje pofttnine in drugo.
Izvanredna ponudba možem. # Za nekoliko časa samo: Sest parov uaših nogavic, vrednih po 35c, vsake barve z pismeno garancijo in en par podvez — uradie» (Jarters — za en dolur in 10c pofttnino itd.
Vam so znane te nogavice: te presto-je preskuftnjo, dočim so vse druge hitro raztrgajo. Dajo vam pravo olajftuvo, nimajo Siva, da bi va» drgnil, in njih oblika ostane ista, ker so kvačkani in ne preSani. Te nogavice so garantirane v modi, kakor tudi v kakovosti in tr-pežnosti, in sicer za Sest mesecev, ne da bi se raztrgali in če se, dobite nove zastonj. Ne odlaftajte in poftljite po te nogavice, predno se ne konča ta izvanredna ponudba. Poftljite natančno velikost, oz. fttev.
WEAR EVER HOSIERY COMPANY, Dayton, Ohio.
Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Expel-ler", kakor je popisano v knjižici, v kateri je zavita steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na steklenici.
(Adv.)
Naselniika družba "Dirija" FARME
Od tri do pet milj od mesta Merrill v Lincoln Co., ki šteje o-krog 15.000 prebivalcev in ima veliko industrijo, .se razprostira rodoviten valovit svet, ki je odločen za slovenske farme. Skftz ta svet vodita dve železniški progi in tri okrajne ceste in teče več potokov. Zraven teče reka Wisconsin river". Ta zemlja se za sedaj še prodaja po 12 do 16 dolarjev aker, kakor je leg na katerem delu. Plačilni pogoji lahki. Kdor se zanima, naj piše po pojasnilo. Vsaki dobi natančne podrobnosti da je tako na jasne*"", predno izda deuar za dolge vožnje. Mi ne pošiljamo nobenih knjig ali podob. Pojasnila samo pismeno ali za bližnje ustmeno pri
lliria Colonization Co.,
Sheboygan, Wis.
Socialistične slike in karte.
"Piramida kapitalizma", s slovenskim, hrvatskim in angleškim napisom.
"Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom.
"Zadnji štrajk" s hrvatskim napisom.
"Prohibition Dope" z angleškim napisom. Cene slikam so 1 komad 15c; 1 tueat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2c! , 1 tucat 15c, 100 komadov 70c.
Poštnino plačamo mi za vse kraje sveta.
.INTERNATIONAL PUB. CO. 1311 E. 6th St.,
Cleveland, Ohio.
ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče.	Tel. Canal 4134
2348 Bine Iilnad Ave.
Chicago, 111.
"NAfil ZAPISKI".
Kdor se hoče poučiti, kaj je socializem ta naj se naroči na "Nase Zapiske" katera revija se odlikuje po svojih originalnih in inte-resantnih člankih.
"Naši Zapiski" so edina sloven ska znanstveno socialistična revi ja mejuje jih sodrug dr. H. Tuma, odvetnik v Gorici.
'Naši Zapiski" izhajajo meseč no v obliki leposlovnega lista (ma gazin) ter stanejo za celo leto za Ameriko $1.30. Naslov: Uprava "Naših Zaipiskov", ulica Treh Kraljev, štev. 16, Gorica, Primor-sko, Austrija.
Ali ste zapazili, da Vam je, ali da Vam bo v kratkem potekla naročnina?
Za vsak slučaj poravnajte takoj, da se Vam ne vstavi lista.
I Sri
Srbeči | žulji
so zelo neprijetna nepriliks.
Odpravite jih. Zoper srbečieo, liftaj, kraste, slani tok brs-ljan»ko zastruplienje, priftč in druge srbeče kožne opah ke, poskusite
| Severovo Mazi-
0	^
1	Io zoper kožne I! bolezni
(Severa Skin Ointment) in «i pridobite olajftbe, kakor g. Km. Kabat, Hrookpark, Minn., ki nam je pisal sledeče pismo:
"Severovo Mazilo zoper kožne bolezni je izborno. Imel sem nekaj srbečih žuljov na vratu, okoli katerih je bilu rudečica, «koro tako velika, kakor srebrni dolar in kateri so zelo pekli in srbeli. Pokrili bi mi celi vrat, uko bi Hoverovo mazilo zoper kožne bolezni tega ne preprečilo. Po kakih pet nadevanj, je nepriliks izginila."
Cena 50 centov v vseh lekarnah.
OBJAVA.
Kojakom naznanjam, da sem zopet žarel razproda jat i zemljo v slovenski farmarski naselbini v Waussukee, Wis., kjer je kupilo zemljo že nad sto rojakov in se jih je tudi že mnogo naselilo ter si postavilo svoja domovanja.
V prvi vrsti povdarjam, da se prodaja ta zemlja izključno le Slovencem, da dobi tedaj vsak kupec rojaka za soseda. Jaz sam sem tukaj naseljen s svojo družino, tako da morem vsakteremu v vseh možnih ozirih pomagati in inn na roko iti. Svet, katerega prodajam, je v splošnem jako rodoviten ter se pridela na njem vsakovrstne pridelke kot v starem kraju. Podnebje je ugodno, voda zdrava in dobra, ravno tako imamo tukaj vedno dober trg za vse pridelke, ki se prav lahko in dobro prodajo. Kraj, ki je jako prijazen in zdrav, nudi tudi vse ugodnosti, kot po večjih mestih. Tu imamo med drugim dobre šole, cerkve, mlekarno kmetijske družbe, banko, različne trgovine, dobra pota in jako ugodne železniške zveze z vsemi državami U-nijo itd.
Postrežba jc poštena in solidna. Vsakdo, ki svet kupi, dobi čiste lastninske papirje brez vseh obveznosti, kakor Deed in Abstract in to brez odlašanja ali kakih posebnih stroškov. Tu sr ni bati, da hi bil kdo goljufan ali da bi izgubil denar ali zemljo, ker garantira za to Grimmer Land Co., ena največjih zemljiških družb, ki la-stuje na stotisoče akrov «veta. Da je vse to resnica, Vam lahko dokaže veliko število rojakov, ki so tukaj kupili zemljo, in številna zahvalna pisma, ki so v uradu vsakomur na razpolago.
Povsod tu naokoli je cena zemlji že poskočilo, a jaz prodajam rojakom še po isti ceni kot lant, to je od $15.00 do $20.00 na aker. Tudi povrnem vožnjo vsakemu, ki kupi najmanj 40 akrov zemlje. Pogoji so jako lahki in ugodni. Za natančnejša pojasnila se obrnite pismeno ali osebno na
A. Mantel, Wausaukee, Wis.
(Adv.)
E. BACHMAN
1719 S. Centre Ave., Chicago, HI.
je največja československa delavnica zastav, znakov, čepic in vseh dništvenih potrebščin.
Zahtevajte takoj po pošti moj veliki cenik, ki ga Vam pošljem — popolnoma zastonj.
Zoper glavobol vzemite
- i
SEVEROVE PRASKE zoper glavobol
(Severa's Wafers for Headache and Neuralgia) kot navedeno v navodilu.
Cena 25 centov.
SEVEROVE TAB-LAX
sladkorno odvajalo za otroke in odrasle. Cena 10 in 25 centov.
Kadar potrebujete zdravila, vpraSajte lekarnarja /a Severove. On jih ima naprodaj. Ako vas ne more založiti, uaročite jih od nas.
W.F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
carl strover
Attorney at Law
Zistipi ki itik uditiik.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah.
ft t sobe 1009
133 W. WASHINGTON STREET.
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989
TUJCEM priporočam tvoje dobro urejeno prenoOiiče in restavracijo, domačinom pa svoj saloom, vsem skupaj pa vse.
IO. KUŠLJAN
229—1st Ave. MILWAUKEE. WIB
M. JOVANOVI CH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wii.
PRODAJA 6IFKARTE. Pošilja denar po posti in brzojavno. Izdeluje: Obveznice — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr. konzulatu. EDINA HRVAfiKO — SLOVWT SKO — SRBSKA AGENCIJA.
POZOR!
Podpisani se priporočam Slovencem v lia Salle in okolici za stavbinska dela. Postavljam navadne in moderna poslopja. Sprejemam tudi popravila in pre-delavanje vsakovrstnih poslopij po zmernih cenah. Kadar želite postaviti hišo, se obrnite na svojega rojaka. S tem vam bo prihranjen denar in čas. Delam po pogodbi. Za vsa moja dela jamčim.
Vaš rojak Vencel Obid, 438 Berlin Str., La Salle 111. (Advertisement)	3m
Skrivnost elevelandskega žup-nišča je naslov lierji knjižici s slikami na 52 straneh. Cena 25c, ali 5 knjižic za en dolar. Zajedno i-mamo v zalogi še par rdečih brošur "Ženinam in nevestam", komad 25c. Zdravilna knjiga Naša zdravila stane 50c.
Slovenska knjigarna, 535 Washington St. (6X-adv.)	Milwaukee, Wis.
jos. a. fisher
• Buffet
Ima na razpolago vsakovrstno pivo
vino, smodke, i. t. d. Izvrstni pro«tor za okreptilo. S700 W. 26th St.,	CMcago, BI
Tel. Lnwndale 1761
joe polovich
do danos najmodernejši
krojač
dela obleke finih krojev po zelo zmernih censh. Obleke zlika takoj sproti med tem, ko vi čakate.
3129 Broadway, SI. Lools, Mo.
BELL PHONE 131S-J FISK
Matija Skender
SLOVENSKI JAvNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Botler SI. Pitlsborgb, Pa.
MODERNA GOSTILNA, kjer se toči sveie Dulnth Moose & Rex pivo. Skubic in Oražem, lastnika. (5m)	Aurora, Minn.
ALOIS VANA
— iidelovatelj —
sodovice, mineralne vode in raznih neopojnlH pijač. 1837 Bo. Fisk St. Tel. Canal 1401
A LOON
z biljardom in kegljiščei
Poleg saloona dvorana za druitveoe seje, veselice itd.
John Stražldar
611 Market St., Waukccaa. III. Phoo« it. »71.
AVSTRO-AMERIKANSKA Črta.
NIZKE CENE.
Velike ugodnosti:
električna luč, izvrstna kuhinja, vi um zastonj, kabine tretjima razpreda na pafniku
Sledeči parniki odplujejo ob 3 u/i popoldan is. New Yorka:
Za vse informacije se obrnite na Slavne zastopnike
PHELPS BROS. & C0.
Gii'I Act's, 2 Washington St., Nn Yirt.
ali pa ns druse uradne zastopnika v Združenih driavah in Canadi.
dOZOR! SLOVENCU POZOftl
8 A L O O N
s modernim kerUittes
8vele pivo v sodčkih U buteljka» la druge nuntovrstne pijače ter aai>ks —odke. Potniki dobe čedno pretru-iiii« sa nisko eeno.
Postresbs točna ln lshsras Vsem Slovencem in drugim Blovsaaa M toplo priporoma
MARTIN POTOKAR,
1625 So. Racine Ave. . Chicago.
louis rabsel
moderno urejen salpn
li 460 BRAID AIE., EEROSHâ, VIS
Telefon 1199'
M. A, Weisskopf, M. D.
Iskuien sdravnik.
Uraduje od 10—12 predpoldne in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 47G.
1842 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndale 899€.
Za $1 se lahko vsak ki zna 6itati angleški naroči za celo leto. U. M. W. Journal, uradno glasilo organiziranih premogarjev, ali pa Miners Magazine, uradno glasilo organiziranih rudarjev. Oba lista sta tednika in se jih naroči pri sodr. I. Šušnarju, tajniku d. S. Z. cor Halsted & Madison St, 4th floor, Chicago, 111.
mm
fwwwmwm
VVatno vprašanje^
mi opravi
ftijH* « iiptntjc
Konzularne,/^ -
vojaJk»107 HMOT" "4m <J%Milwautee,m
Iz polja moderne vede.
ODLOMKI OCENE IZ "NA&IH hki klerikalce tiati, ki je prehitel ZAPISKOV" O ABDITOVI j svoje naprednjaske nasprotnik« KNJIGI "SOCIALNI	in izknsal zapeljati voz slovenske
PROBLEMI "	kulture v cisto tujo nam smer in
—-- •	| poguben njim tir? In kaj je sJo-
knjiga, ki jo je »pisal Abditus,j venski uapredujakar pozitivnega je napisana z ljubeznijo, iz hre- mogel storiti proti temu? Nič, za-penenja po resnici, lepoti in po to, ker mu Je nedostajalo mu duftevni jasnosti, iz nespoštova- brazbe in poguma, iu ker si ni litija slabega. Doba. v kateri je pal na samostojno pot, pa četudi knjiga nastala, sega za 10 let na 1 bi bil ostal osamel v boju. Slo-zaj. Zato je treba vedeti, kako venski uapredujakar je klečal je bilo pri nas pred 1(1 leti — da pred svojimi maliki iu jih je mo-•se more prav presoditi pomen, ki[lil . . . ("'e bi bili sli ž njim, bi bt-
1 <lrli v svojo in narodovo pogubo! Njemu so maliki nadomeščali pro-
ga ima za nase razmere. To pa ve najbolje tista skupina, ki se je pred 10 leti zbrala okrog "Na- ! blême. Slepo je veroval vanje iu
šib Zapiskov" in pri njih zvesto vztrajala do danes.
Ni treba, «la nas pir teh spominih objame sentimentalnost. Nasprotno, z zadoščenjem lahko kon-štatiramo, da naše delo ni bilo brezplodno. Takorekoč na vseh poljih slovenskega javnega življenja se pozna; tajiti ga ni mogoče, jui tudi ne podtikati ga drugim v nczaslu/.eiio zaslugo. In ravno Abtitova knjiga je živ dokaz, kakšno je bilo to delo in koliko ga jc bilo.	1
Človek, ki ima nekoliko smisla za objektivu st, t. j. sgiisla za stvar samo in ne le za osebnosti, mora priznati, da je bila do časa. ko so "Naši Zapiski" začeli "o-rati ledino", pri nas literatura o socializmu, o nacionalni ekonomiji, o socialni demokraciji ,itd. zelo skromna in ponižna. Ce ne bi bilo tistih par socialnih demokratov z fStbinom Kristanom na čelu, ki so se s krščanskimi socialisti z <|r. Iv. Kv. Krekom na čelu kregali in prepirali po shodili, po " Rdečem Praporju" i n"(llasni ku", bi Slovenci sploh še ne bili vedeli, da eksistira problem socializma. Oficielna javnost, voditelji naroda, se za socialna vprašanja niso brigali; delavstvo pač takrat še ni imelo moči ne v političnem, ne v socialno gospodarskem oziru. Smisla za delo v drugačnem pomenu nego v taborskem in frazovitein takratna politika ni poznala. Vladala je splošna razpršenost. Tega ne ovržejo niti sporadični socialno filozofič-ni in socialno politični članki Rimskega Katolika in Katoliške-ga Obzornika. Naravno je, da so bili celo taki pogovori, kakor so jih "Naši Zapiski" o socialnih in ekonomskih zadevah prinašali v prvih letnikih, za Slovence socialni problemi. Da so bile razmere tako neznatne, da so v njih tudi majhne zadeve morale zado-biti velik pomen, tega niso bili krivi "Naši Zapiski". Po drugi strani pa ni bilo mogoče v slovenskih razmerah delati po istem merilu, kakor hi bilo šlo lahko pri velikih narodih. Vsak po svoje — je veljalo i za naše razmere.
Velja pa pripomniti tudi naslednje: Svetovno življenje in drveli je se ni dalo več odbijati od meja slovenske umstvene in čustvene zaplankanosti. Doseglo je tudi nas Slovence. Ni čuda: saj smo večinoma, ko smo bili zunaj v svetu vsaj vsak po nekaj let in nismo bili slepi in gluhi za ti-jto, kar se je godilo okrog nas — sami občutili, kar je bilo kedaj perečega in pekočega, pa nismo mogli prenašati, da se ne bi tudi pri nas ¿/.pregovorilo o tistem. Nase hrepenenje je šlo za tem, da pokažemo svet Slovencem, in da predstavimo Slovence svetu. Nismo si domišljali, da bomo to napravili na vseh poljih; zadovoljili bi se bili s socialnim in e-konomskim
In tako je bilo čisto naravno, da smo pisali in govorili o tem, kar je bile takrat aktualnega o-koli naa in pri nas. Če takrat ni-ao bili na dnevnem redu večji probl+im — kaj smo mi mogli zato! Mi Sleveneit! Slovenski socialisti 11
T<xla resnici dajmo čast; ali so t9 res majhni in brezpo-membni ^r^blemi, o katerih smo otvafjjrfi dialrnsijo doma na Slo-venalrrtHt Ali ni bil za nas preva-žen fPfdMfin, da si pridemo na eisfo, kaj je t. naSim socialnim prep*r<*tam t da ugotovimo, odkod prifcajajn in kam gredo slovenske kulturne smeri? Ali Je o slovenskem socialnem preporodu kdo prej i spregovoril — vsaj na napredni strani f Ali ni bil sloven-
jih častil — dvomov ni poznal, jih tudi ni dopuščal. Mi smo pa hoteli spoznanja, jasnosti — iu predvsem smo hoteli biti na čistem, kaj je z našim socialnim iu kulturnim preporodom, da odkrijemo temelje, na katerih sloni naša kultura in naše življenje, iu da odtod gradimo naprej iu višje. Kako smo si to predstavljali, nam Abditus prav lepo opisuje v prvi in drugi razpravi svoje knji-gc.
Naše kulturne smeri in naša kulturna stremljenja pa niso le samoslovenska - to smo spoznali j — marveč po veliki večini so od sev ostalega sveta. To je na po dlagi gori povedanega povse nujno in naravno. Neutaljiva je tudi resnica ,da j»' šibki delavski stan na Slovenskem prvi nastopil z novimi, celo prevratnimi idejami, in da jih je uveljavljal in do veljave spravil. Delavski stan je dal na Slovenskem iniciativo za moderne socialno gospodarske ideje. Za delavskim stanom pri hajajo drugi, zlasti kmečki, in deloma ter počasi tudi inteligen ca. Polagoma se vzbuja vsa družba. ki tvori slovenski narod, in dobiva smisel za moderno življenje in se presnavlja v smislu modernih idej. časih naravnost revolucionarnih. (e si predstavimo le dva momenta — zadružno misel in njenega nasprotnika, ode-ruatvo — pa vidimo natančno, kakšen preobrat se je na Slovenskem tekom 10 let izvršil na soci-alno-gospodarskem torišču. To je bila revolucija v nazorih in v dej stvih! Kdor tega ne uvideva, mu odrekam smisel za socialno delo med ljudstvom —in naj stokrat na «lan kliče v svet geslo: "Iz naroda za narod!" ali "z Bogom za ljudstvo!" To je provzročilo slovensko družabno renesanco. In ta je nujno vodila mali, revni slovenski narod do protikapitalistič nih tendenc, krijočih se s tendenco modernega socializma. In cilj te tendence jc moral biti, da se naša družba kulturno in gospodarsko prenovi. To se je zgodilo, oziroma se dogaja še pred našimi očmi dandanes. In ta proces ne bo završen še tako naglo, toda smer, v kateri se bo to dopolnilo, Je določena, in nihčfr več je ne bo izpremenil! . . .
Rekel sem, da je delavski stan ua Slovenskem dal iniciativo za moderne socialno gospinlarske i-deje. Ponavljala se je. proti temu gibanju stara pesem, ki je pa do-ma po vsem svetu, — češ, nociali-zein je škodljiv narodu, njegove ideje so prišle iz tujine k nam, in kar je tujina k nam ponlala, nam ni še nikoli koristilo. Ta pesem bi bila morda napravila kaj vtiska na nas, če bi mi baš ne bili spoznali, «la se socializmu ne izognemo na Slovenskem, kakor tudi drugod ne, — ravno ker s«' so cializcm poraja iz gospodarsko socialnih razmer. Kapitalizem i-ma pač to lastnost, da ni produk tiven !«• v oni smeri, «la bogatijo kapitalisti, marveč tudi v tej, «la producira tisto, kar j«» njemu po gubonosuo. Iz razmer, ki jih vtsvarja kapitalizem, mora nujno izvirati socializem; kajti kapitalizem poraja proletariat, ta pa je uositelj socializma in njegovih i-«1« j. i (Dalje.)
Ponravek.
V Prolctarcu z dne 19. maja se je v dopisu i/ Hiiutingtoua vrinila neljuba pomota, kjer *«> glasi, «la j«' .1, Aleksatuler govoril v hrvatskem jeziku .omenjeni jr govoril v slovenskem jeziku. To naj čita telji vzamejo naznauje - J. Be-< len ko, poroč«'valeč.
.10x4 L,	IS.S.l	4 iM)
;i7*4'*	.Vio
■ma ÎM.,*,	aw> •
v "doni iinuuio v«o ,Jrug* v»dikosti.
olir.M i ' Tir»'*) 15 .»Mutkov «'«•v < Tube i "|(i ...lHtotkov «i v h. Obroči so vsi sveži, novi
.\ ajboljlega ueodvitne-
Von Nkiil Ver. rde^u ver, kot
In garautlrant.
K» i*'lelka. Kupite direktno u«t na» ter •I prihranite denar. fl odstotni popust, 1 takoj z narot'Uoia |>oA|j». ,|enar. Z» poA.ljatve ,k, C. O. I), saht«\aiao 10 odstolftu „v „to kot deposit. Pregled
• w t tli dovoljen.
tires factory sales company.
Dept A	Dayton. Ohio.
Rešen
Od gospoda Jos. Vo«lička smo prejeli pismo v kater«* uipiše «» rešitvi svoje mal«' hčerke sledeče: "Moja petletna htVrka je trpela «l«»lgo časa ua /e]o«lčni bolezni v črevesju. Kupil sem d\e steklenici Triiu'ijevega z«lravilnega gren k« ga vina in to je rešilo mojo hčerko. N as udani Jos. Vodička,-R r. D \«> f Swsrts Creek, Mich." To toraj poksže hitri in sanesljivi učinek Trinerj«'va zdra vilnega grenkega vina v boleznih v želodcu in črevesju. To vino j«* kombinirano in grenkih zelišč ter rdečega vina, katero se je izkazalo v mnogih slučajih uspešno in katero priporočam vsem. To vino bode sČistilo telesni sistem iu istega ojačilo. Vf lekarnah : Jos. Triner, izdeiofalec, 1333—1339 So. Ashladn ave., Chicago, lili. Ako ste prehlajetii, drgnite vrat in prsa z Trinerje-vim linimentom: poskusite ga vselej ,ko čutite bolečine ali trganje.
e o
spolnosti.
Ilustrirana ldaja. obsegajoča 320 strani.
1'ove v m. o spolnem vpraftanju; kaj bi moral veleti mlad mož in mlado dekle, mlada ««na in min,i aoprog in vsi drugi potrebujejo vede o zakonih, ki vladajo spolno življenje. Tinte rrsiii,.,- spolnega življenja, naslanjajoče se na »re«ao za konsko /ivljenja. "Skrivnosti" moštva in ženatva; spolno izrabljen.,nt, dru/ab-no zlo. bolezni itd.
Ta izdaja je ena najboljših, kar se jih je Še izdalo na podlagi spolue liigi-jene. .Vepreeenljivo navodilo onim, ki ho pripravljeni sprejeti resnična navodilu.
Ta kajiga uèi stre/nice. pridigarje, doktorje, pravnike, ueitelje in vse dru «e, mlade in stare, kuj morajo vedeti o spolnih vprašanjih. Spisal Wlnfield Scott Hall. Ph.. M D. (Lipsko).
Kaj pravijo listi:
"Naravno in korektno", Chicago Tribune. "Pravilno in popolno", Philadelphia Press. "Knjiga ziiaustva", Philadelpphia Ledger. The New York World pravi: "('¡ste resnice, katere bi morali vedeti vsi, da preprečimo zla".
Ta knjiga velja samo $1.00. Denar «li Money Order ter lOe za pokritje poit nine.
MIAMI PUBU8I1INO COMPANY.
Dayton. Ohio.
Ako želite slovenske gramofonske plošče, Columbia gramofone zlatnino in srebrnim», obrnite se na nas!
A J. TERBOVEC & CO.
P .0. Box 25, Denver, Colo.
Gumovf Obroči za Avtomobile
PO TOVARNIŠKI CENI Prihranite si do 60 odstotkov.
	Obt+i	Cev
	(TiM" *	(Tube)
ÎH m3	$ 7.20	Si.ftr>
30*3	7. HO	• l.flf»
30x3 V,	10. HO	2 JO
32x3 H	11.PO	2.9-
34x3 H	12.40	3.00
32x4	13.70	.1.3.")
.1.1x4	14. HO	
34x4	10. HO	.1.60
30x4	17.H."	3JN)
33x4%	19.75	4.Ä."
Dr. W. C. Ohlendorf. M. 0
Zdrami* sa notranje boieou in raaocalnik.
tadrarniika preiskava breapiaea«—uu «ati jo lo adrarila iW4 Biu* lalaaa Ava., Chicago. U rodu jo od 1 do S p« pol.; «d 7 do • zvečer it »en Cbue«g« *ivo*i bolniki aaj pižeje slovensko
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th ti. Chicago, Dl
Ima veijo aaJogo ar, veriftie, preto nov I» dragih drago t ia. Lsvrinje t»* ▼nakovratna popravila v tej stroki p* ■eio niaki
RAVNOKAR JE IZfiLA KNJnŽICA Katoliška cerkev in socializem.'
Knjižica obsega 52 strani. Komad 10c. Socialistični klubi in posamezniki, ki naroče nad 25 komadov dobe 50 proc. popusta.
Naroča se pri upravništvu Pro-letarca
Splošno kreditno	1
društvo v Ljubljani	|
registrovana zadruga z omejeno zavezo	=
" -- obrestuje -—___—__^^
hranilne vloge po 5%	|
Rent n I
od dne vloge do dne dviga, davek plača zavod sam
Sprejema vloge V tekočem računu v zvevi s čekovnim prome-tom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Dovoljuje posoflla svojim ¿lanom proti zadostnemu poroštvu I rgovcem, obrtnikom in zadrugam, ki postanejo dlani, se eskomptuieio menice in vnovdujejo fakture.	'	1
Posredovalni zastopnik za Zed. države Severne. Amerike
Frank Petrich,
400« W. 31 si St., Cltlcago, 111.
Informacije daje bezpladno. Pismu je priložiti le za 2c post. znamko.
POTOVANJE V SIARO DOMOtINO POTOM
KasparjeveOrzavi.b Bai.^e
|e asjceseje is na I Da,
.f&Na*a pm ubrodria poslov ruca j« tiéjiiâj» na Zapadu in ima vse najbolj*« oceanske à rte (linijo). Sif karte prodajamo po kompanl|»klli ecnaii.
PoSlLJA MO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POSTA.
Kaspar Državna Banka kupu|c In prodala In zamen4«i|e denar vseh driav
sveta. — Pri Kaaparjevi Drtavni Banki ae isplaia za K6 $1, biu odbitka. -
Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daje obreati. - Slovenci poalr«. ienl v slovenskem lezlku. - Banka ima $6,dl8,821.66 premoženja.
v slovenskem lezlku. —
KASPAR DRŽAVNA BANKA. 1900 Blus Island Ave.,
CHICAGO ILLINOIS
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Cbleago.
KAPITAL $500,000.00 VLOŽENA GLAVNICA $2,300,000 00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
I F. ŠTEPINA blagajnik
Naie podjetje je pod nadzorstvom "Clearing Housa" čikaSkih bank torej je denar popolnoma sigurno naložeu. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. ZvrSuje tudi denarni ¡»romet S N P J 1'radue ure od 8:3U dopoldne do 5:30 popoldne; v torek in ¿etrtek je banka o<lprta do 9 ure zvečer.	*
Denar vložen v nažo banko nosi tn procente. Bodite uvejerani da Je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.
Conemaugh Deposil Bank
54 MAIN STE.	CO^EIIAIM, P4.
Vložena glavnica $50.000.00. Na hranilne ulogre plačamo 4% obresti
S. D. P. Z. ima svoje novce v tej banki.
CYRUS W. DAVIS, predsednik.
W. E W1SSINGEK blagajnik.
R pristnih pija¿, in to so:
Kranjski Brinjovec, SIlvovlc. Troplnorec, Grenko Vino in
Bighlife Bitters. Moja tvrdka ja prva in edina riovenska samostojna v Ameriki, ki importira igane pijače naravnost iz Kranjskega. Naročite si poskustni zaboj, koliko ateklenie in katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenic. Moje cene so nižje nego kjerkoli drugje, ker mi ni treba plačevati drazih agentov. Prodajam samo na debelo. Pilite po cenik.
A. HORWAT,
S00 N. Chicago, St.. Joliet, IIL
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ
TRL. 147s	JOHNSTOWN, PA. i \
124 BROAD STREET
V prejšnjih letih


Velikokrst slišimo, kako so nafti pradedje živeli in kako so bili zdravi, živeli so vedno po zahtevah narave in brez vsake razkošnosti. Absolutno nemogoče pa je za ljudi, ki žive v mestih, da bi jim dalo tako življenje zadovoljstvo. Nenavadno življenje, kakor primankljaj svežega zraka in solnčue svetlobe, vplivajo zelo slabo na nas iu nas prisilijo, da moramo iskati zdravila, katera pomagajo vzdržati trn*«» prebavne organe pri pravem delovanju. Kot tako'zdravilo je dobro poznano
Trinerjovo zdravilno grenko vino.
Prvi učinek tega zdravila je, da očisti vse zaostale tvarine, ki ne bi smele biti tam, posebno ostanke neprebavljene hrane, ki so se vstavili v drobu. Ti •tari ostanki jedil zsstrupljajo celi život. Drugo sredstvo je, ojačiti notra nje organe in tako preprečiti ponovno bolezen. Mi priporočamo nadsljfto u-porabo tega zdravila.
V bolezni želodca
V	bolezni tefter
V	bolezni 6**ves|a
To zdravilo navadno daje popolno zadovolnost in sicer zato, ker prinaAa pomot". Nsvnotako je v raznih dragih slučajih, kot pri zapeki, nervoznosti, slabosti, bolečinah in ujedi, bledi in rumeni barvi kote, zgubi moii, lenem životu, zgubi apetita in izgnbi spanea.
DOBIcRE V LEKARNAH.
JOS. TRINER
Uvaicvalcc In Izvaželavec. 1333-1339 S«. Ashland Ave.	Chicago. Dl.
TRINERJk V LINI M EN T je precej mo.no zdravilo, lahko se *a pometa t Oljkmim oljem. Večkrat se pripeti, ds bolečine v «dih, sklepih in mi licab prenehajo !e pr. prvi «porabi Imejte <|* »edno doma ?ri rokah, da je lahko takoj rabite, ako Je treba
53532548535348234853232323535323485353230102020123534853235323232323485323
5353PPPP77P7PUPUP7PUP{77PUUPUPP7UPUUP
011953535323532353485348535348532301005348235353532323232348