K položaju slovenskega učiteUstva na Koroškem. Na BZavezini" skupščini v Eadovljici je bil sprejet predlog tovariša Jakšeta, naj BZaveza" čimprej ustanovi na Koroškem slovensko učiteljsko društvo. Stvar vendar ni tako enostavna. Te vrstice naj služijo v pojasnilo položaja slovenskih učiteljev na Koroškem. Prištevši letošnje slovenske abiturijente celovškega učiteljišča, ki so večinoma že nameščeni, je na Koroškem kakih petnajst naroduo zavednih učiteljev, ki so razkropljeni po vsem Koroškem in deloma nameščeni tudi po nemških krajih. Kako težavno je njih stališče, je dovolj znano. Nemci imajo pred gibanjem slovenskega učiteljstva dosti večji strah, nego bi ga jim bilo treba imeti. Ako se le sestane kje par slovenskih učiteljev k prijateljskemu pomenku, že kriči. nemško časopisje o zaroti, ki jo kujejo slovenski učitelji, hoteč razdreti slogo med koroškim učiteljstvom in rotijo deželni šolski svet, naj vendar nastopi proti tem ueiteljpm - panslavistom. Pri teh razmerah ne kažp, ne glede Da malo število in razkropljenost slovenskih učiteljev, ustacavljati slovenskega učiteljskega društva. Tudi ni med slovenskimi tovariši starib, izkušenih, v bo.ju ojačenih mož, marveč so to samo mladi, večinoma provizorični učitelji, ki bi jih, čim nastopijo javiio in se združijo v društvo, razkropili in potakiiili v najzakotnpjše kraje, koder bi se znabiti pri sedanjib razmerah ta ali oni izneveril svojim načelom. Zato se nam slovenskim učiteljem nikakor ne mudi z ustanovitvijo lastnpga učiteljskega društva in bomo svoj čas, kadar bode naše število naraslo, v tem pogledu prevzeli sarni iniciativo Za sedaj pa je boljše, da se javnost ne peča preveč z našim gibanjem. Slovenski koroški učitelji stojimo v tesni medsebojni prijateljski zvezi in to je najboljše jamstvo, da se nam nobeden izmed somišljenikov ne odtuji. Ako hoče -Zaveza" in sploh izvenkoroški Slovenci kaj storiti v prilog koroškim slovenskim učiteljem, predlagam sledeče : Skrbisenajzačimizdatnejši narašeaj slovenskih učiteljiščn i k o v , ki jih je danes bore malo na učiteljišču, tako da v doglednem easu ne morerao pričakovati znatnpga slovenskega naraščaja. Nadarjenih slovenskih fantov bi lahko dovolj spravili na učiteljišče, pa so ubožnih staršev sinovi, ki sami ne premorejo potrebnih denaruih žrtev. V drugo je nujno potrebno, da dobimo v Celovcu javno ljudsko knjižnico, koder bi prvič dobili dijaki (ne samo učiteljiščniki, ampak tudi srednješolei) potrebnega etiva, literarnega, strokovnega, znanstvenega ter bi se tem potom seznaDili s kulturnimi pridobitvami in težnjami slovenskega naroda in kjer bi drugič imeli zavetišče in kraj za svoje sestanke. Upam, da nam BProsveta" to željo izpolni, čim prej — tera bol.je. Danes pač zalagajo dijake nekateri celovški gospodje s slovenskimi knjiganii, časopisi, a Bog ne daj, da bi dobil dijak kak proizvod moderne slovenske literature ali kak napreden časopis. Tretja želja je ta, da bi BZaveza" znižala naročnino svojih listov provizoričnim slovenskim učiteljem, ki zbog male svoje plače ne morejo izlahka žrtvovati v ta namen potrebnih novcev, a vendar živo potrebujejo narodne in stanovske izpodbuje. Tej želji bi se seve lahko oporekalo, sklicevaje se na stanovsko dolžnost in zavednost, a utemljena je v žalostnih koroških šolskih razmerah in v potrebi, da izvenkoroški Slovenci priskoče svojim rojakom na pomoč. Nadalje želimo koroški učitelji, da bi Oiril-Metodova družba ali kdorkoli oskrbel potrebnega čtiva, posebno pa mladinskih časopisov za našo deco. Shlehrni učenec, ki misli vstopiti enkrat na učiteljišče, naj bi prejemal BZvončeku, da bi se na ta način priučil slovenščini in se navdušil zanjo. To se mi je zdelo potrebno napisati v pojasnilo našega položaja, naših potreb in zahtev.