JAVNA TRIBUNA SZDL ŠIŠKA 11/67
UČINKOVITA ORGANIZACIJA ZDRAVSTVA
Naš občinski odbor SZDL je 21. decembra lani organiziral posvetovanje o nekaterih najbolj aktualnih vprašanjih socialnega zavarovanja in zdravstva. Na posvetovanje so bili povabljeni vsi zdravstveni delavci, člani sveta za zdravstvo občinske skupščine ter poslanci. Dejansko pa se ga je udeležilo le nekaj nad 10 zdravstvenih   delavcev.
SZDL je kot politična tribuna občanov dolžna razpravljati o konkretnih aktualnih problemih socialnega zavarovanja in zdravstva v naši občini in dati politično oporo zdravstvenim de-lavcem, ki se zavzemajo za sodobne in napredne koncepte zdravstvenega varstva in zdravstvene službe. Zlasti menimo, da je  potrebno dati večji  poudarek:
% nadaljnjemu razvijanju satnoupravnega sistema na pod-področju zdravstvenega varstva, krepitvi vloge zdravstvenega delavca in samoupravljavca, ki v družbeno priznanih strokovnih in materialnih okvirih opravlja svoje delo in je po delu tudi plačan;
-  krepitvi vloge občana - proizvajalca  in  upravljavca, nepo-sredno zainteresiranega za svoje zdravje in  ,,potrošnika" stori-tev zdravstvene službe in zdravstvenih delavcev;
—  enakopravnosti   odnosov   med   partnerji,   zlasti   med   skup-nostjo socialnega  zavarovanja  in  zdravstveno službo;
9 uresničevanju načel reforme na področju zdravstvenega varstva, tako da bo poraba vsklajena z materialnimi možnostmi ob istočasni zagotovitvi optimalnega programa zdravstvenega varstva ter prilagajanju organizacije zdravstvene službe zahte-vam   medicine   in   modernim   konceptom   v  organizaciji   službe.
Tu je aktualno vprašanje delovnika zdravstvenih delav-cev in delovnega časa zdrav-stvenih zavodov, nepovezano-sti zdravstvenih zavodov v osnovni mreži in med osnov-no in specialistično mrežo, na-dalje problem obsežnega ad-ministrativnega poslovanja in podobno.
Nujna   je   smotrna   organiza-cija zdravstvene službe
Razprava, v kateri je sode-lovala več kot polovica udele-žencev, je potrdila osnovna izhodišča ter jih konkretizira-la v naših občinskih razmerah,
Udeleženci razprave so me-nili,   da   je   treba   nadaljevati
Nekaterim članom delovne skupnosti Ljubljana- transport smo zastavili nekaj vprašanj v zvezi z Ijubljanskim javnim cestnim   prometom:
-   Ali   je   bilo   lani   več   ali manj     karambolov   v   javnem mestnem prometu kot predlan-skim?
Navzlic lanskemu gostejše-mu mestnemu cestnemu pro-metu in številnim mednarod-nim prireditvam je bilo lani manj karambolov naših vozil v mestnem prometu kakor pa leto   prej.
-  Čigava zasluga je ta raz-veseljiva  ugotovitev?
To je nedvomno zasluga voznikov trolejbusov in avto-busov  v   mestnem   prometu.
-    Ali   nagrajujete    vzorne voznike ?
Vsekakor stimulativno na-grajujemo voznike, ki niso imeli nobenih karambolov in tudi sicer nobenih odbitih točk v vsem  letu.
-   Kolikšno   je   bilo   število vzornih in nagrajenih voznikov vaših vozil v mestnem prometu predlanskim  in  lani?
Leta 1965 smo nagradili sa-tno 17 vzornih voznikov naših mestnih vozil, ker v vsem letu niso imeli nobenega karam-bola  in niti ene odbite točke.
Lani pa smo po enakih kri-"terijih nagradili kar 30 vozni-kov naših vozil v mestnem prometu, ker niso imeli niti enega karambola niti odbite točke.
-    Kolikino   pa   je   skupno število voznikov vaših  mestnih vozil, ki lani niso imeli nobe-nega karambola, vendar niso bili   nagrajeni   zaradi   raznih
drugih   odbitnih   točk?
Poudariti moramo, da je bi-lo lani v našem mestnem jav-nem prometu že nad 70 šofer-jev brez karambola, vendar jih je imelo več kot polovica med njimi nekaj odbitih točk zaradi    drugih    nepravilnosti.
-  Kaj pa sprevodniki vaših mestnih javnih vozil?
Ob koncu leta smo nagra-dili tudi 28 vzornih sprevod-nikov trolejbusov in mestnih avtobusov, ki v lanskem letu niso imeli nobene odbite toč-ke.
—  Kakšna so vaša predvide-vanja za letošnje leto?
Smo v mednarodnem lelu turizma. Ukinitev viz za tuje turiste ter številne mednarod-ne športne in druge prireditve v Ljubljan i bodo nedvomno predstavljale veliko obremeni-tev za Ijubljanske mestne pro-metne žile in s tem tudi za voznike in sprevodnike naših vozil. Tega se v celoti zaveda-mo in že sedaj ukrepamo v tem smislu, da bomo dvignili prizadevnost in čut odgovor-nosti voznikov naših mestnih vozil ne samo do zaupane jim družbene imovine, temveč tu-di do naših potnikov in drugih uporabnikov Ijubljanskih ulic in cest.
V imenu uporabnikov vozil v mestnem javnem prometu, kakor tudi v imenu uporabni-kov Ijubljanskih prometnih žil, čestitamo vsem vzornim in na-grajenim šoferjem in sprevod-nikoni trolejbusov in mestnih avtobusov z željo, da bi se v tem letu njihovo število še po-večalo.                               Šgl
začete razprave in konkretno ukrepanje. Občinska skupšči-na (svet za zdravstvo) naj bi ponovno razpravljala o pred-logih za funkcionalno integra-cijo zdravstvene službe na našem območju. Pri tem naj bi izhajala iz stališča, da fi-nanciramo zdravstveno var-stvo (kurativno in preventiv-no), ne pa zdravstvene zavo-de.
Delo občinskega zdrav-stvenega centra na področju zdravstvenega varstva, zlasti glede učinkovite organizacije zdravstvene službe, je prešib-ko. Občinska skupščina naj poskrbi, da bo njegova de-javnost intenzivno usmerjena v pomoč in sodelovanje v reor-ganizaciji zdravstvene službe v naši občini, zlasti pa v stro-kovne predloge za ureditev njenega obsega, razdelitve in podobno.
Polna odgovornost za zdrav-stveno varstvo
Ločitev sredstev za nepo-sredno zdravstveno varstvo od ostalih sredstev zdravstvenega zavarovanja je eden osnovnih pogojev, da bo lahko zdrav-stvena služba prevzela odgo-vornost za zdravstveno varst-vo. Zlasti je potrebno stimu-lirati zdravstvene delavce za celovito zdravstveno varstvo občana, ne pa le za tako-imenovane ,,zdravstvene pre-glede".
Podprli bomo vsa prizade-vanja zdravstvenih delavcev, l<i vodijo k boljšemu zdravst-venemu varstvu in bolj racio-nalni in ekonomičnejši orga-nizaciji te službe na območju naše občine in ki vodijo h kre-pitvi samoupravnega sistema, vloge zdravstvenega delavca in občana ter k uresničevanju reforme.
OTROŠKO VARSTVO V VIŽMARJIH
V Vižmarjih je zraslo novo naselje. Brez posebne ankete med prebivalci je očitno, da tu žive večinoma družine z enim ali dvema otrokoma v predšolski dobi. V skoraj vseh družinah sta oba roditelja za-poslena. Kdo varuje otroka, ko so starši v službi?
Problem otroškega varstva je dobro znan. Gradnja otro-ške varstvene ustanove v no-vem stanovanjskem okolišu bi pomenila družbeno koristno investicijo za občane, ki bi s tem pridobili čas za opravlja-nje svoiih samoupravnih dolž-nosti. Poleg tega pa bi bili starši tudi na svojem delov-nem mestu bolj zbrani in bi 7, veseljem opravljali svoje de-lo, saj bi vedeli, da so njiho-vi  otroci   na  varnem.
Vladimir  KOVAČ
Divjaška sramota
Na 5 strani zadnje številke našega lista nismo obsodili naših gimnazijcev, temveč smo obratno le osvetlili njihov ne-prijetni položaj, ker imajo skupni dramski abonma z ob-jestneži iz nekaterih drugih šo!  izven  naše občine.
POSKRRMO ZA RES PRIJAZE\ SPREJEM TIRISTOV!
Oddelek za turizem pri OZN je sklenil, da bo slovesen pri-četek Mednarodnega turističnega leta v Jugoslaviji, in sicer v Malem Lošinju. To je veliko priznanje naši deželi, ki si ga je pridobiia s svojo miroljubno politiko in z nenehnim razvijanjem turističnega prometa. Uspeh turističnega leta mora postati re-zultat naših skupnih prizadevanj, šc posebej pa je to stvar gostinsko-turističnih delavcev. Poskrbeti je treba zlasti za to, da bo naša dežela prijazno sprejela vse turiste, ki bodo letos prišli k natn.
Svet za turizem in gostin-stvo naše občinske skupščine je na seji (8. decembra 1966) razpravljal o vključevanju na-še občine v učinkovitejši raz-voj  turističnega   prometa.
9 Vsa gostišča (družbenega in zasebnega sektorja) naj še
nadalje aktivno skrbijo za ure-ditev gostinskih prostorov, po-večujejo svoje kapacitete, ure-jajo svojo okolico, izboljšuje-jo postrežbo gostov itd. Že ta-koj v začetku januarja naj s primerno propagando dajo poudarek pričetku mednarod-nega turističnega leta (z raz-ličnimi napisi, emblemi, zasta-vicami   itd.).
<§    Turistična    društva    naj
čimbolj pospešujejo turistično aktivnost. V sodelovanju s kra-jevnimi skupnostmi in vodstvi šol naj skrbijo za vzgojo pre-bivalstva, za estetsko uredi-tev naselij in okolice itd. Kjer ni zanimanja za to, naj turi-stična društva sama v okviru svojih možnosti organizirajo gospodarske dejavnosti (ure-ditev okrepečevalnic, camping prostorov itd.)- Skrbijo naj zla-sti za informativno in propa-gandno  službo.
Še naprej naj iščejo možno-sti za povečanje števila zaseb-nih sob kot dodatek k pre-majhnim hotelskim kapacite-tam.
9 Krajevne skupnosti naj v povezavi s turističnimi dru-štvi estetsko urejajo svojo oko-lico (ulice in poti, parke, ze-lenice   itd.).
0 Vsa trgovska podjetja in njihove poslovalnice, servisne delavnice, prometne organi-zacije, bencinske črpalke in druge organizacije naj v med-narodnem turističnem letu po-skrbe  za   večji   izbor   predme-
tov, ki so zanimivi za turiste, uvedejo naj prodajo s popu-stom, estetsko ureditvijo iz-ložb in prodajnih prostorov, prilagodijo obratovalni čas potrebam turistov, poskrbijo za turistično vzgojo svojih u-službencev itd.
Turistična vzgoja prebivalstva, zlasti  mladine
Naša dežela si od razvoja turizma obeta (poleg nepo-srednih materialnih koristi) tu-di več možnosti za zaposlova-nje mladine v širokem izboru poklicev, ki jih nudi turistič-na   dejavnost.
Vodstva šol naj v svoj pro-gram (v sodelovanju s pristoj-nimi turističnimi društvi) vklju-čijo tudi turistično vzgojo z organizacijo predavanj, s pi-sanjem šolskih nalog in spi-sov o turizmu. Svet za turizem in gostinstvo je v ta namen odobril denarno pomoč, iz ka-tere naj šole nagradijo posa-meznike za najboljše spise o turizmu.
OBČINSKI   INFORMATlVNi VODIČ
Na seji sveta za turizem in gostinstvo naše občine je bilo nadalje sklenjeno, da bo iz-dal informator-vodič v doma-čem in v tujih jezikih z naj-važnejšimi podatki o posamez-nih gostiščih in turističnih po-stojankah, pa tudi o organi-zacijah, ki se (tudi posredno) ukvarjajo s turistično dejav-nostjo. O podrobnostih v zve-zi z informatorjem bo svet raz-pravlja!  na eni  prihodnjih sej.
Vabimo gospodarske orga-nizacije, da s svojimi oglasi sodeiujejo pri izdaji občinske-ga   informativnega  vodiča.
NAŠIM BRALCEM
.Q Tiskarski šikrat narm je v zadnji številki hudo ponagajal, saj je pri novoletni čestitki veletrgovine Mercator objavil - tujo sliko. Prosimo, da nam oprostite!