rektor NT&RC d.o.o, Jože Cerovšek ST. 43 - LETO XLVI CELJE, 27. 10. '94 CENA 1 50 SIT Glavni in odgovorni urednik NT Branko Stamejčič Nevarna mlakuža na domaČem dvorišču Lokalne volitve PrBvkzBspre!nljBnje.Stm2. Šport "Les"jepB(lBMzBst3iV0.Stm 16. Oderpododrom Mkeribemnjšežfo.Stm 10. Ljubljenci Drugačni obetizBkosmtince.StrBn 1i Radijski festival Ce//eyzna/nen/ufek/no^an/a,sproščenosf//nzaba^e. Stm25. Super natakarice kpofiihmtmllU. Pakakobomsoldat, sem fantič premlad Kloštrske kapljice UPI-LJUDSKA IJNIVERZA ŽALEC v novembru se bosta pričeiatečaja: •italijanski jeziki, stopnje ■nemškijezik II. stopnje l^hkose nam še pridružite. Telefon: 711-343,711-417 Špital-hiralnJca razočaranih trgovcev smi 2 Pravila za spremljanje lokalnih volitev 1994 Novi tednik v skladu s 5. členom zakona o volilni kampanji in navodili vladnega urada za informiranje objavlja Pravila za spremljanje lokalnih volitev (Pra- vila so bila javno objavljena tudi v sporedu Radia Celje 19. oktobra 1994). Zakon določa, da mora biti zagotovljena enakoprav- nost kandidatov ter političnih strank in drugih predla- gateljev kandidatov pri njihovi predstavitvi. To načelo bo uredništvo Novega tednika spoštovalo pri spremlja-" nju predvolilnih aktivnosti strank v regiji, o katerih bo j poročalo z vestmi, poročili, članki in komentarji. Pril tem pa vztraja na avtonomiji uredništva pri presojanju teže in pomena dogodkov. 1 Tednik v tem času ne bo namenil posebnega prostora za predstavitve kandidatov in strank ter drugih pred- lagateljev kandidatov. Bo pa vsem kandidatom in strankam dosegljiv oglasni prostor v časopisu pod ena- kimi pogoji in po veljavnem ceniku z 26-odstotnim popustom. Reklamnih oglasov strank ali njihovih pravnih naslednic, ki še niso p)oravnale dolgov iz časa predvolilne kampanje za državnozborske volitve, ne bomo objavljali, dokler ne plačajo dolgov in obresti, naročene oglase pa poravnajo s predplačili. Pri tem bo veljalo za uredništvo ime stranke kot takšne, kajti ni stvar uredništva, ali je dolžnik republiški aH občinski odbor stranke, marveč je to stvar stranke same. Ob tem želi uredništvo Novega tednika posebej opo- zoriti, da praviloma ne bo objavljalo strardcarskih raz- glasov, pozivov, javnih izjav, stališč ali drugih uradnih dokumentov, razen v obliki plačanih objav. Pri more- bitni objavi uradnih stališč strank pa si uredništvo pridružuje pravico krajšanja in povzemanja ter obde- lave. Prav tako bo uredništvo posebej selektivno pri objavljanju prispevkov v javnomnenjskih rubrikah, kot so Pisma bralcev, saj želi preprečiti izrabljanje te rubrike za interese posameznih strank in tako zaščititi bralce. Vsi naročeni in plačani oglasi strank bodo ustrezno označeni. J Rudarjem v bran Velenjski premogo¥nlk le obiskala delegacUa madžarskih sindikalistov Letošnje poletje so postali slovenski rudarji polnopravni člani MDP, mednarodnega združenja rudarjev s sedežem v Bruslju, katerega podpred- sednik je Antal Schalkhamer, ki je z madžarsko delegacijo minuli teden obiskal tudi Rud- nik lignita Velenje. Visoki gost, ki je obenem predsednik Zveze sindikatov indiistrije rudarjev Madžar- ske, poslanec madžarskega parlamenta in predsednik dr- žavnega odbora za energetiko, se je najprej pogovarjal s pred- stavniki Svobodnega sindika- ta delavcev dejavnosti energe- tike Slovenije, srečal pa se je tudi s predstavniki državnega odbora za gospodarstvo in s predstavniki energetike v Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. »V parlamentarnih pogovorih sta obe državi po- kctzali pripravljenost za po- globljeno sodelovanje, saj jima to lahko prinese le koristi,« je povedal Jože Kožar, predsed- nik sindikata v velenjskem premogovniku, ki je madžar- ske goste spremljal ves čas nji- hovega tridnevnega obiska. Pojasnil je, da so dali sloven- ski in madžarski sindikalisti poudarek pogovoru o tistih ugodnostih in prednostih, ki jih lahko imajo slovenski ru- darji kot polnopravni člani MIF, združenja, ki bo prihod- nje leto štelo kar okoli dvajset miUjonov članov. V MIF sku- šajo narediti čim več za pravi- ce in boljše življenje rudarjev. Bojda celo razmišljajo, da bi izvedli svetovno stavko rudar- jev, s katero naj bi države opo- zorih na to, da bo morale vzpostaviti drugačen odnos do rudarjev. Antal Schalkhamer pa je bU z obiskom v velenjskem pre- mogovniku, kjer ga je sprejel direktor dr. Franc Žerdin, menda zelo zadovoljen. Kot je povedal Jože Kožar, je želela madžarska delegacija dobiti vpogled v delo v premogovni- ku, predvsem pa se seznaniti z načinom razreševanja pro- blemov, ki so v rudarski dejav- nosti, v svetu ah doma, več ali manj enaki. Antal Schalkha- mer jim je zaželel, da bi tudi v prihodnje uspeli probleme reševati na take načine, ki so za delavce neboleči. Kajti marsikje v svetu namreč ni tako. KL ZLSD kandidira Knafeica Predsedstvo območne organizacije Združene liste socialnih demokratov v Celju je za svojega kandidata za bodočega župana mestne občine Celje predlagalo mag. Francka Knafeica, direk- torja območne gospodarske zbornice. Zanj so se odločili zato, ker ga cenijo kot sposobnega organi- zatorja, ki bo znal na novo organizirati učinkovito samoupravo in upravo mestne občine in utrjevati Celje kot središče širše regije, kar ni nepomembno za njegov hitrejši razvoj. Združena lista se je za Knafeica odločila tudi zato, ker je po njihovem njegovo dosedanje delo porok, da bo znal narediti občino zani- mivo za investitorje, s čimer bo omogočena ne samo ohranitev delovnih mest, pač pa tudi odpiranje novih. Njegova privrženost in skrb za Celje pa se kažeta tudi v tem, da je eden redkih republiških funkcionarjev, ki se je vrnil v Celje, medtem ko je v času mandata v Ljubljani vseskozi i>omagal celjskemu gospo- darstvu in znal republiška sredstva usmeriti v Celje, menijo v ZLSD. TC Teliarslcl paric priliodnjc leto KomIsUa potrdila lažno ureditev Spominskega parka Teharle Po informacijah z zadnjega sestanka Teharske komisije pri celjski občinski skupščini naj bi se urejanje Spominske- ga parka Teharje vendarle premaknilo z mrtve točke. Če bo republiški proračun zago- tovil 100 milijonov tolarjev, kolikor jih je menda predvide- nih, bi morala biti prva faza urejanja parka končana do ju- nija prihodnjega leta. Da bi v Celju res dobili predvideni denar, je Teharska komisija predlagala, da pri- stojne službe še ta teden po- šljejo v Ljubljano potrebno dokumentacijo. Po projektni dokumentaciji naj bi urejanje parka razdelili v več faz in pr- va, ki pomeni ureditev vstop- nega portala, poti do taborišča in izgradnjo spominskega ob- jekta, naj bi bila končana do junija 1995, ko bi proslavili 50-letnico teharskega taboriš- ča. Ob tem so člani komisije ugotavljali, da poteka urejanje ustrezne prostorske dokumen- tacije prepočasi. Damjan Vrečko, sekretar za urejanje prostora, je zagotovil, da se dokumentacija pripravlja in zavrnil očitke, da bo spomin- ski park in odlagališče obrav- naval en ureditveni načrt. Ko- misija namreč že vseskozi po- udarja, da gre za dve povsem ločeni zadevi na istem prosto- ru. Ob tem je predlagala, da občinska skupščina še letos po hitrem postopku sprejme ur- banistično dokimientacijo. Izvršni svet je medtem ime- noval Jožeta Smodilo in Jane- za Lampreta za koordinatorja aktivnosti. Z desetimi milijoni tolarjev, ki so jih v Celju dobili že letos, naj bi pripravili ure- ditveni načrt in odkupili del potrebnih zemljišč. TC IViozirjani drugič nesklepčni Pretekli teden so se poslanci mozirske skupščine zbrali že drugič v tem mesecu, vendar ponovno niso obdelali vseh točk z dnevnega reda. Tokrat se je zataknilo pri obravnavi lokalne samouprave, še prej pa so poslanci precej besed name- nili Skladu stavbnih zemljišč. Brez prevelikih razprav so v četrtek sprejeli program in- vesticij v šolsld prostor, čemur so pred prekinitvijo namenili kar precej besed. Poslanci so na tokratnem zasedanju pod- prli vse štiri investicije (popol- na osemletka na Rečici, večna- menski prostor v Mozirju, nadgradnja OŠ na Ljubnem in telovadnica v Nazarjah), ven- dar pa bodo izgradnjo morale prevzeti nove občine oziroma šolski okoliši. O poročilu o delu Sklada stavbnih zemljišč za lansko le- to in planu dela za letos so poslanci že večkrat razprav- ljali. Tudi na četrtkovem zase- danju točke niso dokončali, sprejeU so le poročilo za lani. Težave se namreč pojavljajo zaradi Javnega podjetja Ko- mimala Mozirje, ki mu Sklad na osnovi pogodb iz preteklih let dolguje približno 8 milijo- nov tolarjev, vendar Sklad z novim vodstvom teh obvez- nosti noče prevzeti. Po precej dolgi razpravi so se poslanci odločili, da morajo občinski izvršni svet, vodstvo prejšnje- ga in sedanjega Sklada, vod- stvo JP Komunala in predsed- nik SO poiskati rešitev za po- kritje manjkajočih sredstev. O tem so razpravljali na vče- rajšnji seji občinske vlade, do- končno pa naj bi problematiko razrešili na izrednem zaseda- nju občinske skupščine, ki mo- ra biti najkasneje do 5. novem- bra. Pred izrednim zaseda- njem pa naj bi poslanci spre- govorUi še o lokalni samou- pravi, direktorju JP Komunala in predlogu Komisije za voU- tve in imenovanja. US Kongres o cestah in prometu Drugi slovenski kongres o ce- stah, tokrat portoroški, orga- nizatorji prirejajo ravno v ča- su, ko slovensko cestno gospo- darstvo doživlja pravi prepo- rod in ko postaja uresničitev velikega gospodarskega pro- jekta z izgradnjo avtocestnega sistema tudi motor hitrejšega, vsestranskega gospodarskega razvoja. Za letošnji kongres o cestah in prometu so organizatorji na osnovi predviderih tematskih sklopov in prijavljenih refera- tov oblikovali teme o progra- mih razvoja in ohranjanju prometne infrastrukture, na- črtovanju in upravljanju, pro- metni varnosti, mednarodnih prispevkih, materialih, po- stopkih, cestah in okolju, pre- mostitvenih objektih in predo- rih in še o nekaterih drugih cestnih in prometnih dejavni- kih. Čeprav so običajno kon- gresi predvsem pregled znanja in najnovejših dosežkov držav prirediteljev, je načrtovana posebnost slovenskega kon- gresa številna mednarodna udeležba. CUj te programske usmeritve pa je predvsem kar se da učinkovit prenos dosež- kov iz tujine, ustvarjanje med- narodne konkurence in nena- zadnje tudi omogočanje prija- teljskih vezi in sodelovanja prek meja. Nadzorni svet Družbe za ra- ziskave v cestni in prometni stroki Slovenije, ki mu od sre- dine letošnjega avgusta pred- seduje mag. Stanko Tominc, pa je ta program prejšnji teden že potrdil. A. LEDNIK V zdravstvu na slabše Burna razprava na sestanku šentlurske vlade v Šentjurju se pacienti do- mačega Zdravstvenega doma pritožujejo, da se raven zdrav- stvenih uslug slabša. Izgubili so ginekološko ambulanto, la- boratorijskih preiskav je za blizu polovico manj, vse manj pa je tudi napotnic za fiziote- rapijo. Šentjurska vlada, ki je februarja (pred soglasjem h koncesiji za opravljanje za- sebne zdravniške prakse) zah- tevala, da ostanejo usluge vsaj na obstoječi ravni, je zato pre- tekli teden obravnavala ome- njeno zdravstveno problema- tiko kot osrednjo točko svoje redne seje. Dr. Ivan Moser iz Zdrav- stvenega doma se ni strinjal, da so storitve slabše, četudi je res, da so ostali brez ginekolo- ške ambulante. Potem ko je domača splošna zdravnica do- bila koncesijo tudi za varstvo žena, pa je od 0,30 odstotka za ginekologa zavod za zdrav- stveno varstvo priznal njej 0,20 odstotka, 0,10 pa je ostalo javnemu zavodu Zdravstveni dom Šentjur. Za omenjeni od- stotek je nato zavod za zdrav- stveno varstvo predlagal šent- jurskemu Zdravstvenemu do- mu, da bi ga odstopU celjske- mu, kjer lahko poslej Šentjur- čanke obiskujejo ginekologa. V šentjurski vladi nasploh ugotavljajo, da imajo po raz- padu sisovskega sistema v celjski ter še nekaterih obči- nah predimenzionirano gine- kološko dejavnost v škodo ob- čanov Šentjurja, zato bodo vprašanje skušali rešiti z opo- zorili ministrstvu za zdrav- stvo, zdravniški zbornici ter v državnem zboru. Na očitke, da se je bistveno zmanjšalo število laboratorij- skih preiskav, je dr. Moser od- govoril, da gre za začetno pre- vidnost zdravnikov, ki oprav- ljajo zasebno prakso. Bali so se namreč previsokih stroškov, vendar pa se stanje že izbolj- šuje. Prav tako je res, da je vse manj zdravljenja s fizioterapi- jo, to pa zato, ker mora po no- vem privoliti pristojna komisi- ja in ne več le pacientov zdravnik. Na omenjeni seji pa so tudi razpravljali o potrebnem so- glasju občinske vlade za pove- čanje skupnega obsega sred- stev za plačilo delovne uspeš- nosti zaposlenim v javnem za- vodu Zdravstveni dom. Gre za prošnjo zavoda, ki se sklicuje na zakon o razmerju plač v javnih državnih organih in v organih lokalnih skupnosti, ki ureja takšno plačilo na ra- čun dohodka izven redne de- javnosti. V vladi so se načelno strinjali, prej pa bodo pregle- dali še polletno bilanco Zdrav- stvenega doma. Med razpravljanjem o pri- tožbah občanov glede slabša- nja uslug je bilo s strani šent- jurske vlade slišati obtožbe, da je bil cilj koncesij boljše ter cenejše zdravstvo, ne pa boga- tenje posameznih zdravnikov. Prav tako so prebivalci neka- terih občin neenakopravni, je bilo slišati med burno raz- pravo. BRANE JERANKO Štore In Vojnik postaneta občini LJUBLJANA, 25. okto- bra (Delo) - Poslanci dr- žavnega zbora niso podprli predloga Iva Verzolaka, da bi spremenili in dopolnili zakon o ustanovitvi občin in s tem občini Štore in Vojnik priključili mestni občini Celje. Državni zbor bo o vladnih predlogih za spremembe zakona o usta- novitvi občin razpravljal v petek. Premier začasno zunanji minister LJUBLJANA, 25. okto- bra (Delo) - Državni zbor se je seznanil z odstopom zunanjega ministra Lojzeta Peterleta, ki bo funkcijo opravljal še do konca me- seca. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je ob tem sporočil, da ne sprejema kandidature dr. Andreja Umka in bo v skladu z za- konom o vladi do imenova- nja novega zunanjega mi- nistra sam opravljal to funkcijo. Po tem zakonu mora predsednik vlade predlagati kandidata za ministra najpozneje v treh mesecih. Novo vodstvo SKD LJUBLJANA, 24. okto- bra (Delo) - Slovenski krš- čanski demokrati so kon- čali svoj tretji kongres, ki naj bi bil v znamenju kon- tinuitete in konsolidacije. Lojze Peterle je še naprej predsednik stranke, pod- predsednika sta Janko De- želak in dr. Peter Vencelj. Predsednik sveta stranke je postal Izidor Rejc, glavna tajnica stranke pa je dr. Vi- da Čadonič-Špelič. Volitve imajo prednost LJUBLJANA, 24. okto- bra (Delo) - Komisija za lo- kalno samoupravo držav- nega zbora je menila, naj bi imele lokalne voUtve pred- nost pred postopki za preo- blikovanje občin. To pome- ni, da naj bi v občinah, kjer ljudje z njimi niso zado- voljni, začeli šele po novem letu postopke za preobliko- vanje. Tako člani komisije tudi niso podprli predloga Ivana Verzolaka, ki predla- ga spremembo zakona o ustanovitvi občin, s čimer bi občini Štore in Vojnik priključili mestni občini Celje. V komisiji se tudi ni- so dogovorili o ustavnem sporu okrog štirih v piran- sko občino vključenih za- selkov. ■NOVI TEDNIK- Glavni in odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega ured- nika: Milena Brečko-Poklič. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja- nja Intihar, Brane Jeranko, Ksenija Lekič, Edi Masnec, Ur- ška Selišnik, Ivana Stamejčič, Želj ko Zule. Tehnično ureja- nje: Franjo Bogadi, Robert Kojterer. Oblikovanje: Minja Bajagič. Tajnica uredništva: Mojca Marot. Naslov uredništva: Prešernova 19, Celje. Telefon: (063) 29-431. fax 441-032. Št. 43 - 27. Oktober 1994 ilredili bodo kamnolome fffpravUaJo ureditveni načrt za kamnoloma Selo In Paka zadnji seji velenjskega izvršnega j^eta so sprejeli ureditveni načrt za dva ^j0inoloma, Pako in Selo. Vsak kamno- jopi je velik poseg v prostor in naravo, in je, da kamnoloma, ki sta vsak po jfoje že povzročala težave prebivalcem okolju, tudi ustrezno uredijo. jCamnolom dolomitnega peska Selo, ki jj od Velenja oddaljen približno 2 kilo- ■jetra, so odprli že v začetku šestdesetih Ijt, v času velikega gradbenega zagona J rudarskem mestu. Postavili so drobil- jjco in rastrimico ter letno predelali jljoli 50 tisoč kubičnih metrov kamenja. I^mnolom, ki ima v neposredni bližini jelcaj stanovanjskih objektov, na severni jtrani pa sega na rob rekreacijsko šport- nega območja TrebeUško in naselja sta- novanjskih ter počitniških hiš, je sestav- ni del Vegradove industrije gradbenih elementov. Podjetje kakšne širitve kam- noloma izven določenih meja ne načrtu- je, pa tudi kapacitet drobilnice in drugih objektov ter naprav ne kani razširjati. Osrednji cilj je torej sanacija kamnolo- ma, kar pa Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor navsezadnje tudi zahteva. Vegrad je kot upravljalec kamnoloma že pred desetimi leti naročil izdelavo projekta za sanacijo peskoloma Selo, zdaj pa kaže, da je vendarle napočil čas, da projekt uresničijo. Izvršni svet je sprejel tudi ureditveni načrt za kamnolom Paka, saj je želel in- vestitor, podjetje Kamnolom Paka^ v skladu z usmeritvami planskih doku- mentov občine Velenje pridobiti ustrez- no dokumentacijo. Ureditveno območje, veliko približno 44 hektarov, vključuje poleg kamnoloma še območja nekaterih kmetijskih zemljišč, gozdov, cesto na Pa- ski Kozjak, nekaj stanovanjskih hiš in osnovno šolo ter igrišča ob reki Paki. Ker naj bi v ureditvenem načrtu predvideU tudi možnost širjenja dejavnosti kamno- loma, postavili naj bi namreč betoname, nekatere potrebne objekte in nadstrešni- ce ter betonsko pisto za izdelavo betona in galanterije za gradbene namene, bo moral investitor še podrobneje proučiti, kakšni so možni negativni vplivi kamno- loma in betonarne na okolje. Občinska vlada pa se bo na osnovi tega odločila, ali je programska zasnova primerna. KL pazljivo s plakati! Velenjska občinska vla- da je na svoji zadnji seji med drugim sprejela tudi odlok o javnem oglaševa- nju, s katerim določajo po- goje in obveznosti za po- stavljanje objektov za pla- katiranje in reklamiranje ter izvajanje drugih oblik javnega oglaševanja. To se nanaša tudi na oglaševalske akcije politič- nih strank v predvolilnem boju. Občina bo izbrala iz- vajalca za dejavnost plaka- tiranja na tem območju, ki bo moral skrbeti za ureje- nost plakatnih mest, dovo- ljenje za postavitev le-teh pa bo izdal občinski organ, pristojen za urejanje pro- stora. Kršiteljem obljublja- jo denarne kazni od 10 do 150 tisoč tolarjev, če bodo, denimo, postavljali plakat- na mesta ali reklamne ob- jekte brez ustreznih dovo- ljenj in nanje lepili in na- meščali plakate ter tran- sparente. KL Znova o stanovanjih v Kozlom Šmarska vlada je pretekli teden znova obravnavala sporni osnutek prednostne li- ste upravičencev za dodelitev socialnih stanovanj v krajevni skupnosti Kozje ter širši okoli- ci. Kot smo poročali ga je obravnavala že na predzadnji seji, pri tem pa je prišlo do zapletov. Zato so se v vladi odločili, da bodo s sprejetjem počakali. Gre za majski javni razpis za sestavitev osnutka pred- nostne liste upravičencev za socialna stanovanja v KS Koz- je in njeni širši okolici, ko se je vanj uvrstilo 10 prosilcev. Pri- javilo se jih je sicer 23, v ob- činski stavbi pa so po sestavi- tvi liste prejemali pritožbe krajanov. Ti so se pritoževali, da so na listi občani, ki stano- vanja v Kozjem že imajo, pre- segajo dohodkovne okvire, da so navedeni podatki o številu družinskih članov neresnični in podobno. Ko so na predzad- nji seji občinske vlade obrav- navali osnutka prednostnih list za socialna stanovanja v Šmarju oziroma v Kozjem, glede šmarske ni bilo nobenih težav, s kozjansko pa so poča- kali. V pristojni komisiji ter sta- novanjskem oddelku so podat- ke o prosilcih iz Kozjega znova preverili, pri tem pa niso ugo- tovili ničesar spornega. Ko so o tem pretekli teden poročali še na sestanku občinske vlade, so še pojasnili, da posamezne pritožbe preveč posegajo v za- sebno življenje občanov - pro- silcev. Šmarska vlada je nato pre- tekli teden sprejela osnutek prednostne liste za Kozje z okolico brez posebnih pri- pomb. BRAhfE JERANKO REKLI SO Vinko Debelak, sekretar se- kretariata za okolje in prostor občine Žalec: »Pred dnevi smo končali enega zelo zahtevnih projektov, ki je trajal kar ne- kaj let. Za avtocesto od Arje vasi do Vranskega smo odku- pili zemljišča in objekte. Če- prav se je še pred nedavnim napovedovalo nmogo proble- mov, predvsem pri odkupu zemljišč in objektov, lahko da- nes z zadovoljstvom povem, da smo z vsemi lastniki dosegli sporazume, tako da niti pri enem ni bilo treba sprožiti po- stopka za razlastitev. Če po- vem, da smo se dogovarjali z 900 lastniki kakih dva tisoč parcel in številnih objektov, potem lahko rečemo, da smo bili uspešni. Ovir za začetek gradnje avtoceste, ki je pred- viden za 14. novembra letos, torej ni.« T. TAVČAR Varnostni inženirji za Jutri Predsedstvo Zveze varnost- nih inženirjev in tehnikov Slo- venije se je prejšnji četrtek se- šlo v Celju na izjemno delovno sejo. Na povabilo podjetja .Klasje so si varnostni inženirji in gostje iz vseh slovenskih strokovnih ustanov za varstvo pri delu. Ministrstva za delo ter Republiškega inšpektorata dela, ogledali mlinsko prede- lovalni del tega podjetja. Na seji so se pogovarjali o prihodnosti stroke in stanju varstva pri delu v Sloveniji, o bodoči organiziranosti seda- nje Zveze varnostnih inženir- jev in tehnikov, o ustanovitvi priznanja in plakete za zaslu- ge in dosežke za varno delo, o standardizaciji na tem po- dročju, o izobraževanju te vr- ste ter zakonodaji, ki je slo- venski parlament že predolgo ne spremeni. Udeleženci so si bili poveči- ni enotni, da je nujno potrebno ukrepati po vseh pozitivnih kriterijih stare zakonodaje, za vzpodbudo k novi pa bo po- sebna skupina članov ZDVIT Slovenije vložila zahtevo po- slanski skupini za obravnavo njihove peticije v parlamentu. JOŽE MIKLAVC ir vladi so pohiteli v turistično pomembni narski občini si želijo da bi ilo okolje bolj urejeno ter va- ovano. Področje so v prete- kih letih sproti urejevali tudi^ o pravni plati, zato se je na- talo precej dopolnil. ; V pristojnem občinskem se- letariatu so se pred uvedbo »ve lokalne samouprave od- "cili, da vse skupaj zberejo 'tovem odloku, saj bi s spre- Wjem »prečiščenega« besedila •'^jšali začetek novih občin, "a sestanku šmarske vlade so ^^o pretekli teden sprejeli "(iloka o urejanju ter varstvu "Itolia v občini ter o nadome- "ilu za uporabo stavbnega *>iiljišča. Ker se zaradi nove "kalne samouprave mudi, so * odločili po hitrem postopku, '^prihodnjem zasedanju pa ^\ bi pohiteli še poslanci ob- '"iske skupščine. Predlagani odlok s področja [f^janja ter varstva okolja po- "^obneje ureja videz ter ureje- ""st naselij, rejo živali, varuje Plenice, zrak, ter ščiti pred f^pom, pri tem pa tudi dolo- ^ varovanje ter kazenske ^kcije. Člani občinske vlade jje med razpravljanjem z be- /"^ilom načelno strinjali, ne- rj^^ovoljni pa so bili zaradi "'^'■"nosti, ki zadeva ponekod Plo odloka kot tudi izred- no znanje slovnice. Tako iišalo, da bi se takšnemu lu po objavi v Uradnem ^ posmehovali, šmarska l^ifta pa bi se osmešila. Poro- ^alec iz pristojnega sekreta- ^ je pojasnil, da so predlog r^ka napisali na hitro, saj ^ Priganja. Prav tako v bese- Ij:*^ ne sme biti posebnih vse- ^kih sprememb, saj te zah- tevajo dolgotrajnejše spreje- manje, je pojasnjeval. Nobenih posebnih pripomb pa ni bilo glede odloka o nado- mestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga plačujejo v še- stih nosilnih naseljih občine. Po novem zakonu naj bi sicer takšen prispevek plačevali povsod, za vsako zgradbo, vendar v različnih zneskih, je napovedal poročevalec. Na sestanku so sekretariat zadolžili da oba odloka še en- krat pregledajo, pri tem pa po- pravijo tudi najbolj očitne slovnične napake. Nato bodo besedilo poslali poslancem šmarske občinske skupščine. BRANE JERANKO Smarčani so pozahijivi v občinskem sreaišču uvajajo ulice v Šmarju pri Jelšah, dose- danjem občinskem središču, se bodo v bodoče prepoznavali po ulicah. V kraju, ki se je zad- nja leta precej širil, so se pri- bližno leto dni pripravljali na uvedbo uličnega sistema. Iz- brali so tudi imena za 32 ulic, cest ter trg. Pri tem so se sponmili pred- vsem pomembnih slovenskih mož, kulturnikov, med kateri- mi so nekateri živeli krajši ali daljši čas tudi v Šmarju pri Jelšah. Gre predvsem za imena iz druge polovice preteklega stoletja. Med znamenitimi Slovenci so se spomnili Can- karja, Prešerna, Župančiča, Ketteja, Murna, Finžgarja, Jurčiča, Tavčarja, Bevka, Ipavcev, Slomška, Vege ter Gallusa, pa tudi Aškerca, ki je med večletnim bivanjem v Šmarju precej napisal ter se vključil v krajevno čitalniško življenje (po Aškercu naj bi po osnutku občinskega odloka poimenovali tako trg kot tudi ulico). V Šmarju so se prav tako odločili da bodo počastili spo- min na pomembne krajane. Tako naj bi svoje ulice poime- novali tudi po Kartinu, Skazi, Vrečarju, Rakežu, Lorgerju, Vošnjaku ter Sketu (avtorju povesti Miklova Zala). Eno od ulic bodo posvetili še Gubcu, kar naj bi spomnilo na čas kmečkih uporov, na starodav- no rimsko cesto čez kraj pa bi spominjala Rimska cesta. Pri vsem skupaj je zanimivo da se med uličnimi imeni ne pojav- lja nobeno iz časa kozjanskega odpora proti nacizmu, prav ta- ko ni med imeni nobenega ženskega. Znano je namreč, da je s Šmarjem pri Jelšah tesneje povezano tudi ime Marice Nadlišek, književnice ter ma- tere Vladimiri a Bartola, avtor- ja svetovno znanega romana Alamut. Gre za osnutek predloga, ki seveda ni dokončen. Šmarska vlada ga je pred dnevi spreje- la, do prihodnje seje pa bodo zbrali morebitne pripombe. BRANE JERANKO PO SVETU Polcol v Tel Avivu v središču Tel Aviva je odjeknila silovita eksplozi- ja, ki je povsem razdejala nek avtobus, ob detonaciji pa je življenje izgubilo 21 ljudi. Policija je najprej menila, da je bilo razstreli- vo podtaknjeno v enem od avtomobilov. Vendar je kmalu po eksploziji na pa- lestinsko radijsko postajo klical neznanec in sporočil, da je napad izvedlo skrajno islamsko teroristično giba- nje Hamas. Še več, razstre- livo - približno 10 kg ga je bilo - je na avtobus prinesel nek skrajnež, ki je v napa- du tudi žrtvoval svoje živ- ljenje. Skrajno palestinsko gibanje Hamas, ki naspro- tuje izraelsko-palestinske- mu mirovnemu sporazumu, se je tako maščevalo za po- kol v mošeji v Hebronu, za napad, ki je v prejšnjem tednu terjal 3 palestinske, žrtve in za vsa krvava leta izraelske okupacije nad Palestinci. Zaradi napada v Tel Avivu je izraelski premier Rabin sklical izredno sejo vlade, na kate- ri so sklenili, da bodo Ha- mas zatrli z vsemi razpo- ložljivimi sredstvi. Izrael- ske oblasti so zato zaprle mejo s palestinskimi avto- nomnimi območji (Gazo in Jerihom), na vsak način pa bodo tudi zaustavili finan- ciranje skrajnežev, ki pri- hajajo iz nekaterih arab- skih držav. Proti Hamasu se je postavil tudi vodja PLO Arafat. Gligorov ostaja predsednik Makedonska državna volilna komisija je sporoči- la, da je na prvih predsed- niških volitvah po padcu Jugoslavije leta 1991, zma- gal dosedanji predsednik države Kiro Gligorov. Za Gligorova, nekdanjega ko- mimista, je glasovalo 52,4 odstotka prebivalcev, med- tem, ko je njegov tekmec, nekdanji režiser in voditelj opozicijske stranke VMRO-DPMNE Ljubiša Geoi^jevski dobil le 14,4 odstotka glasov. Najmoč- nejši opozicijski stranki, poleg prej omenjene še De- mokratska stranka, sta za- to na osrednjem trgu v Skopju pripravili pro- testni shod, ki se ga je ude- ležilo okoli 20 tisoč ljudi. Od predsednika sobranja sta zahatevali, da razvelja- vi predsedniške in parla- mentarne volitve in razpiše nove. Zahtevali sta tudi odstop vlade in oblikova- nje začasne vlade, ki bi de- lovala do novih volitev, ter odstop državne volilne ko- misije. Vendar pa so tuji opazovalci iz KEVS in Sve- ta Evrope menili, da je si- cer bilo nekaj nepravilno- sti, vendar pa volitev ni po- trebno ponoviti. Podpisali jedrsici sporazum Delegaciji ZDA in Se- verne Koreje sta se po več- mesečnih neuspešnih poga- janjih v Ženevi le uspeli sporazumeti o spornem se- vernokorejskem jedrskem programu. Severna Koreja je tako končno privolila v nadzor svojih jedrskih zmogljivosti in kar je še po- membnejše - odpovedala se bo reaktorjem, ki omogo- čajo izdelavo plutonija. nujno potrebne sestavine za izdelavo atomske bom- be. Zaustavili bodo tudi gradnjo dveh jedrskih re- aktorjev z močjo 50-200 megavatov, poleg tega pa bodo zaprli centralo v Jongbjonu. Zato bodo so- sednje države, predvsem Južna Koreja in Japonska, Severni Koreji omogočile postavitev jedrskih elek- trarn za izključno energet- ske namene. Tudi ZDA naj bi se vključile v gradnjo je- drskih elektrarn, obenem pa bodo Američani tudi nadzorovaU samo gradnjo. S tem pa niso povsem za- dovoljni na sedežu Medna- rodne agencije za jedrsko energijo na Dunaju, saj menijo, da Washington po- sega v njihove pristojnosti. Zaradi sporazuma so se v Seulu tudi odločili, da se odpovedo letošnjim skup- nim vojaškim vajam z Američani. Porušen most - 32 mrtvih v središču Seula se je zrušil most nad reko Han; 32 ljudi je izgubilo življe- nje, najmanj 17 pa jih je bilo ranjenih. Do nesreče je prišlo v jutranji prometni konici, ko je bil most poln vozil. Verjetno je bila preo- bremenjenost mostu tudi vzrok, da je osrednji del mostu, dolg 48 metrov, zgr- mel v vodo. V tistem tre- nutku so bili na njem oseb- ni avtomobili (najmanj 5), kombiji in vsaj en avtobus, poln ljudi, ki so se peljali na delo. Preživele so iskali vojaški helikopterji in po- tapljači, iz vode pa jim je uspelo potegniti 23 ljudi. Vzroki nesreče še sicer niso potrjeni, vendar je bil po pisanju južnokorejskih vi- rov most verjetno preobre- menjen, dejstvo pa je tudi, da so na mostu, ki so ga zgradili leta 1979, prav v trenutku nesreče poteka- la številna popravila. ZDA za ukinitev embarga ZDA skušajo prepričati članice kontaktne skupine za Bosno in Hercegovino, naj podprejo odpravo em- barga na izvoz orožja v BiH. Ameriška veleposla- nica v ZN Albrightova se je tako že sestala s predstav- niki Francije, Nemčije, Ve- like Britanije in Rusije. Predstavila jim je ameriški predlog resolucije Varnost- nemu svetu, s katero naj bi v naslednjih šestih mesecih dosegli ukinitev embarga, ZDA pa so napovedale, da bodo resolucijo predlagale še ta mesec. Washington namreč še naprej vztraja pri stališču, da embargo bosanski vojski onemogoča enakovreden boj proti Sr- bom. Stalni članici Var- nostnega sveta, Francija in Velika Britanija, ki imata na območju nekdanje Ju- goslavije največ vojakov, sta že zagrozili, da bosta v primeru ukinitve embar- ga svoje vojake umaknili. Nekatere evropske države pa menijo, da bi morala bi- ti ukinitev embarga zadnji ukrep in zanjo ne bi smeli postavljati rokov, kot zah- teva vlada v Sarajevu. De- legacija samozvane Zvezne republike Jugoslavije je ob razpravi o ukinitvi embar- ga za nakup orožja za BiH izrazila zaskrbljenost zara- di hrvaškega kršenja em- barga. V pismu Varnostne- mu svetu je poudarila, da Hrvaška ni nikoli preneha- la z izvozom večjih količin orožja, kljub resoluciji št. 713. Tako naj bi od maja do avgusta letos prek zagreb- škega in splitskega letališ- ča dostavili več sto ton orožja za Muslimane. Št. 43 - 27. oktober 1994 Krajše čakalne vrste Novost v celjski carinarnici — STC na tretjem mestu v Sloveniji v teh dneh so v celjski cari- narnici začeli uporabljati so- dobnejše načine carinjenja, kar med drugim pomeni tudi krajšo čakalno dobo za števil- ne voznike kamionov. Kot je povedal upravnik Ca- rinarnice Celje Franc Turnšek, lahko nekateri uvozniki po no- vem spustijo blago v prost promet takoj po vložitvi uvoz- ne dokumentacije na carinar- nici. S tem bodo čakalne dobe voznikov kamionov zmanjšane za najmanj tri do štiri ure. Ugodnost bodo seveda lahko ^ izkoristili le špediterji in uvozniki, ki jim lahko zaupa- jo. V roku 24 ur po sprostitvi blaga pa morajo uvozniki vlo- žiti celotno in pravilno uvozno dokumentacijo. Če bodo uvoz- niki carinike pri teh rokih izi- grali, bodo seveda izgubili bo- niteto. Slovenski in tudi celjski ca- riniki so 8. oktobra praznovali dan carinske službe. Na ta dan pred tremi leti so namreč slo- venski cariniki stopili na sa- mostojno pot, v celjski cari- narnici so takrat začeli nadzo- rovati še 60 kilometrov meje z Hrvaško. Sprva je bilo po upravnikovih besedah precej primerov nedovoljenega tiho- tapljenja živali, zlasti praši- čev, danes pa se razmere že normalizirajo. V Carinarnici Celje je trenutno zaposlenih 106 ljudi, od tega 2 tretjini z visoko- in višješolsko izo- brazbo. Od osamosvojitve do danes se je bistveno povečal promet pri blagovnem carinje- nju. Po vrednosti izvoza in po številu dokumentacije v prvih šestih mesecih letošnjega leta je Carinarnica Celje med deve- timi slovenskimi carinarnica- mi na drugem mestu, po vred- nosti uvoza pa na tretjem. Ko- liko dela imajo cariniki, doka- zuje podatek, da so samo 17. oktobra ocarinili 147 uvoznih in 165 izvoznih kamionov. Po sistemu just in time ter teden- skega carinjenja pa vsak dan opravijo postopek za 60 do 80 kamionov. V sklop celjske carinarnice sodijo še carinske izpostave za blagovno carinjenje v Velenju in Rogatcu, mejne izpostave Dobovec, Rogatec in Bistrica ob Sotli, to so mednarodni mejni cestni prehodi za bla- govni in potniški promet, ter Imeno, ki je namenjeno pred- vsem potniškemu prometu. Eden večjih problemov, s ka- terim se tri leta po osamosvoji- tvi srečujejo slovenski in tudi celjski cariniki, je poleg ne- urejenega materialnega polo- žaja predvsem reševanje sta- novanjskih vprašanj zaposle- nih. Slovenska vlada je carin- ski službi sicer že lani dodelila 40 vojaških službenih stano- vanj, ki pa so še vedno nepri- merna za vselitev, saj še niso odobrena sredstva za njihovo obnovo. IRENA BAŠA Kako pomembno vlogo ima Celje v slovenskem prostoru, doka- zujejo tudi podatki, ki nam jih je posredoval Marko Brezigar, direktor Skladiščno-transportnega centra, znotraj katerega se nahaja tudi celjska carinarnica: »Skladiščno-transportni center Celje se po carinjenju in pretovoru blaga uvršča na tretje mesto v Sloveniji. Letošnje leto kaže, da se gospodarstvo odpira, to opažamo predvsem po povečanem pretovoru vagonov in tudi številnejših stikih s tujci. V primerjavi s prejšnjimi leti pa se pojavlja bistveno več strank, ki direktno uvažajo ali izvažajo blago, medtem ko so nekoč prevladovali večji sistemi. Realiza- cija je v primerjavi z lanskim obdobjem v prvih osmih mesecih višja za 100 odstotkov, predvsem iz naslova trgovine. V STC se letos za večje naložbe nismo odločili, smo pa obnovili del kritine na hali B, naložba je vredna 15 milijonov tolarjev, več smo skušali narediti na področju varstva pri delu, zlasti na carin- skem parkirišču. Med drugim smo uredili semaforje za gibanje skozi zaporo za carinjenje. V vzhodnem delu STC razvijamo trgovski center, kjer se že danes nahajata Spektra in Weishaupt, del prostorov pa bomo tudi v prihodnje še oddali v najem.« PO ČEM SO DEVIZE? Tečaji deviznih valut na dan 26. 10. 1994 Na Celjsliem icar iiitijo Kako se lastninijo naša podjetja? Po podatkih Agencije za prestrukturiranje in privatiza- cijo se na Celjskem privatiza- cije kar uspešno lotevajo, saj so si vsaj prvo soglasje prido- bila že števila podjetja. Agencija Republike Slove- nije za prestrukturiranje in privatizacijo je do sredine ok- tobra prejela v odobritev 642 programov lastninskega preo- blikovanja, od teh jih je 319 odobrila. Na tem seznamu so naslednja podjetja z našega območja: Aurea Celje, Avto- prevozništvo in servisi Vele- nje, Brivnice in česalnice Vele-- nje, Center Celje, Comet Hol- ding Zreče. Dimnikarstvo Ce- lje, Elegant Šentjur, Eso Mon- taža Velenje, Ferralit Žalec, Finomehanika Celje, Fotolik Celje, Garant Polzela, GTP NA-NA Celje, Hmezad Inženi- ring in Hmezad Trgovina Ža- lec, IBP Žalec, Inde Vransko, Izbira Laško, Kovinotehna Celje, Konfekcija Kora Rade- če, Liko Liboje, M Club Vele- nje, Zlatarna Celje, Minerva Žalec, Naš čas Velenje, Nega Celje, NT&RC Celje, Remont Celje, Pivovarna Laško, Pro- jektivni biro Velenje, Pi"ojekti- va Celje, PUV Celje, Reklama Celje, Rogla Slovenske Konji- ce, Tekstilna tovarna Prebold, Tisk Velenje, Tkanina Celje, TP Moda Celje, TIM Laško, Unimont, proizvodnja in mon- taža. Slovenske Konjice ter Zavod za urbanizem Velenje. Med temi podjetji imajo tudi drugo soglasje Agencije ve- lenjske Brivnice in česalnice. Izbira Laško, Konfekcija Kora Radeče, M Club Velenje, Co- met Holding Zreče, Nega Ce- lje, PUV Celje, Rogla Sloven- ske Konjice ter naša časopisna in radijska hiša NT&RC. Do minulega tedna pa je bila jav- na prodaja na našem območju odobrena Pivovarni Laško, Kovinotehni Celje ter Avto- prevozništvu in servisom Ve- lenje. IRENA BAŠA Nova obrtna dovoljenja Obrtna zbornica Slovenije se pripravlja na izvajanje svojega novega javnega poo- blastila, to je vodenje obrt- nega registra, na osnovi tega pa bo izdajala obrtna dovo- ljenja. Občinske službe, ki so do- slej opravljale te naloge, so svoje registre že prepustile območnim obrtnim zborni- cam, kjer v sodelovanju z obrtniki s posameznih ob- močij preverjajo podatke. Ko bo to delo opravljeno, bo- do podatke prenesle v cen- tralni obrtni register, pred- vidoma do februarja prihod- njega leta pa bo Obrtna zbornica Slovenije obrtni- kom izdala nova obrtna do- voljenja. Akcijo preverjanja podat- kov so poimenovali Kartica. Slovenski obrtniki so že sep- tembra dobili izpis iz obsto- ječega centralnega obrtnega registra, vsak obrtnik pa naj bi preveril zapisane podatke, vnesel morebitne popravke in kartico zatem vrnil ob- močni obrtni zbornici. Odziv na to akcijo je med obrtniki precej različen, v nekaterih območnih zbornicah so delo že končali, ponekod pa so še- le na začetku. Po podatkih slovenske obrtne zbornice na Celjskem precej kasnijo v Šmarju pri Jelšah in v Žalcu. Zato v Obrtni zbornici Slovenije obrtnike opozarjajo, da se rok za oddajo preverjanja podatkov izteka. Vsem obrt- nikom, ki v akciji ne bodo sodelovali, bo zbornica izda- la nova obrtna dovoljenja na osnovi starih podatkov, za katere pa seveda ni rečeno, da v resnici tudi držijo. Zato se kaj lahko zgodi, da bodo tudi nova obrtna dovoljenja v takšnih primerih nepopol- na ali celo napačna. IB ponudba in povpraševanje Ponudba: - Italijansko podjetje I.V.R. nudi kroglične ventile. Kata- log je na voljo v Informacijski pisarni CIS GZS. Informacije: tel. 0039/163-417-082 in fax 0039/163-418-630 (Giorgio Anselmo). - Madžarsko podjetje Thyas nudi raziskovanje tržišča in zastopstvo na Madžarskem. Informacije: tel. in fax 0036/ 351-442 (Tibor Mat.yas). - Angleško podjetje Neville Russel nudi svetovalne stori- tve. Informacije: tel. 0044/41- 226-49-24 in fax 0044/41-204- 13-38. - Nemška firma Sigma nudi alkoholne pijače, sokove, hra- no ter hi-fi tehniko. Hkrati že- lijo uvažati lesene plošče in TV sprejemnike. Informacije: tel. 0049/5422-45-195 in fax 0049/ 5422-45-298 (Peter Beve- ridge). - ItalijanskopodjetjeDorbo- lo nudi usluge zastopanja v Italiji za porcelan, keramiko in kristal. Nudijo tudi eksklu- zivno oblikovan umetniški na- kit. Informacije: tel. in fax 0039/432-727-727 (Poldina Dorbolo). - Grško podjetje Techno- strom nudi visokokvalitetne vzmetnice vseh vrst in dimen- zij. Informacije: tel. 0030/31- 925-809 in fax 0030/906-133 (Apostolos Politis). Povpraševanje: - AvstrijskaZadrugaMarket Pliberk išče poslovne stike s proizvajalci blaga za široko potrošnjo iz Slovenije z name- nom prodaje tega blaga v Av- striji. Informacije: tel. 0042/ 35-2039 in fax 0042/35-203- 929 (Anton Piko). - Italijanskiproizvajalecišče zastopnika ali distributerja za Slovenijo za proizvode osebne higiene (šamponi, peneče ko- peli, regeneratorji ipd.), za aparate za pnevmatsko zabija- nje žebljev. Informacije: Itali- janski inštitut za zunanjo tr- govino Ljubljana, tel. in fax 061/12-54-316 (Vesna Smole). - Luksemburška firma išče proizvajalca kovinskih kon- strukcij za hale letalske druž- be Luxair. Jezik sporazume- vanja: francoščina. Informaci- je: CIS GZS, tel. 061/12-50- 122 in fax 061/219-536. - Italijansko podjetje išče srednje velika slovenska po- djetja s področja pohištvene, tekstilne, kovinsko predelo- valne, plastične in prehrambe- ne industrije, ki so pripravlje- na modernizirati svojo opremo in kooperacijsko sodelovati. Informacije: Ministrstvo za gospodarske dejavnosti - Po- speševalni center za malo go- spodarstvo, tel. 061/17-13-311 in fax 061/13-24-210 (Irena Rezec). GOSPO DARSKI ■ T B R Pogovor z dr. Mencingerjem Klub Manager Žalec bo nocoj, v četrtek, organizi- ral redno srečanje in raz- govor na temo: Ocena trenutnega gospodarske- ga stanja ter gibanj v pri- hodnjem letu. O teh aktu- alnih vprašanjih se bodo gospodarstveniki pogo- varjaU s predstojnikom Ekonomskega inštituta pravne fakultete v Ljub- ljani in prvim podpred- sednikom vlade za po- dročje gospodarstva v sa- mostojni Sloveniji dr. Jo- žetom Mencingerjem. Srečanje, na katerega žalski klub vabi tudi go- spodarstvenike s širšega celjskega območja, bo v prostorih hotela Gol- ding v Žalcu, začelo pa se bo ob osemnajstih. Obnavljajo silose V celjskem mlinsko- predelovalnem podjetju Klasje so letos za naložbe namenili približno 2 mili- jona mark. V teh dneh so se lotili čiščenja in obno- ve silosov, potem pa jih bodo še prepleskali in oblikovali njihovo novo grafično podobo. Pri tem zahtevnem delu sodeluje tudi preko 50 planincev. V mlinu na Hudinji pa bodo namestili novo či- stilno opremo, uvoženo iz Češke. Vredna je pol mili- jona mark. Fit iViedia tudi za Steidarno Celjsko podjetje Fit Media je že pripravilo nov nacionalni promocij- ski koledar Pohorje-zele- ni svet radosti. V tem ča- su zaključujejo tudi ko- mercialno predstavitveno mapo za rogaško Steklar- no, ki bo izšla ob odprtju predstavništva Steklarne v New Yorku. Poleg tega je to celjsko podjetje po- vabil k sodelovanju tudi Mercator, zanje bodo oblikovali celostno podo- bo Cash and carry centra v Ljubljani. Fit Media je izdala še reprezentativni koledar 12 zakladov Slo- venije v sodelovanju z dr. Matjažem Kmeclom. Laščani bodo praznovali Obrtna zbornica Laško bo decembra praznovala 15-letnico delovanja. Pri- pravili bodo nekaj posve- tov, na katerih bodo spre- govorili o uresničevanju obrtnega zakona, vred- nostnih papirjih in vode- nju poslo\Tiih knjig. Obe- nem so se v Laškem odlo- čili tudi za obnovo stavbe obrtne zbornice. IB Center za informacijski sistem Gospodarslosvetovanja sta fakulteta ter mariborsko dru- štvo ekonomistov, letos pa se jima je pridružil inštitut za mala in srednjevelika podjetja v okviru dunajske ekonomske fakultete. S tem je postal le- tošnji simpozij mednarodnega pomena, saj se ga je udeležilo precej predavateljev iz Avstri- je, Nemčije, Švice, Italije ter bivših vzhodnih držav. P*rvi dan je Zinka Berk, podjetni- ška svetovalka šmarske obči- ne, ki je na tem področju v dr- žavi med najuspešnejšimi, predavala o pospeševanju po- djetništva v tej občini ter teža- vah v zvezi s tem. Na kozjanskem večeru, 20. oktobra, so pripravili predsta- vitev gospodarstva šmarske občine. Posebej so bili poudar- jeni turizem, steklarstvo, kon- fekcijska ter lesarska dejav- nost, pa tudi kultura ter po-' krajina nasploh. Ob tej priliki so imeU degustacijo vin za- družne kleti iz Imenega ter hrane s kozjanskih kmetij, m ogled je bila modna revija iz- delkov Monta ter Korsa, pri- pravili pa so tudi predstavitev knjige prof.dr. Janka Belaka (soavtorja) o Podjetništvu, po- litiki podjetja in menedžmen- tu v nemškem prevodu. Gre za mariborskega profesorja, ki izvira iz osrčja Kozjanskega, knjigo v slovenskem jeziku pa so pred časom predstavili na gradu Podsreda. Kozjanskega večera so se udeležili najuglednejši pred- sta\Tiiki gospodarskih krogov šmarske občine, občinske skupščine ter šmarske vlade, glavnega pokrovitelja večera. Oba predsednika Marjan Ara- lica ter Jože Čakš, predsednik društva menedžerjev v občini, Branko Pucelj ter direktor Spominskega parka Franc Zi- dar so zbranim še posebej predstavili občino. Veliko po- zornosti je zbudila predstavi- tev domače obrti na Kozjan- BRANE JERANKO Več inšpeictorlev Velenjski izvršni svet je sprejel predlog občinskega se- la-etariata za občo upravo, ki si prizadeva za spremembo si- stemizacije inšpektorata. Šte- vilo inšpektorjev bo odslej večje, kar utemeljujejo pred- vsem s porastom lokalov, ki jih je vendarle treba obvladovati ^jg fladzorovatL .^ KU Sociaidemoicratinle opozarjalo Konjiške socialdemokrati- nje so sklenile, da ne bodo sa- mo neme opazovalke dogaja- nja okrog sebe, zato so pred dnevi ustanovile Ženski forum socialdemokratinj Konjic. Z ustanovitvijo so sprejele tu- di program, ki zajema kon- kretne naloge, tesno povezane z vsakdanjo problematiko. Vse, kar se dogaja v naši družbi, še posebej velika brez- poselnost v konjiški občini, prizadenejo najmanjšo celico družbe, to je družino. Poleg te- ga v Ženskem forumu opozar- jajo na majhno zastopanost Konjičank v političnem življe- nju, zato na bližnjih volitvah ženske naj ne bi odklanjale kandidatur, hkrati pa naj bi v občinske svete volile svoje predstavnice. Konjiške socialdemokrati- nje opozarjajo še na neenako- praven položaj mladih družin pri pridobivanju stanovanj- skih posojil, saj posojila ne more dobiti družina, ki živi na vasi, čeprav ni lastnica nepre- mičnin. V Ženskem forumu so se odločile, da bodo na ta pro- blem opozorile tudi svoje po- slance v parlamentu in zahte- vale spremembo pravilnika. J. H. Občina hoče zemljišča nazaj Občinska skupščina v Celju je ob soglasju k lastninjenju Zdravilišča Dobrna zahtevala, da se izvzamejo gozdovi in zemljišča, vrelci, parkovni na- sadi, infrastruktura in drugo premoženje, ki ga ni mogoče lastniniti. Občinski sekretari- at za družbenoekonomski raz- voj je zato pripravil pogodbo o neodplačnem prenosu nepre- mičnim med Zdraviliščem in občino Celje. Na občino Celje naj bi po tej pogodbi prenesli kmetijska zemljišča in gozdove, ki jih je imelo v upravljanju Zdraviliš- če. Teh površin naj bi bilo več kot 39 hektarov, vendar so v občini ugotovili, da je Zdra- vilišče medtem že preneslo več kot 22 hektarov zemljišč na re- publiški sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Tako osta- ja občini Celje le še nekaj več kot 17 hektarov. Med prenese- nimi zemljišči je tudi okrog 2 hektara takšnih, ki so že za- jeta v zazidalni načrt Dobrna in del Zdraviliškega komplek- sa in bi torej morala ostati v lasti občine. V Celju si bodo po sklepu izvršnega sveta pri- zadevali, da bi prek javnega pravobranilstva dobili nazaj tudi vsa ostala zemljišča, pre- nesena na sklad. TC^_ Soglasje v Šentjurju Na sejah šentjurske vlade se že dolgo pogovarjajo o ustanavljanju javnega zavoda Celjske lekarne, prete- kli teden pa so se strinjali s predlagano premoženjsko bilanco. Potem ko so se lekarne na področju žalske občine odločile za lasten javni zavod, so morali v ostalih občinah, ki ostajajo v sestavu Celjskih lekarn, pripra- viti premoženjsko bilanco. S tem nameravajo določiti lastninske deleže posameznih občin ustanoviteljic. Premoženjska bilanca znaša 424 mihjonov tolarjev, šentjurski občini pa pripada 6-odstotni delež. BJ Komu športni paric ter icopaiišče? v Šentjurju se že od pomladi pogovarjajo o podelitvi konce- sije za ureditev in upravljanje mestnega športnega parka ter letnega bazena. Potem ko so se s podelitvijo koncesije strinjali tudi domači športni krogi, so na občini začeli pripravljati odlok, ki bi to omogočil. Šentjurska vlada je tako pretekli teden sprejela osnu- tek občinskega odloka, ki opredeljuje vse podrobnosti v zvezi s koncesijo, dokončno pa se bodo odločili poslanci občinske skupščine. Najboljši ponudnik bo smel pri kopališču zgraditi gostinski objekt ter opravljati gostinsko dejavnost, moral pa bo redno vzdrževati vse objekte ter naprave v športnem parku. Koncesijo naj bi podelili še letos. BJ O varstvenem centru v mestu Šentjur se že dlje časa pripravljajo na ustanovitev varstveno-delovnega centra, ki bo v zgradbi starega internata. Občinska vlada ter ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve se trenutno pripravljata na sklenitev najemne pogodbe, saj so prostori občinska last, ministrstvo pa bo najemnik. Po pogodbi naj bi znašala mesečna najemnina 1860 DEM v tolarski protivrednosti. Gre za 155 kvadratnih metrov pritličnih povr- šin, kar pomeni, da znaša najemnina 12 DEM za kvadratni meter. Obnovo prostorov bo plačalo ministrstvo. BJ Dopolnjena oglejska Izjava LJUBLJANA, 25. okto- bra (Delo) - Slovenska vla- da je v Rim poslala dopol- njeno oglejsko izjavo, predsednik vlade dr. Janez Drnovšek pa je na srečanju z veleposlaniki držav čla- nic Evropske unije s sede- žem v Ljubljani povedal tudi, da je Slovenija pri- pravljena, da se v najkraj- šem času dogovori z Italijo. Pokrivanje Izgub v Radečah LJUBLJANA, 25. okto- bra (Delo) - Državni zbor je potrdil zakon o zagotovi- tvi denarja za pokrivanje izgub v podjetju Radeče papir. Zakon je dodobra razdelil poslance na zago- vornike podjetja in na tiste, ki so nasprotovali dodelitvi milijarde tolarjev tovarni brez sanacijskega pro- grama. Zamenjava na vrhu PIT LJUBLJANA, 25. okto- bra (Mladina) - Odstopil je dosedanji direktor PTT Slovenije Janez Gril, ki ga je zamenjal Adolf Zupan, dosedanji prvi človek no- vomeške PTT. Razlog za odstop je verjetno ta, da je upravni odbor PTT Slove- nije zavrnil program za razdelitev sistema na Pošto in Telekom, torej na pošto in telefonijo. Bizjak In Bavcon pri Kučanu LJUBLJANA, 25. okto- bra (Večer) - Predsednik Milan Kučan je na pogovor povabil prvega slovenske- ga varuha človekovih pra- vic Ivana Bizjaka, predsed- nika Sveta za varstvo člo- vekovih pravic dr. Ljuba Bavcona in člane te organi- zacije. Namen sestanka je bilo srečanje med tistimi, ki so doslej v imenu družbe in države skrbeh za varstvo človekovih pravic, in tiste- ga, jki formalno prevzema to SKrb kot državna usta- nova. Ribičič pred komisijo LJUBLJANA, 20. okto- bra (Večer) - Komisija dr- žavnega zbora za preiskavo množičnih povojnih pobo- jev je zaslišala Mitjo Ribi- čiča. Nekdanji visoki fun- cionar v Ozni je zatrdil, da je o povojnih pobojih odlo- čal takratni jugoslovanski vojaški vrh. O imenih pa ni želel govoriti. Povedal je, da za poboje v Kočevskem Rogu, Laškem, Mariboru in še kje ni vedel. Manj davčnih utaj? LJUBLJANA, 20. okto- bra (Delo) - Vlada je poslala v parlamentarno obravna- vo predloga dveh zakonov, s katerima naj bi prihodnje leto poenotila delo davčne službe. Davčni zavezanci naj bi dobili svoje davčne številke, manj bo možnosti za davčne utaje, nove pri- stojnosti pa bodo dobili davčni inšpektorji. Št. 43 - 27. oktober 1994 /I Hiralnica razočaranili ir g ovce v? 00 le kriv. Ha trgovski center Špital v središču Celja ne 0ore zaživeti? I Lansko jesen se je v Celju precej govorilo o novem trgov- jj^em centru v središču mesta, v samem starem mestnem je- ilra, torej na lokaciji, ki bi se je lazveselil sleherni podjetnik, ilasti trgovec. Današnji po- Jed na ta prostor, ki je dobil b[odovinsko pogojeno ime ^ital (za shoping center pre- cej ponesrečeno), pa je danes dokaj klavrn. Nekaj najemnikov je neza- dovoljnih, nekaj jih razmišlja, bi prekinili pogodbe o naje- mu, nekateri so to že storili. Nekemu obrtniku - čevljarju pa je nedavno tako zelo preki- pelo, da je lokal, ki si ga je f celoti sam opremil za svojo dejavnost, v jezi in obupu raz- lejal; razbil stene, ploščice, vrata in ostalo. Zakaj ni tako, kot bi moralo biti, in kot so si jbetali najemniki in ostali, ki pije trgovsko-poslovni cen- ter Spital namenjen? rabljive obljube Po besedah nezadovoljnih lajemnikov lokalov, se je za- ttlo zatikati že na samem za- četku, ko naj bi šlo za precejš- njo zamudo pri usposobitvi objektov za nove, drugačne namene. Suprastan iz Celja kot zastopnik oziroma uprav- ljalec objektov v Kocenovi uli- ci od št. 4 do 8, naj bi še pred podpisi pogodb o najemu lo- kalov najemnikom obljubljal, ia bodo lahko pričeli poslova- iže maja 1993, v resnici pa se e ta čas prestavil v november, orej pol leta kasneje. Šlo je lamreč za kar precej posegov, iaj je bilo treba nekdanje Wrove pisarne preurediti v lo- ale, celotnemu prostoru pa lati pečat, ki bi privabljal ku- >ce. Pred podpisom podna- Bnnih pogodb naj bi bila Su- frastan kot zastopnik in Aera, ^ot investitor polna obljub 'tem, kako bo Špital moderen ifgovski center, ki bo nase že 'I* daleč opozarjal z razsvet- lavo, reklamnimi napisi ipd. fako pa se je zgodilo, da je 'ilo lokacijsko dovoljenje iz- |«io 15. junija 1993, gradbeno lovoljenje 5. oktobra, zadnji tehnični pregled je bil oprav- ljen 27. oktobra, sanitarni in- špektor je pozitivno odločbo napisal 30. novembra, uporab- no dovoljenje pa je bilo izdano 7. decembra 1993. Od obljub- ljenega standarda naj bi ostalo le pri obljubah, medsebojno nezaupanje pa se je stopnjeva- lo iz meseca v mesec. Brezplodni sestanki Podjetnike v Špitalu je raz- jezilo, ko jim je lansko jesen Suprastan začel pošiljati raču- ne in opomine za plačilo na- jemnine in obratovalnih stro- škov že za drugo polovico me- seca oktobra 1993. Kot so po- vedali nekateri najemniki lo- kalov, naj bi jih Suprastan spodbujal k odpiranju lokalov še preden je bilo, za vsak lokal posebej, izdano uporabno do- voljenje. Ko so najemniki na skupnem sestanku, ki je bil 15. oktobra 1993 predlagali, da bi začeli najemnino plačevati po izdani odločbi o tehničnem pregledu lokalov, so 5. novem- bra 1993 dobili negativni od- govor. Suprastan in Aero sta jim pojasnila, da so imeli mož- nost odpreti lokale in poslova- ti že oktobra, saj je vso odgo- vornost glede morebitnih in- špekcijskih kontrol in sankcij prevzel nase lastnik objekta oziroma lokalov po svojem za- stopniku. Od spomladi 1993 dalje so se bodoči najemniki lokalov kar nekajkrat sestali s predstavni- ki Suprastana in tudi Aera. Na teh sestankih naj bi jim Su- prastan obljubljal razmeroma visok standard in dobre pogoje poslovanja v okviru trgovske- ga centra Špital. V navalu navdušenja in zaupanja so tr- govci in obrtniki brez vsakrš- nih pridržkov podpisovali po- godbe o najemu, pa se zaradi tega nekateri danes krepko kesajo. V pogodbi je namreč, med drugim, določen šestme- sečni odpovedni rok v prime- ru, če je najemojemalec neza- dovoljen s pogoji najema ali iz kakšnega drugega razloga prekine pogodbo. V tem pri- meru je dolžan lokal zapustiti v stanju, kot si ga je sam uredil in opremil za svojo dejavnost. Nič ne sme odnesti s seboj, niti vhodnih vrat v lokal ne, ki si jih je sam kupil in vgradil. In tu pridemo do precejšnje nelo- gičnosti: najemniki so morali vsak zase plačati stroške za spremembo namembnosti (iz nekdanjih pisarn v trgovske lokale), obenem pa je moral vsak sam plačati gradbeni po- seg pri vgradnji vrat v lokal in si sam nabaviti vrata, tista vrata, skozi katera naj bi v lo- kale vstopale stranke, kupci. Aero torej ni mogel oddajati v najem lokalov, ampak še vedno samo svoje nekdanje pi- sarne. Na sestankih s Suprastanom so najemniki nenehno opozar- jali na razne pomanjkljivosti in slabosti, sploh pa na vse ti- sto, kar sta jim Suprastan in Aero pred podpisom pogodb obljubljala, a menda nikoli uresničila. Kot je razvidno iz zapisnikov s teh sestankov in kot je razumeti iz izjav posa- meznikov, jim niso hoteli pri- sluhniti, ko so opozarjali, da neugledni nadstrešek iz plasti- ke, ki je razpet nad celotnim trgovskim centrom, ob vsakem deževju močno pušča ter s tem odganja kupce. Nezadovoljni so tudi s sistemom telefonije, ki je menda na ravni izpred treh desetletij. Opozarjali so, da je Kocenova vdica, ki vodi do Spitala, slabo razsvetljena (po celotni dolžini brlita v zra- ku le dve svetilki), da od ob- ljubljenega reklamnega sijaja ni prav ničesar, puste »garaže« vzdolž Kocenove ulice pa da močno kvarijo izgled celotne- ga prodajnega centra. In ker ima kupec v Celju dovolj mož- nosti, da lahko izbira, se za Špital pač ne bo odločil ali pa sploh ne bo vedel zanj. Julija letos je iz te »igre« iz- stopil Suprastan in Aero kot lastnik objekta ter najemoda- jalec je prevzel tudi vse na- daljnje investicijske posle in naloge upravljanja. Podna- jemniki pa pravijo, da se tudi po tej spremembi ni nič zgodi- lo ali se kaj premaknilo na bo- lje. Sporen odnos do najemni- kov lokalov je Aero pokazal že s tem, ko je šele koncem sep- tembra začel preurejati celo- ten sistem centralnega ogreva- nja. Trgovci v lokalih so zmr- zovali do petka, 14. oktobra, ko so jim prvikrat (poskusno) zakurili in malce ogreli pro- store. Sicer pa je zdaj že nekaj lokalov prasaiih. Trgovci - najemniki so se iz- selili, ker so se finančno zlomi- li in ker v okviru trgovskega centra Špital niso videli prav nobene perspektive. Prepriča- ni so, najbolj tisti, ki so že od- šli, da so bili ves čas žrtve za- vajanj najemodajalca in upravljalca. Pravijo, da je na- jemnina (15 DEM za kvadratni meter) občutno previsoka za nudeni standard in da zahte- vajo, da jim najemodajalec omogoči izselitev brez šestme- sečnega odpovednega roka oziroma plačila najemnine za ta čas. V izselitev so bili prisi- ljeni zaradi nekorektnega od- nosa najemodajalca, poudar- jajo, in niti enkrat ne omenijo možnosti, da je vsaj delček krivde za nastalo stanje tudi na njihovi strani. Na drugem bregu šli smo na sedež Suprastana v Vodnikovo ulico, da bi sliša- li, kako zveni še druga plat zvona, saj je težko verjeti, da bi bile v tej igri le črne in bele figure. Pogovarjali smo se z di- rektorjem podjetja, Bojanom Kolencem, in z Ignacem Dvor- Žalostna podoba nekoč lepega, danes v besu razbitega in izpraznjenega lokala. nikom, ki je do prekinitve po- godbe z Aerom vodil projekt nastajanja trgovskega centra Špital. Najprej izvemo, da je Su- prastan z Aerom na začetku leta 1993 (po javnem razpisu) sklenil predpogodbo, da bi ocenil, ali bo, glede na interes, sploh mogoče oddati v najem lokale pod pogoji, ki jih je do- ločal Aero. V tistem času je bilo kar nekaj razgovorov in sestankov z bodočimi (sedanji- mi in bivšimi) najemniki loka- lov, ki so bili dobro seznanjeni s pogoji najema oziroma pod- najema in so z njimi tudi so- glašali ter nato podpisali predpogodbe in šele potem fiksne pogodbe. So se pa zade- ve časovno precej zakomplici- rale, ko je Občina (OSUPVO) Celje zahtevala, da je treba objekt v Kocenovi ulici obrav- navati kot novogradnjo, pa je bila zato potrebna vsa doku- mentacija, od lokacijskega do gradbenega dovoljenja in so- glasij. O tem zapletu so podna- jemnike pravočasno obvestili, so pa ti rmeU možnost, da so si vu-ejali svoje lokale in jih odpr- li še pred izdanjem uporabne- ga dovoljenja. Kot že rečeno, je odgovornost in morebitne inšpekcijske sankcije prevzel nase upravljalec. V nadaljeva- nju pogovora izvemo, da je bil Aero tisti, ki je vztrajal, da so stroški za spremembo na- membnosti stvar podnajemni- kov in ne lastnika, t.j. Aera, ki je v najem oddajal lokale in ne svojih bivših pisarn. Sicer pa je bil glavni cilj vseh sodelujo- čih, da se celotno območje no- vega trgovskega centra čim- prej uredi in usposobi s čim manj stroški, ki bi bremenili tako upravljalca kot podna- jemnike. Vse ostalo bo mogoče urejati kasneje, ko bodo posa- mezni lokali začeli ustvarjati promet in dobiček ter zaslu- žek. Še pred podpisom pogodb so najemniki vedeli za ceno najema in stroškov, vedeli so, da direktnih telefonskih linij v kratkem času pri PTT Celje ne bo mogoče zagotoviti, da je bila šele v letošnjem septem- bru načrtovana ureditev nad- streška in da je bila odstrani- tev garažnega (skladiščnega) dela in preureditev tega pro- stora ob Kocenovi ulici stvar aneksa k pogodbi. Za uresniči- tev projekta osvetlitve širše okolice in samega trgovskega centra ter postavitve svetlob- nih reklamnih naprav naj bi vsak izmed 25 najemnikov pri- speval 12 tisoč tolarjev, pa ni bilo nobene pripravljenosti za to, smo slišali od predstavni- kov Suprastana. »Mi smo na- redili 95 odstotkov tistega, kar smo obljubili, ostala je le še odstranitev boksov in ustrezna ureditev tega prostora ob Ko- cenovi ulici ter ureditev nad- streška,« je povedal Ignac Dvornik, Bojan Kolenc pa je dodal: »Tudi mi smo si ta od- nos predstavljali čisto druga- če. Tudi mi smo podnajemni- kom verjeli in bili prepričani, da bomo s skupnimi močmi in potrpljenjem uspeli trgovski center urediti, kot smo si vsi želeli, vse naenkrat pa ni bilo mogoče. Vse kar smo obljubili, je bilo tesno povezano s plače- vanjem stroškov najema in obratovanja. Večina podna- jemnikov je bila namreč glede tega neredna. Zato smo Aeru že decembra lani napovedali možnost odstopa od pogodbe, saj obratovalni stroški, ki so jih stranke poravnale, takrat niso zadoščali niti za nakup tisoč Utrov goriva za ogreva- nje. V tem trenutku nam na- jemniki lokalov še vedno dol- gujejo 4,5 milijona tolarjev, Aeru pa smo po pogodbi dolž- ni plačati 2,2 milijona tolarjev. Brez dotoka sredstev se ni dalo vlagati, urejati, posodabljati. Zato smo z julijem odstopih od pogodbe in vse prepustili Aeru. Ne trdim, da jei>ilo z na- še strani vse prav, niso pa res- nične trditve, da smo stranke zavajaU in jih na kakršen koli način ovirali ali jih onemogo- - čali pri njihovem poslovanju.« Brez ponudbe nI obiska Ni bil naš namen stehtati, kdo in koliko ima pri tej zade- vi prav in kdo je kriv, da je trgovski center Spital daleč od tistega, kar so vsi pričakovali. Je pa že bežen sprehod po tem trgovskem centru kar zanimiv in zgovoren. V nekaterih loka- lih je čutiti živahen trgovinski utrip, drugi so ves čas prazni. V prvih je ponudba zanimiva, pestra, kakovostna ali pa vsaj cenovno zanimiva, v drugih nimajo kaj ponuditi, ker so iz- delki na poUcah nekonkurenč- ni, nezanimivi. So trgovci, ki z vedrino na obrazu privablja- jo kupce, in oni, ki stranke s svojo zdolgočasenostjo odga- njajo. In najbrž ni naključje, da so prav slednji tisti, ki so prvi izpraznili lokale, da so ti (in ostali, ki še razmišljajo o odhodu) tudi najbolj nezado- voljni, ko vso odgovornost za nastali poslovni polom valijo na lastnika oziroma najemo- dajalca in upravljalca. S tem pa ni rečeno, da je naveza Aero-Suprastan povsem ne- dolžna, ko je imela pri projek- tu trgovskega centra Špital pred očmi predvsem lasten in- teres in premalo skupnega. MARJELA AGREŽ Foto: SHERPA Peterle zavrača očitke LJUBLJANA, 23. okto- bra (Delo) - Po dokaj ostri izjavi italijanskega zima- njega ministra Martina, ki je reagiral na komvmike slovenske vlade, češ da ne more sprejeti izjave o na- merah, kot sta jo v Ogleju sestavila zunanja ministra, je Lojze Peterle zavrnil vse očitke. Meni, da so v Ogleju dosegU pomemben napre- dek v odnosih med država- ma in da ne razvune reakcij vlade in načina javnega obravnaveinja nastale situ- acije. Poslanci želijo umiriti odnose LJUBLJANA, 24. okto- bra (Delo) - Odbor za med- narodne odnose pri držav- nem zboru je odpovedal napovedano skupno sejo z odborom za gospodar- stvo, s katerim naj bi raz- pravljala o asociacijskem sporazumu Slovenije z Evropsko unijo. S tem je odbor sklenil prispevati k umiritvi napetih odnosov z Italijo, saj bi bila razpra- va - glede na zadnje dogod- ke v odnosih - gotovo moč- no notranjepolitično obar- vana. Dražja moka In kruh LJUBLJANA, 24. okto- bra (Delo) - Vlada je določi- la višje cene moke in kru- ha. Izhodišče za podražitev je bila cena pšenice, ki zna- ša 23,40 tolarja za kilo- gram, kar pomeni, da je moka T 400 po 81,30 tolar- ja, moka T 500 pa 73,60 to- larja. Najvišja cena belega kruha je 125,30 tolarja za kilogram, kar je 8 tolarjev več kot prej, polbeli kruh pa je za 7,5 tolarja dražji in stane 118,70 tolarja. Za druge vrste kruha se cene oblikujejo prosto. Eden od štirih zakonov LJUBLJANA, 20. okto- bra (Delo) - Državni zbor je na izredni seji sprejel le enega od štirih predlaganih zakonov za sanacijo gospo- darstva. Po hitrem postop- ku pa so poslanci sprejeli zakon o zagotovitvi sred- stev za odpravo posledic letošnjega neurja. Vlada Ima pomisleke LJUBLJANA, 22. okto- bra (Dnevnik) - Slovenska vlada je italijanskim obla- stem v Rimu poslala komu- nike, v katerem sporoča, da ima pomisleke o nekaterih točkah osnutka skupne iz- jave, o kateri sta se 10. ok- tobra v Ogleju sporazvune- la italijanski in slovenski zunanji minister. Poteza slovenske vlade je sprožila neugodne odmeve na itali- janski strani. Gledališki festival MARIBOR, 22. oktobra (Dnevnik) — Začelo se je 29. Borštnikovo srečanje slovenskih gledališčnikov. V tekmovalnem sporedu se bo pomerilo sedem pred- stav. Izvršni svet skupščine občine Žalec kot ustanovitelj Javnega komunalnega podjetja Žalec d.o.o. razpisuje delovno mesto direktorja Javnega komunalnega podjetja Žalec d.o.o. Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom določenih pogo- jev, izpolnjevati še naslednje; ~ da je državljan Republike Slovenije ~ da ima visokošolsko izobrazbo - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, ki potrjujejo, da ima oseba potrebne strokovne, organizacijske in druge poslovne sposobnosti za uspešno opravljanje te funkcije. Direktorja imenuje Izvršni svet skupščine občine Žalec za 4- letni mandat, ter z njim sklene pogodbo o zaposlitvi. Rok prijave je osem dni po objavi razpisa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni od dneva objave razpisa. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na r^slov: Izvršni svet skupščine občme Žalec, »razpisna komi- sija«, Savinjske čete 5, 63310 Žalec. Št. 43 - 27. oktober 19'94 8 Župan ni priganjač DrugI nedokončani mozirski skupščini ob rob Poslanci mozirske skupšči- ne so se drugič v dobrem tednu dni razblinili: obakrat je bilo zasedanje na začetku sklepč- no, nato pa je zmanjkalo po- slancev za odločanje. Tako ok- tobrske seje, ki je bila prvič sklicana 13., drugič pa 20. ok- tobra, še vedno niso dokončali. Prvič se je na zasedanju za- taknilo pri investicijah v šol- ski prostor, drugič pa pri lo- kalni samoupravi, najbolj bur- na razprava pa se je nanašala na delo Sklada stavbnih zem- ljišč za lansko leto in predlog letošnjega plana. Ponovno ne- uspelo skupščinsko zasedanje je komentiral mozirski župan Franc Miklavc: »Preseneča me, da poslanci ne občutijo problematike, ki jo je nujno potrebno razrešiti. Vsekakor je odgovornost nji- hova, sam ne morem odločati. Prav tako ne morejo poslanci sedaj koncentrirati odgovor- nosti le na nekaterih posamez- mkih, vprašanje je tudi, če je to sploh primemo. Dejstvo je, da župan nima vloge pnga- njalca!« Menite, da prihaja do na- mernih blokad skupščinskega dela? Zaenkrat še ne bi govoril o namernem blokiranju dela, prej gre za igračkanje. Dejstvo je namreč, da se na predsed- stvu skupščine še vedno pri- memo pogovarjamo in razre- šujemo vprašanja, vendar pa potem na poslance seveda ne moremo vplivati. Problematiko JP Komunala v povezavi s Skladom stavbnih zemljišč bo verjetno treba ra- zrešiti ... Luknjo, ki je nastala pri JP Komunala in Skladu stavbnih zemljišč, je seveda obvezno treba pokriti, in pri tem bodo morali sodelovati tudi poslan- ci. Sam sem že v četrtek pred- lagal, da bi točko umaknili z dnevnega reda, vendar se po- slanci niso strinjali, sedaj se je zgodilo približno isto. Ostaja le vprašanje, kako dolgo se bo zavleklo reševanje. Konkretni predlogi za rešitev problema- tike bodo nastali na zasedanju občinske vlade (z županom Miklavcem smo se pogovarjali pred zaključkom redakcije, se- ja IS Mozirje pa je bila včeraj popoldne), sejo občinske skupščine pa bi verjetno lahko sklicali že za prihodnji če- trtek. Na tej seji naj bi med zao- stalimi točkami obravnavali še lokalno samoupravo, ki bo se- danji mozirski občini prinesla kar precej sprememb? Verjetno bomo poslancem predlagali, da bi se dogovorili o neki obliki sodelovanja med bodočimi občinskimi sveti. Vsekakor bo treba tudi po pr- vem januarju prihodnje leto zagotoviti normalno funkci- oniranje občin in če država ne bo tega storila, se bomo o obli- ki igre za naprej pač dogovori- li kar sami. Veliko je namreč problemov, ki bodo ostali od- prti, šolstvo ali komunala sta že takšna primera. Bodočega razvoja ne moremo in ne sme- mo prepustiti stihiji, zato je smiselno, da bo vsaj za nekaj nekdo pristojen. O tem pa se moramo odločiti v skupščini. URŠKA SELIŠNIK Privlačnelši vlaic vlak Pohorje ekspres, ki začne svoje potovanje na ma- riborski železniški postaji in ga konča na slovenski obali, v Kopru, je dobil nov, privlač- nejši videz. Na slovenskih že- leznicah so s prenovljenimi vagoni poskrbeli za udobnejše potovanje. Na otvoritveno vožnjo so se prvi potniki lahko popeljali minulo soboto. Novo zunanjo in notranjo podobo vagonov in lokomoti- ve, ki ga bo vlekla, je zasnova- la oblikovalka Slovenskih že- leznic dipl. arhitektka Marija- na Habicht. Obnova je bila že nujno potrebna, saj so bili va- goni narejeni v začetku osem- desetih let. Temeljna značilnost pre- novljenega vlaka je, da ima najvišji standard, ki ga je mo- goče pri tem modelu vagonov doseči. Vagoni so usposobljeni za hitrost do 160 kilometrov na uro. Vlak Pohorje ekspres je po videzu in kakovosti ena- kovreden evropskim vlakom ranga Intercity. Pri vagonih so v celoti zamenjali pločevino, zavore, vgradili nova vstopna in čelna vrata ter vakumske sanitarije. Vgradili so tudi nov sistem za prezračevanje. V vsakem vagonu je v desetih kupejih prostora za šestdeset potnikov, povsem drugačen je zdaj restavracijski vagon. Obnovitev in posodobitev starejših železniških vagonov je vsekakor cenejša naložba kot nakup novih, še posebej glede na to, da imamo v Slove- niji podjetje, ki je za takšna dela usposobljeno, saj ima tra- dicijo, staro že 131 let. Vsak nov vagon, ki so ga prenovili za Pohorca, stane 1,4 milijona nemških mark, stroški materi- ala in del za obnovljene vago- ne pa znašajo okrog 600 tisoč mark za vagon. DAMJANA SEME Spomin na mrtve Tako kot vsako leto, tudi le- tos pripravljajo v vseh občinah na Celjskem številne počasti- tve ob 1. novembru, dne\'u mr- tvih. Spominu na mrtve se bo- do poklonili že ob koncu ted- na, tako v skupščinskih središ- čih, kot tudi v posameznih krajevnih skupnostih. V celjski občini bodo osred- nje žalne slovesnosti jutri, v petek 28. oktobra ob 10.30. uri na Gledališkem trgu, pred spomenikom Vojna in mir. Isti dan bodo še komemoracije v Starem piskru, pred spomin- skim obeležjem ob 11. uri, ob 12. uri pred spominskim obe- ležjem na Teharjah, ob 16. uri pri spomeniku na Golovcu in ob 10. uri na grobišču talcev na Frankolovem. V torek, na dan mrtvih, pa bo delegacija mesta Celja obiskala avstrijski Gradec, kjer je mednarodni spomenik pokopanim talcem in upomikom. Jutri pripravljajo komemo- racijo tudi v krajevni skupno- sti Nova Cerkev, ob 9. uri pri spomeniku, V Svetini ob 11. uri, v Tmovljah pred gasil- skim domom ob 16. uri in v Dobrni pred spomenikom prav tako ob 16. uri. Komemo- racija ob spomeniku žrtvam v Vojniku bo v petek ob 11.15 uri, v Štorah pa uro kasneje. Na Polulah se bodo spominski plošči na osnovni šoli pokloni- li isti dan ob 11. uri, prav tako v Šmartnem v Rožni dolini pri kultumem domu ob 11. uri in v Gaberju ob 18. uri v domu Partizana. V Škof j i vasi bodo to storili v ponedeljek, 31. ok- tobra ob 17. uri pri spome- niku. V velenjski občini bodo po- častili spomin na mrtve v Sta- rem Velenju pri spomeniku talcev v petek ob 16. uri, isti dan ob 16.30 uri na pokopališ- ču Šmartno in ob 17. uri pri centralnem spomeniku v Vele- nju. Tudi večina krajevnih skupnosti prireja komemora- cije v petek in sicer v Topolšici pri spomeniku ob 15.30 uri, ob 16. uri v Pes jem, Plešivcu in Konovem ter v Šentilju ob 12. uri. V nedeljo, 30. oktobra bo- do žalno slovesnost pripravili pri spomeniku v Zavodnjah ob 11. uri in v Ravnah ob 16.30 uri. Pri spomeniku v Šaleku bo slovesnost v ponedeljek, 31. oktobra ob 10. uri, v Skalah ob 15. uri ter v Lukovici ob 16.30 uri. Ob dnevu mrtvih, v torek se bodo mrtvih spomnili tudi pri spomeniku v Smartnem ob Paki ob 8. uri zjutraj. V Šentjurju so povedali, da bodo počastitve padlih pri spomenikih ter grobovih iz ča- sa NOB po vseh krajih občine. Na komemoracijah bodo sode- lovale šole. Večina komemora- cij bo jutri, natančnejših po- datkov pa v pisarni niso ve- deli. V žalski občini bodo s kome- moracijami začeli jutri, v pe- tek, ob 10. uri v Braslovčah, Petrovčah, Gotovljah, Šempe- tru in v Letušu, ob 1 l.uri pa na Polzeli, v Galiciji, Žalcu in v Vinski gori. Isti dan ob 16. uri pa v Libojah. V nedeljo, 30. 'Oktobra bodo žalnost sveča- nost ob 10. uri priredili na Po- nikvi in v Preboldu. Na dan mrtvih, v torek, pa se jim bodo poklonili v Grižah ob 14. uri, na Vranskem ob 10. uri, na Gomilskem ter v Andražu pa ob 9. uri. Na območju šmarske občine pripravljajo počastitve padlih v krajevnih organizacijah zve- ze borcev. Pripravljajo se v Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini, Rogatcu, Podsredi, Kozjem ter Lesičnem, pa tudi v dmgih krajih, kjer so spome- niki ter grobovi iz časa NOB. V omenjenih krajih bo na pad- le spomnil tudi predstavnik zveze borcev. Sicer pa bodo grobove ter spomenike okrasi- li, položili vence ter prižgah sveče. V laški občini se bodo kome- moracije začele v petek, ob 17. uri pri spomeniku na železni- ški postaji v Zidanem Mostu, na pokopališču v Leižišah ob 11. uri in v Rimskih Toplicah ob 11.15 uri. Prav tako pa tudi pri spomeniku Ilija Badovinca 'ob 12. uri. V nedeljo, 30. okto- bra, se bodo mrtvim ob 10. uri poklonili pri spomeniku v Ra- dečah in ob 13. uri na Vrhu nad Laškim. V ponedeljek bo- do to storili na Marija Gradcu pri spominski plošči ob 17. uri. Na dan mrtvih, v torek pa bo- do žalne svečanosti pri glav- nem spomeniku v Laškem ob 10.30 uri, v Rečici pri spome- niku na pokopališču ob 9. uri ter ob isti uri pri spominski plošči pri šoli v Sedražu. V mozirski občini bo osred- nja žalna slovesnost 1. novem- bra ob 16. uri pri spomeniku v Mozirju. Št. 43 - 27. oktober 1994 Mevarna mlakuža la domačem dvorišču ^ Hoda odgovorni zganili šele takrat, ko bo prepozno? — Kdo bo razrešil problem v ArII vasi? 1^ nekaj metrov stran od graščine v Arji ob glavni cesti skozi naselje, stoji hiša jjjlka 66. Pred njo je že nekaj mesecev velika |jl[UŽa. Po njej se podijo otroci, v njej se jijo žabe, hvala bogu, da bo vsak čas zima. ,jti sicer bi kaj lahko postala leglo nevarnih Jezni. d je treba plačati. Je vse Jasno prav nič ne pretiravamo, če zapišemo, da ^ hišo številka 66 sploh ni grda in smrdljiva lakuža, temveč pravo pravcato malo jezero. ^0 je bilo še pred nekaj dnevi, pa čeprav ta J Slovenije vsaj do konca minulega tedna že p čas ni bil deležen obilnega deževja. Kako je videti takrat, ko z neba lije kot iz škafa? pojdimo lepo po kronološki poti. l^a smrdljivo mlakužo nas je opozoril Rudi pjnc, upokojenec, ki že 15 let živi v hiši evilka 66 v Arji vasi. Še preden se začneva jgovarjati o problemu, se že sama prepričam, (pravzaprav sploh ni pametno priti z avtom 1 dvorišče. Mlakuža se razteza po dobršnem jlu dvorišča, tako da tam res ne kaže kolo- atiti in obračati avta. Rudi Krajnc pa pravi: ie dobrih pet mesecev je na dvorišču voda. olikor so nam povedali, se je zamašila poni- ivalnica, dejansko imamo na dvorišču kana- jacijo. Tudi v največji suši je bila tukaj voda. )leti je smrdelo, tako da je bilo nemogoče Bedeti kjerkoli na dvorišču. Kako naj dopo- >mo otrokom, da se ne smejo igrati ob tej lakuži, kjer se zdaj že redijo žabe, kjer je 20 D 30 centimetrov visoka voda in kjer je vse ič mulja? Resnično se bojim, da bo prišlo do ikšne okužbe. Če bo deževalo in ko bo treba J drva, bo najbolje, da bomo šli kar bosi. In iko naj peremo, če je po vsakem pranju še več ide, saj se na dvorišče izteka že voda iz pral- [ga stroja,« se sprašuje Rudi. Dodal je še, da je prehodil že vse poti od mcija do Pilata. »Bil sem na stanovanjski iroma današnjem Sipru, šel sem do občin- skih inšpektorjev, tudi pri žalskem županu sem že bil. Prišli so pogledat to mlako, inšpek- tor je obljubil, da bodo problem rešili, pa je še vedno vse po starem,« se jezi Rudi. Obrnil se je tudi na republiške varuhe okolja. Predvsem pa težko razume eno stvar: »Že 15 let sem najem- nik, v tej hiši imata stanovanji še dva druga najemnika, a ne živita tukaj, tako da se prak- tično borim sam. Vsa leta reidno plačujem na- jemnino stanovanjski, zdaj pa ni nikogar, da bi nam pomagal. Nazadnje so me odpravili z od- govorom, da ni znanega lastnika. Za to, da jim plačujem, pa imajo znanega lastnika,« je jezen sogovornik. Če bi imeli denar, bi bila stvar enostavna Da zadeva sploh ni tako preprosta, je posta- lo jasno že po razgovoru z žalskim sanitarnim inšpektorjem Srečkom Šetino. Problem pozna, v Arji vasi je bil in se strinja, da je treba čim prej ukrepati. »V primerih, ko so zamašene poti od greznice do kanalizacije, rešuje pro- blem Komunala, če so zamašeni kanali do greznice, pa je to stvar stanovalcev oziroma lastnika,« je najprej pojasnil inšpektor Šetina Dvorišče, polno smrdljive vode v Arji vasi - kako dolgo bo potrebno čakati, da se bodo odgovorni končno zganili? in nadaljeval: »V tem primeru je težava v tem, ker ponikovalnica ne požira več vode, razen tega pa je hiša, kakor sem seznanjen, v denaci- onalizacijskem postopku. Le kakšnih 10 me- trov stran od te hiše teče kanal, ki je speljan od mlekarne do čistilne naprave, a je, kolikor vem, tako čudno položen, da se nanj ni mogoče priključiti. Strinjam se, da bo nujno treba ukrepati, saj je takšna mlaka sredi naselja nevarna. Najpametnejša rešitev bi bila seveda izgradnja kanalizacije skozi naselje, kar je najbrž dolgoročna rešitev, a odvisna od denar- ja. Verjetno se bo treba dogovoriti za tedensko čiščenje mlakuže. To bo treba urediti ne glede na nerešene lastniške odnose.« v čakajoč na lastnika Da je hiša številka 66 v Arji vasi resnično v denacionalizacijskem postopku, je potrdil tudi tehnični vodja Sipra Zlatko Prislan. Po njegovem bi težavo lahko uredili z izgradnjo ustreznega kanala, vendar so z občinskega se- kretariata za urejanje prostora in varstvo oko- lja dobili naročilo, naj v objekte, pri katerih gre za denacionalizacijo, ne vlagajo denarja. Obenem je Prislan še pojasnil, da Sipro sicer res pobira najemnino, vendar se ta denar ne zbira pri njih, temveč na posebnem občinskem računu, sredstva pa so potem po letnem načrtu namenjena za vzdrževanje stanovanj iz občin- skega fonda. Primer v Arji vasi pa sploh ni edini, v občini je še nekaj takšnih, kjer se zaradi čakanja na nekdanje lastnike ne odlo- čajo za obnove, pa čeprav bi bile nujno po- trebne. Da je problem vsekakor treba rešiti, je meml tudi direktor žalskega zdravstvenega doma dr. Franjo Velikanje. »Z zdravstvenega vidika je takšna voda, če ima kakršen koU stik s fekali- jami, seveda lahko nevarna. Še zlasti, če se ob njej igrajo otroci, pri katerih se zaradi nevuni- tih rok ali grizenja nohtov kaj lahko pojavijo črevesna obolenja. Takšna mlakuža v stano- vanjsko naselje zagotovo ne sodi,« je dejal dr. Velikanje. Mlakuža sredi Arje vasi torej očitno ni pro- blem, ki bi ga kazalo podcenjevati. Čez zimo lahko postane nevarna drsalnica, ki zna terjati kakšno zlomljeno nogo ali pa še kaj hujšega, na pomlad, če se odgovorni seveda ne bodo zganili, bo nevarna zaradi možnosti okužbe. Podajanje žoge med Siprom, občino in prihod- njim lastnikom je zato lahko kaj nevarna igra, ki se bo kot bumerang na koncu tako in tako vrnila k tistim, ki žoge zaenkrat nočejo ali pa ne znajo ujeti. Da le ne bo prepozno. IRENA BAŠA Foto: EDI MASNEC v CELJU VLEim 1945 -1951 ^ Obtožnici, ki ju je javni tožilec vložil proti Frančiški Fuks iRuši Kunej, sta bili skoraj identični s tistraii, ki so jih Jzilci julija in avgusta 1945 vložili zoper industrijske odjetnike, ki so bili sojeni pred vojaškima sodiščema Celju. Tudi njim se je kot glavna krivda očitalo gospodar- no sodelovanje z okupatorjem. Tovrstne obtožbe so bile osnovi vprašljive če že ne kar nesmiselne. Nemške okupa- |iske oblasti za to, da je neko podjetje proizvajalo za ftove vojaške potrebe, niso potrebovale nikakršnega lovoljenja lastnika podjetja. Na noben način tudi ni "ogoče pojasniti, kako bi lastnik nemškim okupacijskim lilastem sploh lahko preprečil, da bi njegovega podjetja ne 'Idjučile v vojno industrijo. Tovrstne obtožbe so bile več ali ■anj popolnoma neutemeljene in so bile deian.sko samo fitje za načrtno izvajanje zaplemb industrijskih podjetij. Do novih in hkrati zadnjih sodnih procesov proti tedaj že "všim lastnikom industrijskih podjetij, je pred okrožnim '"okrajnim sodiščem v Celju prišlo ponovno v letih 1948- '^^B. V teh sodnih procesih so bili z izjemo Ivana Čatra in "logove žene Terezije obsojeni tisti celjski industrijski Mjetniki, katerih podjetja so bila decembra 1946 ali Ma 1948 že nacionalizirana. Ti podjetniki so bili: Matija ^klavžina, Ivan Knez, Ivan Štandekar, Anton Planinšek, lojo Grein in Adolf Rode. Sodni procesi proti navedenim Ujetnikom so bili nedvomno posledica dodatne zaostrene l^litike do predstavnikov zasebnega sektorja, ki jo je Fimunistični režim začel izvajati leta 1948 in se je odražala Ni v poostreni kaznovalni poUtiki sodišč. Ker navedeni r^aj že niso bili več lastniki podjetij, saj so bila njihova najetja že nacionalizirana, je smisel teh sodnih procesov k^goče videti edinole v tendenci režima, da se jih po razla- ^itvi še politično in moralno diskreditira in se jih tako f^ftači s tistimi podjetniki, ki so bili kot vojni zločinci že ^ 1945 obsojeni pred vojaškimi sodišči. S tem je tudi !^ina slovenskih industrijskih podjetnikov na Celjskem izivela enako usodo kot je leta 1945 doletela nemške, ^dini v tej skupini obsojenih lastnikov industrijskih t^jetij, ki ni bil iz Celja, je bil Matija Miklavžina iz i.^sarij pri Braslovčah, lastnik žage v Gornjem Gradu, ki je \ decembra 1946 nacionalizirana. Proces proti njemu in ^btoženima Antonu Severju ter Lavoslavu Krajnčiču je u,l4.4.1948 pred okrožnim sodiščem v Celju. Vsi trije so obtoženi nepravilnosti pri prevzemanju lesa iz držav- iSa gozda, ker bi naj navedli manjše količine prevzetega kot pa so dejansko bile prevzete. Čeprav Matija i^avžina dejansko neposredno pri tem sploh ni sodeloval ^ tudi ni z ničemer okoristil, ga je sodišče obsodilo na odvzem prostosti za dobo štirih mesecev in petnajstih dni ter na zaplembo odškodnine za nacionalizirano žago v Gor- njem gradu. Miklavžina se je zoper sodbo pritožil na Vrhovno sodišče LRS, ki pa je njegovo pritožbo zavrnilo. Zaradi težke bolezni mu je otarožno sodišče v Celju presta- janje zaporne kazni odložilo do 1.12.1948. Prezidij LS FLRJ pa ga je novembra 1948 delno pomilostilo in mu je zaporno kazen štirih mesecev in petnajstih dni spremenilo v dve leti pogojne zaporne kazni. Med celjskimi industrijskimi podjetniki, ki so jim bila podjetja razlaščena z nacionalizacijo decembra 1946 ozi- roma aprila 1948, je bil med prvimi postavljen pred sodišče in obsojen Ivan Knez, solastnik podjetja Knez&Pacchiaffo Celje, ki se je ukvarjalo s predelavo zlatnine in srebmine in drugih izdelkov iz dragih kovin. Medtem ko je bil Pacchiaf- fov delež pri podjetju s sodbo Vojaškega sodišča maribor- skega vojnega področja, senat v Celju, in z zaplembno odločbo mestne zaplembne komisije Celje že avgusta 1945 zaplenjen, pa je bil Knezov delež na osnovi Zakona o naci- onalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij decembra 1946 nacionaliziran. Sodni proces proti njemu je bil 29.9.1948 pred okrajnim sodiščem v Celju. Hkrati z njim je bila pred sodišče postavljena tudi njegova hči Minka Knez in še pet drugih uslužbencev podjetja Knez&Pacchiaffo. Ivan Knez in njegova hči Minka sta bila obtožena prikrivanja večje količine zlatih in srebrnih izdelkov (nakita), »v nameri, da zmanjšata vrednost nacionaliziranega premoženja in da s kasnejšo preprodajo dosežeta nesorazmerno imovinsko korist.« Okrajno sodišče je vseh sedem obtožencev spoznalo za krive. Ivana Kneza je obsodilo na sedem mesecev odv- zema prostosti s prisilnim delom in na 10.000 din denarne kazni. Ko so se Ivan Knez, Minka Knez in še eden od obsojenih (Albert Prodan) na sodbo pritožili na okrožno sodišče v Celju, je to njihove pritožbe glede krivde v celoti zavrnilo, ugodilo pa je njihovi pritožbi zoper višino odmer- jene kazni. Ivanu Knezu je kazen odvzema prostosti s sed- mih mesecev zmanjšalo na pet mesecev. Septembra 1948 je bil pred okrajnim sodiščem v Celju tudi sodni proces proti Ivanu Štandekarju, lastniku zlatar- skega podjetja v Celju, ki je bilo aprila istega leta že nacionalizirano. Podobno kot Ivanu Knezu je tudi Štande- karja sodišče na javni obravnavi, ki je bila 24.9.1948, spoznalo za krivega, da je v nameri, da zmanjša vrednost nacionaliziranega premoženja, ob nacionalizaciji svoje delavnice v aprilu 1948 v Celju, opustil prijavo večje koli- čine zlatarskih izdelkov ter zlatarskega orodja. Obsodilo ga je na 300 dni poboljševalnega dela in na 5.000 din denarne kazni. Na izrečeno kazen se je pritožil javni tožilec in okrožno sodišče v Celju je kot drugostopenjsko sodišče njegovi pritožbi ugodilo ter Štandekarju kazen spremenilo v pet mesecev odvzema prostosti; pustilo pa je denarno kazen v višini 5.000 din. V zvezi z Ivanom Štandekarjem je treba povedati tudi to, da je bil pred okrajnim sodiščem v Celju obsojen že janu- arja 1947. Takrat je bil obsojen na 50 dinarjev denarne kazni, ker »ni prijavil pristojnemu državnemu organu jazz orkestra, ki ga je ustanovil v Celju v maju 1945 in z njim nastopal na raznih prireditvah do decembra 1946.« Ta sodni proces je tipični produkt tistega časa, ko se je prega- njalo vse, kar je prihajalo z Zahoda, tudi glasba. Da je Ivan Štandekar dobil tako nizko kazen, je bil razlog v tem, ker je sodišču dokazal, da je jazz orkester dejansko ustanovil po ukazu komande mesta Celje ter da ni šlo za pravo društvo, ki bi moralo imeti svoja pravila, in katerega ustanovitev bi bilo treba prijaviti oblastem. 2.2.1949 je bila pred okrajnim sodiščem v Celju obrav- nava proti Antonu Planinšku, bivšemu lastniku aprila 1948 nacionaliziranega ključavničarskega podjetja v Celju. Obtožen je bil, da je ob nacionalžaciji svojega podjetja opustil prijavo nekaj strojev in drugega orodja ter terjatev, ki jih je imelo njegovo podjetje do dolžnikov. Obsojen je bil na deset mesecev odvzema prostosti in na 20.000 dinarjev denarne kazni. V obrazložitvi sodbe je sodnik Adolf Reya zapisal: »Sodišče je mnenja, oziraje se na stopnjo nevarno- sti izvršenega kaznivega dejanja in storilca za družbo, da je prisojena kazen krivdi primerna, ob upoštevanju, da vsa izvršena kazniva dejanja po obtožencu izvirajo iz njegovega družbenega položaja, njegove ekonomske baze in s tem v zvezi iz njegove kapitalistične miselnosti. Taka dejanja pa so zelo nevarna za družbeni red v državi, ki gradi sociali- zem. Ne smatra pa sodišče obtoženca v toUki meri nevar- nega za družbeni red, da bi bila potrebna daljša izločitev, kajti ravno kapitalistično-ekonomska baza je bila obto- žencu izpodbita z nacionalizacijo podjetja ter mora obtože- nec priti v ljudski državi do prepričanja, da je splošna ljudska lastnina nad proizvajalnimi sredstvi glavna opora države v razvoju narodnega gospodarstva ter pričakuje, da bo obtoženec stavil svojo strokovno usposobljenost na raz- polago državi v njenih naporih za uspešnejšo izvedbo pet- letnega plana.« Iz citirane obrazložitve sodbe je lepo raz- vidno, da je imel ta sodni proces povsem politični značaj. Eden tistih sodnih procesov, za katerega je z gotovostjo mogoče trditi, da je imel politično ozadie, in da je bil v celoti zrežiran, je bil proces proti Ivani) Catru in njegovi ženi Tereziji. Imenovana sta bila pred vojno lastnika tovarne mila in parne žage na Sp. Hudinji, posestva in gradu Bežigrad ter nove opekarne v Bukovžlaku. Nemške okupacijske oblasti so oba že leta 1941 izselile v Srbijo, njuno premoženje pa zaplende. Po končani vojni sta isto doživela tudi od strani komimistične oblasti. Najprej jima je okrajna zaplembna komisija Celje zaplenila opekarno v Bukovžlaku, ker bi naj šlo za investicijo nemškega rajha in je tako opekama zapadla pod udar odloka AVNOJ z dne 21.11.1944. Št. 43 - 27.oktot>er 1994 10 Velike ribe manjše žro Po premieri enoHelanke na Odrupoaoarom SLG _ Slovensko ljudsko gledališ- če v Celju je začelo letošnjo sezono zelo delovno, saj je prejšnjo soboto na svojem no- vem Odru pod odrom predsta- vilo že svojo tretjo letošnjo (in hkrati oktobrsko) premiero. Tokrat je s svojim repertoar- jem seglo v opus sodobnega poljskega književnika in emi- granta Slawomira Mrožka (ro- jenega 1930. leta) in iz zname- nitega triptiha enodejank iz leta 1961 izbralo igro Na odpr- tem morju (Na pelnym morzu). V prevodu dr. Bruna Hartma- na je tokrat igro postavil na oder režiser Matija Logar. Mrožek postavlja svoje odr- ske osebe v tej enodejariki (kot pove že naslov) na odprto mor- je, v mejni položaj, v katerem bo moral vsak od treh prota- gonistov v boju za lasten ob- stoj pokazati svojo pravo na- ravo. Trije brodolomci na splavu so dramatiku sredstvo, da skozi njihovo dokaj stilizi- rano življenjsko situacijo spregovori o grotesknosti in absurdnosti individualnega in družbenega vsakdanjika, o brezsmiselnosti blagozvočne in patetične retorike v svetu, kjer je bilo vedno tako, da so manjše ribe le nemočna hrana večjim, in te še večjim ... Debeli oziroma v celjski uprizoritvi Velika brodolomka si pač ves čas s svojim govorje- njem prizadeva pospešiti akt samožrtvovanja (v imenu po- slednje mogoče plemenitosti in človekoljubja) najšibkejšega člena v tem trikotniku. Mali oziroma Mala brodolomka ga skuša na enako gostobeseden način odložiti, dokler se na koncu ne sprijazni s samožr- tvovanjem in začne celo verjeti v njegovo smiselnost in odre- šilnost. No, Mrožek odvzame vsak smisel premočrtni akciji Velike brodolomke in samo- uničenju Male brodolomke z odkritjem rešilne konzerve. Nasilje oziroma žrtvovanje po tem odkritju še ne bi bila po- trebna, toda mehanizem pre- vare in samoprevare je očitno stekel že tako daleč, da ga ni bilo več mogoče ustaviti. Sred- nji brodolomec je v vsej zadevi le oportunističen opazovalec v varnem zavetrju odločitve, ki je bila že sprejeta, ne da bi se zavedal, da bo naslednja žr- tev Velike brodolomke sam. Na funkcionalni sceni Jože- ta Logarja (splav iz dela ladje, na katerem se je znašlo tudi nekaj ostankov civilizacije) in v stiliziranih kostumih Mete Sever (kljub prevladujoči čr- nini je z njimi socialno indivi- dualizirala posameznike) so groteskni svet Mrožkovih oseb ustvarili: Milada Kalezič kot avtokratska, mestoma že kar vojaško premočrtna in nasilna Velika brodolomka, Davor Herga (novi član celjskega an- sambla) kot komedij antsko preračunljiv in prilagodljiv Srednji brodolomec (opazen v poudarjeni govorici giba, ge- ste in mimike), Darja Reich- man kot od vsega začetka ne- izbežna žrtev oziroma Mala brodolomka. Stane Potisk kot poštar, ki s svojim nastopom odvzame Mali brodolomki ali- bi za obstoj, in Igor Sancin, ki s svojim nastopom lakaja Veli- ke brodolomke - baronice raz- krije njeno laž. Prav oba smeš- na obiskovalca s svojim nasto- pom (in odhodom) do konca razkrijeta absurdnost odrske situacije in usod nosilne tro- jice. Nova uprizoritev Mrožkove enodejanke v korektni posta- vitvi režiserja Matije Logarja in sodelavcev je omogočila po- novno srečanje s specifično dramaturgijo tega ustvarjalca. Ni pa se posebej ukvarjala z vprašanjem novih razmerij, ki se odpirajo med to dramati- ko zgodnjih šestdesetih let in med postsocialistično in post- blokovsko usodo družb in po- sameznikov devetdesetih let. Tako je nastala korektna, a ne posebej vznemirljiva pred- stava. SLAVKO PEZDIR Uspešna Planinska roža Opereto Planinska roža, ki jo izvaja več kot stočlah- ski ansambel, so v Žalcu v dvorani n. slovenskega tabora predstavili Savinj- čanom in ostalim kar de- vetkrat. Dvorana je bila zmeraj razprodana, pred- stavo si je ogledalo okoli 4000 obiskovalcev. Sedaj so pričeU žalski gledališč- niki tudi gostovati. Tako je bilo prvo gostovanje na zaključku Ipavčevih dni v Šentjurju, naslednja go- stovanja bodo v Ljubljani, Krškem in v drugih večjih mestih Slovenije. To je vse- kakor spodbuda, da se po- dobne operete v Žalcu pri- čakujejo tudi v prihodnje! T. T. Rokopis ni zgubljen Široko tlelovanje Aniona Aškerca kot arhivarja Ko je naš pesnik balad in romanc, Anton Aškerc, odlo- žil talar, se je preselil v Ljubljano in tam prevzel službo mestnega arhivarja. Kot uslužbenec mestne uprave je tesno sodeloval z mestnim svetom in tudi s tedanjim županom Ivanom Hribarjem, kar je pomenilo, da je v resnici prevzemal še mnoge druge naloge, ki niso bile neposredno vezane na njegovo službo. Tako je na željo župana Hribarja, takrat že slavni pesnik in tudi evropsko priz- nani književnik, Aškerc se- stavil spisek verzificiranih predlogov, izmed katerih naj bi dva okrasila sprednji fa- sadi dveh novozgrajenih šol- skih poslopij v Ljubljani. Po pesnikovi smrti so šoli dogradili in ena je celo nosi- la njegov verz (zaenkrat v šolskem arhivu) še ni mož- no izbrskati, kateri verz je to bil), omenjeni spisek pa je našel Govekar v pisarni ar- hiva in ga tudi objavil v svo- jem priložnostnem članku Aškerčeva »Sinekura« (LZ, 1912, str. 471-472). Od ta- krat pa naj bi se za rokopis- nim seznamom izgubila vsa- kršna sled. V šesti knjigi Aškerčevega zbranega dela (uredil Vlado Novak, str. 419) lahko preberemo, da te- ga spiska ni več niti »v Gove- karjevi zapuščini (NUK, Ms 1011 in Ms inv. 10/69) ne v zapuščini Elka Justina, ka- mor so iz Govekarjeve za- puščine prešli v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno nekateri drugi Aškerčevi ro- kopisi. Dandanes tudi ni več mogoče ugotoviti, kdaj je vsak od predlogov nastal in za katero šolsko poslopje je bil namenjen.« Vendar čisto vse ni ravno tako! Omenjeni rokopisni seznam nikakor ni izgubljen. Našel sem ga v Zgodovin- skem arhivu v Ljubljani, ki ga hrani v Aškerčevi mapi privata. Vsebuje pa nasled- nje misli oziroma krilatice: Zidajte šole za izobrazbo mladine! (Jan Amos Komen- •sky); Človek se uči, dokler živi (preg). Kdor se v mlado- sti izuči, se za starost preskr- bi! Razum ti razsvetljuje zmote noč, značaj v življenja borbi daje moč! Dobro vzgo- jena mladina - srečna domo- vina! Šola je njiva, kjer zori bodoče pokolenje. Ti iste predloge za napise na fasadah šol navaja v svo- jem že omenjenem članku tudi Fran Govekar, le da na- veden seznam ni čisto po- poln. Na prvem mestu je na- mreč izpuščena misel, ki si jo je Aškerc sposodil pri J. A. Komenskem. Donmevamo lahko, da manjka zato, ker je za namen Govekarjevega prispevka citirana formida- cija nepomembna - hotel je pač prUcazati samo pesniko- ve lastne verzifikacije. Možno pa je tudi (še pose- bej zato, ker je tudi drug predlog, dobro znan narodni pregovor - in ne Aškerčeva lastna verzifikacija), da je imel Govekar v rokah kak- šen drug pesnikov rokopis, morda njegov čistopis (tak čistopis bi čisto lahko bil tu- di brez citata Komenskega), kajti seznam, ki ga imam pred sabo to nikakor ni. Da je ta trditev povsem možna, se da sklepati že po ZD (Zbrano delo, str. 419), ki navaja, da rokopisa ni v Go- vekarjevi zapuščini, kajti prepričan sem, da CJovekar ne bi nesel ravno tega roko- pisa nazaj v arhiv. Vemo na- mreč, da jih je precej drugih ostalo kar v njegovi zapušči- ni. Kar precej je torej mož- nosti, da je obstajal (pač pre- den se ni na tak ali drugačen način izgubil), še drug izvod teh predlogov, ki ga je najbrž videl tudi župan Hribar. Kakšne večje literarne vrednosti Aškerčeve prilož- nostne krilatice najbrž ni- majo, je pa rokopis vsekakor zanimiv vsaj zato, ker priča o Aškerčevi bogati dejavno- sti na službenem mestu arhi- varja, kar so mu sodobniki povsem neupravičeno opore- kali. ANDREJ PINTER Portreti soiiobnilcov Založba Vitrum iz Ljubljane je pravkar izdala novo knjigo Milana Kleca Intinma sreča- nja s sodobniki, v kateri avtor opisuje svoje prijatelje in znance predvsem iz vrst lite- ratov. Štiridesetletni Milan Kleč je izdal že več knjižni del, med njimi pesniške zbirke, dram- ska dela, novele in dva roma- na. Tokratna knjiga je sestav- ljena iz šestindvajsetih krat- kih zgodb, katerih namen je bralcu predstaviti krog sodob- nih slovenskih pisateljev. Kleč, ki svoj pripovedni slog pogosto nadgrajuje z ironijo in satiro, tudi tokrat ne skopari z duhovitimi toni. Njegova srečanja s sodobni- ki niso ovita v akademske raz- prave o predmetu njihovega ustvarjanja, temveč jih ozna- čujejo majhni, pravzaprav ba- nalni dogodki, ki pa jih zna Kleč pretvoriti v jedro impre- sivnih zgodb. Prav tako ne gre za kakšne psihološke orise po- sameznih oseb ali morda vred- notenje njihovega dela, če že, potem to opravi bolj mimogre- de, sicer pa posameznike obravnava predvsem iz sub- jektivne pozicije. Bralce na obremenjuje z takšnimi in drugačnimi dosežki posamez- nih Uteratov, temveč odkriva povsem zasebno plat srečeva- nja z njimi, eno od priljublje- nejših mest, kjer se srečujejo pa so šanki v kakšnem ljub- ljanskem lokalu. Subjektivi- zem s katerim Kleč nastopa je za bralca tudi zelo zabaven, do nekaterih figur je njegov hu- mor prizanesljiv, medtem, ko je do drugih zelo piker in kdor vsaj nekoliko pozna glavne ju- nake zgodb, se bo s Klečevimi opisi v nmogočem strinjal. Si- cer pa med ostalimi omenja srečcuija z Cirilom in Jašo Zlobcem, Borisom A. Nova- kom, Dimitrijem Ruplom, Ivom Svetino, Jožetom Snojem in mnogimi drugimi. Zbirka kratkih zgodb je dopolnjena še s serijo portretov, ki jih je na- risal Marko Derganc-Dergi in jim prav tako ne manjka du- hovitosti, sicer pa si je Der- gančeve ilustracije mogoče ravno v teh dneh ogledati tudi v celjskem Kljubu. BORIS GORUPIC Novo muzejsko društvo v petek, 21. oktobra, so na Velenjskem gradu tudi for- malno ustanovili Šaleško mu- zejsko in zgodovinsko društvo, katerega predsednik je postal prof. dr. Milan Ževart, upoko- jeni ravnatelj Muzeja narodne osvoboditve iz Maribora. V Muzeju Velenje so se že dalj časa ukvarjali z mislijo, da bi ustcinovili društvo, ki bi povezovalo prijatelje muzeja, ljubitelje zgodovine in seda- njosti Šaleške doline, torej vse ljudi, ki jim ni vseeno, kaj se z njihovimi kraji dogaja. Zani- manje za delo v društvu je po- kazalo veUko število Šaleča- nov, toUkšno, da je presenetilo celo člane iniciativnega odbo- ra. K sodelovanju so povabili ljubitelje muzeja in zgodovine, ne glede na poklic ali starost. Odločili pa so se tudi, da jih pri delu naj ne bi ovirale ob- činske meje, ki se bodo po novi ureditvi zagrizle v dolhio. Na ustanovnem sestanku so dru- štvo poimenovali, določiU or- gane društva in se dogovorili o nadaljnjem delu. Znana je že tudi prva akcija, ki se je bodo lotili. In sicer bodo v začetku novembra organizirali zani- miv in poučen izlet po Šaleški dolini, akcijo pa so poimeno- vali Muzejski avtobus. KL ZAPISOVANJA IVluzel revolucionarne teorije Piše Tadej Čater Pravzaprav je na Sloven- skem za spomeniško varstvo, tako naravno kot kulturno in zgodovinsko, precej zgledno urejeno. Spomeniki so več ali manj zaščiteni, zavarovani in v mejah zmogljivosti tudi ure- jeni. Res ne gre, da bi se prito- ževali. Edina pomanjkljivost v zvezi s spomeniki je njihovo odstranjevanje. Še več, zdi se, kot da smo prav nagnjeni k te- mu, da določene spomenike potem, ko so odslužili svojemu namenu, radi zamenjujemo, jih nadomeščamo z novimi. Tako, da pravzaprav niti ne vemo, kateri so v resnici naši spomeniki. Ker spomeniki so neke vrste sporočilo zgodovi- ne. Pa čeprav nas še tako zelo bolijo. Gre seveda za spomeni- ke v čast junakov socialistič- nega dela, za relikvije, ki smo jih pustili, da jih je načel zob časa. Ali pa smo jih kar tako in tja v en dan odstranili. Saj se še spomnite gospoda Peterleta, ko je prišel na oblast in je iz parlamenta lastnoročno snel in odnesel sliko tovariša Tita. Taisto sliko, v katero je dolga leta zrl in hrepenel po moči, ki jo je imel portretiranec. Hja, moč, pa čeprav zgolj navidez- na, lahko pomeša tudi zgodo- vino. In s koncem komunizma, pred katerim nekateri še ved- no tako zelo trepetajo, smo iz- gubili tudi delček lastne zgo- dovinske preteklosti. In s tem samega sebe. Spomeniki so pravzaprav del nas, so zgodba o nas samih in naši preteklosti in ne gre, da bi jih zanemarjali ali odstranjevali. Še manj, da bi zavoljo spremembe družbe- nega sistema na novo vredno- tili zgodovinske procese. Ko- nec koncev se je o tem že zdav- naj izrekel F. Nietzsche v svo- jem znamenitem spisu o pre- vrednotenju vrednot. Spome- niki so naša kri in so naše me- so. In s tem, ko jih odstranjuje- mo, se vtikamo v proces last- nega telesa. Spomeniki, pa če- prav socialistični, so naša tele- sa. Njihovo odstranjevanje ta- ko posredno pomeni tudi naše umiranje. Ali pa zanemarja- nje; s tem, ko jih zanemarjamo in pustimo zobu časa, da se nad njimi malček izživlja ali, ko jih brez vsake moralne (kaj šele estetske!) odgovorno^ mečemo v raznorazne viažj kleti, zanemarjamo tudi lastam telo. Zdrav duh v zdravem t J lesu. Če zanemarimo duha, za- nemarimo tudi telo. Preprosto. In to kljub temu, da imamo neizmerno priložnost iz takih relikvij nekaj storiti. Na pri- mer; jih zaviti v novo embala- žo tipa Warholovih banan ali Campbellovih jušnih kock, jih popularizirati, jih spraviti v obleko pop-arta in s tem po- stati prva država na svetu, ki bi hkrati imela status muzeja. Ali pa mesto. Ljubljana .kot mesto muzej. Ne samo mesM heroj, marveč tudi mesto mu zej. Muzej revolucionarne te- orije. Zadovoljeno bi bilo pre- teklosti, ki je ne bi negirali, marveč na svojstven način ovekovečili, ji pridodali še malček estetskega okusa, se etično oprali tako pred svetom kot pred samim sabo, se skrat- ka pomirili tako z zunanjim kot z notranjim svetom, ter za- dostili ideološkemu pragma tizmu. Kar je menda najbolj\ boleče. Ljubljana pa bi se uvr- stila ob bok Atenam, Rimu, Benetkam... Ali jih celo pre- segla; medtem, ko spomeniki v Atenah in Rimu, recimo, sto- jijo že celo večnost popolnoma \ nespremenjeni (dobro, nekoh- ko obnovljeni, itd.), bi spome- niki v Ljubljani kot mestu mu- zeju bili popolnoma predelani, s čimer bi dobili prvo in edino ^ postmodemo mesto tega svetSk Zgodovino bi hkra ti potrdili m zanikali. In dobili neko po- vsem novo podobo lastne zgo- dovinske preteklosti, ki bi hkrati zadovoljevala našo iz- virno preteklost in našo izvir- no sedanjost. Zelo preprosto. Sicer pa, ali ni o tem že zdav- ^ naj pisal Hegel, ko je skozi tri- ado teze, antiteze in sinteze, razlagal konec umetnosti? Razstava sedmiii Potujoča likovna Hela so zHal v Rogaški Slatini V Grafičnem muzeju v Ro- gaški Slatini bo še do 7. no- vembra na ogled razstava li- kovnih del sedmih avtorjev iz Italije, Avstrije in Slovenije. Vsebina z mednarodno ude- ležbo je bila postavljena že maja meseca v Modeni, avgu- sta in septembra v Brežicah, videli pa jo bodo lahko tudi v Zagrebu. Njen naslov je Po- tovanja in metaforično izraža iskanja posameznikov. V okvi- rih umetniškega izražanja naj- dejo odgovore na posamezna aktualna vprašanja, s katerimi se srečuje posameznik in druž- ba v sodobnem času. SUkar Piero Conestabo gra- di v navezi standardnih barv In industrijskih snovi abstra- hiran likovni model, ki kaže na njegovo emotivno usmerje- no estetsko genezo. Domačin- ka Ema Ferjanič-Fric se v zadnjem času ukvarja pred- vsem s fenomenom fosilnih najdb, ki jih na svojstven in avtorsko oblikovan način pre- tvarja v slikovit slikarski je- zik. Dosti bolj strog in zavezan geometrijskim načelom je Massimo Bazzo, ki v svoja| izhodišču združuje konstrute tivistični formalizem s koff ceptualizmom, ki gledalci pušča sorazmerno odprt pro stor za razmišljanja in inter pretacijo. Slikarska izpove Giordana Garutija je naravna na v lirične tone, kakršo omogoča akvarelna tehnika v njih pa oblikuje surrealistiž ne in fantazijske like. Rolan< Grasser razvija moderno sli karstvo z impulzivnimi barV nimi linijami, kjer se v kaoti^ nem univerzumu pojavljaj tudi človeške figure, za osnov pa uporablja pergamentni pa pir. Alojz Konec je za svoj slike našel navdih v naravne* ambientu, posamezne motiv pa transformira v harmoničo in celovite likovne organizm« Poleg šestih slikarjev, si j na tej skupinski razstavi roO goče ogledati še kiparska d^i Piera Mcircuccija, ki rasatavlj plastike. Razgibano in razčl« njeno površino ter izražeO napetostjo med tršimi in mebi kejšimi organsko formulirani' mi izvedbcuni. BORIS GORUPiC Št. 43 - 27. oktober 1994 n fBrez kulture je prazno« fogovor s pairom Ivanom Arzenškom Iz Petrove pa je življenje brez kulture ^ZDO, menijo tisti, ki se |(ulturno dejavnostjo ukvar- ,jo poklicno ali amatersko, m^vilni drug^ pa to praznino Učutijo šele takrat, ko kultur- ^ dejavnost zamre. Ivan Ar- i^šek, sicer kaplan v Petrov- ih, je predsednik kulturnega j^štva. Njemu smo zastavili ^rašanje, kaj je kultura. Svoj pggled nanjo je opisal takole: »Kultura je srečanje človeka jnaravo, je nekaj kar oblikuje jjvljenjski prostor. Poznamo »J kulturo v ožjem smislu. Jem spadajo vse vede, ki se neposredno ukvarjajo s člove- kom. To so tehnika, ekonomi- ja, etika, religija, politika, po- jebno pa vse vrste umetnosti, ki jim je smisel in cilj človek. Ob lepi pesmi, sliki ali melodi- ji se prebudi v človeku tisto, kar je v njem najžlahtnejšega. Zato lahko rečem, da je kultu- ra vse tisto, kar človeka osveš- ča, plemeniti in mu pomaga, da obvladuje svoje naravne nagone. Kultura ima tudi družbeno vlogo. Od razvoja kulture je odvisen naš narodni obstoj. V njem se naš narod uveljavlja in dokazuje. Zato mislim, da je treba razvijati tako poklicno kot ljubiteljsko kultiu-o. V primeru slednje gre za čas in odrekanje zaradi du- hovne bogatitve človeka. Toda lahko iz amaterske kulture prihajajo poklicni kulturniki. Kultura spodbuja prijateljstvo in pristne odnose med ljudmi ter goji čut za lepoto v člove- ku. Vodilo ljubiteljske kulture je iskati lepo, dobro, resnično in plemenito. Del tega odkri- vamo ob lepem petju, ob bra- nju dobre knjige ali ob sprem- ljanju gledališke predstave.« O kulturi v Petrovčah pa je dejal: »Pred dvema letoma, ko sem prevzel to dolžnost, sta delovali dve sekciji, in sicer moški pevski zbor in krajevna knjižnica. Od lani deluje mešani pev- ski zbor, obuditi nameravamo gledališko dejavnost. Naše društvo dobro sodeluje z os- novno šolo Petrovče. Seveda tudi nas tarejo finančne teža- ve, zato ne moremo storiti vse- ga, kar bi radi. Dvorana v Za- družnem domu je slabo opremljena. Lani nam je uspe- lo kupiti dvesto stolov. Sred- stva za nakup smo zbrali na večih koncertih obeh zborov, pripravili smo kulturni večer s prof. Orožnovo na temo Novo Celje in Fani Hausmann, večer z Milošem Mikelnom in prof. Ljerko Godicilj. Pri nas so na- stopili kulturniki iz Tabora z Vdovo Rošlinko in Radio Slovenija s kvizom Quo vadiš. Več koncertov je bilo tudi v cerkvi in sicer je pel mešani pevski zbor Pro musica iz Ma- ribora, mešani pevski zbor Mavrica iz Srednje vasi pri Kamniku in koncert domačega mešanega pevskega zbora in zbora Kovinotehne. Pri nas so gostovali tudi Kamniški ko- ledniki, pa še druge prireditve smo imeli. Glede na možnosti, mislim da je bilo kulturno živ- ljenje v Petrovčah v zadnjem letu pestro in dovolj bogato. Seveda pa si želimo še več.« TONE TAVČAR Slikar velikega formata Retrospektivna razstava Emerika Bemartla v razstavnih prostorih Ga- lerije sodobne umetnosti v Ce- lju je na ogled obsežna razsta- va akademskega slikarja Eme- rika Bernarda, ki zajema nje- gova dela iz preteklih dveh de- setletij. Po rodu Celjan, je Emerik Bernard dokončal študij sli- karstva na Akademiji za li- kovno umetnost v Ljubljani, vključno s specialko pri prof. Gabrijelu Stupici. V preteklih letih je priredil vrsto samo- stojnih razstav, ter sodeloval na večjem številu skupinskih predstavitev, med drugim na bienalih v Benetkah ter v Sao Paulu, za svojo ustvarjalnost pa je prejel več nagrad, pred sedmimi leti tudi nagrado Pre- šernovega sklada. Razstava, ki so jo pripravili v Galeriji sodobne umetnosti, je preglednega značaja. Zaje- ma dela, ki so nastala v sedem- desetih in osemdesetih letih. Nekaj slik je tudi z najnovej- šim datvunom. Za dela, ki jih je Bernard naredil v sedemdese- tih letih, je značilno vnašanje različnih predmetov na slikar- sko površino. Gre za banalne, odpadne elemente, ki so bili prej del neke povsem druge re- alnosti. Umetnik jih je posta- vil v središče svojega dela in jim je dal s tem novo, pred- vsem estetsko fimkcijo, ki v gledalcu vzbuja različne aso- ciacije. Pri vnašanju teh tako imenovanih tujkov v likovno kompozicijo, je avtor izšel iz podobnega koncepta kot nem- ški dadaist Kurt Scwitters, ki je razUčne uporabne materiale sestavljal v estetske tvorbe in pri tem upošteval osnovna izhodišča likovne organizaci- je: harmonijo, ravnotežje, rit- mično strukturo in notranjo avtonomnost. V poznejših Bemardovih sUkah iz osemdesetih let, je opazen nov ustvarjalni kon- cept. Dela so večjega formata in če je bil prej zadržan pri uporabi barv, so v novih slikah te bistveno bolj zastopane in ustvarjajo živahno podobo kontrastno povezanih ploskev. V njih je mogoče razbrati po- samezne figuralne motive, ki se stapljajo s plastmi barvnih mas ter raznih neslikarskih dodatkov, ki jih še vedno vgra- juje v kompozicije. Razstavo zaokroža predstavitev slik, ki jih je Bernard naredil v najno- vejšem času in v katerih je ob posameznih novostih razvidna ustvarjalna in estetska konti- nuiteta z njegovi starejšimi deli. BORIS GORUPIČ Gadje gnezdo v Preboidu Dramska sekcija DPD Svoboda Prebold je pričela s prvimi vajami aktualne drame Vladimirja Levstika Gadje gnezdo. Delo režira Jožica Ocvirk, premiera pa bo konec decembra. Dramo bodo preboldski amaterski gledališčniki naštudirali in se predstavili občinstvu v spomin na pokojnega znanega režiserja Lojzeta Fritca. Letos mineva 85- letnica njegovega rojstva. Lojze Fritc je dal Savinjski dolini od leta 1945 do svoje smrti leta 1977 velik pečat amaterski gledališki kultu- ri, saj je režiral več kot 200 del. T. T. TEI\/IELJNO SODIŠČE CELJE Enota v Celju v stečajnem postopku nad dolžnikom AVTOPREVOZ, p.o. Šempeter v Savinjski dolini, po sklepu senata z dne 20. 10. 1994 pod opr. št. 8/94 objavlja 1. II. JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnega premoženja, ki obsega industrijsko halo, lesene lope, ograjo in zemljišče v izmeri 24.445 m^, pare. št. 1350/1 in pare. št. 381 vi. št. 895 k.o. Latkova vas po izklieni eeni 840.000,00 DEM. Kupnina je plačljiva v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Na dražbi lahko sodelujejo pravne osebe s sedežem v R Slo- veniji in fizične osebe, državljani R Slovenije, ki pred dražbo vplačajo varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun AVTOPREVOZ, p.o. Šempeter - v stečaju št. 50750-690-801 pri Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje Žalec, z namenom »varščina za javno dražbo«. S potrjenim prenosnim nalogom se mora ponudnik izkazati pred začet- kom dražbe. Pooblaščenci pravnih oseb morajo predložiti pisno pooblastilo in izpisek iz registra o zastopanju. Varščina se uspelemu ponudniku všteje v kupniitio, drugim pa se vrne takoj po končani javni dražbi. Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora prodajno pogodbo skleniti najkasneje v 8-ih dneh po končani dražbi in plačati celotno kupnino na žiro račun stečajnega dolžnika v 15-ih dneh po sklenitvi pogodbe. Uspelemu ponudniku, ki ne izpolni katere- ga od navedenih pogojev, se pogodba razveljavi, varščina pa otKirži kot odstopnina. Prodaja se opravi po načelu »videno- -kupljeno«. Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec. Javna dražba bo 9. 11. 1994 ob 13. uri v sobi št. 106 tukajšnjega sodišča. 2. JAVNO DRAŽBO osnovnih sredstev, materiala in opreme stečajnega dolžnika. Javna dražba bo 14.11.1994 ob 15. uri. Podatki o posameznih predmetih in izklicne cene bodo na voljo na prostoru dražbe na dan dražbe od 8. ure naprej. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež v R Sloveniji in fizične osebe, državljani R Slovenije, ki pred dražbo vplačajo varščino v višini 10% izklicne cene na ^ro račun AVTOPREVOZ Šempeter, p.o. - v stečaju ŽR ^750-690-801 ali pri blagajni prodajalca neposredno pred dražbo. Varščina se uspelemu ponudniku všteje v kupnino, drugim pa Vrne takoj po končani dražbi. Uspeli ponudnik mora plačati celotno kupnino in prevzeti predmet v 3-eh dneh po dražbi. V last in posest lahko prevzame predmete po plačilu celotne kupnine. Uspelemu ponudniku, ki ne izpolni katerega od navedenih pogojev, se prodaja razveljavi, varščino pa obdrži Prodajalec kot odstopnino. Prodajali bomo po načelu »videno-kupljeno«. Prometni davek in stroške prenosa lastništva plača kupec. Ogled predmetov bo mogoč na dan 6xa2.be od 8. ure naprej. Informacije so na voljo pri stečajnem upravitelju Lojzu Pose- delu, telefon (063) 715-313 int. 271. Za mlade bralce Pri Mladinski knjigi so pred kratkim predstavili več novih knjig, ki so namenjene pred- vsem mlajšim ljubiteljem lite- rature. Pravljična zgodba Kopači, ki jo je napisal Terry Pratc- hett, pripoveduje o bitjih, ki so po zimanjosti podobni ljudem, le da so neznansko majhni, saj iz gre v eno kabino od kami- ona kar sedemsto. Dolgo časa so živeli v udobju pod neko trgovino, ko pa to porušijo, morajo iti v naravo pod milo nebo, kjer jih čaka ogromno novih preizkušenj. V Treh skrivnostih Drekca Pekca in Pukca Smukca se je Dim Zupan pribUžal težavam, ki jih imajo otroci v Becirku. V njihovo domače okolje želijo postaviti novo in sodobno go- stišče, ki bo povsem spremeni- lo utrip kraja. Temu se posta- vijo po robu, za svoje zavezni- ke pa so pridobili tudi tri mo- gočne evropske vladarje. V zbirki Odisej so izdali pravljico Beli konjiček, ki jo že več desetletij prebirajo v mno- gih prevodih, napisala pa jo je angleška pisateljica Elizabeth Goudge. Trinajstletna Marija se s svojo vzgojiteljico znajde v skrivnostni deželi, kjer sreč- no življenje obremenjuje pre- kletstvo iz preteklosti in Mari- ja ga bo z dobrimi deli posku- šala pregnati. Večkrat nagrajeni sirski pi- satelj Rafik Schami je v zbirki Pripovedovalci noči združil izročUo starih arabskih pripo- vedk z dogajanji iz sodobnosti in zgodbe so polne preobratov ter z poučnimi toni. Predvsem z vzgojnim predz- nakom je napisana knjiga Tu- di jaz ljubim zdravje. Njena avtorja Aidan Macfarlane ter Ann McPherson sta po poklicu zdravnika, knjižica pa je nare- jena v obliki zabavnega dnev- nika. Piše ga šestnajstletna Susie in v njem razmišlja o zdravstvenih težavah s kate- rimi se srečuje, najsi gre za prehranjevanje, problem Aid- sa in druge, ob čemer dobi bralec vrsto praktičnih infor- macij. BORIS GORUPIČ PRIREDITVE LEDALIŠČE V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo v soboto ob 17. uri, za abonma sobota popoldan in izven, uprizorili Brechtovo predstavo Bobni v noči. Ob 20.30 istega dne, pa bodo v okviru predstav Oderpododrom za abonma II., uprizorili delo S. Mrožka Na odprtem morju. V Kultumem centru v Laškem si lahko jutri, v petek ob 19.30, ogledate komedijo Duška Radoviča z naslovom Moški pod posteljo. V komediji bosta nastopili Zvezdana Mlakar in Bar- bara Lapajne, koreografijo pa je pripravila Mira Mijačevič. OMCERTI V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo jutri, v petek ob 20. lui, ob otvoritvi razstave, koncert učencev Glas- bene šole iz Rogaške Slatine. V laškem dvorcu bo do 10. novembra odprta razstava likovnih del akademske slikarke Darinke Pavletič-Lorenčak. V galeriji Mozaik v Celju je na ogled razstava del, ki jih je ustvarila Eva Gerkman Scagnetti. V galeriji sodobne umetnosti v Celju je na ogled pregledna razstava sUkarskih del Emerika Bernarda. V šentjurski knjižnici razstavlja kolaže akademski slikar Karli Pleminitaš. Razstava nosi naslovo Štirje letni časi. V galeriji trgovine Radeče papir bo do 14. novembra razstavljal svoja dela akademski slikar Franc Košec-Karas. V galeriji kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju razstavlja do 9. novembra slike Tugomir Šušnik. V celjskem KLjUBu razstavlja do 21. novembra plakate na temo otrokovih pravic Amnesty intemational. V butiku Steklar v Ozki ulici v Celju si lahko ogledate samo- stojno razstavo likovnih del Alice Javšnik. V hotelu Evropa razstavlja likovna dela Vlado-Ver Renčelj. V avtosalonu Ford-Lada Avto Celje na Ipavčevi 21 si lahko do konca tega meseca ogledate razstavo likovnih del Vojka Vo- lavška. V tovarni Etol v Škofji vasi se z olji predstavlja dr. Rajko Livio. V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini si lahko do 7. novembra ogledate mednarodno slikarsko razstavo sedmih avtorjev, na kateri razstavljjo trije italijanski sUkarji in en kipar, slikar iz Avstrije in dva slovenska slikarja. V hotelu Merx bo do konca meseca, na ogled razstava likovnih del Petra Bračima. V Toplicah Dobrna si lahko do jutri ogledate razstavo 15 ustvarjalcev-likovnikov. V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini razstavlja slike Sandra Manzini. Na ogled bodo do jutri, ko bodo ob 20. uri odprli novo razstavo akvarelov Drage Soklič z Bleda. Ta razstava bo na ogled do 18. novembra. V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini je na ogled mednarodna likovna razstava z naslovom Zapiski potovanja. V Cafe galeriji v Celju si lahko ogledate razstavo ilustracij Marka Derganca-Dergija. V n. nadstropju Osrednje knjižnice v Celju je odprta razstava z naslovom Slovenske starosvetnosti, s poudarkom na ljudskem slovstvu. -'^ I M O Union od 27.10. do 2.11. ob 16. ,18.15 in 20.30 angleški film Štiri poroke in pogreb; Mali Union od 27.10 do 2.11. ob 20. uri angleški fihn Ostan- ki dneva; Metropol od 27.10 do 2.11. ob 16.30 in 18.30 risani film Palčiča, ob 20.30 pa ame- riški film Nevarna ženska; Dom od 27.10. do 2.11. ob 18. in 20.15 ameriški fihn Hitrost. Kino Žalec 27. in 28.10. ob 19. uri ameriški fihn Wyatt Earp, 29.10. ob 20. uri in 30.10. ob 18. in 20. uri ameriški fihn Ljubim težave. Kino Rogaška Slatina 28. in 29.10. ob 18. in 20. uri ameri- ški film Kremenčkovi. Kino Dobrna 30.10. ob 17. uri ameriški fihn Kremenčkovi. T A L O Knjižnica Laško vabi danes ob 19. uri, na predstavitev knjige Tomaža Flajsa in Primoža Škobemeta z naslovom Učbenik stabilnega življenja. UNION: 16., 18.15 in 20.30 HUGH GRANT in ANDIE MACDOVVELL v romantični komediji ŠTIRI POROKE IN P06RER FILM o NATANKO ŠTIRIH POROKAH IN POGREBU. VSAKDO, KI GA JE VIDEL, SE JE ŽELEL POROČITI IN NITI ZA TRENUTEK NI POMISLIL NA POGREB? Št. 43 - 27. oktober 1994 12 Gostinci so se izicazaii Na mednarodnem sejmu go- stinstva in turizma, ki je bil od 12. do 16. oktobra v Mariboru, so svoje znanje in spretnosti dokazovali tudi učenci, ki se šolajo za kuharje in natakarje. Tekmovalo je devet slovenskih srednjih šol, preizkusile pa so se v kuharstvu in strežbi. Dija- ki Srednje šole za gostinstvo in turizem v Celju so bili najbolj- ši, osvojili so najvišja priz- nanja. Celjski kuharji so bili iz tretjega letnika, natakarji pa iz četrtega. Kuharske spretno- sti so preizkusili Jani Marguč, Peter Kejžar in Matjaž Štole- kar, njihov mentor je bil Be- njamin Gril. V strežbi so se pomerili Andrej Voh, Bernar- da Krušič in Spela Mlakar, Mitar Radulovič pa jih je vodil kot mentor. Natakarji so se na tekmovanje pripravljali pri- bližno 30 šolskih ur, kuharji pa so potrebovali precej več časa - kar 150 ur. Ustvarjali so na temo Veselo martinovanje. Komisija je največ točk med tekmovalnimi skupinami do- delila prav dijakom celjske srednje gostinske šole. Skupi- na kuharjev je zbrala 96.7 toč- ke, tekmovalci v strežbi pa 97 točk (možnih je bilo 100 točk). Prav gotovo so bili na šoli s svojimi učenci najbolj zado- voljni učitelj praktičnega po- uka strežbe Mitar Radulovič, učitelj kuharstva Benjamin Gril in pa organizatorka prak- tičnega pouka in vodja aktiva učiteljev kuharstva Jožica Štruk, ki je tudi priznana stro- kovnjakinja. Ravnateljica šole Boža Škerjanc je zelo ponosna na svoje dijake, ki pa morajo de- lati v zelo slabih pogojih, saj je šola majhna, zadostovati pa mora za 580 učencev. Zaradi prostorske stiske so morali le- tos zmanjšati vpis za cel odde- lek. Za 21 oddelkov imajo na voljo le 8 učilnic, tako da pote- ka pouk v dveh izmenah, go- stujejo pa še na šestih drugih šolah. Prizadevajo si, da bi se v najkrajšem času uresničil dogovor o gradnji nove šole, ki jo učenci res nujno potrebuje- jo. Ministrstvo za šolstvo in občina Celje sta meseca junija podpisala pogodbo o izgradnji nove šole. Ministrstvo bo za- gotovilo denar iz šolskega to- larja, občina pa bo priskrbela komimalno opremljeno zem- ljišče. DAMJANA SEME Foto: SHERPA Tekmovalna skupina z zasluženimi priznanji. Se življenje vrača na Dobrovlje? Na Dobrovljah, kjer so se dolga leta srečevali s težavami in odhajanjem ljudi v dolino, so edini v žalski občini v zadnjem času zabeležili letni prirast prebivalcev — za 2,4 odstotka. To demografsko ogroženo območje se je že pred časom vključilo v projekt Celostni razvoj podeželja, ki ga vodi ministrstvo za kmetijstvo. V treh letih in pol, kolikor teče projekt v tem delu braslovške krajevne skupnosti, so ure- dili osnovno infrastrukturo, za kar je bilo treba odšteti dober milijon nemških mark. Naslednja tri leta jih čaka nov projekt, to bo razvoj drobnega gospodarstva, dopol- nilnih dejavnosti na kmetijah ter kmečkega turizma. IB Osebnost meseca Vodi Anion Raiei Danes objavljamo še zadnji glasovalni kupon za osebnost meseca oktobra. Prosimo vas, da ga odpošljete še danes, ali najkasneje jutri, da bodo vsi pravočasno prijeli. To pome- ni, da bodo s pošto prispeli najkasneje do sobote, 29. okto- bra zjutraj, lahko pa jih odda- te oz. prinesete v nabiralnik hiše NT&RC tudi osebno, ven- dar prav tako najkasneje do sobote, do 12. ure. Včeraj so glasovali tudi po- slušalci Radia Celje, tako da bomo v naslednjem tednu že imeli končni vrstni red in s tem osebnost meseca ok- tobra. In kakšen je trenutni vrstni red? Z 38 glasovi je v vodstvu Anton Ratej, s 25 mu sledi Zvone Štorman, 20 glasov je zbral Vinko Skale, 18 Jožef Hrastnik, 12 Vinko Lavrinc, 11 interventi Prosignala, 10 Anton Domik, 9 Jelko Vidmar, po 7 glasov imajo Boštjan Strašek, Gregor Cankar in Brane But, 6 Rolando Pušnik in Rudi Rutar, po 4 sta jih zbrala Luka Simšič in Matjaž Bratina, 3 dr. Boris Kramžar in Silva Mikuž, po 2 glasova imajo dr. Peter Lipovšek, Vida Zupane, Rolando Kresnik in Ivan Jasnič, po enega pa Mati- ja Jurkovič, Jože Horvat, dr. Stevan Dordževič, Matjaž Za- konjšek, dr. Matej Strahovnik in dr. Dušan Polimac. Takšen je torej trenutni vrstni red, vi pa zares še danes odpošljite svoj kupon, da boste komu izmed že znanih uvrsti- tev še izboljšali. MOJCA MAROT Medu bo veiilca čebelarji v Savinjski doli- ni, skupaj jih je več kot dve- sto, so združeni v devet čebe- larskih družin, ki so poveza- ne v Občinsko čebelarsko zvezo Žalec. Predsednik zveze je Anton Rozman, ki predseduje tudi komisiji za izobraževanje pri Čebelarski zvezi Slovenije. »Z letošnjo letino smo zado- voljni, saj je po mojem mne- nju nadpovprečna,« je pove- dal Rozman. »Glede na šte- vilo panjev v Savinjski doli- ni, tri tisoč jih je, računam, da smo zbrali okrog 50 ton medu. Nekaj je tudi cvetnega prahu in matičnega mlečka. Čebelarji imamo težave s prodajo medu, saj organizi- ranega odkupa, kot smo ga imeli pred časom pri Mede- xu, ni več, odkupijo le manj- še količine in še to po zelo nizkih cenah, tako da jim če- belarji nismo pripravljeni prodajati. Zaradi tega si pač vsak pomaga po svoje, med se prodaja doma.« Čebelarji pripravljajo po- seben program izobraževa- nja, saj se želijo vsi usposo- biti za zdravo in donosno če- belarjenje. Tisti, ki bodo že- leli svoje znanje posredovati mlajšim, pa se bodo lahko še dodatno izobraževali na pre- davanjih v Ljubljani, s čimer si bodo pridobili naslov če- belarski mojster. Čebelarjenje je zelo zah- tevno in zamudno delo, zato si čebelarji želijo, da bi med in drugi čebelji proizvodi imeli temu primemo ceno. T. TAVČAR DELO -vedno- V sredi S£u d o g a i a n i V Lesičnem bodo enaifopravnejši Obieinica šoie ier nove učlinice Preteklo nedeljo so v Lesič- nem, v šmarski občini, prosla- vili 30-letnico šole, ob tej pri- ložnosti pa so tudi odprli nov prizidek. Trak je prerezala re- publiška sekretarka ministr- stva za šolstvo in šport mag. Teja Valenčič. Dvanajstletna prizadevanja Lesičnega pa s tem še niso povsem končana. Na področju sedanje krajev- ne skupnosti, na Pilštanju, se je pouk začel že konec 18. sto- letja, v staro pilštanjsko šolo pa so učenci prihajaU vse do leta 1964. Takrat se je šola preselila v novo središče kraja, v Lesično, kjer so zgradili prvo novo osnovno šolo na območju šmarske občine. A je bila pre- majhna že na samem začetku, saj so učenci morali obiskovati pouk v dveh izmenah. Pred dvanajstimi leti so si znova začeli prizadevati za gradnjo dodatnih učilnic ter drugih potrebnih prostorov. Uspelo jim je pred dvema leto- ma, pouk v štirih novih učilni- cah pa se je začel letos. Do maja naj bi pridobili še telo- vadnico, knjižnico in jedilnico. Učenci namreč telovadijo v bližnjem kulturnem domu, knjižnice sploh nimajo, mali- cajo pa kar v razredih. Tako učenci kot učitelji upajo, da bodo potem enakopravni z drugimi v državi, čeprav nji- hovo pedagoško delo ni prav nič manj uspešno kot v krajih, kjer vse to že imajo. Poudarja- jo pa tudi staro prosvetiteljsko vlogo, ki jo šole v takšnih od- Otroci se v prenovljenih prostorih odlično počutijo. Lepši vrtec Pretekli četrtek so s plesom in številnimi pesmicami pro- slavili 25-letnico prvega na- mensko zgrajenega vrtca v Ce- lju. Hkrati so otroci v vrtcu v Drapšinovi dobili prijetnejši dom, saj se je končala prenova objekta, ki pomeni središče dogajanja za številne predšol- ske otroke. Vrtec je otrokov drugi dom, zato je nujno po- trebno, da se v njem dobro po- čuti, da je srečen in zadovo- ljen. V 25 let starem vrtcu je bilo potrebno marsikaj popraviti in nadomestiti. Obiskuje ga 136 otrok, starih od tri do se- dem let. Razdeljeni so v šest skupin, na razpolago pa imajo prav toliko igralnic. Sedem vzgojiteljic in tri varuhinje de- lajo z otroki, uvajajo vedno nove oblike dela in precej po- zornosti namenjajo sodelova- nju s starši, pravi ravnateljica vrtca Marija Posinek. Prenova vrtca se je začela pred štirimi leti, zaradi omeje- nih finančnih sredstev pa je potekala v več etapah. Večji del denarja je zagotovil vrtec sam, ostalo pa so dobili iz na- menskih sredstev za investicij- sko vzdrževanje občine. Za- menjali so tla, preurediU raz- deljevalno kuhinjo in pomi- valnico posode, preuredili ku- rilnico za kurjenje na zemelj- - ski plin, obnovili peskovnike. prebarvali in predelali zidne omare, prebelili vrtec, obnovi- li imiivaLnico in stranišča, za- menjali pohištvo in uredili igrišče. V tem šolskem letu na- meravajo igrišče opremiti z igrali in zasuti cisterno za kurilno olje. Ravnateljica je povedala, da so v šentjurskem Alposu našli partnerja, ki je prisluhnil nji- hovim željam in potrebam, ta- ko z ekološkega kot tudi s pe- dagoško-psihološkega vidika Z idejami jim je priskočila na Eomoč arhitektka Panika korja Pušnik. Z novim pro- gramom pohištva Vija vaja so zelo zadovoljni, saj so želeli uporabiti materiale, ki so eko- loško sprejemljivi in zdravju prijazni. Projekt obnove je vo- dila Nataša Rovan,' vodja vzdrževanja za vse celjsk vrtce. DAMJANA SEME Foto: SHERPA maknjenih krajih še vedno imajo. Preteklost in sedanjost kra jevnega šolstva sta zbranim krajanom ter uglednim gostom predstavila predstavnik KS in sveta staršev Andrej Kocman ter ravnateljica šole Angelca Cepin. Učenci in učitelji so pripravili kulturni program ter razstavo različnih šolskih učnih projektov. Slovesnosti so se udeležili tudi nekdanji učitelji, šmarsko občinsko vodstvo ter republiški poslan- ci okoliških občin. BRANE JERANKO Št. 43 - 27. oktober 1994 3 Čakajoč na odločitev ustavnega sodišča ^ Taboru se ne strinjajo z življenjem v skupni veliki občini )^Res je, da ne izpolnjujemo vseh zakon- j^b pogojev za samostojno občino, pred- jjein število prebivalcev in popolne osnov- ni $ole, kljub temu pa bi pri odločanju mo- ^li upoštevati zgodovinska in geografska jejstva, predvsem pa izkušnje in voljo naših ljudi.« Tako so med drugim Taborčani zapisali pritožbi na Ustavno sodišče Republike jlovenije, saj se nikakor ne strinjajo z dej- jtvom, da njihov predlog o oblikovanju sa- jiostojne občine ni bil sprejet. Taborčani so namreč vse od leta 1850 pa do ustanovitve kardeljevskih občin, kot sami pravijo, že imeli svojo občinp z imenom sv. Jurij ob Taboru. Kot so zapisali v pritožbi, je imela takrat občina 1977 prebivalcev, popolno os- novno šolo v Taboru in podružnično šolo v Lokah. Občina je bila ukinjena leta 1955, njeno območje pa vključeno v občino Žalec. Le-ta se je, pojasnjujejo Taborčani ustavne- mu sodišču, do svoje krajevne skupnosti ob- našala mačehovsko, rezultat tega pa je le še 1454 prebivalcev, ostali so brez popolne os- novne šole, podružnična šola v Lokah tudi ne služi več namenu, ostale pa so jim propa- dajoče kmetije brez naslednikov. »Iz izkušenj lahko pričakujemo, da se od- nos občine Žalec do obrobne in pretežno hribovite krajevne skupnosti ne bo bistveno spremenil,« so prepričani v Taboru. V novi občini bodo imeli enega, morda največ dva svetnika, ker ne bodo imeli samostojnega volilnega okoliša, bodo v vsakem primeru preglasovani, da bi si svetniki iz sosednjih krajev prizadevali za njihov razvoj, pa tudi ne pričakujejo. Posledice: še nadaljnje upa- danje števila prebivalstva, ukinitev šole, ki jo danes še imajo in širitev demografsko ogroženega območja. »Za nas Šentjurčane je samostojna občina tisto, kar je bila za vse Slovence samostojna Slovenija. Ne želimo biti v veliki občini Žalec in ne v skupnosti z Vranskim, temveč samostojna občina, za kar so se ljudje odločili na referendumu,« so še zapisali v pritožbi. Od Ustavnega sodišča pa zato še vedno zahtevajo samostojno obči- no Sveti Jurij ob Taboru. IB Konjski lepotec na Gomilskem plemenski žrebec na UrankarJevI iJomačlJI v žalski občini kar nekaj časa ni bilo domačije, ki bi premogla plemenskega žreb- ca. Pred kratkim so ga v do- govoru z Inštitutom za rejo in zdravstveno varstvo kopi- tarjev pripeljali na Gomil- Isko, na domačijo Andreja Urankarja. Urankar je velik ljubitelj. konj, v njegovem hlevu sta trenutno dve redovniški ko- bili noriške pasme. »Konje- reja me že od od nekdaj zani- ma,« je začel svojo pripoved sogovornik. »V okohci Go- milskega je kakšnih 20 do 25 domačij, kjer še imajo konje in večkrat smo se z ljudmi pogovarjali, da bi bilo pa- metno, če bi imeli v dolini plemenskega žrebca. Včasih so ga imeli pri Košeninovih, tukaj na Gomilskem, zadnji dve leti pa ga ni imel nihče v vsej žalski občini. Kobile smo vozili vsepovsod, kamor smo vedeli in znali. Včasih v Celje, Mozirje, tudi v Šent- jur, če je bilo treba. Zato smo se odločili, da pripeljemo plemenskega žrebca na do- mačijo, sam se nameravam ukvarjati z vzrejo, žrebec pa bo najbrž dobrodošel še dru- gim kmetovalcem in ljubite- ljem konj.« Uran Vulkan, kot se ime- nuje ta rodovniški lepotec slovenske hladnokrvne pa- sme, je doslej domoval pri Stanku Lesjaku v Gorici pri Slivnici in je star tri leta in pol. Cena za en pripust znaša okoli 5 tisoč tolarjev. »Ple- menskega žrebca na domači- jo nisem pripeljal zaradi de- narja, ampak zaradi velike- ga veselja, ki ga imam s ko- njerejo. Ker je žrebec zdaj v dolini, se bo verjetno tudi konjereja bolj razvila. Ure- dili smo hlev, poleg tega bom uredil tudi pašnik, tako da bo žrebec veliko na paši, na zraku in soncu, vse to vpliva na boljše pripustne karakte- ristike. Predvidoma bo Uran Vulkan na naši domačiji pri- bUžno tri leta, potem pa ga je treba v dogovoru z inštitu- tom zamenjati,« še dodaja Andrej Urankar. IRENA BAŠA Andrej Urankar z Uranom Vulkanom, edinim plemenskim žreb- IVied največllmi in najhollšlml 35 let Srednje tehniške šole v Celju »Sredi vsakdanjega hitenja se mora človek ustaviti in od- počiti — če ne pogleda nazaj in naprej, lahko zgreši smer - in zmeraj, ko vidi, da je na dobri poti, ima razlog za praznova- nje,« je na proslavi v Narod- nem domu med drugim pove- dala Marija Marovt, ravnate- ljica Srednje tehniške šole v Celju. In šola ima kaj praznovati, saj te dni mineva 35 let njene- ga obstoja, to pa je čas, v kate- rem se je razvila v eno največ- jih in najboljših šol v Slove- niji. Šola, ki je bila registrirana za poučevanje tehnikov stroj- ne, gradbene, kemijske in elektro stroke, je najprej go- stovala na Gimnaziji Celje, le- ta, 1961 pa je dobila svoje pro- store v Kidričevi ulici, kjer je ostala do leta 1976. Takrat so na Lavi odprli prvi del nove stavbe, drugi del pa pet let kasneje. Učitelji in učenci de- lajo od takrat v dobrih raz- merah. Danes delujejo v sklopu šole štiri izobraževalne enote: Elektrotehnika - kemija. Gim- nazija Lava, Gradbeništvo in Strojništvo. Obiskuje jo 2100 učencev, poučuje 156 učite- ljev. Vsaka enota deluje kot samostojna šola z ravnateljem na čelu. Enoto Elektro - kemija vodi Karol Gradišnik, Gimna- zijo Ivan Stegne, Gradbeni- štvo Cveta Sadar in Strojni- štvo Ludvik Aškerc, Marija Marovt pa je ravnateljica ce- lotne šole. Ves čas j^""šola izo- braževala tudi odrasle, v nje- nih prostorih pa poslušajo predavanja tudi študentje Univerze v Mariboru, bodoči gradbeni in strojni inženirji. Srednja tehniška šola v Ce- lju je edina v Sloveniji, kjer se izobražujejo zlatarji in letos tudi urarji. Svoj interes za šo- lanje mladih so urarji še pose- bej izrazili, pomagajo tudi pri opremljanju šole, šola pa je poskrbela za strokovno izo- braževanje učitelja. Šola je vseskozi posvečala veliko pozornost kakovostne- mu rednemu pouku in interes- nim dejavnostim. Njeni dijaki so bih prvaki na državnih in mednarodnih tekmovanjih, njeni profesorji pa člani naj- višjih državnih komisij v vzgo- ji in izobraževanju. Letos se tudi na Srednji tehniški šoli intenzivno pripravljajo na ma- turo, ki bo ena od potrditev kakovostnega dela. Sicer pa bo matura prinesla novost v tehniško šolstvo, saj se pred- videva oblikovanje tehniške gimnazije. Dijaki, ki bodo opravili zaključni izpit v pro- gramih elektrotehnika, grad- beništvo in strojništvo, pa bi glede na zakon, ki je v pripra- vi, lahko nadaljevaU šolanje na višji šoli v Celju. T. CVIRN Foto: SHERPA Kabelska televizija v Preboldu Pred časom so se tudi v Pre- boldu lotili urejanja kabelske televizije. Za napeljavo je po- skrbelo ljutomersko podjetje Signal. Na kabelsko televizijo naj bi se priključilo 600 družin, dela pa bodo v glavnem končana do konca leta. Za zasebne hiše ve- lja priključek 820 mark v to- larski protivrednosti, stano- valci v blokih plačujejo po 600 mark, mesečna vzdrževalnina pa bo znašala dve marki, seve- da v tolarski protivrednosti. Iz Prebolda bodo kabelsko tele- vizijo kasneje napeljali še v so- sednjo krajevno skupnost Šešče. _________ . JB, Tale oglas je v resnici 3x večji EUROIN FOND Del denarja, namenjenega za reklamno akcijo, bomo pora- bili za darila, ki jih lahko dobite vsi, ki boste certifikat zamenjali za delnice Krone Krone ali Krone Seniorja, zato pohitite do 31. 10. 94! Med darili so tudi igrače. Če ne veste, komu bi jih podarili, se jim lahko odpoveste v korist slovenskih otroških bolnic. Podarjene prispevke bomo bol- nicam v vaSem imenu izročili ob koncu akcije. ČAS JE, DA SE ODLOČITE KRONA Odločite se lahko tudi drugače. Svojemu darilu se lahko odpoveste v korist razširitve Kronine akcije čiščenja obrežij slovenskih rek in morja, ki bo v teku do sredine novembra. Pokličite (061) 9788. Tudi ob koncu tedna lahko dobite vse informacije o Kroninih skladih, najpreprostejšem načinu zamenjave certifika- tov za delnice in seveda o darilih za vlagatelje. Št. 43 - 27. Oktober 1994 14 Drugačni obeti za kosmatince In nove aolžnostl za lastnike hišnih Ilubllencev število hišnih ljubljencev, predvsem psov, v zadnjih letih v mestih zelo narašča in mar- sikomu povzroča preglavice in sive lase. Včasih po nepotreb- nem, včasih upravičeno. Ka- kor koli že, velenjska vlada se je odločila ukrepati in poostri- ti obveznosti vseh, ki imajo doma štirinožce. PripraviU so precej obsežen in podroben odlok z dvaind- vajsetimi členi, ki naj bi urejal bivanje, vzrejo, registracijo, cepljenje in označevanje psov, ravnanje z neregistriranimi in necepljenimi psi, ter vzdrževa- nje čistoče javnih površin na območju velenjske občine. Med novimi dolžnostmi, ki jih bodo morali lastniki psov upo- števati, so prav gotovo obvez- nosti pri vzdrževanju čistoče, saj so številni Velenjčani me- nili, njihova vlada pa je to podprla, da je bila čistoča jav- nih površin zaradi psov že pre- cej ogrožena. Sprejeti odlok imetnikom psov prepoveduje, da bi svoje ljubljence vodih na otroška igrišča, njive, vrtove in druge obdelane kmetijske površine. Z javnih površin v ožjem območju mesta naj bi odslej tudi sami sproti odstra- njevali pasje iztrebke. Če pa ne bodo tako ravnali, jim od- lok grozi z denarno kaznijo v višini najmanj štiri tisoč to- larjev. Pa ne samo v omenje- nem primeru, pač pa tudi v na- slednjih: če lastnik ne poskrbi, da je pes preventivno cepljen proti steklini; če ga ne pripelje na veterinarsko postajo takoj, ko opazi, da je žival morebiti obolela za steklino; če psa sta- rejšega od štirih mesecev ne prijavi veterinarski organiza- ciji; če redi več kot dva psa, pa ne prijavi vzreje; če ni pes na povodcu tam, kjer bi moral bi-* ti, ali je popadljiv, pa ne nosi nagobčnika. Denarna kazen lahko sledi tudi, če lastnik svojemu psu ne zagotavlja za- dostne količine vode in hrane, ustreznega bivališča in živ- ljenjskih pogojev ter pravo- časne veterinarske oskrbe. Tako bodo v Velenju ljubite- lji svojih živali odslej prisiljeni spremeniti navade. V kolikšni -meri lahko ta odlok zaživi v resničnem življenju, na uli- cah in igriščih, bo pokazala pripravljenost lastnikov zve- stih kosmatincev, da se poko- rijo takim zahtevam. KL Jesen je čas dobrot Tako so učitelji in učenci Osnovne šole Frankolovo po- imenovali svoje dejavnosti ob naravoslovnem dnevu, ki so ga na zadovoljstvo vseh tudi lepo izpeljali prejšnji četrtek v pro- storih svoje šole. Le dva dni pred tem so imeli kulturni dan, tako da je bilo ob bolšjem sejmu in modni re- viji življenje v šoli pestro tako rekoč cel teden. Torkov dogo- dek je bil predvsem kultumo- dnižabnega značaja, saj se je povabilu odzvalo tudi precej staršev, naravoslovni dan pa je bil naravnan bolj razisko- valno. Učenci od petega do osmega razreda so pripravili slikovito razstavo najrazličnejših jesen- skih sadežev, izdelkov iz sadja in mleka, pri tem pa slikovno in tekstovno razgrnili svoja dognanja o vsem, kar so našli v zvezi s sestavo, pridelavo in tudi predelavo teh naravnih dobrot. Skupina, ki je razisko- vala grozdje, je postavila na ogled tudi starinsko vinograd- niško in kletarsko orodje, raz- stavili so kozarce in steklenice različnih oblik ter povedali, za kaj se uporabljajo, opisali so zgodovino vinske trte, obdelali kemijsko in biološko zgradbo grozdja, njegovo pridelavo in predelavo, pozabili niso niti na škodljivce, ki napadajo tr- to. Skozi izpovedi ljudskega slovstva in spoznavanja doma- če obrti so se na domiselne na- čine lotili tudi orehov in njiho- vega zdravilnega učinka, dru- gi so našli zanimivo temo pri raziskovanju mleka in nilečnih izdelkov. Po besedah ravnate- lja Antona Dreva je pri tem sodeloval celoten učiteljski kolektiv, najbolj marljivi pa sta bili učiteljici biologije Ma- rina Vešligaj in slovenskega jezika Lidija Hočevar, ki sta kot mentorici dali pobudo in vse skupaj tudi gladko izpe- IjaU. SHERPA PRESS Zdravstvena nega i Konec minulega tedna je bil v laškem Kulturnem centru prvi simpozij zdravstvene ne- ge, ki ga je organizirala Zbor- nica zdravstvene nege Slove- nije. Udeležilo se ga je okrog 200 srednjih in višjih medicin- skih sester iz vse Slovenije. Simpozij so pripravili ob izidu prvega kodeksa etike medicinskih sester in zdrav- stvenih tehnikov Slovenije, obravnavali pa so teme iz va- rovanja zdravja sester pri de- lu, spregovorili o stiskah in ra- dostih tega poklica, izmenjali mnenja o enakosti v zdravstvu in o medsebojnem doživljanju pri celostni obravnavi bolni- kov. Še posebej so poudarili, da je poklic medicinske sestre še vedno ženski poklic, da so že leta 1788 določili, kaj je ba- bica in da v stiski pomaga vsa- komur, ne glede na status, pri obravnavanju teme o varova- nju zdravja pa so predstavili nekaj nasvetov, kako se ubra- niti bolečin v križu pri dvigo- vanju težjih bremen oz. bol- nikov. Opozorili so na to, da se se- stre pri svojem delu še vedno preveč ukvarjajo z admini- stracijo in da ni vedno po- membno zgolj visoko strokov- no znanje, temveč je dovolj že, da zna medicinska sestra so- človeku v stiski prisluhniti. Na začetku simpozija sta se- stre pozdravila lašld župan Miloš Veršec in direktor Zdravstvenega doma Laško dr. Jože Benedek, udeleženke pa so si ogledale tudi Pivovar- no in se srečale v salonu Zdra- vilišča Laško. MOJCA MAROT V podhodu med rožami in metulji Takole pisan in bolj prijazen je odslej podhod za pešce na Vrunčevi ulici v Celju. Učenci 4. b razreda I. osnovne šole so pod vodstvom mentorice likovnega krožka Tjaše Senica poskrbeli za njegovo polepšanje. Na pobudo šole so se odzvali v krajevni skupnosti Dolgo polje, zidove podhoda so prebelili in kupili barve ter čopiče, s katerimi so otroci okrasili stene po lastni domišljiji. Šolarjem je bila akcija všeč in bi jo radi ponovili še na podhodu na Kersnikovi ulici, novost pa je prijetno presenetila tudi številne mimoidoče. Da le ne bodo otroških iimetnin prekmalu prekrile že znane packarije s spreji! TC, Foto: SHERPA Emil Pinter Jože Učakar Franc Kralj Katarina Melinger'. Anton Farčnik Srečanje gasilsicih veteranov Z besedami »Hvala, bilo je lepo!« je večina udeležencev srečanja gasilcev-veteranov izrazila svoje občutje. Letos so se zbrali v Matkah, prišlo pa jih je nekaj čez dvesto. Udeležence je pozdravil podpredsednik OGZ Žalec Vinko Debelak, nato so pode- lili plakete gasilski veteran. Prejeli so jih Emil Pintar, Al- bin Romih, Vili Prislan, Heli Kuder in Feliks Ocvirk. Sledi- lo je družabno srečanje. Emil Pinter: »Na ta srečanja rad prihajam, saj sem po srcu še vedno vnet gasilec, čeprav v akcijah ne sodelujem več. Tu se srečamo stari gasilski tova- riši, ki smo včasih skupaj po- magali pri gašenju, danes pa obujamo spomine.« Jože Učakar: »Sem iz Vin- ske Gore, kjer sem bil tudi vseh petdeset let pri gasilcih. Star sem 84 let, požarov ne gasim več, rad pa sem sezna- njen, kaj je novega pri gasil- stvu. Največ izvem na teh sre- čanjih, zato zelo rad pridem.« Franc Kralj: »Biti gasilec je zame častno in pomembno, enako kot hoditi na delo in opravljati druge dolžnosti. Pri tem sem doživel mnogo lepega pa tudi bridkega, vsekakor "sem zadovoljen, da sem gasi- lec. Sem s Polzele, kjer sem bil kar 20 let predsednik dru- štva.« Katarina Melinger: »V moji mladosti gasilk ni bilo prav veliko, jaz pa sem vsa leta - z veseljem delala z njimi in še danes po svojih močeh rada pomagam. Za srečanja smo ve- terani svojim mlajšim tovari- šem hvaležni, vem, da se jih bomo vsi z veseljem udeleže- vali, če nam bo le zdravje do- puščalo.« Anton Farčnik: »V gasilske vrste sem šel zelo mlad in že takrat me je veselilo, da bi se čim bolj tudi strokovno uspo- sobil. 12 let sem bil poveljnik Občinske gasilske zveze Žalec, sedaj sem častni poveljnik. Ze- lo lepo je, da pripravljajo ta srečanja za veterane, kar po- staneš, če si star 60 let in imaš 30 let gasilskega staža. V naši občini je čez 300 veteranov.« TONE TAVČAR Nov prapor upokojencev Zadnji občni zbor društva upokojencev na Dobrni je bil zelo slovesen, saj so razvili nov prapor, ki kaže pripadnost društvu in kraju. Dolgoletni člani odbora društva so ob tej priložnosti prejeli priznanja. Izvolili so tudi nov odbor društva. Pokojni dosedanji predsednik Anton Smrečnik je postal častni član, saj je bil dolga leta neumoren pri svojem delu in v zadnjem času ga tudi bolezen ni ustavila. Za dolgoletno delo je prejel zlato plaketo krajevne skupnosti in zlato posmrtno priznanje društva upokojencev Dobrna. Žalski planinci slavili Planinci žalskega planin- skega društva in njihovi gostje so minulo nedeljo na Bukovici proslavili 75-letnico organizi- ranega samostojnega delova-^ nja. Pred tem so delovali v ok- viru turistično olepševalnega društva, ki je letos slavilo svo- jo 100. obletnico. Žal pa predsednik PD Žalec: ni niti z besedico omenil jubi- leja, ki je vreden pozornosti, 28. septembra je minilo natcm- ko 95. let od odprtja prve pla- ninske postojanke v Spodnji Savinjski dolini, na vrhu Mr- zlice, ki so jo Žalčani imeli do leta 1928, ko so jo dali v najem trboveljskim planincem. Žal je bila ta koča med drugo svetov- no vojno požgana. To pa je do- kaz, da je bilo planinstvo že pred 95 leti v Žalcu. Napako je pozneje sicer popravil pred- sednik Koordinacijskega od- bora Božo Jordan, ki je omenil postojanko na Mrzlici. Ni pa mogel mimo tega, da je z ne- kakšnim predavanjem dolgo utrujal premrzle planince. Nič kaj bolje se ni pokazal pod- predsednik PZS, ki je nadalje- val predavanje v enakem slogu. Mladinci so poskrbeli za lep in prijeten program, ki so mu svoj pečat dodaU pevci iz Po- nikve z ubranim petjem. I. JURHAR Št. 43 - 27.oktot)er 1994 15: Obiski me razveselijo I^arija Kozmus ima vedno ■js, če je kdo obišče, čeprav lipa doma dosti dela. Rodila se v Panečah, kjer je preživela 2,troštvo in kjer živi še danes. 0a je bila zgrajena že leta jjjlO in od takrat so imeli Lfavljene še nekatere doku- l^ente, a so jih odvrgli, ker je gla pisava že izbrisana oziro- ma je zbledela. Od leta 1820 pa jjiajo še vedno davčne knjižice (seh gospodarjev. Marija se je ^ila leta 1922 in od takrat je liito potrebno hišo že večkrat prenoviti, saj je stara 284 let. Marija je bila edinka, doma 50 imeli veliko kmetijo. Ker je dilo takrat veliko ljudi brez- poselnih, pridnih rok pri hiši ji manjkalo. Vse delo je bilo potrebno opraviti z rokami, saj ni bilo strojev. Oče je bil iobev gospodar, marsičemu so se doma odrekli, da so lahko Inipili potrebne stvari za kme- tovanje. Že leta 1929 so imeli železni plug, kar je bila velika pridobitev. Marije doma niso razvajali, oče je bil strog. Do- rolj je bilo, da jo je le pogledal, a je že vedela, kaj mora stori- i. Oče je enkrat rekel, da mo- raš imeti otroka rad tako, da lega ne ve. Marija temu mišlje- iju nasprotuje, saj pravi, da jtrok potrebuje nežnost in Iju- Kzen. Ona ni smela nikamor, razen če ni bil to nujen opra- rek. Tudi igrač ji sprva niso kupovali, samo eno žogo je imela. Učitelji v šoli so bili strogi. Še po stopnicah so mo- ali hoditi tiho kot miške. Ka- iar so poslušali učitelja v ra- ledu, so morali imeti roke na Irbtu in gorje tistemu, ki ni mal snovi na pamet, ko je bil vprašan. Kdor ni znal, je bil na [koncu ure s palico tepen. »Spomnim se dogodka iz tr- govine, nad katerim sem bila silno presenečena. Vedno sem morala iz trgovine prinesti ra- Mn in točen ostanek denarja. Kje, da bi si kupila kakšno čo- kolado. V trgovino pa je en- krat prišla graščakova hči in si kupila veliko čokolado, tako 'elike jaz do takrat še videla nisem. Bila sem resnično pre- senečena, da si je lahko brez ležav kupila tako veUko čoko- 'Jdo. Kar zavidala sem ji,« pri- poveduje Marija. Veliko ji je pomenilo že to. če si je lahko kupila za dinar »cukra« ali pa če je dobila za velikonočne praznike eno ali dve pomaranči. Spravila ju je v omaro, da je v njej prijetno dišalo. V srednjo šolo ni hotela, ker bi morala stanovati v Celju, domače bi preveč pogrešala. Sicer pa jo je veselila medici- na, želela je postati vsaj medi- cinska sestra. Po vojni se je odločila, da bo odšla na šola- nje, toda ko je to doma pove- dala, je oče začel jokati. Pre- misUla si je in spet ostala do- ma. Želja je ostala neizpolnje- na. Leta 1949 se je poročila z Alojzom iz sosednje vasi, za katerega pravi, da je bil zlat človek. Imela sta tri otroke, zdaj pa je »pri hiši« že devet vnukov. Marija je zelo srečna, kadar pridejo vsi domov. Na Novi tednik je naročena že več kot 35 let in ga zelo rada bere. »Enkrat je šel sosed mi- mo in rekel, kako super časo- pis imajo v Celju, in da veliko piše o domačih krajih,« pravi Marija in tako so se potem tudi sami naročiU. Zelo rada je brala romane v nadaljevanjih, ki so bili tako lepi. Ko je peša- čila domov, je brala časopis kar med potjo, saj jo je roman tako pritegnil. Tudi sama je svoj čas pisala prispevke za časopis, enkrat pa dobila de- narno nagrado, s katero si je lahko kupila čevlje. Poleg te- ga, da je rada brala, se je z ve- seljem odpravila na gledališke igre. Teh ni smela zamuditi. V časopisu je enkrat videla, da Miklova Zala zadnjič igra, hi- tro se je odpravila v Celje in bila pripravljena stati v naj- manjšem kotičku dvorane, sa- mo da bi si igro lahko ogleda- la. Imela je srečo z vstopni- cami. Pri Kozmusih se s kmečkim turizmom ukvarjajo že dve le- ti. Obiščejo jih predvsem zak- ljučne družbe, tako da je pri njih vedno veselo. Domislijo se diaižabnih iger, s katerimi se gostje zabavajo. Na začetku, prvo leto odprtja, so skupino gostov prav lepo potegnili za nos. Uprizorili so prihod tete iz Amerike. To teto je zaigrala Marijina sestrična, ki je prišla z velikim kovčkom med goste, v rožastem klobuku in s črnimi očali. Tudi po angleško je ne- kaj klepetala, potem pa se ji je zalomilo. Marija nikakor ne more pozabiti komičnega pri- . zora, kako so gostje z velikimi očmi opazovali teto iz Ame- rike. DAMJANA SEME Adrina pomoč v Sarajevo Iz celjske Adre, dobrodelne organizacije adventistov, ki imajo sedež v Miklošičevi uli- ci, so v naše uredništvo sporo- čili o pripravah za Adrin člo- vekoljubni konvoj za BiH. Iz sarajevske Adre so prejeli klic na pomoč, s prošnjo za zbira- nje pomoči za Adrine centre v Sarajevu, Tuzli, Zenici in Mostarju. V Celju bodo zaključili z zbiranjem pomoči jutri, v pe- tek popoldan. V konvoju naj bi bilo 700 osebnih paketov iz slovenskih mest, od tega pa bi Celjani zbrali 100 paketov. Z zbiranjem pomoči so začeli 18. oktobra, pri tem pa se je mogoče prijaviti na sedežu Adre. Paketi so lahko težki največ 14 kilogramov, v njih pa so lahko oblačila ter nepok- varljiva hrana (zaradi izliva- nja sta lahko olje ter margari- na le v primerni embalaži). V Adri so odsvetovali pošilja- nje alkohola, cigaret ter kave. pa tudi za denar v paketih ne morejo jamčiti. Naslov na pa- ketu naj bo čitljiv, paket pa odprt. Pošljete lahko tudi pi- sma, za prevozne stroške pa je treba odšteti 25 DEM. Vsi, ki želijo pomagati lju- dem v Bosni in Hercegovini, se lahko oglasijo na naslov Adra Celje, Miklošičeva 10, tel. 24- Svetovnemu praznovanju 150-letnice adventistične cerkve so sei v soboto pridružili celjski adventisti, ki so se hkrati spomnili j 70-letnice delovanja na Celjskem. Med sobotnim bogoslužjem so prebrali pismo dr. Roberta Folkenbergerja iz New ¥orka,j starešine Generalne konference cerkve adventistov sedmega^ dne. Osrednja slovesnost v Sloveniji je v Celju, kjer so v CIDJ dnevno, do konca meseca, posebna zdravstveno-biblijska sreča- ■ nja za širšo javnost. Na dobrodelnem koncertu duhovne glasbe < je bilo mogoče poslušati mariborsko skupino Maran atha, ki je, prav tako nastopila v CID. \ 046. V Adri so zbrali precej človekoljubne pomoči že v ča- su vojne v sosednji Hrvaški. BRANE JERANKO Dobra učiteljica Lea Predan je 14. oktobra praznovala devetdeseti rojstni dan. Domači so jo prav prijetno presenetili, saj so jo pričakali na pragu s po- krovkami v rokah, tolkli so na vse kriplje, dokler je niso spravili v jok. To so bile se- veda solze sreče. Rodila se je v Zagorju na Krasu kot hčerka učiteljske družine. Imela je dva brata in dve sestri, vsi so postali učitelji. Lea se je po končani osnovni šoh vpisala na ljub- ljansko učiteljišče in leta 1923 maturirala. Kot mlada učiteljica je službovala v Majšperku. Največkrat je učila drugi razred, slovela pa je po računstvu, kot so ta- krat imenovali matematiko, saj ga je znala vsem učencem krepko vtepsti v glavo. Nje- na hči Tanja pripoveduje, da je mama njej in bratu že ta- krat, ko ju je učila matema- tiko, zagotovila, da matema- tika ne bosta, ker sta prepo- časna. Lea se je 1928. leta poroči- la z Dragom Predanom. Dru- žino sta si ustvarila v Sv. Andražu v Slovenskih gori- cah, kjer je pred 64 leti povi- la dvojčka, Tanjo in Vasjo. Kasneje se je družina prese- lila v Mozirje, kjer je Lea preživela svoja najsrečnejša leta. Skalila jih je druga sve- tovna vojna, saj so morali na pot pregnanstva v Srbijo. Spomini na ta čas so zelo ne- prijetni, družina je stradala in preživela veliko hudih trenutkov. Tudi z oblačili je bilo hudo, se spominja Lea, posebno zaradi Tanje, ker se je zelo rada preoblačila. Vsak dan se je večkrat preo- blekla, njeni predpasniki so morah biti sveži in zlikani na rob, v času vojne pa to ni bilo mogoče. Še čevljev niso imeU, noge pa so rasle, tako da so morah sprednji del čevljev kar odrezati. V Mo- zirje so se vmih šele leta 1945. Na tamkajšnji osnovni šoli je bila eno leto upraviteljica, zatem pa se je preselila v Pe- trovče in tam uspešno nada- ljevala svoje pedagoško po- slanstvo vse do upokojitve leta 1962. Od takrat živi v Celju. Lea je bila zelo priljublje- na med svojimi učenci in pri- jatelji. Zelo jo je spoštoval tudi mož Drago, ki je bil pe- vovodja, režiser in igralec, hkrati pa zelo priljubljen in napreden pedagog. Bil je lektor in glavni urednik Sa- vinjskega zbornika ter do- pisnik Večera, dokler ni zbo- lel. Lea pravi, da je veljal za zahtevnega in strogega uči- telja, a so ga učenci vseeno imeli radi. Ljubiteljsko se je ukvarjal tudi s shkarstvom. Zelo ponosna je na svoja otroka, Vasja stanuje v Ljubljani in je gledališki kritik, Tanja pa je profesori- ca slovenskega jezika in sta- nuje v Petrovčah. Kot sla- vistka je imela možnost po- kukati v srca svojih učencev, preko spisov seveda. Rada je vedela, kaj se z njimi dogaja, morda je bila tudi zato tako priljubljena. Oba z Vasjo sta študirala slavistiko na filo- zofski fakulteti v Ljubljani. Diplomirala sta na isti dan, vendar datuma opravljanja diplome Lei nista hotela iz- dati, da se ne bi preveč vzne- mirjala, saj jo je vedno zelo skrbelo zanju. »Zame je bil najsrečnejši dan v življenju, ko sta mi otroka poslala tele- gram, da sta diplomirala,« pripoveduje Lea. Ni bila srečna le ta dan, ampak tudi takrat, ko je dvakrat postala babica in tudi že dvakrat prababica. Kljub temu, da ima Lea že toliko let, še danes kadi. Za- čela je že pri osemnajstih in po cigareti večkrat seže. Ne le, da ji je zdravnik kajenje odsvetoval, cigarete ji dnev- no odmeri tudi pra vnukinj a Anja. »Babi, samo šest jih imaš za danes,« skrbi za nje- no zdravje, ker Lea za nobe- no ceno ne bi opustila ka- jenja. Zelo nesrečno obdobje v njenem življenju je bilo ta- krat, ko je šel Vasja k voja- kom. »Zelo sem bila naveza- na nanj, jokala sem vsak dan, hudo mi je bilo, ker sem vedela, da ga tako dolgo ne bom videla. Res sem trpela. Ko sem šla nekoč v Ljublja- no, sem sedla v vlak, ki je bil skoraj prazen. Samo v enem vagonu sta sedela dva voja- ka, nisem mogla drugače, prisedla sem k njima. Tega sicer nikoli ne bi storila.« Kadar je Lei dolgčas, sede k oknu in šteje avtomobile na cesti. Rada gleda televizi- jo, predvsem dnevnik in kakšen dober film. DAMJANA SEME "arovl ieseni /Jesen je pač čas, ko kmetje naredijo glavni L^fačun z naravo. Novi tednik pa medij, kjer ri^ti lahko postavijo pred drugimi. L^famlov Poldi iz Luterij pri Ponikvi je bil] ['^no ponosen na peso, ki jo je izruval naj njivi. V šoli je vzel dan dopusta, da nam je C^esel pokazat velikanko, ki je tehtala 10 kg. ^^al je še za tretjino večjo, vendar se mu je ^. lažja, zdela pretežka »za na avtobus«.j Menda Poldi že pridno kmetuje, vozi traktor, kosi, orje in zdelo se mu je kar prav, da se sam postavi pred objektiv, čeravno je zemlja od staršev. Tudi Milanu Polavdru iz Zabukovice ni bilo težko prinesti v našo redakcijo korenje v obliki spodnjega dela moškega telesa v adamovem kostimu in še enkrat dokazati da narava prese- neča. Št. 43 - 27. oktober 1994 16 Naj bo prvenstvo spet v Celju_ Ha 6. svetovnem polialu v kegllanlu v Celju zmagi za Hrvate In MaUžarke — Emo Etema po najboljšem rezultatu polfinala srebrna - Trije rekorai kegljišča Ne popuščaj, samo piči, vse uniči! (Emo Eterna). Cigl, malta, cigl, malta, les, les, les! (Konstruktor). Jedan, dva, tri, Medvjedi! (Medveščak). Hasta la Vista, ole! (Frei Holz). Keg- Ijaška elita je bila štiri dni mi- nulega tedna zbrana v Golov- cu na 6. svetovnem pokalu, ob treh rekordih kegljišča so bili enako razpoloženi tudi navija- či in zanimivosti ni manjkalo. Padali icot snopi Noč pred začetkom prven- stva je bilo v Golovcu živahno kot panju. Urejale so se zadnje malenkosti, vmes je treščila novica o protestu olimpijskega komiteja vladi, ki je omahova- la glede nastopa prvakov ZR Jugoslavije in nekaj ur pred otvoritvijo so se stvari končno umirile. Otvoritev. Končno je tudi Celje dočakalo veliko keglja- ško prireditev, ki je pri tujcih z otvoritvenim govorom pred- sednika države pridobila na pomenu. Majhne table z imeni udeležencev 6. svetovnega po- kala so nosili osnovnošolci s Hudinje, ki so bih oblečeni v narodne noše. Po dvorani se je širil nezgrešljivi vonj po naftalinu in med ceremoni- alom so se nekatera dekleta v narodnih nošah začela pozi- bavati. »Le kaj se gredo Slo- venci? Mar gre za plesno spremljavo govorov?« so se ne- malo začudeni spraševali tujci in še bolj odprli oči, ko je eno izmed deklet kot pokošeno padlo na tla. Enako se je zgo- dilo tudi na drugi strani dvo- rane, potem še na dveh koncih. Padale so kot snopi in marsik- do je pomislil, da gre za sim- boliko: tako naj padajo tudi keglji. Pobralo je tudi peto in šesto dekle, dvorano pa je na- polnilo pritajeno mrmranje in tek zdravstvenega osebja. Ne, to ni več del scenarija, marveč trenutna slabost osnovnošol- cev, ki v narodnih nošah niso prenesli vonja po naftalinu in na srečo je bila zdravniška po- moč le rutinske narave. Vzliod in zaliod Za Švede in Dance je bila pot do Celja predolga, Argen- tinci na prvi dvoboj z evrop- skimi kegljači še čakajo, varč- ni Švicarji so se brez možnosti za vidnejši uspeh vnaprej od- povedali nastopu, ZRJ so pri- hod preprečile sankcije naše vlade, Bolgare nihče ni priča- koval in seznam odsotnih je popoln. Bogati zahod je z markami, šilingi in drugimi trdnimi va- lutami marsikaterega uspeš- nega kegljača z vzhoda prepri- čal k prestopu, razlike med obema deloma (kegl jaške) Evrope pa so bile vidne tudi na stezah. Romuni, Čehi in še ne- kateri so bUi obuti v že kar nekoliko pozabljene platnene copate, ki se jih je zaradi pore- kla prijelo ime Sanghajke. Ne- daleč stran Nemci v kričeče popisanih majicah in z uhani premera treh, štirih centime- trov. Nasprotja že na prvi po- gled, toda vsi so občudovali Estonce. Popolni začetniki so bili neobremenjeni, brez izku- šenj na velikih tekmovanjih in na stezah v bermudah ter v majicah nedoločene dolžine, saj so rokavi segali prek ko- molcev, a ne do zapestja. Igra- va eksotika, ki ni nikogar mo- tila, marveč v pretirani tekmo- valni vnemi celo pomirjala. Dlreidor asfaltne baze Prvi svetovni rekorder je daljnjega leta 1953 na prven- stvu v Beogradu postal Avgust Likovnik, ki je zadnja leta predsednik Mednarodne zveze Harry Steržaj: »Pet, šest, nekaj značilnih kegljaškib gibov, osem, devet* Srebrne Celjanke: tretjič najboljši rezultat polfinala in tretjič brez naslova svetovnih prvakinj. (FIQ). S sočnim pripovedova- njem vselej pove kakšno anek- doto in ugledni gost se tudi v Celju ni izneveril tradiciji. »Pravzaprav sem diplomiral za postavljalca kegljev,« je na- mignil na svojo dolgoletno na- vezanost na kegljaški šport in se razgovoril o možnostih za vstop na olimpijske igre. »Pred leti smo našemu športu pravili kegljanje na asfaltnih stezah, a smo bili vedno tarča posme- ha Anglosaksoncev in njihove- Lado Gobec, trener Ema Eter- ne: »S srebrom mormo biti za- dovoljni. V finalu smo dosegli odličen rezultat in za samo osem kegljev zaostali za sta- rim rekordom kegljišča. Mad- žarke so bile nepremagljive, kar so potrdile z najboljšim re- zultatom Golovca.« ga bowlinga. V šali so me ogo- varjali za direktorja asfaltne baze in dolgo sem tuhtal, kako bi se jim približal. Končno se mi je porodila misel in na lan- skem kongresu v Rimu smo se preimenovali v bowling z de- vetimi keglji. Kakšna spre- memba. Nenadoma smo posta- li brati po duši in Američani so voljni v času oUmpijskih iger v Atlanti pripraviti večji de- monstracijski turnir. A to še ni vse: veliko je možnosti, da bi bili v uradnem programu olimpijskih iger v Sydneyu 2000. Na nešteto vrat smo po- trkali, vse je bilo zaman, napo- sled pa je vžgala preprosta za- menjava imena,« je med sme- hom pripovedoval bivši direk- tor asfaltne baze. IzgubllenI predsednik Nemške prvake iz Plank- stadta sta spremljala večja skupina navijačev in skoraj celotna uprava kluba, za kate- rega igrata tudi naša repre- zentanta Bizjak in Benedik. Nemci so bili na tribimah naj- bolj glasni, a v soboto zjutraj niso mogli skriti zaskrblje- nosti. »Herr Prasident, Herr Prasi- dent,« so venomer ponavljaU in vsi bledi hiteli po hodnikih. Naposled se je nekdo opogu- mil in z tresočim se glasom vprašal: »Oprostite, ste morda videli našega predsednika? Že nekaj ur ga pogrešamo. Zvečer je odšel na sprehod, a se ni vrnil v hotel in ga ni bilo niti pri zajtrku.« Obraze so sprele- tavali izrazi strahu, na piano pa so prihajale vedno nove po- drobnosti. Predsednik je noč prebil v Celju. Ob treh zjutraj so ga videli vstopiti v taxi, ki ni nikoli pripeljal do Dobrne. Kaj se je zgodilo? Nesreča? Ugrabitev Rop? Umor? Zgodbe nemških navijačev brez repa in glave so bile vedno bolj strašne, ko je naposled v dvo- rano vstopil skrivnostni pred- sednik. Ves čil in svež nikakor ni mogel dojeti zaskrbljenosti rojakov. Njegov Frei Holz je po prvi seriji vendarle vodil, vprašanja o zadnji noči pa si nihče ni upal zastaviti. Tako kot nihče zjutraj sploh ni po- gledal v njegovo sobo. Ogledalce, ogledalce... Ljuba Tkalčič s svojim fina- lom ni bila najbolj zadovoljna. Dolgo je kazalo bolje, manjša kriza pa ni dovolila več kot 417 podrtih kegljev. Nihanja so bila prevelika po zamenjavi stez (221 + 196), Mariborčanka v celjskem dresu pa je v garde- robi še enkrat podoživela na- stop. »Ni in ni šlo,« je razlagala sotekmovalkam in z gibi opo- zarjala na napake pri izmetu. Ljuba je bila vedno bolj živah- na, garderoba pa tesnejša in zgodilo se je. Bum. Komolec desne roke je obtičal v ogleda- lu, ki se je razletelo. Za vraže- vemeže sedem let nesreče, za Najboljša posameznica finala Marika Kardinar bo čez deset dni v Bolzanu med udeleženkami svetovnega pokala posameznic. kegljavko pa razbit komolec iz katerega se je vUla kri. Posredovanje dežurnega zdravnika krvavitve ni zausta- vilo in po manjšem omahova- nju je nekdanja svetovna pr- vakinja le privolila v šivanje rane. Štirje vbodi, dva šiva, trajen spomin na SEP 94 in na kegljišče se je vrnila ravno ob pravem času, da je Mariki Kardinar sekundirala pri naj- boljšem rezultatu finala. »Ka- ko bo s treningi in plesom na banketu?« sta bili pri prevezu vprašanji za zdravnika. »Roka je gibljiva, zato je mirovanje zaželeno samo v primeru bole- čine,« je odgovoril dr. Dušan PoUmac in nesrečna kegljavka je bila na banketu med prvimi na plesišču. Predstava Harrva Steržala ženski del finala se je kon- čal in Celjanke so prvo zdravi- co za svojo peto kolajno izpile v kozarcih napolnjenih z mo- štom Kardinarjevih. Skupna trgatev kegljavk v Dobrovniku je že kar obred, s tekmovališča pa se je medtem sUšalo navdu- šeno navijanje in vmes novica: Harry Steržaj ima po polovici 506 podrtih kegljev. V nevarnosti je bil tri dni stari rekord Zagrebčana Vu- čaka (977), ki ga je velemojster iz Ljutomera v beli majici in rdečih hlačkah potolkel in na sedmi stezi nadaljeval s fana- tastično predstavo. Harry je bil kot zadnji v Konstruktorje- vi ekipi v vlogi lovca, ki je v reprezentanci desetletja pri- padala njegovemu očetu Miru, le redki pa so verjeli v štiri- mestni seštevek podrtih keg- ljev. Zbranost ni popuščala, keg- lji so padali, s prebukiranih tribvm pa je kar naprej odme- val Konstruktorjev navijaški slogan: »Cigl, malta, cigl, mal- ta, les, les, les!« Divji ples se je nadaljeval v peklenskem rit- mu, a je vse kazalo, da bodo stave dobUi pesimisti. Pri šte- vilki 989 sta Harryu ostala na voljo le še dva lučaja. Poprej je v čiščenju podrl zadnje keglje, avtomati pa so postavili novo začetno formacijo. Šampion si je obrisal znoj, vzel kroglo in se zazrl v dobrih dvajset me- trov oddaljene keglje. Bo pad- lo vseh devet? Koncentracija, zalet, izmet in pričakovanje. Pet, šest. Harry s telesom na- redi nekaj značilnih keglja- škib gibov. Osem, devet. Roke so visoko v zraku, dvorana no- ri. Magična meja bo padla. Preostalih sedem tekmecev je zaslutilo, da se na sedmi stezi dogaja nekaj velikega. Gentle- mensko so izpraznili steze in zadnji met je Harry opravil povsem sam. Nastop je končal pri številki 1004 in šele za njim so krogle zalučali vsi drugi. Direktor v majici Razposajeni udeleženci sve- tovnega pokala so se razhajali šele ob svitu nedeljskega jutra. Estonce je čakalo 54 ur vožnje do Tallina, Makedonce nekaj manj do Skopja, Romuni pa so^ se z enim zastareUm tipom in drugim supermodemim kom- bijem proti Balkanu odpraviU že po polftnalu. K zabavi ni bilo treba niko- gar preganjati. Celjanke so srebru nazdravile s srebrno penino podpredsednika orga- nizacijskega odbora Romana Gracerja, na plesišču so Make- donci zbrane učili plesati sir- taki, Nemci mambo, in po pol- noči je bilo razpoloženje vedno boljše. Eden celjskih direktor- jev je ves prepoten odvrgel suknjič in srajico ter se po Mo- dri dvorani sprehajal kar v majici z znakom prvenstva. Navdušeni Estonci, Francozi, Italijani, Poljaki in Slovaki so predlagali, da bi bil naslednji svetovni pokal spet v Celju in ne pri Dunajčanih, ki so hoteli najeti Duo O.K. Mesto ob Sa- vinji je vsem ostalo v prijet- nem spominu, mnogi med nji- mi pa se bodo vrnili najpozne- je čez štiri leta, ko bo v Celju svetovno prvenstvo. Številke Okoli 300 športnikov in spremljevalcev je bilo ncista- njenih v desetih hotelih v Ce- lju, Šentjurju, Dobrni, Fran- kolovem. Slovenskih Konjicah in Velenju. Prvenstvo na osmih stezah v Golovcu je spremljalo blizu 40 novinar- jev, kegljišče pa je bilo skupaj zasedeno blizu 36 ur. Skupaj je bilo izvedenih 29.400 lučajev, v katerih je padlo 124.929 kegljev. Moški so jih podrli 89.098, ženske 35.831. V prazno so šli 704 me- ti; kegljači so imeli 282, keg- Ijavke pa 422 »rib«. Brez spo- drsljaja je prvenstvo poleg na- šega Steržaja (400 lučajev!) končalo še pet kegljačev in dve kegljavki, med katerimi pa ni zastopnic Ema Eterne. Končni vrstni red - moški: 1. Medveščak (Hrv) 5568, 2. Fre- iholz (Nem) 5509, 3. Konstruk- tor 5388 (Kirbiš 919, Pihlar 839, Nareks 872, Truntič 862, Gmajner 892, Steržaj 1004 - rekord kegljišča), 4. Wien (Avs) 5266; polfinale: 1. Med- veščak 5672 — rekord kegljišča, 2. Frei Holz 5573, 3. Konstruk- tor 5359, 4. Wien 5316, 5. Mi- nerul (Rom) 5304, 6. Elore (Mad) 5214, 7. Zbrojovka (Češ) 5214, 8. Racing (Fra) 5119, 9. Czama Kula (Pol) 5056, 10. Rabotnički (Mak) 5011, 11. St. Georgen (Ita) 4972, 12. Košice (Svk) 4908, 13. Pinpin (Est) 4694. ženske: 1. Szeged (Mad) 2592 - rekord kegljišča, 2. Emo Etema 2547 (Šeško 425, Tkal- čič 417, Zupane 426, Kardinar 463, Grobelnik 393, Petak 423), 3. Viemheim (Nem) 2493, 4. Polonia (Pol) 2392; polfina- le: 1. Emo Eterna 2533 (Tkal- čič 416, Grobebiik 414, Šeško 406, Kardinar 457, Zupane 423, Petak 417), 2. Szeged 2512, 3. Polonia 2471, 4. Vi- ernheim 2444, 5. Wien (Avs) 2432, 6. Autohrvatska (Hrv) 2407, 7. Spartak (Češ) 2327, 8. Spoje (Svk) 2304, 9. St. Geor- gen (Ita) 2222, 10. Colmar (Fra) 2119, 11. Pinpin (Est) 2036. ŽELJKO ZULE Foto: SHERPA Št. 43 - 27. oktober 1994 17 Kučer jezdec leta državni prvak v preskakovanju ovir osvojil tuUI najbolj fgskavo lovoriko - Zaratll zapleta ob tekmo svetovnega pokala Konjeniški šport v Celju bo pfibodnje leto slavil okrogel jubilej, po manjši krizi pa or- ganizacijski napredek in poso- dobitev hipodroma v Skofji fasi spremljajo tudi tekmoval- ci uspehi. Državni prvak An- jjej Kučer je z izvrstnimi na- jtopi s kobilo Leokadio in ko- njem Vardom prepričljivo ^vojil tudi laskavi naslov jez- deca leta in pri nas mu ni ena- kega v preskakovanju ovir. »2e pred sezono sem priča- Ijoval uspehe, saj sem bil do- bro pripravljen. Postal sem dr- žavni prvak in jezdec leta, spodrsnilo pa mi je le v tekmo- vanju za slovenski pokal, kjer sem bil drugi. Najpomembnej- Ši cilj sezone sem dosegel, če- prav sem imel možnost zmage tudi v pokalu, a sem na zadnji tekmi v Ljubljani naslov tako rekoč izpustil iz rok,« pravkar končano sezono ocenjuje 30- letni Andrej Kučer. Letos ste nastopali z Leoka- dio in Vardom. Koliko vpliva- ta oba na rezultate in kakšne so razmere drugod po Slove- niji? Precej zaslug za svoje uspe- he lahko pripišem prav njima, saj sta zelo kvalitetna. V dru- gih slovenskih klubih, kjer so finančne razmere ugodnejše, nekateri tekmovalci delajo z več konji. Njihov sistem tre- ningov je drugačen, saj jim pripeljejo že pripravljene ko- nje in s tem pridobijo na času. Kakšen pa je vaš pristop k treningu? Sam moram postoriti vse; od čiščenja, do priprave, ogre- vanja in ohlajevanja. Pri nas je deset profesionalcev, ki imajo denarne zadeve urejene in si lahko privoščijo drage in kva- litetne konje, vendar pa kljub številnim ugodnostim nekoli- ko zaostajajo. Kaj pa razmere v sosednjih državah, kjer ste večkrat na- stopili? Na Hrvaškem so razmere nekoliko drugačne. Imajo ogromno denarja, odlične in drage konje, a le nekaj vrhun- skih jahačev. To dokazujejo tudi moji nastopi na Hrva- škem, kjer sem bil na pokalu Croatia drugi za Šimlešo, ki se je udeležil tudi svetovnega pr- venstva v preskakovanju za- prek. Vaš vrhunec sezone bi moral biti svetovni pokal v Pragi, mar ne? Drži. Bil sem prijavljen za tekmo v Pragi, kjer nisem imel visokih ciljev. Šel sem le nabi- rati izkušnje, na avstrijsko-če- ški meji pa je prišlo do zapleta, ker nisem imel urejenih doku- mentov za konja in vse skupaj je splavalo po vodi. Kakšni so načrti za nasled- njo sezono? Predvsem si želim ponovitve letošnje domače sezone, kateri bi rad dodal le še osvojitev po- kala, ki se mi je že nekajkrat izmuznil. V primeru ugodnih finančnih razmer se bom ude- . ležil kakšne tekme za svetovni pokal, čeprav se prireditve do- ma in v tujini pokrivajo. Če izpustim nekaj tekem v Slove- niji, so možnosti za osvojitev najbolj laskavega naslova jez- dec leta zelo skromne. Kaj pa glede konjev: še na- prej z Leokadijo in Vardom? Seveda. Načrtujem pred- vsem napredovanje mladega Varda, ki kvalitete starejše Leokadije v prihodnji sezoni verjetno še ne bo dosegel, gle- dano dolgoročno pa resno ra- čunam na najine skupne pod- TOMAŽ LUKAČ Foto: EDI MASNEC NA KRATKO TOiriiiinii»wniiflniinnoMnfliiniif)(mtfflMmtMifflmitt^^ Celje: odbojkarice Celje so v nadaljevanju inter lige v go- steh izgubile z Wienoin in Olo- moucem z 0:3. Celje: v okviru športnih iger je končano prvenstvo v tenisu. Prvaka sta ekipi Ljudske ban- ke in pri ženskah STŠ, v nižjih ligah pa so zmagali Gradi, Hu- dinja, Dobrajc in Zala. Ljubljana: zaradi diskvali- fikacije na tekmi P. Laško- Fructal je bil Tomaž Jeršič kaznovan z opominom. Slovenske Konjice: po po- škodbi kolena na tekmi z Go- rico je bil Slobodan Benič že operiran, zaradi težav s kolen- skimi vezmi pa je sezona za najvišjega košarkarja Cometa najbrž že končana. Ljubljana: na MP Slovenije v badmintonu je Kristjan Hanjšek iz Braslovč izpadel v 2. kolu in osvojU 20 točk evropske serije. Ljubljana:' Športna imija (Tabor 14, Ljubljan) je izdala športno kartico, ki zagotavlja nekaj ugodnosti. Med drugim tudi popuste v Gozdnem tabo- ru v Mozirju in Porentovem domu v Kranjski gori. Dve koli, ena nagrada športna stavnica je bila očitno znova nekoli- ko težja, saj v 9. kolu ni bilo nobene pravilne napovedi, v 10. kolu pa le ena. Kupon je izpol- nila Rozika Škorjanc iz Celja, ki je tako dobit- nica celotnega nagradnega sklada v višini 20.000 tolarjev. Nagrado bo prejela po pošti. Pravilna napoved — 9. kolo: P. Laško - Vesz- prem 2, Publikum - Olimpija 1, Celje - Mari- bor 2, MDL - Žalec 1, Emo Etema na ŠP A; 10. kolo: P. Laško - Kodeljevo 1, Kovinotehna - Traklis 2, Comet - P. Laško 2, Rudar (T) - Era Šmartno O, Inpol - Šentjur 2. Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri ko- šarkarskih parih tip O pomeni podaljšek) bomo upoštevali kupone s poštnim žigom sobote, 29. oktobra, ali če bodo najkasneje do 12. ure oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000 Ce- lje, s pripisom Goldtng loto. Slovo Polzelanov? Košarkarji Kovinotehne so se praktično že poslovili od evropskega pokala. Prvo tekmo 3. kroga z Iraklisom so na Polzeli izgubili s 66:69 (32:32), tako da so pred torkovim povratnim srečanjem v Solunu brez možnosti za napredo- vanje. Polzelani so bili večji del prvega polčasa enakovredni in vodili za največ šest točk, v nadaljevanju je bil rezultat izenačen, v zadnjih minutah pa so odločile izkušnje grškega moštva. Za domače so koše dosegli Petranovič 16, Zaletel, Stavrov 15, Tiller 14, Cizej 4 in Uranija 2, za Iraklis pa po pričakovanju največ ameriški center Bemy in naš Zdovc 14. Izstop Inntaia Ali je za Celje že končana hokejska sezona 1994/95? Inn- tal je zaradi pomanjkanja de- narja po torkovi tekmi s Slavi- jo zaustavil nadaljnjo dejav- nost, igralci pa so opremo raz- delili med gledalce. Inntalov dolg je okoli 120.000 mark, od tega dve tretjini vsote hokejistom za premije in oktobrske plače. Ob prazni blagajni so doslej igrali le za hranarino, najem posojila za izplačilo zaostalih obvezno- sti pa ni prišel v poštev zaradi astronomskih obresti. Pokro- vitelj je bil pripravljen premo- stiti minus z mesečnimi obro- ki, a njegovih akceptnih nalo- gov ni nihče sprejel in zato se je upravni odbor kluba odločil za najbolj skrajen ukrep. »Iz- črpali smo vse možnosti in skoraj zanesljivo bomo morali predčasno zaključiti sezono. V Celju smo dobili le nekaj sponzorjev, po drugi strani pa se denar za šport odliva v dni- ge sredine,« je med drugim za- pisano v sporočilu kluba, ki je že poldrugo leto brez predsed- nika. Kladivar v Beograd Atleti Kladivarja Cetisa bodo maja prihodnje leto na ekipnem pokalu prvakov skupine C tekmovali v Beogradu, ki je dobil organizacijo na kongresu celinske zveze. Velika prireditev bo tudi v Celju, kjer naj bi nekdaj priznani Skokov memorial končno dobil ustrezno nadaljevanje. Miting Celje 95 je v medna- rodnem koledarju, termin pa s 17. jimijem nadvse ustrezen, saj je le teden dni za ekipnimi pokali Bruno Zauli. Atletika v Šentlurjui v Šentjurju so v začetku tedna ustanovili atletski klub, ki za zagon dejavnosti potrebuje miUjon in v prihodnjem letu še miUjon in pol tolarjev. Občinski kolegij prošnji ni ugodil, v pro- račxmu pa naj bi v bodoče predvideli posebno vsoto, ki bi si jo nato razdelili znotraj športnih krogov. Velja tudi usmeritev, da naj bi občina zagotovila le osnovne pogoje, dejavnost pa bi financirali klubski pokrovitelji. Za EP v Konjicah Moška košarkarska reprezentanca se bo za drugi del kvalifi- kacij za evropsko prvenstvo v Grčiji 1995 od 4. do 11. novembra - pripravljala v Slovenskih Konjicah, kjer bo tudi odigrala sreča- j nja z Latvijo. Ekipo bo selektor Zmago Sagadin sporočil jutri, i 1 Lokalni četrtfinale 1 i Pred začetkom nogometnega pokala so letos na osnovi dosež- kov zadnjih treh sezon prvič določili nosilce, Maribor, Olimpija, Publikum in Mura pa so se zanesljivo uvrstili v četrtfinale. Celjani bodo za vstop med najboljše štiri igrali zTiudarjem (prva tekma bo 27. novembra v Velenju, povratna pa 4. decem- bra na Skalni kleti), preostali pari pa so Izola-Mura, Olimpija- Beltinci.iiLGQiica-MaribQr.. _.. ^ šf^®RTNi KOLEDAR Petek. 28.10. Hokej Ljubljana: Olimpija-Inntal (5. krog SHL, 18). Sobota, 29.10, Judo Celje: 2. kolo državnega pr- venstva z udeležbo ekip Ivo Reya, SI. Gradec, Branik (STŠ, od 11. ure). Slovenska Bistri- ca: Impol, Sankaku, Želez- ničar. Kegljanje Celje: MDL-Konstruktor, Žalec: Žalec-Triglav (4. krog I. moške lige, obe 16); Celje: Komcelj-Kočevje (15), Krško: Krško-Emo Etema II (4. krog II. ženske Uge, 15). Košarka Rogaška Slatina: Rogaška- Kovinotehna (10. krog A-1 moške lige, 19); Hrastnik: Pi- vovarna Laško-Jezica (20), Škofja Loka: Loka-Comet (18), Nova Gorica: Gorica- Elektra (10. krog A-2 moške lige, 19); Celje: Celje-Comet (7. krog ženske SKL, 19); Ru- še: Ruše-Mik Prebold (8. kolo B moške lige, 17); Zreče: Ro- gla-Rudar (4. krog C moške li- ge, 19); Ravne: Koroška-Pod- četrtek )3. krog D moške lige, 18). Nogomet Šentjur: Šentjur-Bakovci (11. krog ra. SNL); Štore: Ko- vinar-Tim Laško, Šoštanj: Us- njar-Kiv Vransko, Krško: Kr- ško-Unior (10. krog MNZ Ce- lje, vse 14). Rokomet Velenje: Gorenj e-Slovan, Ptuj: Drava-Pivovama Laško (6. krog moške SRL, obe 19); Ljubljana: Olimpija-Žalec, Murska Sobota: Bakovci-Ve- lenje (6. kolo ženske SRL). Nedelja, 30.10. Kegljanje Celje: Emo Etema-Kon- struktor (4. kolo I. ženske lige, 11). Košarka Celje: Celje-Kemoplast (8. krog B moške lige, 10.30). Nogomet Celje: Publikum-Primorje, Nova Gorica: Gorica-Rudar (12. krog SNL); Slovenske Ko- njice: Dravinja-Tumišče, Šmartno ob Paki: Era Šmari- no-Domžale, Radeče: Radeče- Rudar, Mengeš: Mengeš-Ste- klar (12. krog II. SNL, vse 13.30). Torek, 1.11. Košarka Solun: Iraklis-Kovinotehna (povratna tekma 3. kroga evropskega pokala, 19). Sreda, 2.11. Hokej Celje: Cel je-Jesenice (6. krog SHL, 18). Kegljanje Trbovlje: Rudar-Emo Eter- na (5. krog I. ženske lige, 17). Rokomet Celje: Pivovarna Laško-In- les, Trbovlje: Rudar-Gorenje (7. krog moške SRL, obe 19). Št. 43 - 27. oktober 1994 18 P. Laško: Požun namesto Šojata Zamenjava na klopi Celia, Pivovarne Laško, Veleničan ho trener vsai do konca sezone Poraza s Fotexoin sta v celj- skih rokometnih vrstah po pri- čakovanju pustila globoke po- sledice, ki jih je prvi občutil trener Josip Sojat. Klub je z njim sporazumno prekinil pogodbo, ter v torek zvečer za novega trenerja imenoval Mira Požuna. »Ko stvari tečejo gladko, ni- so več zanimive. Pivovarna Laško je izziv, ki sem ga z za- dovoljstvom sprejel,« je prihod na celjsko klop komentiral Mi- ro Požun, ki bo še nekaj časa trener Gorenja. Po dogovoru bo novo moštvo prevzel naj- kasneje 15. decembra, ko bo končan prvi del prvenstva. dotlej pa bo v vlogi trenerja še naprej Šojat. »Na celjsko klop bi rad sedel čimprej, seveda pa je potreben pameten dogovor z Gorenjem, ki bo sredi novembra igral tekmi pokala EHF. Z Velenj- čani sem se razšel sporazum- no, ovir za odhod pa praktično ni bilo nobenih, saj nisem bil zavezan z nobeno pogodbo,« pravi Požun, ki bo v Golovcu profesionalni trener in je za- mrznil službo profesorja športne vzgoje v Šoštanju. Uprava Celja Pivovarne La- ško je torej hitro reagirala. Za vse je najbolj pomembno spo- ročilo pokrovitelja, da bo tudi v prihodnje vztrajal v celjskem rokometu in bo že februarja 1995 znana ekipa za novo se- zono. Razpoloženje pa je tudi popravilo povabilo iz Pariza za sodelovanje na turnirju Ge- Kandidati za novega trener- ja Gorenja so Bojan Levstik, Tone Tiselj in Bojan Požun. orges Marrune (od 20. do 23. decembra) z nagradnim skla- dom 75.000 mark in udeležbo Zagreba, Veszprema, Brage, Astrakana (Rus), Ivrya in Espoirsa (oba Fra). ŽELJKO ZULE ton^rama Nogomet Lliga 11. krog: KočcN-je-Publikum 1:1 (0:0); točke je rešil Blatnik (84); Rudar-Naklo 3:0 (2:0); Komar (9), Pavlovič (40), Dža- fič (66) za četrto zaporedno zmago; Jadran-Vevče 0:10, Izola-Beltinci 1:1, Maribor- Gorica 2:1, OUmpija-Železni- čar 1:2, Primorje-Koper 1:0, Mura-Korotan 1:1. Vrstni red: Olimpija, Maribor 18, Beltinci 16, Publikum 15, Mura 14, Že- lezničar (Lj) 13, Gorica, Rudar 12, Korotan 11, Primorje, Ko- per, Kočevje 8, Izola, Naklo, Vevče 7, Jadran 1. II. liga • 11. krog: Rudar (T)-Era Šmartno 2:2 (1:2); Delameja (14), Druškovič (15) in izena- čenje v zadnji minuti; Železni- čar-Radeče 1:3 (0:2); Drobne (17), Pire (18, 82); Dravinja- Beltrans 1:0 (0:0); Bičakčič (84); Steklar-Zagorje 1:1 (1:1); Zdovc (13); Tumišče-Piran 4:2, Domžale-Mengeš 0:0, Slo- van-Nafta 0:0, Elan-Drava 0:0. Vrstni red: Zagorje 17, Era Šmartno 16, Rudar (T) 15, Nafta 14, Piran 13, Tumišče, Slovan, Radeče 12, Domžale II, Dravinja, Mengeš, Drava 10, Železničar (Mb) 8, Steklar 7, Betrans 6, Elan 3. III. liga 10.krog:-lmpol-Šentjur 2:3 (2:0); Radič (80), Banjeglav (85, 90), gola domačih pa že v 1. in 3. minuti; Bakovci- Starše 2:1, Pohorje-Dravograd 2:2, Pobržje-Svoboda 2:2, SI. Gradec-Caissa 1:1, Renkovci- Kungota 1:3, Kovinar prost. Vrstni red: Caissa 15, Šentjur 14, Bakovci, Dravograd 13, Impol 12, Kungota 11, Pohorje 10, Renkovci, Starše 8, Kovi- nar 7, SI. Gradec 4, Pobrežje 3, Svoboda 2. MNZ Celje 9. krog: Unior-Kovinar 0:0, Kiv Vransko-Krško 1:2, Tim Laško-Usnjar 7:0. Vrstni red: Unior 15, Tim Laško 14, Kovi- nar (Š) 9, Usnjar 7, Krško 5, KIV Vransko 4. Košarka A-1 liga Moški - 8. krog: Kovinoteh- na-Ilrija 96:83 (52:43); Petra- novič 31, Tiller 23, Stavrov 11, Cizej 8, Škrabe 6, Zaletel 5, Kobale, Rovšnik, Jagodnik 4; Rogaška-K. zidar 72:71 (31:30); Novakovič 30, Petro- vič, Jurkovič 12, Tabak 7, Su- šin 5, Nikitovič 4, Virant 2; 9. krog: K. zidar-Kovinotehna 68:77 (31:41); Petranovič 27, Tiller, Stavrov 14, Jagodnik 9, Rovšnik 5, Cizej, Urbanija 4; Olimpija-Rogaška 95:65 (47:33); Jurkovič 24, Novako- vič 19, Sušin 12, Virant 9, Pe- trovič 3, Tabak, Nikitovič 2. Vrstni red: Olimpija, Kovino- tehna 17, Satex 16, Triglav 15, BWC 14, Litostroj 13, Ilirija, Postojna, Rogaška, Helios 12, Koper, K. zidar 11. Ženske - 5. krog: Celje-Uiri- ja 81:77 (36:33); Polutnik 27, Obrovnik 14, Jurak 13, Hajdi- njak, Vodopivec, Germ 8, Po- točnik 3; Comet-Ježica 53:95 (24:50); Skerbinjek 17, Račič 16, Temnik 6, U. Groleger, Šporar 5, L. Groleger 4; e.krog: Odeja-Celje 65:55 (34:29); Polutnik 20, Obrovnik 9, Jurak 7, Vodopivec 6, Potoč- nik 5, Hajdinjak, Germ 4; Co- met-Slovan 81:47 (37:16); Skerbinjek 25, Račič 22, U. Groleger 14, Temnik 8, Šporar 6, Koželj, L. Groleger 3. Vrstni red: Jezica 12, Maribor 11, Ce- lje 9, Odeja (-) 8, Ilirija (-), Slo- van 7, Comet (-2), Jezica ml. 6. A-2 liga 8. krog: P. Laško-Litija 67:71 (30:47); Starovasnik 20, Blatnik 14, Dumik 8, Govc, Vujovič 7, Gole 6, Šoštarič 3, Zdolšek 2; Idrija-Comet 94:89 (82:82, 40:43); Železnikar 19, Plevnik 18, Kožar 16, Cencelj 15, Šporar 14, Nerat 5, Sivka 2; Interier-Elektra 75:73 (39:36); Rizman 27, Mrzel 15, Lipnik 13, Plešej 12, Tajnik 4, Bogataj 2; 9. krog: Comet-P. Laško 62:78 (36:34); Cencelj 17, Plevnik 16, Šporar, Želez- nikar 10, Sivka 7, Kožar 2 za domače; Vujovič 33, Zdolšek 13, Govc, Dumik 10, Gole, Blatnik 4, Starovasnik, Šošta- rič 2 za goste; Elektra-Medvo- de 77:62 (39:32); Rizman 39, Lipnik, Plešej 10, Pečovnik 5, Mrzel, Tajnik 4, Dumbuya, Brešar 2, Brinovšek 1. Vrstni red: Interier, Litija 18, P. La- ško 15, Idirja, Olimpija ml, Comet, Loka 14, Jezica, Sliv- nica 12, Elektra 11, Medvode, Gorica 10. Bliga Vzhod - 7. krog: SI. Gradec- Celje 61:93, Kemoplast-Za- gorje 73:93, Ruše-ŽKK Mari- bor 89:83, Starše-Bistrica 57:79, Mik Prebold prost. Vrstni red: Celje 12, Zagorje, Bistrica 11, Starše 10, Zagorje 9, Mik Prebold, ŽKK Maribor, Ruše, SI. Gradec, Kemoplast 8. C liga 1. krog: Rogla prosta; 2. krog: Rogla-Hrastnik 97:94; 3. krog: Ptuj-Rogla 85:88. Vrstni red: Rudar 6, BP 5, Ptuj, Rogla (-) 4, Lenart (-), Kungota 3, Hrastnik (-) 2. D liga 1. krog: Pragersko-Podčetr- tek 86:88; 2. krog: Podčetrtek- Lindau 93:66. Vrstni red: Ra- denci, Podčetrtek 4, Ješovnik, Pragersko 3, Koroška, Lindau 2. Rokomet 1. liga Moški - 4. krog: Litija-P. La- ško 15:29 (6:13); Ocvirk 5, Šer- bec, Načinovič, Ivandija, Tom- šič, Puc 4, Jeršič 2, Begovič, Leve 1; 5. krog: P. Laško-Ko- deljevo 31:20 (16:10); Pun- gartnik 11, Šerbec 7, Ivandija, Jeršič 3, Šafai^ič, Tomšič, Puc 2, Načinovič 1; Dobova-Gore- nje 18:18 (9:11); German 6, Kimčenko, Tome 3, Krejan, Ocvirk 2, Plaskan, Cvetko 1. Vrstni red: P. Laško 10, Kode- Ijevo, Jadran 8, Dobova, Pre- vent (-) 5, Rudar, Drava, Slo- van, Litija 4, Inles 3, Fructal 2, Gorenje 1. Ženske - 5. krog: Žalec-Mli- notest 28:28 (13:12); Popovič 10, Brekalo 7, Derčar 4, T. Do- alr, Randl 3, Kline 1; Velenje- Olimpija 18:20 (7:9); Karaman 5, Medar 4, Stevanovič 3, Vu- jovič 2, Topič, Draganovič, Kranjc, Ibarlič 1. Vrstni red: Olimpija 9, Krim, Burja, Mli- notest, Žalec 8, Branik 7, Vele- nje 4, Piran, Kočevje, Izola, Bakovci 2, Kranj 0. H. liga Moški - 5. krog: Mladinec- Celje 18:27 (6:15). Vrstni red: Krško, Radeče 8, Pomurka, Polet, Dol, V. Nedelja, Celje 6, Sevnica, Ormož, Krog 4, Bre- žice, Mladinec 0. Mali nogomet MNZ Celje 7. krog: D. želja-Sportklub 1:5, Goldhom-Štraus 1:6, Alo Alo-Behar 7:5, Galero-Juven- tus 0:8, Aranžerji-Rebus 7:2; 8. krog: Juventus-D. želja 5:1, Rebus-Galero 5:1, Behar- Goldhorn 2:3, Alo Alo-Aran- žerji 0:1, Sportklub-Štraus preloženo: zaostala tekma: Sportklub-Aranžerji 18:5. Vrstni red: Juventus 15, Sportklub (-) 13, Alo, Alo, D. želja 9, Goldhom, Aranžerji 7, Rebus 5, Štraus (-), Galero, Be- har 4. Občinske lige Šentjur - 8. krog: Dramlje- Maco 1:0, Črički-Jakob 5:3, Maratonik-Slivnica 2:1, Gre- mlini-Tratna 1:3, Loka-M. Dobje 8:1. Vrstni red: Loka 15, Dramlje 13, Maco (-) 11 itd. SI. Konjnice — 7. krog: D. vas-Oplotnica 4:3, Vitanje- Zlakova 2:2, Loče-Ecotip 2:7, Mineral-Nirvana 5:1, Blato- Dobrava 1:3, Bazar-Stranice 3:2. Vrstni red: D. vas 12, Vita- nje 11, Oplotnica 10, Ecotip, Mineral 9 itd. Hokej i. liga 3. kolo: Inntal prost; 4. kolo: Inntal - Slavija 8:1 (3:0, 3:0, 2:1); Grabler, Leonov, Pajič, Raskov, Povečerovski, Kelgar, Mrdženovič, Rojšek po 1. Vrst- ni red: Olimpija, Bled, Jeseni- ce, Inntal 6, Triglav, Maribor, Slavija 0. PROMETNE NfZGODE OtruK pred avto Na regionalni cesti na Pol- zeli se je, v sredo, 19. oktobra dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bil hudo ranjen šestletni fantek. Pavel P. (48) iz Motnika je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Brega pri Polzeli proti Pa- rižljam. V bližini osnovne šole na Polzeli je na pločniku ob prehodu za pešce videl skupi- no otrok, ko pa je zapeljal na prehod za pešce, je z njegove desne strani pritekel na cesto šestletni D.G. s Polzele. Voz- nik je s sprednjim desnim blatnikom trčil v otroka. Motoristu zaprl pot Na Ulici mesta Grevenbro- ich v Celju se je, v četrtek, 20. oktobra popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodo- vana, na vozilu pa je škode za okoli 200 tisoč tolarjev. Zdravko H. (23) iz Celja je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Dobrove proti Škapinovi ulici. Ko je pripeljal do križiš- ča, je pričel zavijati levo na Škapinovo ulico, v tem času pa je iz smeri Dečkove ceste pri- peljal voznik motornega kole- sa, 15-letni D.G. iz Celja, ki je vozil po prometnem pasu za vožnjo naravnost proti Lahov- ni. Ker mu je voznik osebnega avtomobila zaprl pot, je prišlo do silovitega trčenja, v kate- rem je motorist padel po voziš- ču in utrpel hude poškodbe. Trčenje na tirih Na zavarovanem železni- škem prehodu na Titovi ulici v Laškem se je, minuli četrtek popoldne, zgodila nesreča, v kateri je bila ena oseba težko ranjena. Alojz U. (27) iz Laziš pri La- škem je vozil kolo z motorjem po Titovi ulici iz smeri Marija Gradca proti Pivovarni Laško. Ko je pripeljal do prehoda ce- ste čez zavarovan železniški prehod (pri klavnici KZ), je kljub spuščenim zapornicam in označbam, da je ves promet zaprt zaradi gradbenih del, zapeljal na tire. V tem trenut- ku je iz smeri Rimskih Toplic pripeljal potniški vlak, ki je s sprednjim levim delom trčil v sprednji del kolesa z motor- jem. Pri trčenju in padcu je Alojz U. utrpel hude telesne poškodbe Povozil kolesarja v križišču magistralne ceste in obvoznice v naselju Sloven- ske Konjice se je, prejšnji pe- tek zjutraj, pripetila nesreča, v kateri je bila ena oseba težko ranjena, gmotna škoda na vo- zilih pa znaša približno 215 ti- soč tolarjev. Vladimir D. iz Draže vasi je vozil osebni avtomobil po ma- gistralni cesti iz smeri Tepanja proti Slovenskim Konjicam. Ko je pripeljal v križišče z ob- voznico, je najprej trčil v 55- letnega kolesarja Ivana R. iz Draže vasi, za tem pa še v osebno vozilo pred njim. V nesreči je bil kolesar težko ranjen. Čelno trčenje Na magistralni cesti v Šem- petru se je, v petek, 21. okto- bra zvečer, zgodila nesreča, v kateri sta bili dve osebi težko ranjeni, škoda na vozilih pa znaša okoli milijon tolarjev. Tamara Z. (38) iz Radenec je vozila osebni avtomobil iz smeri gostišča Štorman proti magistralni cesti in se v križiš- ču vključevala v promet ter zavila v levo v trenutku, ko je iz žalske smeri pripeljal voz- nik osebnega avtomobila, 33- letni Iztok K. iz Celja. Da bi preprečil trčenje, je Iztok K. sunkovito zavil v desno in nato spet v levo. Pri tem manevru je na mokri in spolzki cesti vozi- lo zanašalo, bočno je drselo na nasprotni vozni pas, tam pa je čelno trčilo v osebni avtomo-. bil, ki ga je v smeri Žalca vozil 59-letni Drago L. iz Celja. V vozilu Iztoka K. sta hude telesne poškodbe utrpeli so- potnici, stari 14 let, Nina P. in Tjaša F., obe iz Ljubljane. Lažje poškodovana sta bila Maja Š. (13) iz Ljubljane in voznik Drago L. Podrl ograjo na mostu Na magistralni cesti zunaj naselja Cerovec pod Bočem se je, minulo soboto zgodaj zju- traj, pripetila nezgoda, v kate- ri je bila ena oseba težko ra- njena, gmotna škoda pa znaša približno 150 tisoč tolarjev. Zdravko F. (31), hrvaški dr- žavljan, je vozil osebni avto- mobil iz smeri Rogatca proti Podplatu. Ko je pripeljal v ne- posredno bližino stanovanjske hiše Cerovec pod Bočem št. 25, je zapeljal na desno bankino in trčil v mostno ograjo, za tem pa še v nabrežino potoka. V nesreči je bil voznik hudo ranjen. Nesreča na križišču Na Mariborski cesti v Celju se je, minulo soboto popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, gmotna škoda pa znaša okoli 100 tisoč to- larjev. Verica D. (31) iz Griž je vo- zila osebni avtomobil po Mari- borski cesti in v križišču z za- hodno obvoznico zavijala des- no v smeri proti Čopovi ulici. Iz smeri Aškerčeve ulice se je tedaj po kolesarski stezi pripe- ljal voznik kolesa, 16-letni Uroš K. iz Celja, ki je pri zele- ni luči na semaforju prečkal obvoznico. Takrat sta vozili trčili, Uroš K. pa je bil v nesre- či hudo ranjen. Na spolzki cesti Na regionalni cesti v kraju Boharina se je, v nedeljo, 23. oktobra popoldne, pripetila nezgoda v kateri je bil en ude- leženec težko ranjen, gmotna škoda pa znaša okrog 170 tisoč tolarjev. Slavko V. (20) iz Padeškega vrha je vozil osebni avtomobil od doma proti Zrečam. V Bo- harini je prehiteval osebni av- to, ki ga je vozil njegov brat Ludvik in pri tem z levim ko- lesom trčil v robnik. Za tem je vozilo obrnilo pravokotno na vozišče ter se na mokri in spolzki cesti nekajkrat prevr- nilo in obstalo na desni polovi- ci vozišča. Med prevračanjem je voznik Slavko V. padel iz avtomobila in obležal na cesti s hudimi telesnimi poškod- bami. Nesreča v križišču V križišču Prijatljeve ulice in Ulice frankolovskih žrtev v Celju se je, v ponedeljek, 24. oktobra popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba težko ranjena, ena pa lažje. Ana P. (49) iz Celja je vozila osebni avtomobil iz smeri Ma- - riborske ceste proti Prijatljevi ulici. V križišču je zavijala le- vo na prednostno Prijatljevo ulico, ko je z njene leve strani pripeljal voznik osebnega av- tomobila, 39-letni Trivo D. dr- žavljan BiH, ki začasno stanu- je v Celju. V trčenju, ki je sle- dilo, je voznik Trivo D. utrpel hude telesne poškodbe, vozni- ca Ana P. pa je bila lažje ra- njena. M. A. Spet ugasnilo mlado življenje Na regionalni cesti zunaj naselja Ljubija na Mozirskem se je, v torek, 25. oktobra popoldne pripetila nesreča, v kateri je bil na mestu mrtev devetletni otrok. Miha F. (18) iz Mozirja je vozil osebni avtomobil v smeri Mozirja. Ko je pripeljal v Ljubijo, je na avtobusnem postajališču stal šolski avtobus, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. Tik pred srečanjem vozil je izza avtobusa pritekla na cesto devetletna Blarika Z. in voznik osebnega avtomobila jo je zadel s sprednjim delom vozila, ter jo zbil po vozišču. Poškodbe so bile tako hude, da je dekUca umrla na kraju nesreče. GORELO JJE Zagorelo za šankom v petek, 21. oktobra do- poldne, je pričelo goreti v le- seni omari za točilnim pul- tom v bistroju Merlin v Mo- zirju. Ko so zagledali dim in ogenj, so brž stopili v akcijo trije gostje in požar pogasili še pred prihodom gasilcev. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je do požara pri.šlo zaradi kratkega stika na električni napeljavi. Najemnik lokala, Silvo M. iz Velenja, je oško- dovan za okoli 50 tisoč to- larjev. Ogenj v kleti v soboto, 22. oktobra ob 14.30 uri, je izbruhnil požar v kleti stanovanjskega bloka Na otoku 15 v Celju. Gorelo je v petih kletnih prostorih tamkajšnjih stanovalcev, zgorelo pa skoraj vse, kar so tam hranili, od ozinmice do koles in raznih drugih manj- ših predmetov ter gmotov. Ker se je gost dim hitro širil po stavbi, je bil hodnik ves zakajen, močno poškodova- no pa je bilo stanovanje Saša K. v prvem nadstropju. Po dosedanjih ugotovitvah naj bi požar povzročil kratek stik na električni napeljavi- Požar so lokalizirali in ga pogasili celjski poklicni ga- silci ter gasilske društvene skupine iz Gaberij, Babnega, Lopate, Levca, Teharij in Ostrožnega ter gasilska bri- gada iz Cinkarne Celje- Gmotna škoda znaša okoli 5 milijonov tolarjev. M.A- Št.43 - 27. oktober 1994 19 « Srčna gospa je v torek, 18. oktobra popoldne, spo- ročila na policijo, da v mestnem parku pri igriš- čih za tenis leži neznan mo- jki. Ko ga je malo pred tem v parku srečala in ga za- skrbljeno vprašala, kaj se mu je zgodilo, ji je možakar odgovoril, da je bil oropan. Ko so policisti slišaU to zgodbico, so šli nemudoma v park in tam res našli le- žati moškega. In ko ga je policist vprašal, če se mu je res kaj hudega zgodilo, je peter K. zarenčal vanj, naj ga ne vznemirja med po- čitkom. • Gospod iz Tmovelj, ki je zastopal svojega soseda, je prejšnji torek popoldne sporočil, da ima sosed teža- ve z nepoznanimi mlado- letniki, ki so mu okoli hiše vse razmetali in neznano kam odnesli kanto za sme- ti. Ker imajo ti mladoletni- ki gotovo svoje starše ali skrbnike, so ti pravi naslov j za zadeve, ki jih ne more rešiti nobena policija. t Prejšnji četrtek dopold- ne je neka gospa prijavila svojo sosedo Justiko zaradi katere zadnjo noč vse do polnoči ni mogla zaspati. Justi je menda sploh takšne sorte ženska, ki v nočnem času pogosto ropota in raz- graja, so biU možje postave obveščeni. Ko so šli zadevo preverjat, pa so ugotovili, da Justika le ni tako zelo vročekrvna, da bi bila pgrožena javni red in mir. • V četrtek zvečer je bil vznemirjen tudi tisti občan z bloka na Goriški ulici, ki je na poUcijo javil, da se zakonca v soseščini tep>eta. Žal moramo gospoda obča- na razočarati; sosedova Marjanca se sploh ni tepla s svojim možekom, še skre- gala se nista tisti večer. Mogoče sta bila preglasna zato, ker sta se imela rada. Nekatere tudi to moti. • Lastnica nekega gostin- skega lokala je v petek po- poldne sporočila, da mora prenašati pet pijanih ded- cev, ki razgrajajo in se jih ne more rešit. Cez kratek čas je spet klicala na poli- cijo in povedala, da so se šankisti že odpeljali, v poz- (irav razbili pepelnik, pa pozabili poravnati račim za pijačo. M.A. Ogrožena ozimnica našiii gospodinj Na samozaščito pomislimo šele tetlaj, ko smo oškoHovanl v dnevnih policijskih poro- čilih prevladujejo dogodki, kot so vlomi v objekte in vozila. Teh kaznivih dejanj je vsak dan več, občani pa se še vedno obnašamo brezbrižno, malo- marno, neodgovorno do last- nega imetja. Kako si je drugače razlagati dejstva, da puščamo avtomo- bile nezaklenjene, da so v par- kiranih vozilih odložene torbi- ce, jakne in podobno, in to na mestih, ko so ti predmeti vlo- milcu in tatu vidni že od daleč. Hišo zapustimo in gremo na kratek klepet k sosedu, a je to včasih čisto dovolj, da nam nekdo, ki nas je imel skrbno na očesu, pobere zlatnino, denar, suknjič z obešalnika. Po sta- novanjskih blokih se potikajo neznane osebe, Id nas sprašu- jejo o tem in onem, mi pa smo jim pripravljeni povedati še več, kot so oni sploh želeli iz- vrtati od nas. Potem sledi pre- senečenje. Vhodnih vrat v sta- novanjske bloke in stolpnice ne zaklepamo (čast izjemam), kletni prostori so vsakomur dostopni, ker tudi kleti ne za- klepamo itd. Naša malomar- nost je kot voda na mlin storil- cem kaznivih dejanj. V zadnjem času je vse več tatvin v kleteh. Tako je npr. 18. oktobra nekdo vlomil v klet v stanovanjskem bloku Na Otoku št. 4 v Celju. Ukra- del je 6 steklenic domače sli- vovke in 15 kozarcev različnih . kompotov in marmelad. V noči na 21. oktober je nez- nani storilec v stanovanjskem bloku na Kardeljevem trgu v Velenju vlomil v deset kleti stanovalcev. Na vseh vratih je potrgal ključavnice-obešanke, ukradel pa 20 kg krompirja in 40 litrov jedilnega olja. V noči na 22. oktober je bilo vlomljeno v troje kleti v stano- vanjskem bloku Na Otoku št. 12 in v štiri kleti v bloku Na Otoki\.št. 5 v Celju. V teh pro- storih so si tatovi nabrali ja- bolk, kompotov in vina, zmanjkala pa je tudi polna 10- kilogramska plinska jeklenka. Pa še to: Tatovi, ki nam po- noči kradejo našo ozimnico in ostalo, kar hranimo v kleteh, si »teren« ogledujejo podnevi, sproti pa se ozirajo še po par- Idriščih in tam parkiranih vo- zilih. Vsak dan se sprehajajo med nami in okoli nas, mi pa jih niti opazimo ne. MARJELA AGREŽ Krvavi pretep v Gornjem Gradu Minulo soboto pozno ponoči je prišlo do prepira in hudega pretepa pred stanovanjem Rudija K. na Attemso- vem trgu št. 23 v Gornjem Gradu na Mozirskem. V prepiru zaradi starih neporavnanih račvmov in prete- pu, ki je sledil, so sodelovaU Rudi K. (28), Marjan R. (21), oba iz Šmartnega ob Paki, Janko P. (21) iz Podkraja pri Velenju in Tomaž P. (27) iz Šmartnega ob Paki. Med pretepom je Rudi K. s hrbtne strani s kuhinjskim nožem zabodel Tomaža P. v predel ledvic in ga hudo telesno poškodoval. Poškodovanega so odpeljali v celjsko bolniš- nico, osumljenega Rudija K. pa so mozirski policisti s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku TS Celje, ki je zanj odredil pripor. M.A. mini KRIMICi Naglica z mobitelom v sredo, 19. oktobra nekaj minut čez eno, je neznani sto- rilec vlomil v prostore podjetja Yani v Celju. Kot kaže, je ne- povabljenega gosta pregnala alarmna naprava, ki se je sprožila, je pa bil tat še toliko pri sebi, da mu je uspelo odne- sti mobilni telefon, vreden 143.529 tolarjev. Glasboljub v noči na 19. oktober je nek- do vlomil v trgovino Era- Standard v Velenju. Na oddel- ku bele tehnike je kradel pred- mete, kot so: videokasete, adapterji, mikrofon, uglaševa- lec za električno kitaro, strune za kitaro, magnet za akustično kitaro, CD plošče, vvalkmani s slušalkami, pobiralke za strune, avdio kasete, ukradel pa je tudi sušilec za lase ter električni kuhalnik. Era-Stan- dard je oškodovana za okoli 250 tisoč tolarjev. OkradenI Tomi v noči na 19. oktober je nek- do vlomil v bife Tomi na Lju- bečni. Odnesel je 20 zavitkov cigaret različnih proizvajalcev in blagovnih znamk in za 6 ti- sočakov menjalnega denarja. Lastnica bifeja, Kristina J., je oškodovana za približno 40 ti- soč tolarjev. Za črni trg Za nemoten obtok cigaret na črnem trgu je prešnji četr- tek zgodaj zjutraj poskrbel tu- di tisti neznanec, ki je vlomil v restavracijo in market Fink v Slovenskih Konjicah. S poUc in predalov je pobral 1950 za- vojčkov rcizličAih vrst cigaret, iz predala točilne mize pa je ukradel za 12 tisočakov me- njalnega denarja. Aleksander F. iz Konjic je oškodovan za okoli 295 tisoč tolarjev. Vecchla in loza v noči na 22. oktober je nez- nani storilec vlomil v trgovino Jomark na Proseniškem. Iz skladišča je odnesel dve ste- klenici vecchie in eno stekleni- co lozovače. Za kaj več ni bilo časa, ker se je prav nesramno oglasila alarmna naprava, za- to pa je Jožica S. oškodovana le za okoli 5 tisoč tolarjev. Okradena zelena bratovščina v času od 19. do 21. oktobra je neznani storilec vlomil v ko- čo lovske družine Gornji Grad v Tiroseku na Mozirskem, ter v vikend hišico Kamničana Marjana V., ki stoji zraven lovske koče. Tat je odnesel 7 srnjakovih trofej in 10 manj- ših pokalov za lovske tekmo- valne dosežke. Lovska družina je oškodovana za okoli 80 tisoč tolarjev. Od znotraj slečena katrca v dneh od 21. do 22. oktobra je nekdo vlomil v osebni avto- mobil R-4, ki je bil parkiran pred stanovanjskim blokom na Škapinovi ulici v Celju. Iz avtomobila je pobral vse sede- že s prevlekami vred, avtora- dio, sončna očala, glasbene kasete, škatlico za prvo po- moč, rezervne žarnice in var- nostni trikotnik. Dejan M. je oškodovan za okoli 150 tisoč tolarjev. Začopatenl Lojze Minulo nedeljo okrog enih zjutraj je Celjan Alojz J. vlo- mil v prodajalno Market v Dramljah, last TP Resevna. V avtomobil, ki si ga je za ta podvig moral sposoditi, si je že nanosil cigaret, moškega in ženskega spodnjega perila, moško bimdo in druge upo- rabne predmete, ko so ga pri tatinski vnemi zalotili možje postave in mu ukradeno robo, vredno okoli 180 tisoč tolarjev, zasegli. Pa kazensko prijavo so napisali. Kradel športno opremo v noči na 23. oktober je nez- nani storilec vlomil v proda- jalno športne opreme ob Ljub- ljanski cesti v Celju, last tr- govske družbe Savinjka iz Žalca. Odnesel je 20 parov športnih copat znamk nike in reebok, smučarski komplet znamke iguana, smučarske hlače, dve zimski bundi, vezi za smuči in drugo športno opremo v skupni vrednosti okoli 2 milijona tolarjev. 3 krat R-4 v noči na 25. oktober je bilo v Celju vlomljeno v tri osebne avtomobile R-4. Dva sta bUa parkirana v stanovanjski sose- ski Pod kostanji, eden pa na Slomškovem trgu. Iz prvih dveh je neznani storilec ukra- del rezervni kolesi ter pločevi- nasti zaboj z orodjem oziroma kovček z orodjem. Branko S. je oškodovan za 30 tisoč tolarjev, Anton K. pa za 50 tisočakov. V tretji katrci je bila moška torbica z dokumenti, čeki in kartico Banke Celje na ime Stanislava B. iz Celja. Ukradene marke Minulo nedeljo je neznani storilec na doslej še nepojas- njen način prišel v stanovanje Emila J. na Razgledni ulici v Celju in mu ukradel 8.500 nemških mark. ...........^ -........^..„.M.A. Bo spiseic ošicodovaniii še daijsi? B.K. (37), lastnika zasebnega podjetja Kameja iz Celja, so "linule dni privedli k preiskovalnemu sodniku TS Celje. Policijska kazenska ovadba ga namreč bremeni vrste kazni- ^ dejanj poslovne goljufije v skupni vrednosti več kot \milijone tolarjev. Tako naj bi npr. od leta 1990 dalje "^škodoval Marmor iz Seržane za okoli 555 tisoč tolarjev, 'skratno Ljubljansko banko SB Celje za dobra 2 milijona ''^larjev. Marmor iz Hotavelj za dobrih 800 tisoč tolarjev, za J^anjše zneske pa je oškodoval Keramično industrijo Lju- ''^čna. Avto Celje, Klimo Celje itd. Ker naj bi osumljeni B.K. ^oril še več podobnih kaznivih dejanj, se policijsko-krimi- "^^Ustična preiskava nadaljuje, preiskovalni sodnik pa je •^umljenega po zaslišanju izpustil na prostost. M. A. Št. 43 - 27. oktober 1994 siuper natakarice Zmagovalka, torej naj natakarica Štajerske, Andreja Salobir, na ramenih svojih zvestih navi- jačev. ^ ^ . , . Prireditev je zgledno vodil Vinko Šimek - Jaka Sraufciger. Ob koncu prireditve so se na odru še enkrat predstavile vse sodelujoče natakarice, zapela pa jim je mala Moni. Natakarice so se morale izkazati v najrazličnejših spretnostih. Pa smo dobili tudi Naj natakarico celjskega dela Štajerske. Prireditev,^ kjer se načelno ne ocenjuje lepota, marveč spretnost in sposobnost šte-' vilnih natakaric, ki pomembno po-\ udarjajo priljubljenost lokala, se jc; lepo prijela, čeravno je bila lanska [ zaključna prireditev v Celju, pod vsaldm nivojem dobre organizacije. : Letos je bilo torej drugače, saj so \ organizatorji oddaje Dej nehi no,' dali vajeti v roke staremu mačku ^ Vinku Šimeku, ki je okrog sebe j uspel zbrati smetano slovenske ^ estrade s Čuki, Heleno Blagne, Alfi- > jem, Cmoki, Sanjo Mlinar in drugi- ■ mi. Da so natakarice resnično pri-' ljubljene, so dokazovale številne na-1 vijaške skupine s transparenti, ne-i katere kot najbolj simpatična po iz-^ boru žirije, Ivanka Ulcej iz bifeja, Mercator Ljubno, so pripeljale s sa-^ bo domače pevce, vasovalce, ki so-j dodatno predstavili kraj, od koder; so vsi skupaj prihajali. Zirija, ki to- - rej ni ocenjevala lepote, je na navdu-i šenje številnih prijateljev gostilne i Salobir iz Šentjurja izbrala domačo j natakarico Andrejo Salobir, veselila j pa se je tudi Andreja Žvegler iz bi- | stroja Tik-tak Šentjur, in tretjeuvrš- ; čena Brigita Verboten iz Bistroja : Arkada Velenje. ] Na prireditvi so po predlogu go-] stov odlično zastopali svoj kraj tudi j Snežka Korenko iz bistroja Han Ce- i Ije, Darja Vahen iz gostilne Akva, Mateja Jeseničnik iz Country club sallona, Karmen Golež iz gostilne^ Marjola Žalec, Angelca Volavc iz re- stavracije Jezero Velenje, Jožica Le- j ban iz Bucike Žalec, Angelca Ciglar' iz bistroja Garaže Velenje, Anita Uršič iz Pizzerije Limbo Trnovlje, j Andreja Kurnik iz Motela Vindiš Lenart, Marija Skrbinšek iz gostilne] Ribič Celje, Ružica Djurdjevič iz GH j Rogaška Slatina, Vida Apat iz Bi-; stroja Tanja Žalec m Erika Špegler. iz Bučke Žalec. Prve tri bodo sodelovale na zak- ljučku izbora za Naj natakarico Slo-; venije v Velenju. ' EDI MASNEC^ Pa Jesi\ vesei A/z keri V jesenskemi odhajali služiti ko so bili pi delki, so prii ške manevre lahko izbruh koli letnem o Slovenski spomin, ohrail pesmi, ki je zaii odnosa in čust« do daleč nazaj, selitveni čas,' gotovo niso prc| ozemelj brez 1* sov srditih obfl enega od tel Savici« ope Prešeren, v 1: najti. Vojaških- ske - je v zb 484 objavljen? 154 pa z za« Prevladujejo P kovem slovesu nenju, trpljenj' takšnih, med^ čata »Regimel ali pa tale: i Faksimile pr^' Št. 43 - 27. Oktober 1994 20,21 MoJe poslanstvo Je duhovništvo Kloštrske zeliščne kaplllce petrovškega patra Manesa ZHolška »Kloštrske zeliščne kaplji- ce, aperitiv rahlo g^enkaste- ga okusa in prijetnega vonja, so narejene po skoraj 300 let starem samostanskem recep- tu, iz skrbno izbranih in v točno določenem razmerju mešanih zelišč in dišav iz do- mačega vrta, Sredozemlja pa tja do Gvatemale.« Tako je zapisano na po- sebnem, lepo oblikovanem lističu na stekleničkah, v ka- terih je mogoče najti sad in dar več stoletnih samostan- skih zeliščarskih prizade- vanj in meniškega dela. Luč sveta pa so pri nas ugledale po zaslugi patra Manesa Zdolška iz Dominikanskega samostana Gospe Svete v Petrovčah. Zeliščarstvo In lekarnlštvo sta me vedno zanimala Pater Manes Zdolšek, da- nes rektor Bazilike v Petrov- čah, je Kloštrske zeliščne kapljice začel izdelovati pred tremi leti, z zeliščar- stvom pa se je prvič srečal že v svojem rojstnem kraju v Dramljah. »Z nabiranjem zelišč in pripravljanjem raz- nih čajev se je ukvarjala predvsem moja najstarejša teta Ančka Zdolšek,« je pri- povedoval sogovornik. »Spo- minjam se tudi tega, da mi je po vojni prišel v roke Slo- vencev koledar, v njem pa je bila cela vrsta zdravilnih ze- lišč z latinsko-slovenskimi imeni. To me je silno priteg- nilo, čeprav nisem znal na- tančno prebirati latinskih izrazov. Kot osnovnošolec sem si kasneje naredil doma majhno zeliščno hišno lekar- no. Skratka, že od otroških let sem imel posebno nagnje- nje do lekarništva. In še da- nes, ko imam že skoraj 62 let, me lekarništvo še zmeraj za- nima. Pa ne prodaja zdravil, to so trgovski posli, temveč bolj priprava in sestavljanje zdravil. Spominjam se na primer tudi tega, da me je kot gimnazijca silno priteg- nila lekarna mag. Iva Tonči- ča v Celju, bila je v prostorih današnjega Kompasa. Na stropu v tistih prostorih so bUa naslikana zelišča, nad kredenco pa kače v lesorezu kot znak farmacije. V to le- karno sem silno rad zahajal, da sem se napil tistega lekar- niškega vonja,« je obujal spomine pater Manes. S farmacijo se je kasneje srečal v dijaškem semenišču v dominikanskem samosta- nu na Bolu na Braču, kjer ga je takratni višji predstojnik povabil k urejanju samo- stanske lekarne, nekaj izku- šenj o zeliščarstvu si je na- bral pri samostanskih bratih v Bolu na Braču, še kasneje v dominikanskem samosta- nu v Dubrovniku. Tam je pa- ter Manes obiskoval visoko bogoslovno šolo, ravno v Du- brovniku pa so dominikanci v prejšnjih stoletjih imeli znamenito samostansko le- karno. In srečen nI, kdor srečo uživa sam Izvirni grško-latinski re- cept za Kloštrske zeliščne kapljice je pater Manes Zdolšek pred leti povsem naključno odkril v nekem samostanu v Evropi. Recept, ki je seveda samostanska skrivnost, je star približno 300 let. Kloštrske zeliščne kapljice niso destilat, temveč naravni izvleček, ki nastane z namakanjem zelišč in dišav v alkoholu. Takšne kapljice ohranijo vse naravne prvine in značilnosti namakanih ze- lišč ne spremenijo. V kaplji- cah je 18 do 20 različnih ze- lišč, v zadnjem času pa so se v petrovškem samostanu za nabavo zelišč povezali z ze- leno lekarno Krke iz Novega mesta ter Evergeenom iz Dolnjega Boštanja. Kapljice niso zdravilo, čeprav mnogi o njih trdijo tudi to, jih pa priporočajo za želodec kot digestiv, še zlasti po obilnej- šem obroku, seveda pa lahko razveseljujejo tudi človeško srce, če jih človek uživa po pameti in zmerno. Sicer pa pater Manes Zdolšek pravi takole: »Niko- li se mi še sanjalo ni, da me bodo Kloštrske zeliščne kap- ljice pripeljale v sredstva javnega obveščanja. Kljub vsemu - moje prvotno po- slanstvo je in ostane duhov- ništvo. Najprej sem duhov- nik — dominikanec in šele po- tem vse drugo. Moje poklic- no delo je v prvi vrsti name- njeno na duhovno, nadna- ravno področje. In največja sreča je zame, če lahko kot duhovnik na tem področju ljudem pomagam in jim po- sredujem to, kar moreta dati le Bog in vera. Če pa lahko s Kloštrskimi zeliščnimi kapljicami koga razveselim in pripomorem k boljšemu telesnemu počutju, je to mo- je veselje in sreča, kajti že Simon Gregorčič je zapisal: »In srečen ni, kdor srečo uži^ va sam.« Sploh pa si ne do- mišljam, da sem s to samo- stansko grenčico odkril Ameriko. Recept so pred 300 leti gotovo po dolgem pro- učevanju in preizkušanju za samostanskimi zidovi sesta- vili drugi. Sam sem ga le od- kril, oživel in dopolnil. To pa je tudi vse, zato si ne morem in tudi ne želim pripisovati kakšnih posebnih zaslug.« IRENA BAŠA Foto: EDI MASNEC O bom soldat, sem fantič premlad liža spet, človek', istno, oat slovo. (Ljudska) hj maramo mi, k' smo fant- f mladi; soldatov pomanjka, pa pojdemo mi. Puško na ra-; do, sabljo za pas, tri kuglce ivaržet pa gremo skoz vas! ' Da so zloslutne tiste iz voj-1 »ih obdobij, je razumljivo,' toda enako žalostne so tudi j lekrutske iz mirnih let. Zla-| rti starejše, stare dvesto, tri- sto let. Tudi to ni čudno, saj jedo leta 1802 vojaška služ- Ila trajala, dokler se je vojak "logel boriti, potem pa je do- liil papirje, da je lahko v do- iiači občini beračil. Do ta- Itrat so žolnirji (soldnerji) lo- mili novince med potepuhi, laškimi pretepači, pa tudi ^krčmah, kjer so s svojimi Pološčenimi uniformami, "alivanjem s pijačo, z govo- fičenjem o »sladkostih« vo- l*škega stanu, prenekatere- '8a premotili, da se je dal za- 'Pisati za »sold«. Najlažje so Pretentali nesrečno zaljub- jene, o čemer pogosto pojejo 'judske pesmi. Za dopolnitve ^'eželnih brambovskih čet, ki ^^ga vojaka o bitki pri Novari. so jih sklicevali po potrebi - recimo ob turških vpadih - so morali skrbeti župani. Pomembno je bilo število, ne imena. Zato so takrat bogati kmetje mogli svojega sina odkupiti ali celo za plačilo najeti kočarskega fanta ali mladega hlapca. Jemali so neporočene kmečke in obrt- niške sinove. Beg v zakonski jarem ni bil mogoč, za poro- ko je bilo treba imeti premo- ženje in dovoljenje zemlji- škega gospoda. Šele cesar Jožef II. je uvedel splošno vojaško obveznost, izvzeti so bili spet uradniki, medicinci, advokati, učitelji in duhov- niki. Tudi potem je bil odkup še mogoč — za pravo bogastvo - do 800 goldinarjev. Najprej je trajal vojaški rok 14 let, leta 1827 pa že osem. Zaresna vojaška dolžnost je bila uvedena leta 1868, ko je moral k vojakom vsak, za vojaško službo sposoben mladenič, vendar je vojašči- na odtlej trajala tri leta. To je bilo že znosneje, razen Vendar so tudi tedaj voja- ške pesmi povezane z ljubez- nijo. Ko so prihajali po »pu- šeljc«, so se srca deklet omehčala. Ob otožno zapeti pesmi slovesa od domače hi- še in krajev, od svojcev in še zlasti ljubljene, je marsika- teri popustil še zadnji šiv, zato ni za odmet tudi pomi- sel, da so bile takšni srce pa- rajoči stihi imenitna »takti- v vojnem času, ko je tekla kri in so ugašala življenja. Tudi čakajočim dekletom in mla- dim ženam je bilo laže. Po tistem je bil spremenjen tudi odnos do vojaškega stanu. Sposobnost za vojaščino je postala odlika, v drugo ali v tretje potrjenega fanta so se dekleta izogibala - beseda »tauglih« je bila razširjena še čez vrlino vojaške sposob- nosti. Tudi ljudska pesem je že bolj radostna: Tri leta so minila, tako je havptman dj'al: Domov boš moral iti, jest ti bom urlavb dal! O j fantič moj, o j fantič mlad, doslej si bil en zvest soldat, si tukaj sukal sabljico, doma boš ljubico! ka« za osvojitev okopa sta- novitnosti. V pred leti najdenem pi- smu domačim je žal neznani vojak iz naših krajev opisal bitko pri Novari, ki jo je leta 1849 vodil nadvojvoda Al- breht. Rimano pismo obsega 16 štiri vrstičnih kitic, okor- nih, s preprostim in skrom- nim besediščem, pa vendar pretresljivo in zgodovinsko verodostojno vsebino: Pesem od vojske per Novari, Anno 1849 o prelubi starši vi, Moj trošt je skoz, da ste živi, Zato vam čem na znanje dat Kej se jes znajdem toti krat. V kratkim vam povedat čem, Vam lubi starši današnji den. Poslušajte žalostni glas, Ker trofi vse soldate nas. Na den svetiga Jožefa, Devetnoštiridesetiga leta. Ker se v njemu znajdemo. Je vse le to začetu blo. Ob šesti uri popoldne So naše trupe čez mejo šle Vojskovat se na Piemont, Za nas je bil krvavi pot. Soldati Pimontezarski Štiri dni so mogli bejžati. Ta peti dan postav jo se, Nobeni z mesta več nagre. Na trinajstiga Sušca, Je ta sovražna vojska bla Per mesti gor postavlena Ker se imenuje Novara. Glej človek s strahovitnostjo Ker mi nasproti stali smo Iz vso močjo tih dovžnosti, Drugači bi bli zgubleni. Ura bije zjutraj devet Mi pa pridemo v vogen spet. Brez caganja gremo naprej. Kaj znami bo, — to sam Bog vej! Enkrat bežijo sovražniki. Drugič mormo bežat mi. Trikrat naprej, trikrat nazaj — Nam večni Bog pomagaj zdej! Ta šterto krat z vso močjo, Usak zase z božjo voljo Gremo naprej in vse kriči: »Mi mormo gvinjat!« vsak želi. Kanoni, štuki pokajo, Štuci ino gveri glih tako. Nobene glihe tak hude ni Kok to v patalji zdej gromi. Kugle glasno žvižgajo si. Nasproti nam grozovitnosti, Pojdmo naprej Štajerci mi, Bodmo zvesti cesarju vsi. Starši se bojo jokali Kadar bojo to zvedeli, De njihov sin je smeri storiv. Skoz kuglo svet je zapustiv. Žalost tudi za vas, vi žene, Katere ste oženjene, Zdej mož leži kervavi ves. Od kugle troflen tukaj dnes. Oh ženski spol, ta ledig stan Kok zdej per serci bode vam, Kader boste zaslišale, Kej 'mate vaše ljubčeke On zdej na poli tam leži, Milo proti nebi kriči, Moj Bog! Moj Bog! Usmili se. Ne pusti mi tak martrat se Žal je preostanek oziroma zaključek tega rimanega pi- sma izgubljen in z njim tudi podpis. Štirje listi rokopisa so bili shranjeni v eni od knjig državnega vu-adnika gospoda Ferenčaka v La- škem. Umrl je pred desetlet- ji, zato ni mogoče natančno ugotoviti, kje in od koga ga je dobil, vsekakor pa je avtor nekdo iz celjskega 87. ali mariborskega 47. pešpolka. Št. 43 - 27.oktot)er 1994 22 ODMEVI Odprto pismo hmellarsklh starešin i. DS obsoja neresničnost pi- sanja piscev Mitja Šviglja, Jo- žeta Reharja in Emila Pintarja v imenu 4 hmeljarskih starešin v časopisih Delo, Kmečki glas in NT&RC ter posreduje na- slednje sklepe: 1. DS zavrača vse obsodbe na nepravočasno plačevanje prilivov pridelovalcem hmelja. Navedbe v članku so lažna podtikanja. Preglede plačil opravlja nadzorni odbor, ime- novan s strani skupščine Hme- ljarske družbe Slovenije. Te trditve so potrdile delavke (Reberšek, Jan, Čvan), ki dela- jo na teh poslih. 2. DS podjetja zanika, da se s predelavo, dodelavo in pro- dajo hmelja škoduje ugledu slovenskega hmelja. Dejstva, da so prodane vse proizvedene količine in da ni reklamacij, govore sama zase. Posli v zvezi dodatnega uvoza v 1. 1990-91 so bili po takrat veljavni zako- nodaji regularni in so bili fi- nančno zelo uspešni, predvsem za hmeljarje, ki so iz teh po- slov prejeli 0,46 DEM/kg. V le- tu 1992, 1993 in 1994 pa dode- lavnih poslov iz uvoza ni bUo in so navedbe v časopisih po- polna laž. 3. DS vseskozi daje podporo vodstvu podjetja, kar je raz- vidno iz zapisnikov sej DS. V zadnjih letih je bilo opravljenih več preiskav s strani SDK, republiških in- špektorjev, inšpekcije carin- ske uprave in UNZ. DS je v ce- loti seznanjen z ugotovitvami inšpekcij, vendar pa do danes ni seznanjen z nikakršnimi ovadbami. 4. Trditvi, da bo »likvidacija Hmezad Ismaning stala proiz- va- jalce hmelja najmanj 500.000 DEM« in da »to ver- jetno še zdaleč ni dokončna številka«, sta netočni in ten- denciozni. Izguba nikakor ne bo dosegla omenjenega zneska in ne bo bremenila prodajne cene proizvajalcev. V času sprejemanja sklepa o likvidaciji firme Hmezad Ismaning kot tudi sprejetja sklepa o likvidaciji firme Hmezad Trade d.o.o., direk- torja Bračima ni bilo v firmi, ker je bil zaradi infarkta v bol- niškem staležu, o predlogu pa je bil seznanjen. Predlog za tak sklep je bil posredovan na podlagi ocene stanja in zak- ljučnega računa firme v tujini ter na osnovi negativnih tren- dov poslovanja firme Hmezad Trade. 5. DS skupaj s sindikatom podjetja obsoja bivše delavce firme Mitja Šviglja, Jožeta Re- harja in Emila Pintarja, ker z načinom, ki se ga poslužuje- jo, materialno in moralno ško- dijo podjetju, predvsem pa za- poslenim v tem podjetju. Predsednik sindikata, JOŽE ČVAN Predsednik DS, IVAN KOKOT Odprto pismo hmeljarskih starešin H. v letu 1990 je prišlo zaradi suše do pomanjkanja hmelja v svetovnem merilu. V Hmeza- du Export Import smo na pod- lagi obstoječe zakonodaje (so- glasja zveznega sekretariata) izpeljali določene dodelavne posle, ki so v tujini običajni. Efekti teh poslov v višini 2,5 milijona DEM so bili razdelje- ni: 80 odstotkov proizvajal- cem, 20 odstotkov pa našemu podjetju. Razmerje je potrdil upravni odbor Hmeljarske družbe in predstavlja 0,46 DEM za kg hmelja, v korist proizvajalcev hmelja. V istem letu je vodstvo po- djetja, ob podpori takratnega vodstva Slovenske kmečke stranke in vodstva Hmeljarske družbe, bistveno prispevalo k pridobitvi kredita v višini cca 8 milijonov DEM, brez obresti za dobo 9 mesecev. Efekt: cca 1,5 DEM za kg hme- lja oz. skupno cca 5 milijonov DEM. Dokumentacija obstaja. Prepričani smo, da smo uspešno gospodarili vsa ta le- ta, saj so bile izvršene številne investicije (nakup avtomat- skih tehtnic, nakup naprave za merjenje alfe, izgradnja 1. eta- že skladišča hmelja, računal- niški programi, programi cer- tificiranja hmelja, ki jih upo- rablja Hmeljna komisija za ce- lotno Slovenijo, investicija v projekte za proizvodnjo bri- ketov tip 45, ureditev muzeja, itd.). V podjetju nismo špekulirali z zniževanjem vrednosti po- djetja, temveč smo vanj vlagali z namenom, da hmeljarstvo napreduje in se bori z medna- rodno konkurenco. V letu 1993 smo prvič nastopili direktno na sejmu »Interbrau« v Miinc- henu prav zaradi promocije kakovosti tako starih kot no- vih sort hmelja. Dvig prodaje na Japonsko od 100 na 400 ton hmelja, pla- sma nove sorte Bobek na med- narodni trg v količini 300 ton, prodaja hmelja brez kakršnih- koli reklamacij in nakup trak- torjev z garancijo Hmezad Ex- port Import gotovo niso posle- dica očitanega slabega dela vodstvenih delavcev. Naše predloge iz leta 1990 o ustanovitvi delniške družbe je zrušil osebno g. Švigelj, če- prav je bil sam zadolžen za izvedbo. Namesto tega je med delovnim časom je pijan ležal v parku. Vsekakor je dejstvo, da hmeljarstvo Slovenije še ved- no nastopa skupno na svetov- nem trgu, kjer dosegamo sve- tovne cene. Vzroki pisanja g. Emila Pintarja in štirih hme- ljarskih starešin, g. Šviglja ter g. Reharja so, oziroma bodo kmalu jasni. Nestrpnost piscev člankov, da bi njihove obtožbe reševali pristojni organi, ima svoje vzroke, predvsem pa s takšnim tendencioznim pisa- njem škodijo celotnemu hme- ljarstvu. Glede predloga Upravnega odbora Hmeljarske družbe, ko so za nosUca odlikovanja »red hmeljarskega viteza« predla- gali direktorja Bračuna, bo verjetno odgovor podan s stra- ni predlagatelja. Informacije vam posredujemo v želji, da boste spoznali tudi drugo plat medalje, lažnost navedb pa bomo dokazali na pristojnem mestu. Vodstvo podjetja Hmezad Export Import Odprto pismo hmellarsklh starešin lil. stališča upravnega odbora Hmeljarske družbe Slovenije do odprtega pisma hmeljar- skih starešin, z dne 20.10.1994: Upravni odbor ugotavlja, da je pismo v imenu vseh starešin ob - j avUo neka j posameznikov. V Hmeljarski družbi Slove- nije obstaja dogovorjen način obračima in prodaje hmelja ~ ter razporejanja priUvov, kar nadzoruje nad- zorni odbor in potrjuje skupščina Hmeljarske družbe Slovenije. Upravni od- bor ugotavlja, da prodaja, obračim, razporejanja prili- vov in avansov poteka v skla- du s poslovno politiko, tržnimi možnostmi in sklepi Skupšči- ne Hmeljarske družbe Slove- nije. Podrobnejšo obrazložitev bo upravni odbor objavil v na- slednji številki. Upravni odbor Hmeljarske družbe Slovenije Hipoteka nad delavskimi žepi v svojem stoletnem obstoju je podjetje Emo doživljalo do- bre in slabe čase, pri čemer so bili slabi stalni spremljevalec zadnjih 20 let. Vrsta neuspelih sanacij, kakršna je bila tudi predzadnja, z občinsko po- stavljenim vodstvom in navi- deznim odkupom 540 zasede- nih stanovanj, za katera se je zadolžila občina pri Celjski Banki, ni rešila bolnika v ago- niji. Sanatorji so želeli obdr- žati »celo truplo kljub mrtvim udom«. Šele Sklad Republike Slove- nije za razvoj, ki je prevzel lastništvo, se je po predlogu konzorcija ARGUS odločil za temeljni rez. Podjetja iz hol- dinga, kot so Posoda, Hišna energetika. Energetska opre- ma, EKO, ERC, INTE, so bila določena za stečaj, preostala in novo ustanovljena Etema pa morajo dobiti nove lastnike ter kadrovsko in finančno očiščena pričeti pozitivno po- slovati. Zadolženost holdinga (1,9 milijarde SIT zunanjim upnikom ter notranja zadolže- nost, vključno z obveznostmi do delavcev v višini 3,3 mili- jarde SIT) znaša skupno okoli 64 milijonov DEM, zato seve- da ni omogočila preživetja v bivši obliki. Poleg sprememb v organiza- cijskem in kapitalskem pogle- du se je lastnik odločil tudi za popolno dezinvestiranje tiste- ga dela lastnine, ki za nadalj- nje poslovanje posameznih po- djetij ni nujno potrebno. K te- mu sodijo tudi vsa tista stano- vanja, ki niso bila odkupljena v zakonskem roku možnosti odkupa po STANOVANJ- SKEM ZAKONU. Ta rok je že pred meseci potekel. Drži ugotovitev, da je celot- no premoženje holdinga pod hipoteko, izključno zaradi dolgov iz preteklosti. Drži pa tudi, da bo ravno dezinvestira- nje omogočilo izbris teh hipo- tek. Trenutno obstajata dve hipotekami zadolžitvi, in sicer hipoteka na ime lastnika - Sklada, ki je prevzel tudi hi- poteko Ministrstva za gospo- darske dejavnosti, ter hipote- ka SKB Banke, pri kateri zna- ša zadolžitev le še 350.000 DEM, kar bo poravnano naj- kasneje do 10.11.1994. Lastnik jamči vsakemu kupcu bremen prosti nakup. Torej je vsaka bojazen kupcev stanovanj kot tudi ostalih nepremičnin ne- utemeljena. Izbris hipotek bi bil že izvršen, če bi Etema uspela poravnati svoje dolgove .holdingu iz naslova najemnin in zalog. Ob pomembnem jubileju moramo na žalost res ugotovi- ti, da je število zaposlenih padlo od 3000 na 1000, pri če- mer je bil največji upad v pro- izvodnji posode, kjer je danes le slabil 500 delovnih mest. Po uspešnem delu in optimistič- nih napovedih vodstva podjet- ja Etema pa bo tudi tam nara- slo število zaposlenih. V manj- ših, že sprivatiztranih podjet- jih pa je in še bo našlo delo preko 100 bivših delavcev. Hkrati je ugotovljeno, da ob- seg proizvodnje zaradi zmanj- šane zaposlenosti ni bistveno padel. Poudariti je treba, da se v podjetjih holdinga izplačuje- jo plače redno, da od uvedenih sprememb ni bilo več stavk in da sindikati skupaj z vod- stvom poskušajo najti tudi do- govor o poravnavi obveznosti iz preteklosti (neizplačane od- pravnine in delno neizplačani osebni dohodki). O problemu denacionaliza- cije bivše delničarske družbe Westen je bilo izrečeno že mnogo besed. Do danes dena- cionalizacijski upravičenci še vedno niso oddali popolne vlo- ge, pri čemer bo potrebno iz- polniti zahteve iz Zakona o denacionalizaciji. Za prepo- ved pravnih poslov s tem pre- moženjem tudi ni bila izdana potrebna odredba, s pravnega stališča pa se upravičencem tudi ne vrača lastnina z zna- nim lastnikom. ARGUS, EKSPERTNA SKUPINA Ropotarnica Dragi Dos, pravkar sem prebral tvoje tedensko ropotanje, ki ga, priznam, bolj ali manj navdu- šeno spremljam že od samega začetka. Razlog mojemu ogla- šanju ne gre iskati v otožnosti ali, bognedaj, užaljenosti, saj mi tvoje pisanje nikakor ne gre na živce, ravno nasprotno. Tu- di način moje reakcije na tvoj zadnji zapis, namreč preko pi- — sem bralcev, ima veliko bolj prozaičen vzrok, kot si najprej nemara pomislil. Že dolgo ča- sa je namreč minilo, kar sva ob špricerjih udarila zadnjo de- bato o celjskem undergroimdu in o tem ali slednji sploh ob- staja, saj se v zadnjem času vse bolj poredko srečava in kadar se, se nama obema mudi. Rad bi ti le povedal, da ti je lahko resnično žal, da si zamu- dil koncert Fancy Lazy. V KLjUB-u visim že vrsto let in povem ti, da lahko ta nastop po vznemirljivosti brez preti- ravanja postavim v vrsto kljubskih koncertov zgodnje Discipline Kičme, Partibrej- kersov, Videosexa, Miladojke Vouneed, Demolition Group in še nekaterih - seveda ko so bili še malo manj razvpiti. Želel bi ti tudi sporočiti, da je informacija o nastopu Fan- cy Lazy na puljskem festivalu, ki si jo že nekajkrat povzel, najmanj subjektivna, če ne že zavajajoča. Po tistem, kar sem na dveh festivalnih nastopih slišal in videl, si upam Fancy Lazy postaviti za zastavonoše novega vala hrvaškega alter- nativnega ročka, ki utegne pljuskniti krepko čez meje le- pe njihove. Dodam lahko le še to, da v tem prepričanju nika- kor nisem osamljen. Fancy La- zy so na Art & Music festivalu pokazali presimljivo mero iz- vimosti, podprto z obvladova- " njem instrumentov, koncertno energijo in dobrim odrskim nastopom ter nenazadnje s pretanjenim smislom za ustvarjanje glasbe. V KLjUB- u so imeU sicer slabši zvok kot v Puli, toda to pregovorno dej- stvo je občinstvo brez negodo- vanja sprejelo. In tudi migali so. Obiskovalci, namreč. Pa še na tri bise so jih poklicali, kar je končno tudi nekakšen poka- zatelj vzdušja na tem koncer- tu. Ki je bil, verjemi mi, res- nično dober. To je pravzaprav vse, kar sem ti imel povedati. Upam, da ne boš zameril, ker ti tega nisem osebno povedal, toda zdi se mi, da na ta način vsaj nisem izpustil nekaterih dej- stev, ki bi jih ob bežnem sreča- nju na ulici prav gotovo. Upam tudi, da nisi zamudil so- botnega koncerta Holy Joes v KLjUB-u. Če pa si, si oglej zagrebške metalce Anasthesia. Ti bodo nastopili v soboto, 29. oktobra, ob isti uri na istem mestu. No vidiš, saj ni vse tako čmo. Nekaj se pa le premika. P.S. Fancy Lazy sta v Celje pripeljala Katra in Sergej in ne jaz. Se vidimo! VASJA OCVIRK »V soboto slavnostni koncert« 13. oktobra 1994 ste opozo- rili na 60-letnico Godbe m- darjev in keramikov iz Liboj. Zapisati moramo, da to ni edini kulturni jubilej v tem kraju. Pred II. svetovno vojno je bilo tu zelo razgibano kul- tumo življenje in že lani je mi- nilo 60 let, kar so v Nemškem dolu uredili prostore za delo- vanje na kultumem področju in zgradiU prosvetni dom. Le- tos enak jubilej slavi knjižnica v prosvetnem domu, prav tako pa mineva 60 let, kar so na Skobemetovem vrtu v Libojah nastopili pevski zbori svobode iz Liboj, Zabukovice, Celja, Ljubečne in Štor. Žal smo na ta prvi prosvetni dom pozabili, žal je knjižnica prenehala z delovanjem. Osta- li so spomini in najstarejši seže v leto 1924, ko je bil v Libojah ustanovljen tamburaški zbor Radost, seže v leto 1944, ko je bilo tu več ali manj svobodno ozemlje, ohranjen je spomin na partizanski miting, ko so partizani zaigrali igro Raztr- ganci. V Libojah, lahko reče- mo okupatorju »pred nosom«, so edini v Savinjski dolini ustanovili Pionirski odred, itd. Je še ohranjen spomin na 23.3.1934, ko se je pričela gla- dovna stavka v Praprotniko- vem rudniku v Libojah? FRANC JEŽOVNIK, Griže »Kaj Je Opet Socletv Fund - Slovenla?« Tovariš Rastko Močnik, Na moja vprašanja o delo- vanju sklada OSF Slovenija je bil odgovor že objavljen (NT&RC št. 7) 15. septembra v Pismih bralcev. Delovanje organizacije, kjer si »izvršni« direktor, opisuješ v najlepši luči. Zanimivo bi bilo vedeti, komu je bilo »pismo bralca« po več kot dveh letih delova- nja sklada, namenjeno: tistim, ki imajo z delovanjem sklada že svoje izkušnje ali nekomu, ki mu moraš delovanje sklada (s tvojimi besedami) šele ori- sati? Septembra 1994 pišeš, da OSF »organizira račimalniško omrežje za neodvisna občila v Sloveniji« enako zavzeto, kot si pisal že aprila 1993 v letnem poročilu »centraU OSF v New Yorku« (Soros Vugoslavia), in kot si že oktobra 1992 g. Geor- gu Sorosu pisno podal prošnjo za sestanek na temo »BBS sy- stem«... Zanalašč sem izpustil vse zapisnike upravnega od- bora organizacije, ki jo pred- stavljaš, kjer se ta projekt po- trjuje in izvaja že več kot dve leti. Zakaj OSF hvaUš pri pro- jektu, ki ga že več kot dve leti ne zmore izvesti? In kar je naj- bolj žalostno: zavestno nava- jaš sklad kot organizatorja projekta, izpuščaš pa avtorje in udeležence. Kot kaže v Slo- veniji ni »neodvisnih občil« ali pa je problem v organizatorju? Si hotel s pismom reklamirati sklad ali pa si javnost obveščal o rezultatih izvajanja pro- jekta? Pišeš, da OSF »dodeljuje ra- čunalniško in dmgo tehnično opremo«. Dovoli, da te dopol- nim: tehnična oprema je bila v veiiko primerih neuporabna in OSF je zraven podaril za okoli 40.000 USD programske opreme, ki je nikoli ni kupil... Takšno »podarjanje« tuje last- nine je v ZDA kaznivo dejanje, v Sloveniji pa se kljub po- manjkljivi zakonodaji podob- nih »akcij« lotevajo le še raču- nalniški pirati - in OSF. Nemo- ralno je, da se s tem celo hvališ. Praviš, da je »sklad za odpr- to družbo je v svoje vrste po- vabil ugledne in neodvisne po- sameznike z univerz«. Sprašu- jem ali so to isti posamezniki, ki si jim kot članom izvršnega odbora preprečeval in onemo- gočil delo v skladu in jih od- slovil z vljudnim pismom v an- gleščini? Si imel v mislih tiste ugledne gospode, člane uprav- nega odbora, ki so se od sklada poslovili z besedami »gabi se mi, da bi sodeloval s takšnimi newyorškimi osebnostmi?« Način delovanja sklada OSF je perverzen in podoben Or- wellovskemu Miniresu - Mini- strstvu resnice, ki skrbi za ohranjanje laži - tako tudi OSF v imenu »višjih ciljev« zadovo- ljuje le parcialne interese za- poslenih v skladu. Denar, ki ga fondacija vlaga v določene dejavnosti, lahko temeljito poruši obstoječe raz- mere. V takih primerih je za- želeno »javno delovanje« in podpora prosilcem pod enaki- mi pogoji, v istih okoliščinah. Javnih razpisov za nabavo opreme nikoli ni bilo, pa bi bili za delovanje fondacije in nje- no neomadeževanost nujni. Žalostno je opazovati, kako se prelivanje sredstev v privatno podjetje imenuje v tvojem pi, smu »podpora institucijam, ki svojo dejavnost razvijajo v globalno, humano, politično neodvisno in etnično tolerant- no.« Javni razpisi za posojila in druge oblike pomoči so za OSF le krinka za vnaprej skle- njene »posle«. Tovariš Močnik, rad berem tvoje tekste, saj so vsi domisel- no izpeljani in iz rahUh niti domišljije vedno stkeš trdno retorično podlago. Žal pa iste- ga »kopita« ne moreš uporabi- ti tudi pri javnih predstavi- tvah sklada. Kot avtor enega od projek- tov in (bivši?) sodelavec sklada te kot izvršnega direktorja vprašujem, katere cilje, skup- no zastavljene leta 1992, je sklad v dveh letih že dosegel, katere dogovore je izpolnil in kje in kako so vidni rezultati delovanja sklada in izvajanja projektov, ki jih omenjaš? RAJKO MAJCEN, Maribor PREJELI Izjava za javnost RK Celje Pivovarna Laško: Gremo naprej Poraz s Fotex Veszpremom in izpad iz nadaljnjega tekmo- vanja v evropskem pokalu dr- žavnih prvakov je močno in boleče odjeknU v našem klubu, med igralci in člani uprave, našimi navijači, stmpatizerji in iskrenimi prijatelji ter seve- da in predvsem pri našem po- krovitelju Pivovami Laško. Po sijajni pretekli sezoni, ko nam je samo zaradi poraza proti kasnejšemu evropskemu prvaku Teki v Celju, ušel na- stop v velikem finalu, smo v novi sezoni, okrepljeni s Pu- cem, načrtovali in pričakovali vsaj enak, če že ne boljši rezul- tat. Očitno smo se ušteli, pa čeprav nas je izločila ena naj- boljših svetovnih ekip. V tem bi lahko morda iskali tolažbo ali celo izgovor. Vendar izgo- vora ni in ne more biti! Preveč smo vsi skupaj, predvsem pa Pivovama Laško, vložili v to ekipo in njen »evropski pro- jekt«. Preveč, da bi mimo in brez posledic prenesli ta po- raz, da bi se kar tako odrekli nadaljnjim »evropskim ambi- cijam«. Zatorej - »gremo na- prej!« Tako kot je slogan naše- ga kluba, tako kot je v tem težkem položaju edino mogoče in pravilno, tako kot smo v tem klubu že od nekdaj na- vajeni. V teh težkih dneh, po porazu naših želja in ambicij, ko smo doživljali takšne ali dmgačne pripombe in pritiske, tolažilne besede in škodoželjne nasme- he, smo se odločili - ukrepati! Kot prvo smo se s trenerjem Šojatom dogovorili za spora- zumno prenehanje delovnega razmerja, čeprav vemo in smo prepričani, da za neuspeh ni kriv samo on, ampak da so za to v enaki meri ali še bolj krivi igralci sami. Prav tako kot so taisti igralci pod taktirko Josi- pa Šojata dosegli vse tiste iz- jemne uspehe in učinkovite zmage, na katere smo v zad- njih letih tako ponosni: naslo- va državnih in pokalnih prva- kov Slovenije, nastopanje v evropski ligi šampionov, vr- sto zmag na prijateljskih tur- nirjih in tekmah, da o nastopih za državno reprezentanco ne govorimo. Josip Šojat, s kate- rim smo okusili prve evropske zmage in postali »evropski« klub, torej odhaja iz Celja! Po obojestranskem soglasju bo ekipo vodil toliko časa, da do- bimo ustrezno zamenjavo oz- največ do konca sezone 1994/ 95. Št. 43 - 27.oktot)er 1994 3 gstali nasi ukrepi so pretež- vezani na ekipo oziroma ^Ice. In sicer: po dogovoru s klubskim ifgvnikom dr. Čajevcem bo- , takoj pristopili k sanaciji p]i poškodb in dokončni re- tiilitaciji vseh poškodovanih «lcev. od Igralcev zahtevamo jlisimalno angažiranost na pil tekmah državnega prven- ca in pokala! Priložnost za iltazovanje bodo dobili vsi ralci, in ne glede na odsot- gt nekaterih ključnih igral- v, poraza v Sloveniji ne sme- li doživeti. Več pozornosti bomo posve- j treniranju in nastopanju ših igralcev za državno re- fzentanco, seveda po med- bojno usklajenem termin- em planu. E\topa nas ne sme pozabiti! ato se bomo udeležiU nekaj mujenih klubskih turnirjev lariz, Amsterdam) in odigra- 0 več težkih tekem s Hrvati, adžari, itd. Takoj bomo pričeli z obliko- injem ekipe za novo sezono 195/96! Februarja 1995 mo- mo podpisati vse pogodbe obstoječimi ali novimi igral- Ostanejo samo tisti, ki se ido dokazali, in s katerimi mo vsesplošno zadovoljni! Inne nazadnje - utrjujemo in izboljšujemo organizacijo in jslovanje kluba, z istočasni- 1 kadrovskimi spremem- mi. Na koncu pa še apel našim (stim navijačem in privr- ncem! Nič ni tako tragične- 1, še posebej v športu, da ne i pozabili in oprostili. Ko se »mo prihodnjič spet skupaj (seliU, bo Fotex Veszprem le i bled spomin in opomin! RK »Celje Pivovarna Laško«, ANDREJ ŠUŠTERIČ, predsednik lO ragolije ninistra Kacina Umetno skonstruirani slo- Hiski parlamentarni stroj »Ije po že vnaprej dogovorje- fni načrtu in gazi mnoga, laprednem svetu že utečena 'uveljavljena, demokratična 'čela. Zadnji dogodki potrju- 'jo nesprejemljiva in dvomlji- * početja naših parlamentar- ci in sicer: prenagljena in 'orna izvolitev 53 sodnikov 'fajnim mandatom, umik ob- 'žnice proti udeležencem ma- '''orske afere z orožjem ter Odpora spornemu in protiu- '^vnemu določilu 31. člena ^ona o RTV Slovenija. Ned- "oino pa najbolj bodejo v oči "ane in od našega političnega "^tia naročene ekshibicije mi- '^tra Jelka Kacina, kot so: [^Pad na svojega predhodnika ^leza Janšo in najbolj za- 'ižnega vojaka pri osamosva- ''?iu Slovenije Toneta Krko- ^^s> kadrovske čistke ."Obrambnem ministrstvu in '''nočnih enotah, pošiljanje ^•setn brez lastnoročnega pod- ^"^3 (Marcelu Koprolu), ukre- proti slovenskim voja- i""!, ki so sredi septembra ob ^^drovskih premestitvah j^orisu spustili Morisovo za- .^^0 na pol droga, zaplembe t}^^ muzejske zbirke Ivana J^ušbaherja (izdelovalec pr- 1^ slovenske strojnice, stro- ijTii raziskovalec in urejeva- ^ orožja)... i^^cinove vragolije in pu- i ^etniške hajke mečejo slabo J na državo Slovenijo in ji zapirajo promocijsko pot . Razvitejšo in pravičnejšo ^^opsko družbo. Strinjam se z mnenjem g. Janeza Sušteršiča, da bi moral predsednik Drnovšek v naj- krajšem času umiriti mladost- no zagnanost medijsko narav- nanega obrambnega ministra in ga napotiti nazaj k delu. S svojimi početji je, po mnenju mnogih državljanov, minister že prestopil mejo dobrega okusa, dostojanstva in spošto- vanja. Za podobne (in tudi mi- lejše) spodrsljaje ministri v pravnih in demokratičnih državah navadno napišejo od- stopno izjavo. Državljani Slovenije, ki se po zadnjih parlamentarnih vo- litvah počutimo izigrani, pri- čakujemo pri decembrskih lo- kalnih volitvah novo prevaro. Bojim se, da ne bo tajni reali- zator letošnje morebitne pre- vare prav nekoč priljubljeni, danes pa hlapčevsko ubogljivi in otročje razigrani minister Jelko Kacin. IVE A. STANIČ, Kočevska Reka Zaliteva za razpis referenduma stranka enakopravnih dežel zahteva, da DZ še v letu 1994 razpiše referendvim o spre- membi ustave, ki omogoča ob- čanom, da se samostojno in neposredno na referendumu odločijo o povezavi občin, v katerih prebivajo, v dežele. Dežele so družbenopolitične skupnosti s svojo samostojno zakonodajo, sodno in izvršno oblastjo. DZ ima le tiste zakonodajne pristojnosti, katere nanj pro- stovoljno prenesejo 30-članski deželni parlamenti dežel Slo- venije, ki jih je predvidoma enajst: Dolenjska, Gorenjska, Goriška, Notranjska, Primor- ska, Kranjska, Bela in Suha Krajina, Koroška, Prekmurje, Zgornja Štajerska in Spodnja Štajerska, ki so zgodovinsko pogojene v gospodarskem, kulturnem in jezikovno etnič- nem prostoru. DZ šteje le 40 poslancev na- mesto sedanjih 90 poslancev, ki so istočasno poslanci v de- želnih parlamentih. Državni svet se razpusti in iz ustave se črtajo vsa določila, ki se nanašajo na Državni svet. Da DZ še letos razpiše raz- veljavitveni referendimi, ki obstoječi zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (Ur. Ust št. 15/1994) spremeni tako, da uveljavi pravico volivcev, da neposredno na referendvunu odločajo o spremembi ustave in o pravici sprejemanja zako- nov oz. o njihovih razveljavi- tvah. Da DZ še letos razpiše zako- nodajni referendum o volil- nem zakonu tako, da so po- slanci izvoljeni neposredno v deželne parlamente oz. v DZ in, da sme že 5 odstotkov vo- livcev sprožiti nezaupnico po- slancu! 50 odstotkov + 1 glas volivcev, ki so neposredno iz- volili poslanca, zadošča za predčasno razrešitev poslanca. Poslanca ščiti poklicna imuni- teta le na njegovem delovnem mestu (v parlamentu) izven njega pa se njegova nezakoni- ta dejanja obravnavajo po hi- trem (prednostnem) postopku. Kandidat za poslanca mora pred volitvami ob vložitvi kandidature predložiti svoj politični življenjepis! Obrazložitev zahtev Zaradi vse večje centraliza- cije v DZ in centralistične za- konodaje, je le-ta postala veči- ni deželank in deželanov odtu- jena, preokoma, zbirokratizi- rana in kot taka neučinkovita. Državna režija s svojimi 55.000 zaposlenimi v državni upravi še vedno narašča in predstavlja za produktivni sloj prebivalstva nesprejemljivo predraga. Preveliko število upokojencev in tistih s privili- giranimi pokojninami in ad- ministrativno upokojenimi, pa preprečuje normalen razvoj družbe. Zato je nujno, da se potrebe za državno režijo zni- žajo za 2/3 in da se prevzame evropski model demokracije tako, da se o 2/3 denarja dav- koplačevalcev odloča na ravni dežel Slovenije. Tako prihra- njen denar iz naslova državne režije pa se uporabi za nujno tehnološko posodobitev proiz- vodnih procesov v industriji in kmetijstvu ter v storitvenem sektorju, ki proizvajajo izdel- ke za svetovni trg, za katerega bo skrbel preusmerjeni del dr- žavne režije. Nasprotovanje DZ pobudi volivcev bomo šteli kot neu- stavnodejanje - nedemokratič- no ravnanje in v nasprotju s 3. členom ustave Republike Slo- venije, ki govori, da ima oblast ljudstvo in jo izvršuje nepo- sredno! IG SED, glavni tajnik SED: VLADO RECKO Utrinici s ceijsicega sejma Letos že sedemindvajseti se- jem obrti na Celjskem se je zaključil. Če je bil uspešen ali ne, bodo najbolje vedeli raz- stavljavci. Kljub, za naš stan- dard rahlo navitim cenam, je bil sejem množično obiskovan, saj se je navsezadnje še za vsak pa še tako pretanjen okus lah- ko našla neka zanimivost. Da vaja dela mojstra, ni treba po- navljati; sejem je že postal del celjske tradicije, iz leta v leto so vidne izboljšave, novosti. Skratka, upravičeno se da tr- diti, da si je priboril pomemb- no mesto na slovenskem pa tu- di mednarodnem sejemskem zemljevidu. Žal pa so še vedno prisotne na videz nepomembne malen- kosti, ki tako idealno podobo lahno skazijo, skvarijo. Pravi- la igre je treba upoštevati, s tem se strinja vesoljni svet. Vesoljni svet pa bi se strinjal tudi s tem, da so ta pravila enaka za vse, da ni izjem (vsaj načeloma ne). Navada nekje zahteva, da se plača vstopni- no. V navado pa se je nekje tudi ukoreninilo, da so tega skorajda upravičeno oproščeni znanci vratarjev na zelo nepo- sreden način, da se o tisti malo manj opazni poti sploh ne spregovori. No, pa to se še razume in tolerira!? Da se preide še na poanto današnjega »polemizi- ranja,« naj hitro osvetlim oza- dje zadnjega dne sejemskega vzdušja, pravzaprav zadnjo uro, ko se je sejem uradno že zaključil in se odpravil »na ce- loletno mirovanje«. V tem času se je namreč tovorilo po celj- skih ulicah, vse se je na veliko pospravljalo, kot da bi bil to zadnji dan. V bistvu so »škat- le« nosile ljudi, ne ravno obratno. Striktna pravila so še vseeno veljala, da se brez vstopnice noter ne more, pa čeprav je bilo sejma že konec. Tako se je pred vhodom na- bralo kar nesrečnežev, ki so hoteli le do svojega blaga in ga odpeljati domov, prepuščenih na milost in nemilost treh big boss-ov, ki od svojega niso od- stopili niti za »milimeter« in povrhu še vztrajali pri nakupu kart. Tudi do pritožne knjige se ni dalo zastonj! Končno je nekdo opazil, da se s takšnim nejevoljnim »godrnjanjem« s strani čakajočih ne splača ravno igrati in nas blagovolil spustiti v »raj«. Morda so ga k temu dejanju usmerile šte- vilne pripombe, da se s takš- nim ravnanjem v Evropo niko- li ne bo prišlo, oziroma, ko mi naredimo en korak, se nam Evropa urno umakne za dva. Pravkar povedano se odraža tudi v pregovoru: »Če boš te- kal za vozom, ga ne boš nikoli prehitel!« Pa brez zamere! ALEKSANDRA TEHOVNIK, Slovenske Konjice Vrag in računstvo Različni mediji so po vrsti, vendar pa prizanesljivo, oce- njevali število udeležencev ta- ko imenovanega vseslovenske- ga zborovanja na celjskem sej- mu prvega oktobra letos, ki je potekalo pod geslom »Ne vrag, le sosed bo mejak«. Pisalo in govorilo se je o 8.000, 10.000 in celo o naj- manj 12.000 udeležencih. Se najbolj previden je bil Novi tednik, ki je pisal o nekaj tisoč zborovalcih. Moj znanec, ki je zelo natan- čen in redoljuben človek, pa je hotel priti resnici do dna. Iz- meril je prizorišče, na katerem se je odvijalo zborovanje, ugo- tovil njegovo površino, odštel prazne lise, ob nepreveliki gneči izračimal, koliko ljudi je stalo na enem kvadratnem me- stu in prišel do najvišje možne številke 3.000 ljudi, v katero je dobronamerno vključil še vse nastopajoče skupaj s častno enoto Slovenske vojske. Če sodim po kuloarskih in- formacijah, da se do zadnje ure ni vedelo, kdo bo slavnost- ni govornik, da naj bi bil osrednji govornik Milan Ku- čan, predsednik Republike, če se bo zbralo veliko ljudi in da naj bi govoril Jože Školjč, predsednik Državnega zbora, če udeležba ljudi ne bo v skla- du s pričakovanji, potem bo že držalo, da se je zbralo bolj ma- lo zagnancev. Zlobneži pravi- jo, da so k zborovalcem prište- li še vse avtomobilske sej- marje. Računstvo je bilo pač že v osnovni šoli za nekatere naj- težji predmet. MARJAN MANČEK, Celje Ne vrag, ie sosed nai bo mejal( Nestrpna in agresivna hrva- ška politika do slovenske dr- žave, ki ignorira naše zakonite pravice do pristopa na odprto morje, prisvajanje naših kra- jev in vasi na območju piran- ske katastrske občine, kakor nezakonito prisvajanje Štrigo- ve z okolico tja do Železne go- re, sečnja naših gozdov, prepo- ved slovenskega petja ter sploh slovenske besede v žup- niji Štrigova, ki je bila dosedaj v praksi in vsakdanjem življe- nju utečena govorna in komu- nikativna oblika med našimi Slovenci onkraj umetne meje, ki še zmeraj ni urejena, pa če- prav je sveti oče in Vatikan obe župniji Razkrižje in Štri- gova v celoti priključil mari- borski škofiji, kar je razvidno iz samega dokumenta. Ponosen sem na slovenski državni zbor in poslance, ki se zavedajo zgodovinskega tre- nutka in usode, ki jo bodo s svojimi pokončnimi odloči- tvami izvrševali tudi v prihod- nje in odstranili iz svojih vrst kapitulante ter mešetarje, ki delajo v škodo slovenskemu narodu. Tudi Italijanom je po- trebno reči, da so se kot država v času II. svetovne vojne borili kot NDH na napačni strani (poraženi fašistični koaliciji. Rim, Tokio, Berlin). Skratka prireditev v Celju, 1.10.1994 na Golovcu je imela svoj pozitivni pomen. Poslanci in večinski delež državljanov Slovenije se zavedajo dolgo- letnih bojev Slovencev ter ostalih rodoljubov, borcev za mir, ki so ga skozi tri po- membne vojne izbojevali od- ločni in pogumni rodovi naše- ga naroda, ki so sledili duh generala Maistra, Prešerna, Slomška, Cankarja, Gregorči- ča ter ostalih zaslužnih mož našega naroda. V spomin na njih in lastne odgovornosti za prihodnost, si izberimo voditelje, katerih de- la nas bodo krasila. LENART HORVATIČ Šent|ursi(i žeieznišici preiiod že dolgo je znana golgota šentjurskih meščanov na tem železniškem prehodu, ki je po- leg železniške postaje. To so problemi, ki posegajo v med- človeške odnose (problem ko- munikacije) in naravovarstva - ekologije (nepotrebna poraba energije in onesnaževanje okolja). Zaradi tega je leta 1990 De- mosova koalicija dala pobudo, da se ta problem zadovoljivo reši kot celovit problem pove- zav v Šentjurju. Šentjur je kot mesto v kotlini soočen s speci- fično in delikatno situacijo na področju povezav. Problem ni samo »obvoznica«, ki je samo prestavitev in ugodnejša reši- tev povezave vzhod zahod sko- zi mesto Šentjur. Še bolj kot to pa je problematična povezava jug sever, oziroma vstopna ce- sta na avtocesto, ter povezava z Zasavjem in Dolenjsko in južnim delom mesta Šentjur. Odborniki SDZ oz. Demos koalicije smo zahtevali takrat kompleksno reševanje in re- zultat je bU, da se je izdelal projekt, ki je edino smiseln. Ta je predvidel podvoz v centru in nadvoz pri Sikošku, kar je za- dovoljiva rešitev za realizacijo povezave tudi jug sever. Sedaj so se razširile govori- ce, da podvoz ni rešitev iz fi- nančnih razlogov. Narodni demokrati kot de- diči SDZ in vztrajni nadalje- valci Demosovega programa, takšno argumentacijo ne spre- jemamo in podpiramo vse, ki so s tem prizadeti, zlasti pa meščane južnega del^ mesta Hruševec. Mishmo, da je mesto Šentjur zaradi volimtaristične politike urbanistično zelo zanemarjeno zlasti na področju komunika- cij. Zadnji čas je, da se začnejo upoštevati bolj strokovni po- goji, ki izhajajo iz potreb in pogojev življenja ljudi in zlasti ekologije. Pri tem pa argu- mentacija, da ni denarja ni no- ben razlog za odstop od pro- jekta, ki je smiseln in zadovo- ljiv za vse meščane in tako re- koč trajna rešitev za prihod- nost mladega mesta. Denarja nikoli ne bo dovolj, zato se je treba vedno spraše- vati o racionalni porabi denar- ja in tudi o racionalnem plani- ranju oz. projektiranju, zlasti pa o racionalnem izvajanju projektov. Narodni demokrati vidimo v tej situaciji kot edino možno in ekološko smiselno rešitev za prihodnost mesta v podvozu, za katerega ne sme biti vpra- šanje koliko stane, ampak stvar racionalne izvedbe in pridobitve potrebnega de- narja. Upoštevati je treba ekologi- jo in princip enovitosti mesta, katerega središče mora biti dostopno z vseh strani. Danes se gradijo podzemne in po- drečne železnice, celo podmor- ske, pa ne bi bili v stanju zgra- diti p)odvoz, ki rešuje prihod- nost mladega mesta z naci- onalno kulturno in naravno dediščino. Podoben podvoz je zgrajen v Celju, kjer je podobna situ- acija, nadhod, ki ga kot kom- penzacijo predvidevajo, pa so imeli v Zagrebu, kjer so ga od- stranili in naredili podhode. Torej rešitev je podvoz in racionalna in smiselna držav- na in občinska uprava, ki bo služila ljudem in jim pomaga- la, ne pa skrbela samo za sebe. Mesto Šentjur z ozirom na to, da je v kotlini moramo raz- vijati kot mesto park, pa bo zdravo mesto, ki bo s svojo na- ravno in kulturno dediščino (Rifnik, Ipavci) privlačno za turiste. To pa bo, če bo notra- nje lepo urejeno in komunika- cijsko dovršeno. Kar se tiče povezave Hru- ševca s Celjem, pa Narodni de- mokrati podpiramo ureditev vzporedne ceste, ki poteka ob robu doline proti Štoram. To bi bila lahko tudi razbreme- nilna cesta, ki bi prispevala tudi k večji varnosti na tem področju. S strokovno jasnostjo in od- ločnostjo z varčnostjo ter strp- nostjo in složnostjo se zadeve lahko uredijo dogledno in za- dovoljivo. dr. stom. FRANC ZABUKOŠEK, odbornik NDS, Šentjur Pojasnilo v Pismih bralcev objav- ljamo samo pisma znanih avtorjev, zato mora biti vsako pismo podpisano z imenom, priimkom in točnim naslovom. Če je mogoče, pripišite tudi tele- fonsko številko, kamor vas lahko po potrebi pokliče- mo. Pismo ne sme presegati 45 tipkanih vrstic. Daljša pisma bomo v uredništvu kraj šah tako, da ne bo pri- zadet smisel sporočila. Po zakonu o javnih gla- silih so uredništva dolžna objaviti le odgovor na ob- javljeno informacijo ter popravek objavljene infor- macije, s katero sta priza- deta pravica aU interes pis- ca, o vseh ostalih pismih pa se odloča v skladu z ured- niško poUtiko. Kijuicasti icriž in rdeča zvezda Da je potrebno krivce za zločine in ostala kazniva deja- nja kaznovati se strinjam, ven- dar zgodovina kaže, da ni ved- no tako. Pa poglejmo, kako so jo odnesli nemški nacionalso- cialisti in komunistična inter- nacionalna druščina? Kako so jo odnesU nacisti na sojenju v Nuembergu, vemo vsi. Ven- dar ne smemo pozabiti, kako so le-ti prišli v Nemčiji na oblast. Ne z državnim udarom kot so me učili v osnovni šoli ampak z demokratičnimi voli- tvami. Na zadnjih volitvah pred drugo svetovno vojno je nacionalsocialistična stranka (NSDAP) dobila preko 80 od- stotkov glasov. Seveda druge stranke niso bile prepovedane razen KP. Zveza komunistov pa je vedno prišla na oblast z revo- lucijo. Za zločine, storjene v maju in juniju 1945, še ni nihče odgovarjal. Ravno tako ni še nihče odgovarjal za zloči- ne na Golem otoku za razna šikaniranja nečlanov partije po delovnih organizacijah, za montirane sodne procese ter vse ostale zločine, ki so jih sto- rili, kaj šele, da bi bil kdo za to obtožen. Seveda so kje kakega komunista obsodili kot v ne- razviti Albaniji, vendar se v srednjeevropski Sloveniji kaj takšnega ni zgodilo. Zato se bivši partijski funkcionarji še vedno šopirijo po državni upravi in podjetjih. Še vedno je čas, da takšnim ljudem pre- povemo javno in politično de- lovanje. Zato naj bralci sami presodijo, kdo je nedavno v Celju zboroval. MIRAN ŠNEBERGER, SND Celje Št. 43 - 27. oktober 1994 24 Nissan maxima QX Zanesljivo je malo manj znano dejstvo, da je japonski Nissan največji britanski iz- voznik avtomobilov. To niti ni tako presenetlji- vo, kajti na Otoku japonska tovarna izdeluje micro in primero, avtomobila, ki na evropskih trgih nista nezna- na in neuspešna. S precej manj uspeha - tako na evrop- skih kot tudi na drugih pro- storih - pa se lahko pohvali maxima, avtomobil nekaj višjega srednjega razreda. Letos pa je japonska to- varna maximo povsem pre- novila in jo po novem ozna- čuje še z dvema črkama (QX - na sliki). Toda tudi nova podoba ni posebej izzivalna, kajti maxima tako kot prej ostaja avtomobil zelo kon- vencionalnih in s tem tudi zelo zadržanih karoserijskih linij. Avtomobilu pri Nissa- nu namenjajo dva motorja, oba šestvaljnika s štiriven- tilsko tehnologijo, hkrati pa je maxima doživela nekaj bi- stvenih sprememb pri pod- vozju. Gre predvsem za zad- njo premo, ki je po novem prostorska in z več vodili, to naj bi zagotavljalo večjo udobnost, zanesljivost in ne- problematičnost. Oba mo- torja sta torej šestvaljna, vendar z različno močjo in seveda zmogljivostmi. Šib- kejši je 2,0-litrski agregat z močjo 103 kW/140 KM pri 6400 vrtljajih v minuti, kar zagotavlja pri ročnem pet- stopenjskim menjalniku naj- večjo hitrost 201 km/h, pri prestavni avtomatiki pa 182 km/h. Trilitrski šestvaljnik ponuja 142 kW/193 KM pri 6400 vrtljajih v minuti, naj- večja hitrost pa je pri različi- ci z ročnim menjalnikom 230 km/h, pri avtomatiki pa 210 km/h. Kdaj bo maxima QX naprodaj na slovenskem tr- gu, še ni mogoče jasno zapi- sati, prav tako so neznane cene. Toda upoštevaje dej- stvo, da gre za nekaj višji srednji razred, za manj kot 45 tisoč mark obnovljene maxime ne bo v slovenskih garažah. BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju uspel zbrati 650 vozil, kar je glede na število prireditev, ki se ta čaš odvijajo v sklopu Celjskih Sejmov, lep dosežek. Uradno zabeležena prodaja vozil se je ustavila pri številu 23. Organizatorji sejma priprav. Ijajo v kratkem nekaj sprememb, o katerih bomo več pisali prihodnji mesec. Prihodnjo pomiad xantia activa Francoska avtomobilska tovarna Citroen je lahko za- dovoljna z dosedanjo proda- jo xantie, avtomobila, s ka- terim je zamenjala model BX. V dobrih dveh letih so namreč prodali 307 tisoč xantij, pri čemer je delež iz- vedenk z dizelskim motor- jem zanimivo visok, kajti skoraj vsak drugi avtomobil je bil opremljen z dizelskim pogonskim agregatom. Xantia je seveda najuspeš- nejša na domačem, torej francoskem avtomolbilskem trgu, kjer so do konca letoš- njega jimija prodali več kot| 104 tisoč avtomobilov. Po drugi strelni je xantia dovolj uspešna v Španiji in na Por- -tugalskem, kjer ji pripada 11 oziroma 15 odstotkov trga v njenem razredu, zelo dobro, pa gre v promet v Grčiji, kje je njen tržni delež kar 2J odstoten. Sedaj pa Citroe na trg prihaja s xantio act vo, avtomobilom, ki je b doslej na ogled le kot protc tip. Gre predvsem za to, d bodo vozne lastnosti xant ugodnejše, po drugi strani p bo avtomobil še udobnejš čeprav mu tega prav zavol takoimenovanega hidrakti\ nega vzmetenja ni manjkalo. Xantia activa bo v Franciji na voljo v začetku prihod- njega leta, pri nas pa verjet- no še pred začetkom prihod- nje koledarske pomladi, še posebej zaradi kooperacij- skih odnosov med koprskim Cimosom in matičnim Citro- enom. Na sliki: xantia ac- tiva. Slovenski avtomobilski trg se po zelo slabem oziro- ma katastrofalnem avgustu očitno ne more pobrati. Sep- tembra je bilo namreč prvič registriranih le 2694 avto- mobilov, kar je le malo več kot avgusta (2631). V letoš- njih devetih mesecih so tako prvič registrirali 37.206 osebnih avtomobilov, kar je za 23,7 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Po pričakovanju je največ avtomobilov prodal franco- ski Renault, ki je ob pomoči novomeškega Revoza za svo- je avtomobile doslej našel 9968 kupcev, kar pa je ven- darle za 14,8 odstotka manj kot lani v tem času. Toda padci nekaterih drugih avto- mobilskih znamk so še globji in očitnejši. Tako so v sep- tembru prvič registrirali le 139 škod, skupaj pa doslej 4206. Ta številka je od lan- ske nižja za 31,9 odstotka, kar pa je nedvomno podatek, ki ima svojo težo. Dobro gre letos italijanskemu Fiatu, kajti do konca septembra so pri nas prvič registrirali 3498 fiatov (brez avtomobi- lov tovarn Alfa Romeo in Lancia) oziroma za 9,5 od- stotka več kot lani. Tako Ford kot Lada sta letos v primerjavi z lanskim letom na slabšem, letos so prvič re- gistrirali 2497 fordov (za 49,6 odstotka manj) in 2197 lad (za 31,4 odstotka manj). Med tistimi avtomobilskimi znamkami, ki v slovenskem avtomobilskem prostoru kljub vsemu dosegajo boljše rezultate, so Volkswagen, ki je posel povečal za okrogle tri odstotke, pa Hyundai, ki je prodal za 15,8 odstotka več, in seveda Mercedes Benz, ki je prodajo povečal za krepkih 86,7 odstotka. Najbolje prodajani avtomo- bil je še naprej škoda favo- rit/forman, sledi pa renault (cho, R 5 in R 19). Ce prodaja avtomobilov tudi v nasled- njih mesecih ne bo bistveno boljša — in vse kaže, da ne bo - potem bo na Slovenskem letos prvič registriranih ne- kako 46 tisoč avtomobilov. To pa bi bilo za skoraj 30 odstotkov manj kot v letu 1993. Tujci na Japonsicem vse uspešnejši Tuje avtomobilske tovarne postajajo na japonskem trgu očitno vse uspešnejše - vsaj če sodimo po podatku, da se je avgusta prodaja tujih vozil v deželi vzhajajočega sonca povečala za 70,3 odstotka. Japonci so namreč v mesecu avgustu kupili 23.391 tujih av- tomobilov. To pravzaprav po- meni, da se jih bo za vozila tujih znamk letos navdušilo nekako 260 tisoč. Na tem trgu so zelo uspešni Američani, malo manj Britanci, v ospre- dju pa so nemške avtomobil- ske tovarne, ki imajo v svojih rokah več kot 45 odstotkov tr- ga z nejaponskimi avtomobili. Slabo gre letos francoskim av- tomobilskim tovarnam, kajti njihov skupni tržni delež ni večji kot tri odstotke. Med naj- bolje prodajane tuje avtomo- bile na Japonskem sodita BMW serije 7 in mercedes S. Fiat punto gre v Nemčiji dobro v promet Nemški avtomobilski trg je v Evropi tako pomemben, da se na njem drenjajo prav vse avtomobilske tovarne. Razum- ljivo: posel je velik in dobra prodaja dokaz, da je avtomo- bil narejen po standardih, ki jih priznavajo tudi drugje. Junija je bil na nemškem tr- gu najbolje prodajani tuji av- tomobil fiat punto (na sliki), kar je za italijansko avtomo- bilsko tovarno Fiat razveseljiv dosežek. Nemcem so prodali 5327 vozil. Drugi na tej po- membni lestvici je bil renault 19 (ki je sicer najbolje proda- jani tuji avtomobil v Nemčiji), sledi pa peugeot 306. Med pr- vih deset so se uvrstili še hon- da civic, renault clio, renault laguna in twingo, toyota co- rolla, peugeot 106 in mazda 323. Št. 43 - 27. oktober 1994 Po siabem avgustu nič boijši september lil V znamenju festivala y i^arodnem domu v Celju jf včeraj začel 5. festival jfUŽenja radijskih postaj Menije, ki ga je slovesno od- j Jože Zimšek, predsednik ^nega sveta občine Celje, je tudi glavni pokrovitelj fe- ivala. festival bo trajal vse do pet- 28. oktobra, poleg tekmo- ilnega pregleda radijske pro- ^cije v minulem letu, pa je jtival namenjen tudi izme- ^v-i izkušenj in družabnim jčanjem med slovenskimi iijci. V tekmovalnem delu jtivala sodeluje 15 lokalnih regionalnih radijskih po- jj, članic Združenja, na fe- ival pa jih seveda spremljal lii več, saj vse članice zdru- jija niso prijavile tekmoval- ili izdelkov, med gosti festi- ila pa so tudi nacionalne in jmercialne radijske postaje. Festival se je začel s skupš- no Združenja radijskih po- aj Slovenije, na kateri so jjveč pozornosti namenili rejanju finančnih in drugih jzmerij radijskih postaj z Re- iibliško upravo za telekomu- ikacije in oddajniki in zveza- li, vprašanje v zvezi s spošto- jnjem avtorskih pravic in no- emu statusu Združenja radij- ph postaj Slovenije, ki bo po- ej kot Poslovna skupnosti DStal pravna oseba in bo tako učinkoviteje zastopal interese svojih članic. Včeraj so se v Hotelu Evro- pa, ki je tudi osrednje prizoriš- če festivala, začela tudi prva javna poslušanja tekmovalnih izdelkov in sicer v kategoriji samoreklamni spot in komen- tar. Tekmovalne izdelke oce- njujeta dve tričlanski strokov- ni žiriji in sicer: dnevnoinfor- mativno oddajo, komentar, re- portažo in kontaktno oddajo žirija v sestavi Tadej Laber- nik, Silvo Teršek in Jože Jer- man, glasbeno oddajo, humo- ristično-satirično oddajo, sa- moreklamni spot in EPP pa ži- rija v sestavi Bogdana Her- man, Jože Jagodnik in Tone Partljič. Udeleženci festivala so si včeraj ogledali tudi staro mestno jedro Celja, popoldan pa so obiskali pivovarski mu- zej Pivovarne Laško. V okviru spremljajočega programa fe- stivala si bodo udeleženci fe- stivala jutri ogledali tudi rim- sko nekropolo in jamo Pekel v Šempetru. Danes, po pogo- voru s predsednikom Republi- ke Slovenije Milanom Kuča- nom, pa bo Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije pripravila degusta- cijo jubilejnih polnitev ob 25 letnici Zaščitne znamke slo- venskih vin. Festival se bo končal jutri, ko bodo še zadnja poslušanja tekmovalnih izdelkov, sesta- nek žirije in zaključna priredi- tev, na kateri bodo proglasili najboljše radijce v posameznih kategorijah in naj radijsko po- stajo v Sloveniji v letu 1994. Festivalski program Radia Celje V času festivala bo Radio Celje v okviru svojega 24 urnega programa pripravljal javljanja iz Hotela Evropa, kjer bomo imeli svoj improvizirani studio in od koder bodo lahko svoje prispevke pošiljali tudi kolegi iz drugih radijskih postaj. Pripravljamo tudi tri posebne oddaje (prva je bila že včeraj) ob 16.30, razen današnje, ki bo ob 19.15 z delovnim naslovom Festival- ski utrip, v katerih bomo pripravili pogovore in zani- mivosti s festivala. Poleg tega bomo neposredno prenašali tudi del zak- ljučne prireditve ob proglasitvi najboljših radijskih postaj in ko bodo rezultati že znani. RADIJSKI SPORED od 27. oktobra do 2. novembra RADIO CELJE četrtek, 27.10.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKO Celje, 6.30 Poročilo OKO Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro- čilo OKO Celje. 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05 Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje, 13.45 Turistični kažipot, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.10 Glasbeni express, 16.30 Kronika, 17.00 Združenje radijskih postaj Slovenije: pogovor z Milanom Kučanom, 18.00 Ročk blok (Aleš Uranjek), 19.00 Poročila, 19.05 Deutsche Welle, 19.15 Festivalski utrip, 20.00-5.00 Večerno-nočni program. Petek, 28.10.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKO Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro- čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Petkove štengce, 12.00 BBC novice,'12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik. 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.05 Šport ob koncu tedna. 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo). 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.30 Festivalski utrip, 17.00 Kronika, 17.30 Celjski magazin (Nada Kumer), 19.00 Poročila, 19.05 Deutsche VVelle. 19.10 Evropa v enem tednu (BBC), 20.00-5.00 Večerno-nočni program. Sobota, 2910.: 5.00 Po domače v novo jutro. 5.30 Prva jutranja kronika RS. 5.40 Domača melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC Celje. 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica. 7.40 Pregled tiska. 8.05 Poročila. 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.05 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Študentski servis, 12.00 BBC novice, 12.10 Teen val, 13.00 Novice, 14.00 Jack pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo). 16.00 Podalpski biser, 16.05 Čestitke in pozdravi. 17.00 Kronika. 17.30 Vročih 20. 19.00-24.00 Večerno-nočni športno zabavni program Nedelja, 30.10.: 5.00 Jutranji program, 8.00 Začetek programa. 8.05 Poročila, 8.30 Verska oddaja-Luč sveti v temi. 9.00 Horoskop. 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost. 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec). 13.00 Novice. 13.05 Domača melodija tedna, 13.10 Čestitke in pozdravi, 14.15 Nedeljsko športno popoldne: Biostart Publikum-Primorje. prenos 2. polčasa. Nadaljevanje čestitk in pozdravov, Pribl. 19.00 Zaključek pro- grama. Ponedeljek, 31.10.: 5.00 Po domače v novo jutro. 5.30 Prva jutranja kronika RS. 5.40 Domača melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC Celje. 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS. 7.20 Tečajnica. 7.40 Pregled tiska. 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila. 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa. 10.00 Novice. 10.30 Športno dopoldne. 11.30 Športni kviz, 12.00 BBC novice. 12.10 Tečajnrca, 13.00 Novice. 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser. 17.00 Kronika, 18.00 Podalpski pop, 19.00 Poročila. 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Vrtiljak polk in valčkov, 22.00 Zaključek programa Torek, 1.11.: 5.00 Po domače v novo jutro. 5.30 Prva jutranja kronika RS. 5.40 Domača melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor. 6.45 Horoskop, 7.00 Dmga jutranja kronika, 7.15 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje. 9.00 Predstavitev programa. 8.45 Kam danes, 10.00 Novkie, 10.30 Lestvica 3, Tri, III.&AS, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice. 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack pot. 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo). 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.45 Zimzelene melodije. 19.00 Poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 22.00 Zaključek programa. Sreda, 26.10.: 5.00 Po domače v novo jutro. 5.30 Prva jutranja kronika RS. 5.40 Domača melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC Celje. 6.30 Poročilo OKC Maribor. 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.25 Tečajnica. 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila. 8.15 Obvestila. 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes. 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice. 10.15 S knjižnega trga. 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice. 13.05 Napovednik. 13.10 Glasbene želje. 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo). 16.00 Podalp- ski biser (melodija tedna). 17.00 Kronika, osmrtnice, 18.00 Pop loto, 19.00 Poročila. 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Brane Rončel na RC, 21.00 Zaključek programa. Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek, ob ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 19.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo. Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič. Mateja Podjed, Janez Vedenik in Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel Vodja tehnike: Bojan Pišek Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Telefon; 29-431, fax: 441-032. Studio; 441-310, 441-510. Bost festivala: Milan Kučan Osrednji gost 5. festivala Idruženja radijskih postaj jlovenije bo predsednik Repu- ike Slovenije Milan Kučan, pgovor s slovenskih predsed- fckom bo v Hotelu Evropa, četrtek, 27. oktobra ob 17. ri, neposredno pa ga bodo renašale vse slovenske lokal- ein regionalne radijske po- taje, članice Združenja oziro- la tako imenovane 4. mreže, 'ogovor z Milanom Kučanom »sta vodila predsednik Zdru- ženja radijskih postaj Sloveni- Aleš Kardelj in pomočnik ?ovomega urednika Radia felje Robert Gorjanc. Milan Kučan bo tako po ne- kaj letih v Celju v Hotelu Evropa spet sodeloval v aktu- alnopoUtičnem pogovoru: ma- lo pred vojno v Sloveniji sta bila v takrat zelo odmevnem pogovoru gosta Celjskega ve- čera, ki ga je vodil Jože Vol- fand, skupaj s hrvaškim pred- sednikom Franjem Tudma- nom. Danes bo zelo zanimiva primerjava stališč in razmi- šljanj, saj takrat še nihče ni vedel, kako se bo razpletla usoda Jugoslavije in kakšne bodo težave ter smeri razvoja po osamosvojitvi in medna- rodnem priznanju Slovenije. IZBOB IZ PROGRAMA Četrtek, 27. oktobra, 16.10 Glasbeni express Oddaja o novostih in zanimi- vostih iz domače in tuje glasbene scene ob podpori svežih uspeš- nic. Oddajo pripravlja glasbeni urednik na Radiu Celje Stane Špegel, vodi Maja Šumej. Četrtek, 27. oktobra, 22.00-5.00 Večerno nočni program: Smeli namesto spanja Tokratni večerno nočni pro- gram bomo obarvali himioristič- no in satirično, pa tudi sicer po- skrbeli za veliko zabave. Ured- nica večemo-nočnega programa Vesna Lejič bo pripravila števil- ne zabavne igrice, za dobro voljo pa bo skrbel Alkotest satirikon, ki letos prav tako praznuje jubi- lej. 10-letnico delovanja in bo spomine na nmoge zabavne do- godke obujal skupaj s svojimi gosti. Petek, 28. oktobra, 17.30 Celjsici magazin Avtorica oddaje Nada Kumer bo znova pripravila aktualno te- mo, o kateri'imajo poslušalci ra- zlična mnenja in na odprta vpra- šanja reagirajo bolj ali manj pri- zadeto. Oddajo v zadnjem času odlikuje vse večja kontaktnost in ne gre dvomiti, da ima že tudi nekaj vpliva, ko gre za urejanje različnih zadev v Celju in njego- vi okolici. Petek, 28. oktobra, 19.00 Hokej: Olimpija Hertz-lnntal Celje, prenos Celjski hokejisti so izvrstno startali v novo sezono. Iz evrop- ske lige so prav v dvorani Tivoli s senzacionalno zmago izločili ljubljanske hokejiste in si prii- grali možnost za polfinalni tur- nir v Parizu. V državnem prven- stvu pa so prav tako odlično startali in napovedali boj za su- perfinale. Reporter iz Ljubljane bo Tomaž Lukač. sproščeno, zabavno, prilcupno ^ključna priretlltev vselej vrhunec festivala Napetost na festivalu se se- [fda vselej stopnjuje do zak- lučne prireditve, na kateri se Melijo nagrade najboljšim '"lijskim postajam v posa- *«znih kategorijah, letos pa •* vrhunec še za stopnjo višji, ■•i se bo po enoletnem premo- •j" znova razglasila najboljša ''»Venska radijska postaja letu 1994. Zaključna prireditev ima r^o svoje čare tudi po izved- beni plati, saj se vsaka radij- ska postaja trudi, da sicer ob- veznemu železnemu reperto- arju (podeljevanje nagrad) do- dala tudi nekaj svojega, izvir- nega. Zaključno prireditev bosta vodila naša mlada voditelja Jožica Skorja in Kamilo Lo- renci (na sliki), ki bosta poskr- bela, da bo sklepni del festiva- la čimbolj sproščen in zaba-- ven: ker sta kot voditelja in osebnosti tudi sama takšne narave, ne gre dvomiti, da na- loge ne bi uspešno izpeljala. Za glasbo na zaključni pri- reditvi bo skrbela znana in iz- kušena celjska skupina OUver Twist, za katero smo prepriča- ni, da bodo znali podžgati vzdušje tudi pri tistih, ki bodo morda malo razočarani ob proglasitvi rezultatov. Št. 43 - 27. Oktober 1994 26 Prebujena Savinjska dolina Ansambel Slovenija, ki je bil ustanovljen 1. oktobra pred sedemnajstimi leti, se je ob obilici dela lotil tudi posodo- bitve nekoč izredno popularne pesmi Savinjska dolina, ki jo je še danes možno slišati ob različnih priložnostih. Sldadbo sta pred več kot tri- desetimi leti napisala Franjo Bei^er melodijo in Jože Perčič tekst, izvajal pa jo je ansambel Franja Bergerja. »Ker je bilo po Savinjski dolini veliko pov- praševanje, sem se odločil in jo na novo pripravil,« pripovedu- je vodja ansambla Slovenija Jože Galič. Melodija v izvedbi ansambla Slovenija zveni sve- že in prijetno in pomeni pravo obogatitev radijskih fonotek s to zvrstjo glasbe. Slovenija je s pesmijo Savinjska dolina na- pravila v Logarski dolini tudi izjemno lep TV spot, ki ga bo možno kmalu videti. Sicer pa ansambel Slovenija končuje nov projekt, na kate- rem bo vrsta prijetnih viž, ki so jih napisali tudi drugi av- torji, kot Oto Pestner in Matej Kovačič, nekaj tekstov pa sta dodala Marjan Stare in Ivan Sivec. »Slovenija bo prihodnje leto izdala še eno kaseto, na kateri, bosta tudi dve melodiji Slavka Avsenika, ki ju je napisal za našo skupino,« se pohvali Jože Galič in doda, da sin Marko pripravlja prvo samostojno kaseto, medtem ko se je hči Katarina bolj posvetila igra- nju klavirja. T.VRABL Zvezdica na pevskem nebu Kot Spidi&Gogi sodelujeva z vse večjim številom mladih pevk, pevcev, čarovnikov, ple- salcev, imitatorjev..., skratka z vsemi tistimi, brez katerih ne bi uspel noben živ-žav. Ob že uveljavljenih mladih estradnicah, kot sta Sanja Mlinar ali Hajdi Korošec, se s pomočjo staršev trudi vse več deklic. Ko smo Čudežniki na- stopili v Nedeljskih 60, so v oddaji predstavili tudi 11- letno Nadjo Stegne iz Sloven- ske Bistrice, s katero sva kas- neje z Gorazdom še večkrat sodelovala. Kljub komaj dveletni glas- beni karieri je mlada pevka požela že kar nekaj uspehov. V Nedeljskih 60 se je med vse- mi »mini-pevkami« uvrstila na odlično 3. mesto, na festivalu mladih upov na Ponikvi pa je dosegla drugo mesto. Danes se Nadja nasmehne, ko se spomi- nja svojega prvega nastopa z ansamblom Vinoteka, saj jo je dajala huda trema. Sicer pa je zelo hudomušna in komimi- kativna, kar sta dve vrlini, brez katerih na odru skoraj ne gre, a ju marsikdo ne premore. To je spoznal tudi Nadjin oče in jo podprl v njenih pev- skih ambicijah. Mlada pevka je namreč tudi odlična učenka, ob tem obiskuje četrti letnik glasbene šole za flavto, v pro- stem času pa vadi še klavir. Najbolj uživa, ko dobi novo skladbico, ki jo potem posna- me v studiu v Kisovcu pri moj- stru Igorju Podpečanu. Doslej je posnela že pet skladb, v pri- pravi pa je naslednjih pet. Srč- no upa, da ji bo uspelo v začet- ku prihodnjega leta izdati sa- mostojno kaseto. Z Gorazdom se trudiva, da po svojih močeh pomagava glasbenemu naraščaju, zlasti takšnim, kot je Nadja. V pri- hodnjem letu bi rada poskrbe- la, da bo vsako nedeljo nekje v Sloveniji živ-žav v stilu otro- ci-otrokom, kar je brez dvoma najbolj pristno. Meniva, da je tudi to način, da mladi estrad- niki prerastejo v prekaljene borce naše estrade. S petim studijskim albumom se, po skoraj štiriletnem molku, i vračajo angleški metalci THE CULT. Z istoimenskega albuma i je na mali plošči že izšla prva skladba »Comming Down«, ki se i počasi vzpenja proti vrhu lestvic. Producent te plošče je mojster - za tovrstno glasbo Bob Ročk, jedro benda pa še vedno sestav- < Ijata odlični pevec lan Astbury in kitarist Billy Duffy. Ex-kitarist britanskih SU- EDE Bernard Butler (na sliki) se spet vrača na koncertne odre. Tokrat skupaj s Paulom Cookom (ex-Sex Pistols) in Edwinom Collinsom. Suede so se z novim kitaristom odlično ujeli, po precej uspešnem sin- glu »Dog Man Star« pa se pri- pravljajo na veliko evropsko turnejo. Pionir detroitske tehno sce- ne Richie Hawton PLASTIK- MAN bo pri založbi NovaMute v začetku novembra objavil svoji drugi album, ploščo s preprostim naslovom »Mu- sic«. Sodeč po pred kratkim izdanem singlu »Plastique« bo omenjeni album spet zapol- njen z novodobnim acid zvo- kom, všečnim le zaresnim lju- biteljem eksperimentalne teh- no glasbe. V ponedeljek, 31. oktobra, bo v Gallusovi dvorani Cankarje- vega doma v Ljubljani muzici- ral DAVID BYRNE s svojo skupino. Byme, ki ga poznamo predvsem kot pevca in idejne- ga vodjo kultne ameriške za- sedbe Talking Heads, si je v nekaj zadnjih letih zgrachl povsem solidno solo kariero, precej pa se je ukvarjal s film- sko glasbo in slikarstvom. Kljub temu, da skladba »What's The Frequency, Kenneth« še ni zapustila prve polovice večine evropskih lestvic, so se fantje iz skupine R.E.M. odločili, da v ponedeljak objavijo drugi single z njihovega zadnjega albuma »Monster«. Pesem »Bang And Blame« bodo na singlu spremljale žive verzije komadov »Losing My Religion«, »Country Feedback« in »Begin The begin«- REMovci se v irskem Dublinu pospešeno pripravljajo na tur- nejo, na kateri naj bi obredh vsa večja svetovna mesta. Na evropskem delu turneje jih bo spremljala PJ Harvey, v Ameriki pa bodo predvozači Sonic Youth. STANE ŠPEGEL Njegovi nastopi so sestavljeni iz dveh delov; v prvem prei- gravajo stare uspešnice že omenjenih Talking Heads, v drugem delu pa se David predstavlja s svojo najnovejšo produkcijo. Vstopnice za po- nedeljkov koncert tokrat dobi- te le pri blagajni Cankarjevega doma, ker pa je število kart omejeno (1400), vam priporo- čamo, da z nabavo pohitite. Pet dni kasneje, v soboto, 5. novembra, pa bo v Hali Tivoli nastopil sam Mr. Penso Positi- vo JOVANOTTl. Seveda s spremljevalno skupino, ki ga je spremljala tudi na nedav> nem koncertu v Zagrebu, kjer je Lorenzo z energičnim in du- hovitim italo-funkom navdu- šil prisotne. Le dva dni zatem pa se bodo v istih prostorih predstavili newyorški rockerji SPIN DOCTOES, več o tem koncertu in bendu pa nasled- nji teden. Celjski Barfly je v začetku 1 meseca praznoval drugo oblet- nico delovanja, v tem času pa si je pridobil status enega iz- med najdejavnejših klubov v Sloveniji. V dveh letih se je j v njem zvrstilo kar 150 razUč- nih prireditev, poleg koncer- tov ročk, pop in jazz skupin pa so se dobro prijeli tudi četrt- kovi boemski večeri. V priha- jajočem letu 1995 v Bar Flyu obljubljajo še več prireditev, izšla pa naj bi tudi CD plošča »Live In Barfly«. Bo na njej tudi kakšen posnetek ljubljan- ske skupine DON MENTONY BAND, ki bo v Flyu igrala v jutri, 28. oktobra? Kameleoni niso spremenili barv Skoraj tri desetleUa stari posnetki na CD-lu Leto 1965. Iz podstrešne so-^ be na Župančičevi v Kopru, so po bližnji okolici odmevali razglašeni zvoki električnih kitar, bobnov in še kar ubrano večglasno petje. Vsega hudega sluteči in Av- senikovega rom-pom-poma vajeni sosedje, so si v imenu »zasluženega« popoldanskega počitka na vso moč prizadeva- li, da bi ustavili »peklenski« hrup. Kasneje jim je bilo žal. Skoraj so utišali edini sloven- ski bend, ki je z lahkoto napol- nil Halo TivoU, publika pa ga je vsepovsod sprejela s podob- no evforijo, kot so po svetu sprejemali legendami liverpo- olski kvartet The Beatles. Štirim gimnazijcem; kitari- stoma Danilu Kocijančiču in Marijanu Malikoviču, bas ki- taristu Jadranu Ogrinu ter bobnarju Tuliu Furlaniču, se je kmalu pridružil še klaviatu- rist Vanja Valič. Peterica si je nadela ime Kameleoni in že po nekaj vajah septembra nasto- pila v mladinskem klubu OF v Kopru. S petnajstimi sklad- bami Beatlov in Mamas & Pa- pas so navdušili prisotno mla- dež, krog oboževalcev skupine pa se je iz koncerta v koncert večal. Na zagrebški Kitariadi leta 1966 so že igrah pred 10 000 glavo množico in zmagali, v Beogradu na Kitariadi jih je sUšalo 20 000 ljudi, v nasled- njih dveh letih pa so Kameloni izdali tudi dve mali plošči z osmimi skladbami. Med nji- mi je bila tudi prva avtorska pesem Danila Kocijančiča »Sjaj izgubljene ljubavi«, No.l večine takratnih Jugoslovan- skih lestvic. Leta 1968 je ko- perska peterica nastopila v milanski discoteki Piper, ki je takrat slovela kot nekakšno kultno zbirališče najp>opular- nejših evropskih glasbenikov. Sledile so ponudbe diskograf- skega velikana RCA, Kamelo- ni so navezali stike s Paulom McCartneyem, ko pa je bilo treba iti v London, je fantom zmanjkalo denarja (?), nekate- ri pa so morali na služenje vo- jaškega roka. Okrnjena zased- ba je s pomočjo Gorana Tav- čarja in Iva Mojzerja posnela glasbo za edini slovenski hipi- jevski film »Sončni krik« Boštjana Hladnika. Še pred koncem šestdesetih je ansam- bel prenehal delovati, v origi- nalni zasedbi pa so Kameloni spet skupaj zaigrali šele leta 1981, na dobrodelni prireditvi »Na uho za oko« v Portorožu. In se spet umaknili za ceUh trinajst let. 26. avgusta so na Bonfiki v Kopru dočakaU ve- lik come-back, kjer so pred 6000 glavo množico promovi- rali kompilacijski CD »Kžime- loni 66-67«. Na idejo Dragana Bulica ga je izdala založba He- lidon, poleg že omenjene »Sjaj izgubljene ljubavi« je na njem še petnajst skladb, pet avtor- skih, ostale pa so priredbe ne- katerih najpopularnejših predstavnikov beat glasbe in hipijevskega gibanja. SŠ Št. 43 - 27. Oktober 1994 rio Svetlin s pevko y IVforavčah domuje in od potuje sirom po Sloveniji ylarni trio bratov Svetlin, *(|jej, Aleš in Tomaž. fantje so začeli igrati pred jjpii leti, doslej pa so štiri- j( nastopili na festivalu Jteverjanu ter trikrat osvoji- ijjgrado za najboljši trio. Bi- tudi na Graški gori, med- j, ko se veselic še ne udele- jjjo, ker so premladi. V za- jlju jih je po nastopih vozil J potem pa je najstarejši jt napravil vozniški izpit in J ni bil več zanimiv. Večino- , igrajo domačo glasbo, če- jv se ne izogibajo tudi za- 08. Njihov mentor je stric Milan Kokalj, ki je sicer dol- goletni član ansambla Franca Miheliča in pri njem igra kita- ro ter poje. Trio Svetlin je do- slej izdal dve kaseti. Prva je bila instrumentalna in jim je nekaj manjkalo, zato so se od- ločili in k sodelovanju povabili odlično pevko z Raven na Ko- roškem Marjano Mlinar. »Ta- ko je dobra, da smo na snema- nje šli skoraj brez vaj,« se je pohvalil najmlajši Andrej Svetlin, ki igra harmoniko. »Kaseto smo posneli v studiu Zlati zvoki v Kisovcu pri Za- gorju, izdali pa pri novomeški Sraki,« še doda in v isti sapi omeni, da igra harmoniko se- dem let in da je pevka Marjana Mlinar pred tem že pela pri večih ansamblih, kot Toni j a Iskre in drugih. Marjana dela z Avsenikom, pomagala je Fantom treh dolin, vendar bratje Svetlin upajo, da jih ne bo zapustila, saj se tako »fajn« razumejo. Tudi na kaseti so dobre skladbe, ki bodo prav gotovo našle dovolj poslu- šalcev. Najraje igrajo dela Avseni- ka, Slaka in Miheliča, kajti »to je za nas zakon,« pravi Andrej. Sicer pa Svetlini izhajajo iz glasbene družine, saj znajo skoraj vsi sorodniki vsaj kaj igrati. Na drugi kaseti Marjani Mlinar s petjem pomagata tudi brata Bojan in Andrej Zeme: »Oba igrata pri Miheliču in k nam ju je pripeljal Milan Kokalj. Kot pomoč! Fanta sta odlična in rada pomagata. Franci Zeme mi je celo posodil harmoniko za semanje kasete. Bojan in Andrej sta obljubila, da bosta še sodelovala.« In če bi kdo simpatičnim fantom rad pisal, objavljamo še njihov naslov: Spodnji-Tu- stanj 8, 61251 Moravče. Poseb- nost treh bratov veseljakov je ob dobri glasbi tudi v tem, da se razumejo. »Igramo, ker nas to enostavno veseli,« je ob od- hodu povedal Andrej Svetlin. T. VRABL R^0T/7RNICA. Optimizem a'la carte Kar nekaj nas je bilo, ki se nam je zdelo, da gre za dvajse- to obletnico, v resnici pa je bi- la razstava v Pokrajinskem muzeju le del proslavljanja Barfly-jevega drugega rojst- nega dne. Zbrana barska aka- demija je imela videti drobec dokaznega gradiva o delova- nju glasbeno-zabavnega klu- ba, razstavo plakatov in doku- mentarnih fotografij, na kate- rih je ovekovečenih nekaj od stopetdesetih prireditev, koli- kor jih je pokazala bilanca po 24 mesecih. Res, da je pri takš- nem rezultatu treba sneti klo- buk, vendar se zaradi tega upravi kluba vseeno ne bi bilo treba hvaliti, da imajo zato najboljši klub v Sloveniji, ka- kor so napisali v jubilejni ble- di brošurici. Vendarle, tačas ko se lastna hvala pod mizo val'a, velja spoznati koristnost početja zabavišča orientirane- ga na vsestransko ponudbo, po demokratičnem načelu vsako- mur košček sira. Prav tako je moč skozi kronološki pregled spoznati tendenco naraščanja konformizma tako v glasbi, kot v prirejanju literarnih ve- čerov, pri čemer videz le neko- liko razgiba nekaj posrečenih boemskih dogodkov, ki so vzdušje »s pivom nad lakoto« tu in tam oplemenitili z vo- njem po drugačnosti. Barfly ima tudi velike zasluge pin. uvozu evropskih in čezocean- skih glasbenikov, ki so priteg- nili nemalo izbirčnih obisko- valcev koncertnih dogodkov, tako da so Celjani vstopnice za Evropo lahko kupovali kar pri Bidiju. Nezadovoljno nad ble- do ponudbo grosistov se je vodstvo kluba v zadnjem času navezalo na ljubljanski K4, ki mu privilegiran status v pre- stolnici dovoljuje marsikaj. S tem je tudi dokončno etabli- ran odmik od elementarnega rock'n' roUa ki se ga barfly- jevci spominjajo v glavnem le še po trušču, neartikuliranemu dretju in prazni dvorani, se pravi čisti izgubi, po optimi- stičnih napovedih direktorja Koste pa lahko v zameno pri- čakujemo ponudbo eksotičnih etno izvajalcev z raznih celin, kakršni spravljajo v trans za- svojence s sinkopiranimi ritmi sirom po evropskih klubih. Kar pa limonastega banana okusa kulturnega ministranta ljubljanskega K4 Petra Barba- riča tiče, zaenkrat ni vredno razmišljati, za orientacijo bi veljalo omeniti le njegovo že večletno elitistično držo, obupno zapravljivost in, kar je še najbolj zaskrbljujoče, nje- gov prezir do domačega ustvarjalstva na področju so- dobne glasbe, kjer se ima za poznavalskega prvaka. Zato bi ob čestitki za dvoletno napre- zanje Barfly-jevcem zaželel, da zgrabijo kozla za roge še pravočasno, preden se jim za- bije v rit, pa veliko sreče! Medtem pa se pokazatelji koncertne pomladi v bivšem mladinskem klubu, današnjem Kljubu, zbirajo v lastovičjem cvrketu in optimizem dobiva razsežnosti duševne ozdravi- tve. Četudi so tovrstni vzkliki navdušenja plod avtorjeve obupne kulturne lakote, ki jo doživlja v načelni osamitvi, pa je očitno, da so se tudi v tem domačem klubu odločili po dolgem času obrniti peščeno uro. Pozdrav zmernemu na- predovanju naj seže vsaj do organiza torjev! Medtem se je v zgodovino zagrizel teden, ko je Tomi ve- seljačil po mestu, saj je njego- va Zlatka povila malo Tonko, srečal sem nasmejanega in do- brodušnega Vasjo, s Sanjsko pa sva odkrila nekaj z vonjem po osvoboditvi. Gverilska tol- pa z delovnim nazivom The Schmidfs bo tolovajila v so- boto na Dolenjskem, v Mirni, zato iščemo prevoznika za bas feršterker, štiri palčke in sne- guljčico (tel. 441-499 - popol- dan). Plača po uravnilovki. Ah, kakšni časi! Minuta z Jožetom Gaiičem Jože Galič je vodja ansambla Slovenija in redaktor priljubljene TV oddaje Po domače. Ansambel Slovenija pripravlja novo kaseto in CD, kjer bo nekaj zanimivosti. Prva je nova priredba popularne Bergerjeve melodije Savinjska dolina. »Savinjsko dolino, ki je >stara< okoli 30 let, radi pojejo zlasti v zaključenih družbah in rekli so, zakaj je ne bi posodobili. Zdaj je tu,« pove Galič. Avsenik na Galičevi kaseti? Poleti smo igrali pri Avseniku v Begunj cih in za »hono- rar« dobili njegovo vižo. Štatenberg? Tu je bila pred dnevi jubilejna oddaja ob 25 letnici Koncerta iz naših krajev. Poleg Slovenije so nastopili še Ptujskih 5, Iča in Matevž, ljudske pevke iz Ložnice in bratje Boštjančič, ki so peli na prvi oddaji pred 25 leti. Navzoč je bil tudi Tomaž Tozon, ki je »uredil« in poskrbel za prvih sto oddaj. Novoletni program? Že nastaja, vse pa se bo dogajalo v planinski koči, kjer bosta pomešana domača in zabavna glasba s humorjem. Gostje v takšni koči so pač različni. Sam bom »igral« Oskrbnika koče. Več p^ne smem povedati, bo pa zabavno. T.VRABL >op ioto Pravilen vrstni red skladb je napovedal Mitja Valen- ik iz Pesnice pri Mariboru in si s tem prislužil nagrado, redno 6000 SIT. Za skladbe, ki jih je izbral nagrajenec, ihko glasujete 2. novembra. Nagrada za pravilno napo- ed, ki jo podarja sponzor oddaje Pop loto, trgovina Oris !ASH, je vredna 3000 SIT. Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje, [rešernova 19, Celje. Št. 43 - 27.oktot)er 1994 28 Fellings... »Sveže jutro ti drsi čez obraz; kot običajno, kot vsakokrat;« pravi Vlado Kreslin, in le kaj je lepšega, kot v kakšnem sobotnem, meglenem jutru najprej ugledati tistega, ki ga imaš rad? Potem ni več veliko stvari, ki bi bile pomembne. Jasno; dogaja pa se marsikaj; tako v šoli, službi, v osebnih odnosih, s starši... Jasno je tudi, da ima vsakdo kaj, kar ga teži in česar največkrat ne pove nikomur. Ponavadi zato, ker te je strah. Včasih razoča- ranja, drugič nerazumevanja, zavrnitve... Včasih pa preprosto zato, ker niti sam ne veš, kaj natanko te teži, kaj je razlog, zaradi katerega se kljub vsemu ne počutiš srečno... Včasih je, če ne moreš razčistiti sam s seboj, najbolje tvegati in povedati. In, včasih je dobro celo poslušati. Tudi zato so tisti, ki te imajo radi. NINA M. Neotesanec Piše: Jasmina Bešič 4. del Dragi Jan! »Ne veš, kako te pogrešam, ko si stran od mene. Pisal si, da me imaš najrajši, pa si kljub temu...« Tini so se zasolzUe oči in pi- smo je vrnila v kuverto, ne da bi ga do konca prebrala. »Gre- va, Tina?« je vprašal Jan, nato pa opazil solze v njenih očeh. »Je kaj narobe?« Tina mu je brez besed poda- la pismo in tiho odšla proti domu. Jan jo je še nekajkrat poklical, vendar ga ni slišala. Nato pa je s sklonjeno glavo odjezdil domov. Že naslednje jutro je odšel v Celje, Tini pa so ostaU še trije dnevi. Urša je bila že zdrava in zdaj sta se zopet lahko sprehajali, se po- govarjali do poznih jutranjih ur. Vendar je Urša opazila, da se je Tina spremenila. Dan pred odhodom je Urša Tini iz nabiralnika prinesla pismo: »Glej, zate!« Tina ga je odprla in začela brati: »Tina! Oprosti za tisto zadnjič. Nisem te hotel priza- deti! Prosim te samo, da pre- bereš pismo do konca. Rad te imam! Jan« Tina nekaj trenutkov ni ve- dela, ali bi prejšnje pismo pre- brala ali pa vse skupaj vrnila Janu. Ob Uršinem prigovarja- nju ga je vendarle odprla in brala naprej, od tam, kjer je ostala. ».. .pa si kljub temu odšel k babici in svojim konjem. Ve- dela sem, da se bo nekaj zgodi- lo. In se je. Našel si dekle in, kot praviš, si se zaljubil vanjo. Jan, želim ti srečo z njo. Vem, da je v redu, drugače si je ne bi izbral. Vedi samo, da te bom vedno imela rada in bom vse- eno ostala tvoja prijateljica. In, Jan, upam, da bom srečnico kmalu spoznala!! Tvoja Maruša« Tina je še dolgo časa držala pismo v rokah in pustila, da so ji solze tekle po licih. Urša jo je toplo objela, čeprav je bila ob izlivu Tininih čustev vsa zmedena. Ko se je naslednje jutro Tina peljala z vlakom proti domu, je razmišljala o vsem, kar se ji je v zadnjih dveh tednih pripetilo. »Kako zakomplicirano!« je pomislila in opazovala okolico. Vlak se je ustavil in izstopila je na peron. »Tina!« je zasUšala z na- sprotne strani in se hitro obr- nila. Z nasmehom na obrazu ga je opazovala, ko je pritekel do nje. Temni lasje so se mu lepili na potno čelo, lepe, tem- no modre oči so mu žarele in ustnice so bile rahlo razprte, ko jo je ves zadihan objel. Ko je prišel do zraka, jo je nežno poljubil in rekel: »Greva?« Ti- na ga je ogorčeno pogledala in odgovorila: »Ha, s takšnim ne- otesancem nikamor!« Potem pa ga je prijela za ro- ko in med smehom sta odšla s postaje. (Konec) »Mislite, da vedo?« ji je odgo- vorila druga. »Ne. Mislim, da jih zanima samo hitrost, ne pa tudi cilj potovanja,« je zatrdila prva in zadeva je bila zanju opravljena. Pa za vas? V bistvu se včasih zgodi marsikaj, kar vam gre na živ- ce. Dostikrat so za to (pa kar koli je že) krivi pripadniki va- še (in moje) generacije, jasno pa je, da tudi starejši niso brez napak. Tudi njihova težava zna biti bonton, tudi oni ne razumejo vseh ljubezenskih, duševnih, šolskih in prijatelj- skih stisk, ki nas tarejo. Tudi oni, na primer, radi preglobo- ko pogledajo v kozarec. In, ravno oni pravijo, da zgledi vlečejo. Sploh pa: na Njih je še večja odgovornost, saj so v bi- stvu starši. In kaj lahko poče- njamo mladi? Delamo, na pri- mer, tako, da bomo dobri starši... Vse revolucionarne spre- membe v življenju pa se zače- njajo pri majhnih stvareh, pri majhnih težavah. Zato jih, če vam bo laže oziroma, če vam bo kaj pomagalo, kar mimo napišite in zaklenite v predal. Ali pa vprašcmja, težave, misli, ki vas tarejo in morijo, pošljite v naše uredništvo. Morda vam bo laže. In mi vam bomo po- skusili pomagati. Mogoče bo . (vsaj včasih) uspelo. Velja? NINAM, Ta dan je bil nekaj po- sebnega, dan med dne- vi... bil je dan rdeče ze- lene solate. (Jphnjuennon) AKTUALNO Razumeti. Prepiri. Vsem šola je že utečena, smo tik pred prvimi (jesenskimi) po- čitnicami in vedno manj vas je, ki še nikoli v življenju niste pokadili niti enega jointa. Kar še zdaleč ne pomeni, da ste, če ste tovrstni način sprostitve zaenkrat zamudili ali se mu izognili, nemodemi. V bistvu niti ni tako cool, da bi bilo vredno poskusiti. Mogoče ma- lo; zato, da se pohvališ pred prijatelji ali da dokažeš, da si upaš... Ali pa, mogoče, že dol- go niste v KLjUBU koga mah- nili, ali v Barflyu z buUerji so- šolcu »po nesreči« stopili na adidasko? Hejhata, ljudje, kje živite? Če ne storite vseh teh stvari, boste zamudili vse le- pote in čare mladosti! Le kaj boste potem pripovedovali vnukom? »Ah,« je zadnjič zavzdihnila neka mamka na avtobusu, »le kam drvi dandašnja mladina?« Ljubezen Meni je lep ta svet med morjem in goro! Ta prst, ki je komaj za pest, z majhnim uporom in veliko moro. Meni je drag ta prag pred nebivanja vrati. Sem nas, kot uboštva in beden prah je položila usoda mati. Za vztrajanje in za rast, za bel dan in črno bilje, za muko in slast, za strast in nerazumno samonasilje. Meni je ljub ta svet, tako krut in ravnodušen! Nanj sem pripet in razpet, kot na križ preizkušen. Za pot kdo ve kam, navzdol, v brezno ali v brezmejno pesem na to čudno slovensko bol, na eno samo ljubezen. Najina ljubezen je z dotiki prešla v vse najine stvari. Skrita leži v vsakem kotičku najine hiše. V mrtvih stvareh mrtva sreča. In oživi vsa boleča, kadar te ni. Vmes so hribi in doline, pa sem le pri tebi v duhu. Čutim te globoko v sebi, kot bolečino v trebuhu. Saj ti ne morem biti bliže od te bližine. S teboj živim življenje in spomine. NATAŠA Strangers In The Night (Frank Sinatra) Strangers in the night Exchanging glances Wondering in the night What were the chances We'd be sharing love Before the night was through Someting in your eyes Was so inviting Something in your smile Was so exciting Something in my heart Told me I must have you Strangers in the night Two lonely people We were strangers in the night Up to the moment When we said our first hello Little did we know ] Love was just a glance away A warm embracing dance away And ever since that night We've been together Lovers at first sight In love forever It tumed out so right For strangers in the night Love was just a glance away A warm embracing dance away Ever since that night We've been together Lovers at first sight In love forever In turned out so right For strangers in the night Št. 43 - 27. Oktober 1994 191 Žana prijetno preseneča Morliev franchlslng trgovine ŽANA ALDO na Osirožnem frgovsko podjetje Žana iz Žalca si je j^dnjih osemnajstih letih močno utrdilo filožaj med največjimi trgovskimi po- šlji na celjskem območju. Ravno te dni 'Mnogimi poslovnimi novostmi zazna- ^jejo osemnajsto letnico Velebiagovni- jZana Žalec in trinajsto letnico Prodaj- na centra Lena Leveč. Hkrati mineva idj pet let od kar so pretrgali vezi z Ijub- ,nsko Namo. Ob tem so pripravili veliko prijetnih prese- jčenj za svoje kupce. Tako preko petdeset ciklov prodajajo po posebnih jubilejnih ce- uh, pri tem, da imajo s kartico Žana vsi jstniki kartice še dodatni štiri odstotni po- jst za preko tri tisoč izdelkov ne glede na rednost nakupa. Pred zimo prav gotovo velja omeniti pro- jajalno ALPINA v Veleblagovnici Žana, kjer vseh trgovinah Trgovskega podjetja lana so seveda možna plačila z vsemi |omembnejšimi plačilnimi karticami kot u Visa, Aktiva, Hmezad banka, Euro- brd, American express, koristite lahko Uošniška In bančna posojila, nakupe č več čekov in ostale plačilne ugod- losti. ^nujajo celoten program jesensko-zimske tolekcije športnih in smučarskih čevljev, ki bsega preko pet tisoč parov. Kot vsako leto o kupcem tudi letos ponudili akcijsko pro- ajo zelo kakovostnih bund in ostalih izdel- av MONT. V Prodajnem centru Lena Leveč pa se ihko pohvalijo, da se pri njih oskrbuje res- ično veliko število individualnih kupcev in reko petsto trgovcev. Dejstvo je namreč, da Direktor Dolfe Naraks, že osemnajst let na čelu trgovskega podjetja Žana: »Da bi v Žani čim bolj popestrili vse večjo ponudbo različnih iz- delkov, imamo tudi posebne oddelke, kjer po- nujamo res vrhunske programe znanih svetov- nih znamk kot so SERGIO TACCINI, FRUIT OF THE LOOM, NIKE, LOTO... V naš prodajni program smo vključili tudi celoten program bele tehnike CANDY.« je Prodajni center Lena eden najpomemb- nejših delov vse bolj uveljavljenega trgov- skega centra v Levcu, ki ga lahko povsem realno primerjamo s podobnimi centri v tu- jini. Kot popolno novost so pripravili nagradno igro Bimbo, kjer računalnik vsak dan izbere več nagrajencev, ki so kupili za vrednost, ki presega 2 tisoč tolarjev in jih nagradi z lepim praktičnim darilom ali tradicionalnim Žaninim izletom v neznano. Vsak teden računalnik V novi trgovini Žana market Aldo na Ostrožnem stoji trgovsko podjetje Žana z več kot tri tisoč izdelki, najsodobnejše računalniško vodenim poslovanjem in s tistim kar je ravno tako izredno pomembno: s svojim imenom In dolgoletno tradicijo. Nova sodobna in bogato založena trgovina je v nakupovalnem centru Dobnik na Ostrožnem in Ima prav vse, kar mora imeti dobra trgovina, vključno z dobrim parkirnim prostorom. To je prva tovrstna franšizing prodajalna Žane. Odprta je vsak delavnik med 7.30 in 19. uro, ob sobotah med 7.30 in 14. uro in ob nedeljah med 8. in IZ uro. izžreba tudi super Bingo nagrado, to sredo pa so za dve srečnici ali srečneža pripravili še dve velikanski jubilejni nagradi, o čemer boste lahko prebirali v naslednji številki No- vega tednika. EP Kot pravi balzam je vplival na razred ^no, ker je bil miren, resen in pravičen i^ek. Nikoli se ni silil v ospredje, čeprav je ^ov obvladal, zato so ga na tiho občudova- Moja navada je bila, da sem učencem "ločila, ko sem vrnila matematične nalo- f^i da pregledajo, če nisem napravila kakš- ^ napake. Napake, ki so jih včasih našli, |*m upoštevala in tudi popravila oceno, ^eenci so po navadi iskali, če sem kaj pre- frfaia, kar je bilo pravilno, da bi si izboljša- ^ oceno. »Tovarišica, pri meni ste se zmotili. Na- f^vili ste kljukico, a je napaka!« me je "ekoč opozoril. ^Budala,« so se oglasili v razredu. ''Zakaj budala? Saj vem, da bom imel ""'eno nižje. Ne bi bilo pravično, če bi imel 'Ulično, ker tega nisem zaslužil.« V razredu je bila tišina. Pohvalila sem ga. ^