s~yu£ucQ..> NO. 246 Ameriška Domovina Pk fl/l* E Rl E /1? IU— H O/WIE AMERICAN IN SRIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 2, 0., THURSDAY MORNING, DECEMBER 22, 1955 fiTEV. LT - VOD LT Michael in John Teiich, - odlična delavca na zavarovaininskem polju wm L CLEVELAND. — Michaela in Johna Tehcha je pretekli teden družba, pri kateri sta uposlena, počastila, ker sta si pridobila vodilno mesto pri clevelandski podružnici zavaroval, družbe — Sun Life Assurance Company of Canada. — Michael je že 30-let-ni veteran te družbe, njegov sin John pa zavzema drugo mesto. Pri počastitvi Mr. Michaela Te-licha in njegovega dela, je Mr. J. S. McAllister, podpredsednik te družbe, naglašal njegove trajne in solidne produkcijske rezultate tekom svojega dolgoletnega dela pri tej družbi. Michael Telich, ki je zelo aktiven med Slovenci, je tudi v odboru North American banke in Euclid-Glen-ville bolnišnice. Njegov sin John, ki je leta 1949 graduiral na Western Reserve University, je prav tako med voditelji te velike organizacije, pri kateri ima sedaj položaj podpredsednika v Cleveland Life Underwriters Association, kjer je najmlajši — star je komaj 30 let — v skupini 960 starejših članov. Poslovanje Telichev, očeta in sina, bi se lahko smatralo za posebno zavarovalno družbo, saj vpišeta na leto za nad 16 milijonov dolarjev zavarovalnine. Okradeni slovenski Miklavž CLEVELAND. — Otroci, ki Mikado zopet zemljan TOKIO. — Cesar Hirohito je zopet do temeljev pretresel na-daljno japonsko tradicijo, ko je so bili zbrani za praznovanje bo- Išel v neko filmsko gledališče, žičnice v Slov. nar. domu na Stanley Ave., v Maple Hts., bi bili kmalu ob veselje in Miklavža, ker je nekdo ukradel iz avtomobila Paula Oblaka, gl. odbornika Slovenske dobrodelne zveze, ki je priredila to božičnico, Miklavževo obleko kakor tudi druge stvari. Mr, Oblak je parkal svoj avto pred svojim domom na 9300 Beech Ave.„ Brooklyn, dočim so ga otroci čakali v imenovanem nar. domu. — Poleg Miklavževe obleke in brade je tat ukadel iz avtomobila tudi tako imenovani tape recorder, vreden $600, in Oblakovo lovsko puško, ki je bila vredna $70. Do 7:45 zvečer, se je zdelo, da otroci zaman čakajo Miklavža, tedaj pa je priskočil na pomoč Louis Fink, councilman v Maple Hts., ki je posodil Oblaku Miklavževo obleko, tako da se je mogla božičnica v redu vršiti. --------------o------ Bodi previden in pazljiv, pa te boi izzognil marsikateri ne* •reči! kjer je prisostvoval predvajanju nekega filma. Kakor znano, je bil japonski cesar eno izmed božanstev in ljudstvo ga je tudi temu primerno častilo. Kadar se je peljal po ulici, ga je ljudstvo klečeč ali ggloboko ukrivljenih hrbtov in sklonjenih glav pozdravljalo, oni, ki so stanovali v gornjih nadstripjih hiš, ob katerih se je vozil mikado, pa sploh niso smeli v bližino svojih oken, ker ni smel nihče gledati nanj z vrha nizdol. . . O, temporal Novi grobovi George J. Mlachak Sr. Ponoči je umrl v Charity bolnišnici George Jos. Mlachak Sr., stanujoč na 4212 St. Clair Ave. Pogreb bo oskrbel Grdinov pogrebni zavod na E. 62. St. Podrobnosti jutri. Joseph Vidmar V sredo popoldne ob treh, ko je šel od dela v Viking Copper and Tube Co. je bil zadet od avtomobila Joseph Vidmar, v starosti 49 let, stanujoč na 665 E. 159. St. Tu je bil 5 let in je prišel iz Deseče vasi pri Žužemberku. V starem kraju zapušča sestro, tu pa strica. Bil je član Dr. Srca Jezusa štev. 172 K. S. K. J. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:45 iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek na 478 E. 152. St v cerkev Marije Vnebovzetje ob 9:30 in od tam na Calvary pokopališče. Frank Krnc Po trimesečni bolezni je preminul v St. Alexis bolnici Frank Krnc, star 76 let, stanujoč na 6618 Bonna Ave. Bil je vdovec. Soproga Mary je umrla leta 1938. Tukaj zapušča nečaka Joseph Krnc, ki oskrbuje pogreb, 2 nečakinji, Anna Schultz in Sophie Hegler in več sorodnikov. Tukaj je bival 55 let. Vpo-kojen je bil zadnjih 9 let. Bil je član Dr. Carniola Tent št 1288 T. M. in Dvor Baraga št. 1317 Katoliških Borštnarjev. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:15 uri ! iz Jos. Žele in Sinovi pogrebne-'ga zavoda na 6502 St.,Clair Ave. i v cerkev sv. Vida ob'9:00 uri in nato na Calvarija pokopališče. Rojen je bil v fari Šmarjeti, vas Radole na Dolenjskem. -----o----- Utekli pujsek YOUNGSTOWN, O. — Tukaj je povzročil skoraj rabuko neki pujsek, ki je od nekod utekel. Ko je Anthony Modarelli uzrl pujska na svojem dvorišču, je poklical policijo, ki pa ni vedela, kaj storiti s ščetinarjem, zato je naročila Modarelliju, naj ga zapre v svojo garažo, dokler se ne najde pujskov lastnik. Zmerjanje na vse strani JERUZALEM. — Izrael in E-gipt drug drugega obtožujeta, da njihova letala preletajo drug drugega ozemlje. Pri tem se Izraelci in Egipčani pridno zmerjajo. Jugoslavija v Varnostnem svetu ZN Mrs. Roosevelt med podpisniki prošnje za pomiloščenje rdečih Poleg Mrs. Rooseveltove so Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice V Varnostni svet je prišla na svojevrstni način: dve- Pobiranja asesmenta-letni termin si bosla razdelila Beograd in »- nila; prvo leto bo zasedla sedež Jugoslavija, s«m,m v pttek zvečer v še« drugo leto pa Filipini. sv Vkla'ob obi5ainem ias" ZDRUŽENI NARODI, N. Y.— čali svoje deseto zasedanje. Jugoslavija je končno v torek' Enajsto zasedanje se bo pri- Kedna seja— Društvo Carniola Tent, 1283, T. M. ima v nedeljo dopoldne ob med podpisniki tudi_ Nor- dobila sedež V Varnostnem sve- čelo 15~ novembra *1956’ Datum 9:30 redno sejo v navadnih pro- Thomas in profesorji tu Združenih narodov in to s po- otvvoritve enajstega zasedanja stol*n- sloveč.h univerz. močjo doslej tuje “loterijske so preložili z 18. septembra, da Mohorjeve knjige— NEW YORK — Predsedniku kupčije” oziroma sporazuma, da ne bo konflikta z ameriškimi 1 so naročili Mohoije\e ’olitvami. Sli- 22031 Miller Ave., naj jih pride* Jugoslavija, o kateri poročajo bo Italija povabila enajsto zase- j0 ^at. da je dala Filipinom pismeno danje v Rim, toda o tem ni nič Asesment— obljubo, da bo po enem letu v gotovega. Varnostnem svetu predložila o- j Stari običaj V Čile stavko v prid Filipinov, je dobi-J Ta načrt za sprejem Jugosla- INiDW YUKiV. — rreaseaniKU ---t'—-'- ^ ’ --------- b-niicro nri Mre Veri Trnhn __________________ Nsenhowerju je 42 oseb, med bo razdelila svoj dveletni termin predsedniškimi volitvami. Sli'tsoif MUler Ave m i Uh nride* katerimi je tudi Mrs. Eleanor ,* Filipini. |šati je bilo že nekaj govoric, da 220^ Mllkr A'e" ™ ”h Dr,de* Roosevelt, poslalo peticijo, v kateri mu priporočajo, naj podeli ‘božično amnestijo” 16 zaprtim voditeljem komun, partije, ki io bili obsojeni v zapor na osnovi Smithovega zakona. Zaradi Božiča bodo vsa društva, ki zborujejo v SND na E. St., pobirala asesment v pe- 80 la 43 glasov, dočim so jih Filipi- vije v Varnostni svet je izdelal tek; 23. decembra, ob navadnem V tej peticiji je rečeno, da so ni dobili 1L Z novim letom bo Jose Maža, delegat republike Či- času. podpisniki “v osnovnem protiNJugoslovanska delegacija zased- le. Dejal je, da je ta načrt edi-dovju s filozofijo komun, parti- ila ta sedež’ ki §'a lma zdai Tur- no sredstvo, da se zlomi mrtvilo ie, z njenimi bistvenimi elemen- čiia' !ter naglasil, da je to običaj v Či- Vsa društva, ki zborujejo v SND na St. Clair Ave., bodo pobirala zaradi Božiča asesment :i in njenim programom, da pa je motiv za njihovo sedanjo akcijo — njihova privrženost de- Trinajst držav ni glasovalo Trinajst držav, večinoma la- litvah. tinsko - ameriških in azijskih, se Na podlagi tega načrta je zbor- le za premostitev mrtvila pri vo- v petek, 23. decembra, v spodnji dvorani ob navadnem času. V bolnišnici— Anton Stražišar, 14902 Thames Ave., je bil pretekli petek od- mokratičnemu načinu življenja.” ,je v Protest Proti tei barantiji nica iz™lila Jugoslavijo za pol-V prošnji za pomiloščenje teh|vzdržal0 §lasovanJa- Švedska in ni dveletni termin. To je bilo _ obsojencev je dalje navedeno, IFin:3ka sta ciobili vsaka po en formalno, neformalno pa je bilo'peljan v Cleveland Clinic. Obi-da so nekateri med njimi že sta- glas’ en £las Pa ^ bil nevelja- znano, da bo Beograd odstopil jski so dovoljeni! rejši in bolehni ljudje. Njihova obravnava da se je vršila v pe- ven. ob končanju enoletnega termina ^ov odbor — Srečni, ker se jim je posre- ter deloval za sprejem Manile, j Podružnica št. 6 SMZ ima za riodi “mrzle vojn. ” ter v atmo- :^]o rešitii ta zadnji, v^liki P1’0' kiniajik°nča dru§i oziroma Pre-sferi, ki je bila često histerična. : blem, so delegatje ob 12:48 kon- ostali termin. Med podpisniki te peticije so poleg ostalih tudi sledeči: Norman Thomas, biva socialistični _ predsedniški kan; Ot: John C. , ,v . Bennett, dekan Union bogoslov-’! ^iaiJ 1 tukajšnjem , T . observatoriju pritisnil na elek-rega sememsca; pisatelj Lewis, ... , . tricni gumb, s čemer je spravil v tek uro, ki bo brez prestanka ] tekla tisoč let. V 300 letih bo Mumford; John M. Krumm, ka- i ilan Columbia univerze; Henry Steele Commager, profesor , . , ,. , . „ , , . . . . prehitela ah zakasnela samo na Columbia univerzi; profesor , . . , , TT j . . -n , , dve petim sekunde. Harvard univerze , m Roland, TT , , , ,, Bainton, profesor na Yale Divinity School. ------o------ Ura, ki teče tisoč let i I C T A I COPENHAGEN. Danska. —’LE I M L V PONESREČILO V FLORIDI Ura je pod steklom na mestni hiši Copenhagena. Poleg časa kaže ura tudi dneve, tedne, mesece in leta gregorijanskega kakor tudi julijanskega koledarja, CLEVELAND. V Cadillac gibanje planetov, sončni vzhod avto, ki ga lastuje Stanley Wan- jn sahod. Smola spredaj in zadaj Grotewohl v Sev. Koreji TOKIO. — Radio v Piongjan-gu, glavnem mestu Severne Koreje, je naznanil, da je nemški komun, premier Grotewohl dospel v nedeljo tja. ger, stanujoč na Shaw Ave. je nekdo trčil z drugim ^ avtomobilom ter mu poškodoval ospree-dje vozila, katerega je odpeljal v garažo za popravilo. Ko so ga popravili, se je mehanik odpeljal z avtomobilom okoli bloka, da ugotovi, če je vse v redu, pri tem pa ga je nek drugi avtomobilist s svojim vozilom treščil v zadnji del vozila. ------n------ Načrte za to uro je naredil Jens Olsen, siromašni danski u-rar in amaterski zvezdoznanec. FBI isce zocmca Tuniški teroristi TUNIS, Tunizija. — Francoske in tuniške oblasti so naznanile, da so zatrle nevarno teroristično organizacijo ter zaprte 42 oseb. CHICAGO. — FBI je postavila vlomilca in roparja Josepha J. Bagnola iz New Orleansa na svojo listo kot zločinca št. 1. — Varnostni organi ga iščejo že od leta 1950. Adenauer pride sem BONN, Nemčija. — Kancler Adenauer namerava priti kmalu po'novem letu na obisk v Zdr. države. Kremelj kaže svoje pravo lice in svobodni svet ve, kje stoji! SNOW I remenski ra prerok pravi: Danes od časa do časa naletavanje snega in ne tako mrzlo kakor včeraj. Danes je pričetek zime. 4 j j^jlplomatska zbliževanja in zuna- V NAŠIH POROČILIH zadnjih dni smo izčrpno porhčali, kolikor nam je prostor dopuščal, o rohnenju sovj. komun, glavarja Hruščeva po Indiji, Burmi in Afganistanu, kjer je grmel proti zapadnim, zlasti ameriškim “vojnim hujskačem” in ‘'kolonizatorjem”. Svet se je temu roh-njenju čudoma čudil ter se vpraševal, če je to res isti Hruščev, ki se je še nedavno tako sladko smehljal zapadnim diplomatom, jih vozarril po jezeru privatnega parka v Moskvi ter jim nabiral maline in napijal z vodko in šampanjcem. Njegov sedanji postopek mora biti Zapadu in vsemu svobodnemu svetu resna šola, v kateri lahko mnogo pridobi. Zdaj namreč ne more biti nikakegča dvoma'več, da so imela vsa ta di- nje ljubeznivosti točno določen cilj: prepričati zapadni svet, da 1 so se komunistični državniki iz-premenili; da ne vlada več Stalinov duh; da je mogoče sedaj s Kremljem govoriti, razpravljati, sklepati res prave pogodbe in živeti z njim v prijateljskem sožitju. Tako upata ali sta vsaj upala Moskva in Peking, da bo komunistom uspelo z nekaj koncesijami, z izročitvijo nekaj sto avstrijskih, nemških in italijanskih ujetnikov, z ublaženjem svoje cenzure, z razpustom Ko-minforme, prepričati zapadni svet o spremembi ciljev komunizma, o dokončni opustitvi komunistične svetovne revolucije in misli na zavojevanje vsega sveta. Tako bi Amerika in os-stali zapadni svet, prepričana o komunistični miroljubnosti, — privolila v odhod sedme ameri-1 menjali taktiko in bojno metodo ške mornarice iz vzhodnoazijskih voda, bi izpraznila Južno Korejo ameriških čet, bi privolila v združitev Formoze z Rdečo Kitajsko v obliki široke avtonomije, bi opustila oborožitev Za-padne Nemčije, zato da se omogoči nemška združitev in doseže tako še nemško nevtralnost, pri tem pa naj Vzhodna Nemija o-hrani sedanji upravni in gospodarski red. In prav tu nastane ono uso-depolno vprašanje: ali so vrhovne komunistične glave po 10-let-nem brezupnem boju proti za-padnemu demokr. svetu res revidirale in zavrgle Marksov in Leninov nauk o neobhodnem ko-muniziranju sveta in svetovni vladi komunizma? Ali so res iz-premenili oz. pustili končni komunistični cilj? Ali pa so samo in hočejo s to menjano taktiko pomiriti in uspavati svobodni svet, ki si res želi v miru delati in živeti, da zniža vojaška bremena in zviša svoj življenjski standard? Na ta pereča in usodna vprašanje sta dala svobodnemu svetu jasen in točen odgovor naj-višja sovjetska oblastnika sama: Bulganin in Hruščev, ki je “sila za tronom” in brez najmanjšega dvoma prvi in najvišji glavav v sedanji kremeljski hierarhiji. S tem, da je Hruščev pokazal v Aziji svoje pravo lice svobodnemu svetu, mu je storil neprecenljivo uslugo, katere, upamo, le-ta ne bo prezrl in njej primemo okrepil svojo obrambo! Cilji Kremlja pod novimi glavarji so namreč isti, kot so bili pod starimi! Letalo se je ponesrečilo pred pristankom; — 17 oseb ubitih. JACKSONVILLE, Fla. — Tu je včeraj zjutraj pri pristajanju treščilo na zemljo veliko letalo, pri čemer je bilo ubitih vseh 17 oseb, ki so bile v njem. Letalo je bilo že skoraj na pri-letišču, ko je v jutranji temi obr-snilo vrh dreves ter treščilo na zemljo, kjer je bilo popolnoma uničeno. Potniki in člani posadke niso imeli najmanjše prilike za reši-, tev, kajti kabina je bila popolnoma razdejana. Pet izmed 17 oseb v letalu je bilo članov posadke. Letalo je nosilo tudi krsto s truplom nekega mrliča, ki je bilo poslano proti severu za pokop. Šestnajst trupel je bilo zelo o-žganih oziroma sežganih. Nesreča se je primerila ob 3:40 zjutraj, toda preteklo je polne tri ure, preden so mogli gasilci do trupel, kajti letalo je bilo kot goreči inferno. Malo preje je pilot Tom Mc-Brien sporočil po radio-telefonu, da se bliža letališču in da bo pristal. Morilec šestih oseb obsojen na smrt PRINCETON, Ind. — Porota je spoznala za krivega umora 6 oseb 31-letnega Irvina, ki je lanskega decembra izvršil roparski umor nad 29-letnim W. Kerrom, nakar je pozneje umoril še pet nadaljnih oseb. Porota je priporočila sodniku smrtno kazen na električnem stolu. Vse njegove žrtve so našli z na hrbtu zvezanimi rokami. Tako zvezane so morale poklekniti, nakar jih je postrelil v hrbet. 1. 1956 sledeči odbor: predsednik Mike Zelle, podpreds. Anton Zadnik, tajnik in blagajnik Frank Macerol, 1172 Norwood Rd. EX 1-8228, zapisnikar Leo Novak. Nadzorniki — John Ko-drich m Leo Novak, delegata za Slov. moško zvezo D. Tomazin in J. Taufer. Seje so v šoli sv. Vida ob 1:30 pop. tretjo nedeljo v januarju, maju, septembru in decembru. V bolnišnico— V sredo je bila odpeljana v Lakeside bolnišnico Mrs. Slagel s 15308 Shiloh Ave. Mohorjeve knjige— Mrs. Jennie Koželj, 687 E. 156 St., naznanja, da je prejela Mohorjeve knjige in prosi vse one, ki so jih pri njej naročili, da pridejo ponje. Asesment— i Tajnica društva Kras št. 8 SDZ naznanja, da bo pobirala asesment jutri, v petek, in potem še 27. decembra. ------o----- Zopet “Anschluss” DUNAJ. — Avstrija je po 17 letih, ko jo je prevzel Hitler ter vključil v svoj “tisočletni rajh", zopet obnovila diplomatske od-nošaje z Nemčijo. NAJNOVEJŠE VESTI COLUMBUS, O. — Govemer Frank J. Lausche je naznanil, da bo prihodnje leto kandidiral za zvezni senat. WASHINGTON. — Fordov imperij, ki je bil doslej izključno rodbinska last in ki bo poslej prešel delno v posest javnosti, je včeraj odprl svoje poslovne knjige javnosti na ogled. Iz teh knjig so razvidne sledeče tajnosti: Fordova imovina znaša $2,483,000,000; prodaje prvih devet mesecev letošnjega leta — $4,042,600,-000; dobiček v isti periodi pa 312,200,000. WASHINGTON. — Mrs. Barba-ra Eisenhower, žena predsednikovega sina, majorja Johna Eisenhowerja, je včeraj popoldne povila v bolnišnici nad sedem funtov težko hčerko. Predsednik Eisenhower in njegova soproga imata zdaj štiri vftuke — tri deklice in dečka. Ameriška Domovina » vm • I#■ <- * r%;— 6117 St Clair Ave. — HEnderson 1-062S — Cleveland 3, Ohio Pa bil »ned daily except Saturday«, Sunday*, Holiday* and Hi« flrrt w««k te July General Manager and Editor: Mary Debevce NAROČNINA Zsl Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. ^a Kanado in eploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na teto. Za pol leta $7.00, za tri mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 fc? $ months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 8 months. NOVINE ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE” V AMERIKI Entered as second claa* matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 246 Thurs., Dec. 22, 1955 Francija pred volitvami Drugod po svobodnem svetu, v Evropi še prav posebej, vlada praznično razpoloženje. Ves krščanski svet se spominja Kristusovega rojstva v preprostem hlevčku pred Be-ti'ehemom, Francozi pa vodijo prav te dni hud volilni boj. Pri vsem je nazanimivejše to, da so si najbolj v laseh sredinske stranke, ki so skoro vsa povojna leta vladale deželo. Mendes-France je upal s končanjem vojne v Indokini in s pomiritvijo Sev. Afrike utrditi v svetu ugled svoje domovine, v domovini pa svoj politični položaj. V Indokini je bilo sklenjeno premirje in Francija je morala priznati nekdanji koloniji neodvisnost, težav v Sev. Afriki Mendes ni mogel več rešiti. Po komaj osem mesecih je narodna skupščina njegovo vlado vrgla. Sledil mu je strankarski tovariš in prijatelj Edgar Faure. Kljub temu, da njegovi vladi ni nihče prisojal dolgega življenja, se je spretnemu političnemu taktiku Fauru posrečilo premagati vedno nove težave. Zlomil ga ni niti upor v Sev. Afriki. Prav ta njegova trdo-vrafnost mu je nakopala nasprotstvo nekdanjega prijatelja Mendesa. Pierre Mendes-France je vodja levega krila radikalne stranke. Na strankinem zasedanju v juniju in nato v oktobru se mu je posrečilo dobiti vodstvo stranke v svoje roke. Napravil je temeljit načrt za nove volitve. S pomočjo radikalne stranke in nekaterih manjših sorodnih političnih skupin je upal ob sodelovanju socialistov dobiti pri novih državnih volitvah, ki so bile predvidene za junij, večino, če pa že ne te pa vsaj tako število poslanskih mest, da bi bila njegova beseda v bodoči narodni skupščini najvažnejša. Njegovi somišljeniki so načrtno utrjevali v javnosti njegov ugled in stalno opozarjali nanj kot na mladega človeka, ki bo znal deželo izpeljati iz vseh stisk in zagat. E. Faure je hotel narodno skupščino razpustiti že koncem novembra in razpisati nove volitve še pred Božičem. Mendes-France in njegovi zavezniki, ki so se zbali, da pri tako ranih volitvah ne bodo dosegli postavljenega cilja, so sklenili vladin načrt preprečiti. Začeli so dolgotrajno debato o spremembah volilnega reda. Ko je vlada spoznala zavlačevalno taktiko nasprotnikov, je zahtevala zaupnico. Narodna skupščina je njeno zahtevo odklonila z veliko večino, s tem pa podpisala tudi svojo lastno obsodbo. Pretkani Faure je zvitega Mendes-Francea prelisičil in z njegovo pomočjo dosegel prav to, kar mu je oni mislil preprečiti. Kdo bi se zato čudil, da se je Mendes nato tako razburjal in začel svojega nekdanjega strankarskega sodelavca napadati in zmerjati z diktatorjem. Res je pa treba priznati, da kaj podobnega Francija že ni doživela tričetrt stoletja. Faure je z razpustom narodne skupščine pokazal, da ima dovolj odločnosti in spretnosti za vodstvo države, dokazal tudi, da je v igri političnih spletk in zakulisnih borb vsaj tako spreten kot Mendes. Stara narodna skupščina je razpadla v glavnem v šest skupin, od katerih je bila po številu pripadnikov gotovo najmočnejša komunistična stranka, čeprav je imela v njej socialistična stranka močnejše zastopstvo. Tema dvema strankama so sledile od leve proti desni MRP (krščanski demokrati), radikali, neodvisni in degaulovci. Sredinske stranke so se različno družile, da so ustvarile večino v narodni skupščini brez komunistov na skrajni levi in brez degaulovcev na skrajni desni. Ko se je stranka gen. De Gaulla razbila, so tudi nekatere njene skupine glasovale z vladami sredine in bile v njih zastopane. Pri zadnjih volitvah so stvorile vse stranke sredine posebno zvezo, ki jim je omogočila poraziti skrajno levico in skrajno desnico. Volilni zakon namreč določa, da dobi skupina, ki dobi v kakem departmentu (pokrajini) absolutno večino glasov, vsa poslanska mesta. Zavezniki so si ta mesta potem razdelili po takozvanem čistem proporcu. Ta zakon je bil koristen za zmanjšanje moči komunistov in degaullovcev, ni pa tako ugoden za posamezne sredinske stranke. Mendes je zato predlagal spremembo volilnega zakona nekako v našem ameriškem smislu, kjer se v vsakem volilnem okraju potegujejo za zaupanje volilcev osebe, ne pa strankarske zveze. Z novim zakonom je upal Mendes prisilite francoske volilce, da se odločijo za ono sredinsko stranko, ki ima največ izgledov za zmago ali pa dovolijo, da se v narodni skupščini okrepe komunisti. To se mu ni posrečilo. Sedanje volnive, ki so določene za 2. januar, se bodo vršile po starem volilnem zakonu. Po tem zakonu so volilne zveze posameznih strank skoro nujne. Komunisti, ki imajo najboljšo strankino organizacijo v vsej deželi, so povabili k sodelovanju socialiste. Ti so predlog zavrnili, čeprav bi verjetno mogli v tej zvezi dobiti dosti večje število poslancev kot v kakršnikoli drugi. Francoski socialisti odklanjajo sodelovanje s komunisti, odzvali so se pa vabilu Mendesa in njegovih radikalov. Socialistom in levim radikalom, ki jih vodi Mendes, so se nato pridružile v skupno Republikansko fronto še nekatere druga manjše skupine. Edgar Faure je sklenil zvezo s krščanskimi demokrati VSEM NAŠIM DOPISNIKOM, VSEM PRIJATELOM I [VSEM PREKMURSKIM SLOVENCEM V AMERIKI ŽELE-MO BOŽIČNE SVETKE PUNE BO ŽE GA BLAGOSLOVA I SREČNO NOVO LETO! VREDNIŠTVO NOVIN. ©P' V HAMILTON! (Konec.) Nazaj idoč sva opazila, ka kare že prižigajo lampaše. Dež je henjao. Mr. Halas je zbrao za povratek drugo cesto. Znabiti deset minut i zagledneva Hamilton z jezero i jezero lučkami. Ne sva vozila skoz sredino vara-ša. Čeravno bi znabiti krajše bilo, eli pot kre vode je mirnejša i se hitrej dele pride. Vinčecovi so se na te den tudi dugo mudili pri Mary, sestri Štefaniji. Te den so sestre imele prosto do devete vure zvečer i večina starišov je do zadnjega ostala v kloštri. Kda smo večer sedeli v Vin-čecovoj dvorani, sta prišla na obisk najbližiša Vinčecova soseda Mr. in Mrs. števan Ritlop. Midva s Halasom sva pripove- venec i dober kristjan Frank Grili. Zapušča dve hčeri Mrs. Frank Banich i Frances Me-glich, sine Charles i Dr. Frank Grili. Pokojni Frank Grili je bil predsednik in lastnik Park View Laundry Co., bil je član društva sv. Imena i Knights of Columbus i Sv. Števana KSKJ, Sv. Križa i drugi j. Sprevod je bio iz cerkve sv. števana. Cerkev je bila jako puna. Bilo je več duhovnikov i čč. sester iz raznij redov. Pri sv. števani je bio faran nad 50 let. Dosegel je starost 70 let. žena jemi je vmrla pred leti. Naj v miri počiva. Društvo sv. Križ je na svoj oj letni seji v riedeljo 11. decembra zvolilo sledeči odbor: John Hans, predsednik; števan Balažič, podpredsednik; Mary L. Balažič, tajnica; Frank Posedi, blagajnik, Fema Kramer, zapisnikarica; Mihael Gorek, paziteo betež-nikov. Nadzorniki so: Ignac Krapec, John Danša i Steve U-troša. Paziteo J. Krapec, vratar Traibar. Krstitke so imeli pri Mr. i Mrs. Stanley Jucevicius. Sinčka imajo, prvorojenca. Dali so jemi ime Michael Stanley. Mati je rojena Frances Toplak. Vsem čitatelom Novin želem vesele božične svetke! Antonija Denša. Mrs. Antonijo Denša, našo dopisnico v Čikagi smo naprosili, če bi mogla za Ligo oziroma za Slovenski oder v Cleveland oskrbeti igro “Moč uniforme,” štero ^ ^ °~ND na^clrr pri Prekmurca]. Pri dobro] kavi | s v ^ “ smo šli ešče ednok skoz lepo 'Mrs' Densa je dobila i poslala slavje v klošterskoj kapeli. Mrs. i3^0 1 gotovo ste dobih je pripovedavala lepel^^0 Moč ^iforme. If* ^ [bila v Čikagi igrana sest let na- Vinčec zgodbe od Mary, kak je rada ba-bike delala i kak je babike postavljala k molitvi. Silno rada se je včila. Zvečer jo je morala mati večkrat priganjati v postajo. Po včenji je imela navadno zmoliti ešče rožni venec. Opazili smo, ka je Vinčecovim hudo za Mary. Skoro na jok jim je šlo. Eli obednim so neizmerno srečni, ar si je Mary zvolila stan, šteri prinaša srečo njoj i tudi veselje dobrim starišom. Zajtra, to je bila nedelja, smo opet imeli Vinčecovi i njihovi gostje i Ritlopovi svojo rano meso v pri bližnji farni cerkvi sv. Frančiška. Vinčecovi so pripravljali te den domačo slavje za hamilton-ske prijatelje i znance, ka se z njimi razveselijo ob priliki Ma-ryne preobleke. Clevelandski gostje smo imeli ešče dugo pot i smo se poslovila včasi po zajtrki. Čeravno smo se z Ritlopo-vimi v soboto večer srečali, amo zato itak henjali pri njiho-voj hiši i šli pogledat znotraj, kak lepo imajo vrejeno — i vse so zveškega sami doma zgotovi-li, tak ka je to istinsko Ritlopo-va hiža. Hvala lepa našim prijaznim gostitelom Vinčecovim za njih njihovo gostoljubnost i vsem drugim Hamiltončanom za njihovo prijaznost, štero so nam skazali. CHICAGO Smrt. Vmro je i bio pokopani v sredo 7. dec. dobro poznani za j i so jo ponavljali trikrat, tak jako se je ljudem dopadnola, posebno za fajnšček Je primerna. — To igro do v Cleveland! igrali v nedeljo 29. januara 1956. župniki Roba piše svojim rojakom Cleveland, O. — Pošiljam Vam pismo župnika z Roba pri Velikih Laščah, v katerem se zahva-ljuje faranom za podporo pri obnovi župnišča in opisuje, kaj je že napravil in kaj ima še v pa-črtu. Pismo je v neki meri zanimivo tudi za vse druge rojake, saj je tam povsod približno enako. Zato prosim, da pismo objavite. Vsem sofaranom in sofa-rankam, pa tudi vsem ostalim rojakom in rojakinjam želim vesel Božič in srečno novo leto. — Mrs. Anne Pelcic. * * * Rob, Slovenija. — Spoštovana gospa! . . . Rad bi Vam kaj lepega in dobrega povedal, Vam in vsem Vašim. Vašim prijateljem in znancem in vsem našim dragim, ki živite izven domače hiše v daljni svojinovi domovini. Tako je bilo lepo, ko ste bili med nami, ko ste nam bili zgled, kako se mora ljubiti svojo domovino, svoj rodni dom in vse kar je še dobrega v starem kraju. Dali ste nam veselja, pesmi in prisrčnega razgovora, da smo še dolgo dolgo mislili na Vas in prepevali Vam tako drago pe-pionir i podjetnik, zaveden Slo- sem: “Tam doli za našo vasjo. . .” in neodvisnimi. Pridružil se mu je tudi del radikalov, ki ne marajo s Mendesom preveč na levo. Te dve strankarski zvezi se v volilni borbi najhuje ob-delavata. Socialisti so spravili v volilno borbo še vprašanje državne podpore katoliškim šolam, ki je bila uzakonjena !• 1951 proti njihovi volji s podporo degaullovcev. Med tem ko se sredinske stranke med sabo grizejo in zmerjajo, napenjajo komunisti vse moči, da bi njihov ugled med volilci čim bolj ubili in pridobili javno mnenje za se. Znani Poujade, ki je začel spomladi gibanje proti nasilnemu izterjavanju davkov, je tudi stopil na pozornico, da bi bila zmeda ja še večja. Pri takem položaju je težko upati, da bi sredinske stran-|renca’ ta svetnik nas je pripeke svoje, vrste v bodoči narodni skupščini okrepile in tako 3ial na hrib- 10- avgust 1955. Tudi gospa Zgonc nam je bila zelo pri srcu, zato nam je tako teško, ko je tako resno obolela. Daj ljubi Bog, da bi se kaj na bolje obrnilo! . . . Kako je kaj pri nas, Vas gotovo zanima. Čez teden dni bo prva Adventna nedelja, to se pravi, da smo že precej v zimi. Ljudi je neprestano deževje zelo zamotilo, tako da mnogi nimajo še drv doma in ne nastilja. Na nekaterih krajih je sneg zamel sadje kar na drevesih, repa je še na polju in koruza se še po kozolcih suši. Letina ni bila dobra, kot ni bila že par let. Vendar obupno ni. Saj če ena stvar ne obrodi, se pa kaj drugega bolj obnese. Bolezni in smrti ni kot prejšnja leta. Kot Vam je že znano, smo v božjo njivo vsadili mež-narja Matevža iz Vek Osolnika. Umrl je lepo in mirno, kakor je bilo vse njegovo življenje. Bila sva si zelo prijatelja, zato smo ga slovesno pokopali v grob zraven duhovnikov, nasproti groba Vaših staršev. Povabil sem še dva gospoda- in j az sem imel primeren nagovor na grobu. Saj je to tudi zaslužil kot tolikoletni zvesti božji služabnik. No, zdaj pa, draga gospa, pokropiva mrtve in se zopet vrniva v življenje. Pokloniva se še v cerkvi, Vam tako dragi farni cerkvi, pokloniva naši ljubi ro barski Gospej, ki v vrtu okto-berskih rož, krizantem, med angeli ob Sinu Jezusu v taberna-kelnu noč in dan bdi nad vsemi njej izročenimi farani in bdi tudi nad vsemi, ki so morali v svet preko rek in gora, da rešijo svoj revni dom. Tam ji povejva vsak po svoje, kaj naju teži in kaj si od Nje želiva. Zdaj pa greva v obnovljeno župnišče. Vam, ki ste videli požgan j e in samo ruševine, nad katerimi je ogromen dimnik klical nam vsem: “Obnovite nas!” Vam se upam pokazati skromno obnovo. Šai so po zidovju smrekice rastle in v pisarni 4 m visoka topola, v kuhinji pa cel park raznega grmovja, Vam se upam pokazati novi naš dom. Veža je široka, svetla in čista. V prvo nastropje gredo lepe, zaprte stopnice, še ne pobarvane, Zgoraj lep hodnik, velik kakor veža spodaj, kjer imam samo lepo razvrščene slike križevega pota, kar je ostalo z uničenega Kureščka. Dalje še dva lepa angela kipa tudi od tam. Nekaj malega imam tudi z Osolnika tako, da je hodnik samo temu posvečen. Polega stranišča sta še dve lepi sobi, kjer bo moje stanovanje. Prvo delovna soba, drugo spalnica ali pa sobica za goste. V prvi sobi imam peč — kamin, ki dobro greje, v drugi pa lepo belo, emajlirano železno pečko s šamotno opeko obloženo. Ker so okna široka, je zato vse lepo svetlo in razgledno. Ni nobenega razkošja, samo to kar je najbolj nujnega. Saj tega tudi ne zmorem. — Spodaj imam takoj na levo pisarno, tam kjer je bila prej. V njej imam krušno peč, kar je nujno za vsako kmečko stanovanje. Tu imam zdaj vse. Tudi spim tu, ker Je stanovanje še sila vlažno, delno zato, ker je še vse novo, najbolj pa zato, ker ni bila celo leto lepega, sončnega vremena. Takoj naprej je kuhinja, tam kjer je bila prej stara kuhinja. Povečal sem okna, dvignil pod, da ni več stopnic v kuhinjo, napeljal iz vodnjaka vodo v kuhinjo, kupil štedilnik in kuhinja je “ol rajt.” Prejšnji špajs, nasprot kuhinje sem spremenil v lepo sobico za gospodinjo, tako da bo na spomlad možno tam stanovati. Zdaj je strašna vlaga. Desna stran župnišč ni izdelana, le streha je črez vso stavbo. V prejšnji, mrzli kuhinji imam zdaj potrebno drvarnico. Drugo naj čaka saj za sedanje razmerje je dovolj. Hlev je tudi pokrit in klet zraven tudi. živino imamo na hribu že več kakor eno leto, stanujemo pa tu gori od dne sv. Lov- delo! ... V kraju in času, v katerem živimo, je to neke vrste ČUDEŽ. Da, čudež! . . . Prej bi vsaka vas prispevala nekaj in bi z lahkoto šlo. Tako so bili pa nekateri proti, drugi kar dajte, če bo šlo, tretji ne moremo (ker nočemo), četrti bojazljivci, pa zopet drugi, kaj nas to briga, saj nam ni tega potreba in kritika in godrnjanje in tako naprej in tako naprej. Tako nas je ostalo samo peščica, ki je ostala ob strani in Bog nam je dal milost in moč, da smo toliko uspeli, da lahko pokažeš: “Tam stoji župnišče!” .. . Vštevši les, ki smo ga porabili in delno prodali, cenim stroške nad en milijon. Manjka še pol milijona. ■ Kdaj, ne vem, to je božja volja. Teško je imeti toliko stavb v upravljanju, ko ni nobenih dohodkov. Izdatki pa veliki! . . . Nepotrebno zemljo sem delno v sili, z vsemi odobrenji prodal, pa bom še moral. Ne morem zdržati davčnih bremen, delavci so pa tako dragi in kakor pravijo, delavci narede in tudi vse pojedo. Sama ne zmoreva. Če dam v najem, pa dobim toliko, da s tem davkov ne morem plačati. Kaj torej? Odprodati, drugo ne kaže in s tem obdržati stavbe, cerkev in drugo pri življenju. Drugače ne gre! . . . Veselja in volje, čeprav je teško nisem zgubil. Saj pride pomoč tako nenadno, da se temu čudiš. Če se ne bi korajžno samo za 50,000 zadolžil in ne bi od našega duhovniškega društva dobil znatno pomoč 50 tisoč, ne vem, kako bi šlo. Začel sem nadaljevati tudi prvo nastropje kar je bilo edino pametno, tedaj pa pride Vaše sporočilo o izdatni pomoči tam od Vas in soroja-kov. Jokal bi od veselja, če bi še znal, pa sem ob videnju strašnega trpljenja našega ljudstva, leta nazaj vse solze posušil. Še so pred menoj velike skrbi, kdo jih pa nima pa upam, da jih bom prebrodil. Saj imam ob sebi nekaj tako iskrenih prijateljev, ki mi dajejo korajžo, da ne omagam. V izredno veselje in tolažbo pa mi je zavest, da sem zopet obudil v življenje stavbo, kjer bodo mogli stanovati duhovniki, bodoči župniki prav te župnije. In s tem, ko bodo tu, bo cerkev živa, vedno odprta, v njej sam Kristus z vsemi milostmi in zakramenti. To naj bo višek mojega življenja in vsa moja sreča. Ko pride pomlad, več sonca in svetlobe in manj vlage v župnišču, no, potem bom zbral vse darovalce in vse, ki so kakorkoli pomagali pri cerkvi in obnovi župnišča. Upam, da bom še toliko pri zdravju, da bom to zmogel. Med temi darovalci bodo ameriški rojaki ha častnem mestu. To bo seveda ostalo v župnijski kroniki, zanamcem v spomin. Vi pa, draga gospa, povejte vse te moje misli vašim v Ameriki, da mi ne bo treba posebej vsakemu pisati. Posebno Mr. in Mrs. Zgončevim. Njegova želja, da se ohrani, kako se ohraniti da, se je izpolnila. Skušal bom, dokler bom zmogel ostati z Vami v stalnem stiku, saj smo si postali tako blizu! . . . Vesel božič in blagoslovljeno novo leto želi vsem do smrti hvaležni Tone Ronko, župnik. ------o—-— Milejrt pri slovenskih frančiškanih omogočile Franciji stalno vlado. Gospa! Za nami je ogromno Lemont, 111. — Po Letopi: slovenskih frančiškanov povz mamo, da bo bivši provincial Gracijan dr. Heric 23. decemb dovršil 70. leto svojega plod nosnega življenja. Samostans brat Viktorijan Žnidaršič je d čakal 15. novembra zlati j ubil svojega redovnega življenja, ir sijonar p. Odilo Hajnšek pa 30. septembra obhajal 60-letnii rojstva. Vsem trem kličemo: Na mn ga leta! V. ' —Opij pridobivajo iz mlečnega soka maka. Dr* Ribnica št. 12 SDZ Cleveland, O. — Na zadnji seji sta dobila takozvani durni nagradi Anton Tavšel in Joseph Centa. Tavžlu želimo, da bi se s puranom dobro mastil in da bi mu v resnici teknil, drugemu pa voščimo, da ga pije na zdravje prijateljev in znancev. Vsemu članstvu želim veselo božične praznike in srečno novo leto! Joseph Ban, taj. ------o----- V severni Minnesoti se živahno gibljejo Ely, Minn. — Že zadnjič sem pisal, kako se je začelo pri nas novo življenje in novo delo. Nova podjetja dajejo zaslužka, z denarjem pa prihaja v deželo tudi novo blagostanje. Tudi v Ely bodo letos precej gradili. Že pred leti so sprožili predlog, da bi postavili tu bolnišnico za invalide in onemogle. Ko je za ta prdelog zvedel v Ely rojeni A. Blumenson, finančnik v Duluthu, je takoj poslal ček za $100,000 upravi mesta. Začela se je kampanja za graditev bolnišnice in proti njej. Borba se je vlekla več mesecev. Končno pa so se ljudje pri volitvah 5. oktobra odločili za graditev. Nova bolnišnica bo stala na zahodni strani mesta. Mestna občina je izdala za kritje stroškov za pol milijona dolarjev zadolžnic. Na Chapman St. je SND še pred leti kupil večjo stavbno parcelo. Na njej nameravajo zdaj zgraditi lep dom, ki bo lep spomenik slovenske vzajemnosti, kadar bo končan. Služil bo posebno mlajšemu rodu, bo pa v ponos vsem rojakom in vsemu mestu. Stavba bo stala okoli $150,000. Sredstva so se nabrala iz dobička trgovine sedanjega Narodnega doma na Central Ave. Naj omenim, da daruje uprava JND vsako leto dosti v dobrodelne namene, največ okoli Božiča za božična darila. V Ely bomo zidali tudi novo katoliško cerkev. Kampanja je že dalj časa v teku. Najprej so želeli vpisati $200,000, pa se je nabralo še z drugimi prireditvami 350,000. Cerkev bo zgrajena preko ceste, nasproti sedanji cerkvi na takozvanem “Katoliškem griču.” Pa še drugič kaj več o življenju tu na splošno in posebej o življenju naših rojakov. J. Peshel. ------o----- Z Jutrovega Cleveland, O. — Zima je, sneg je zapal. Otroci se bele odeje vesele, nam odraslim pa je prijetnejše na toplem. Stare kosti se počutijo veliko boljše pri topli peči kot na vlagi in vetru. Direktorij in Gospodinjski klub Slov. del. dvorane na 10814 Prince Ave. vabita na Silvestrov večer vse rojake in rojakinje na večerjo in zabavo. Najprej bomo vsem postregle s pečenimi piškami, nato pa se bomo vrteli do polnoči in še čez. Klubovi kuharici Ana Kreševič, in Antonija Rolih bosta poskrbeli, da bo vse čim boljše pripravljeno, druge bodo pa poskrbele, da bodo vsi lepo postreženi. Vabljeni so prav posebej vsi delničarji in delničarke dvorane, veseli bomo pa tudi vseh drugih rojakov in rojakinj, ki bi jih pot pripeljala na Jutrovo. Vstopnice so naprodaj pri podpisani, v SDD pa pri oskrbniku Tršinarju do 26. decembra. Na Jutrovem je zmeraj luštno in veselo. Kdorkoli bo prišel med nas, bo preživel prijeten večer. Poskrbljeno bo za vse in v vsakem oziru! Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem čita-teljem in čitateljicam A. Domovine v imenu odbora. Rose Vatovec. ------o----- — Štiri petine vsega čaja v Združenih državah se popije doma. BOI Dr. Josip Hal; Zgodovina slovenskega naroda Doba poliličnega jerobsiva 9. GOSPODARSKE RAZMERE V Evropi onemogočajo papež in vlade, ki ga podpirajo, svobodno iskanje resnice. V svoji velikonočni pridigi leta 1838 je “odpravil” papeštvo kot tisto veliko pregrajo, ki je ločila kristjana od kristjana. Izobčil je iz svoje cerkvene skupnosti tudi avstrijskega cesarja in vse škofe, ki bi ne priznavali njegovega božjega poslanstva. Kot aposttol božji (Kopitar ga zato imenuje vnekem svojem pismu trinajstega apostola) ni miislil v odpadništvu ustanoviti kako posebno versko ločino, ker si je v svoji vročični prenape- tosti domišljal, da mu morajo slediti vsi pravi kristjani in katoličani. Saj je zanimivo to, da je — že v sporu z bostonskim škofom — predlagal, da bo pisal v Celovec po Slomška, ki bi prišel kot njegov naslednik za nemškega župnika. Seveda v takih okoliščinah Smolnikar ni mogel ostati za dušnega pastirja med pravovernimi bostonskimi katoličani. Pregnali so ga, on pa je vztrajno potoval po deželi in si pridobival privržencev in učencev. V svojih naukih se sprva katoliške Cerkve (razen papeštva in cerkvene | Delniška seja | g V nedeljo dne 29. januarja S9i6 g ES ob 1:30 popoldne se vrši = | REDNA DELNIŠKA SEJA | H Slovenskega doma na IDSf0 Holmes Ave. j To obvestilo j-e smatrati uradno vsem društvom — in posameznikom EEE SEE JOHN HAB AT, predsednik = I - ' § | J. F. PERKO I & COMPANY I 1072 Union Commerce Bldg. 11 Tel.: MAin 1-7272 Cleveland 14, O. INVESTICIJE, DRŽAVNI IN MUNICIPALNI BONDI, ^ KI SO PROSTI DOHODNINSKEGA DAVKA 1 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! ass ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiimimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiEiiiiimiiiiiiir^ I dl os, Zoio in Ninovi POGKEBJfl ZAVOD 6502 ST. CLAW AVENUE Tel.: ENdlcott 1-0583 OOLLINWOODSKE URAD *52 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3111 Avtomobili In bolniški voz redno In ob vsaki url na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. V blag spomin ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE SOPROGE, LJUBLJENE MATERE IN SESTRE Pauline Mausar ki jc zatisnila svoje mile oči dne 22. decembra 1931 Globoko pod zemljo, tam v ozki hladni hišici, štiri leta truplo že leži, rešena si prav vseh skrbi. Kako je dom tam Tvoj miran tam vtihne vseh viharjev jeza krivice roka tja ne seza; tam res ni več težav ne ran. A duh visoko vrh zvezda z duhovi rajskimi Ti biva, v objemu večnega Boga zdaj blaženstvo brezmejno vživa. Žalujoči ostali: ANTON, soprog ANTON S. in WILLIAM, sinova SESTRE in BRATJE Cleveland, Ohio, 22. decembra 1955. r hierarhije) ni posebno dotikal, le po svoje je tolmačil sveto pismo, zlasti skrivno razodetje in preroke. Svoje vernike je zbiral Smolnikar ponoči k duhovnim opra-vilomj (sv. mašo je odpravil), ženske so imele svoje lastne duhovnice, namesto nedelj pa so praznovali sobote. Mnogi znaki so jim govorili, da se je približal konec sveta, in Smolnikar je trdil o sebi, da je pravi poslanec božji, s katerim se začenja tisočletno vladarstvo Kristusovo na zemlji. Ko pa je videl, da med katoličani nima pristašev, jih je začel srdito napadati, zlasti še Barago in Pirca. Ko je prišel iz Bostona v Filadelfijo, je tu leta 1840 začel izdajati nemško pisani časopis Friedensbotschaft an alle Voel-ker, t. j. oznanilo miru za vse narode. Oznanjal je, da mu je Bog razodel svoje tajne namene, po katerih se uresniči splošni mir po vsem svetu. Pri ameriškem socialističnem shodu v New Yorku leta 1843 so ga izbrali za prvega podpredsednika. V Pennsilvaniji je kupil več zemjljišča, ki je na njem poleti 1843 ustanovil svojo “naselbino zveze miru.” ) To je bil tudi čas, ko se je Smolnikar spomnil zopet svoje stare domovine, ki pa jo je tudi sicer že skušal pridobiti za svoje nauke. V pozni spomladi leta 1843 je namreč razburil av- TWILIGHT GARDENS 4 Miles East of Vine St. Eastla!AB“NCH VAN IHANCH 14903 Detrort Avenue 20313 Van Aken Blvd. 921 Huron Road ........r" fi ■ ; * ’ v'; Founded 1849 . 1BER FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORA..