lu^ttz // / t t s* V Trstu, v sredo 13. decembra 188*2? '.„ \\ « Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. *▼ •AinMti J« m««. »EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako »red« in ««bttfl o poludne. Cena za vse leto je Cft gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta 4 gld. &0 kr. — Posamezne Številk« se dobivajo Dri opravniitvu in v trafikah v Trat« po & kr., v Boriol in v Ajdovščini po 6 kr. — Narocnim, reklamacije in inaerate prejema Opraviiitv« »vla Zonta 5«. Vai dopiti se pošiljajo Uredništvu »via Torrenta« Nuovu tipogrufija;viiiik mora biti frunkiran. Rokopisi bre? posubim vrednosti se ne vračajo. — Jnterati (razne vrst« naznanila in poslanice) te zaračunijo po pogodbi — prav ceuo ; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Položaj Avstrije na zunaj in znotraj. (Dalje.) A odkar so Nemci tako sijajno zmagali Francoze, od tedaj se je tudi avstrijska politika zasukala po Bismarkovem vetru, in to vsaj na videz, da visoki krogi zadovolč tistikrat Se vsemogočne usta-voverske kroge. Avstrijskim narodom prijazno in pravično ministerstvo je moralo pasti vsled teh neopravičenih uplivov, kar nam dokazuje posebno to, da Hohenwarth ni padel po ustavnei šegi, kajti on je imel v parlamentu večino; nenadoma se je to zgodilo, kar kaže tudi, da se v našej državi dela velika fiolitika za kulisami in da naš parlament nema to-iko upliva, kakor parlamenti drugih drŽav. A tega so zopet krivi le ustavovercl, pravi Hipokriti, ima-joči svobodo na ustnicih, v srcu pa tiranstvo. Nastopilo je Auerspergovo ministerstvo, dobo tega ministerstvo smemo imenovati skoro brezpostavno, kajti to ministerstvo je bilo preklicalo vsako postavo, katera je dala kai pravic Slovanom; cinično je odgovarjalo slovanskim poslancem, kadar so se sklicavali na glasoviti § XIX. osnovalnib postav; sd Slovani je sploh tako ravnalo, kakor niso Angleži z Irci nikoli ravnali. A tudi demoralizacija je cvela pod tem minister-stvoin malo manj, da ne tako, kakor za časa nekaterih rimskih Imperatorjev. Vsak uradnik in ce!6 zasebnik slovanskega rodu, kateri se bi bil drznol kasati se le količkaj Slovana, bil je proganjan, zasra-movan, a vsi tisti sinovi majke Slave, ki so v lastnej krvi divjali, biii so bogato obdarovani, postali so, kar so hoteli. — Slovanskim časopisom so mašili sč silo usta, slovanske poslance na Dunaji pa cinično zasmehovali. V tein nemškej hegemoniji usodnem zraku je vzelo Auerspergovo ministerstvo deželnim zborom svojo avtonomijo, napravilo je namreč postavo za direktne volitve v drž. zbor in ker ni moglo s to postavo prodreti sd svojimi ustavoverci, našlo je čudnih a nečastnih sredstev, da je pridobilo tudi nekoliko slovanskih poslancev, da so zabivali zadnje žeblje v rakev deželne avtonomije. Moramo pa pri tej priliki tudi obžalovalno zatrditi, da je bila nesloga Slovanov mej seboj ustavovercem vedno ena glavnih zaveznic. Po vpeljanju direktnih volitev je postala državno-zborska večina v drž. zboru še bolj brezobzirna in silovita. A vsa ta večina je slonela na jako slabej pravnej podlagi, ker zastopala je le zginljivo manjšino avstrijskih državljanov in to vsled Schmerlingo- Podlistek. Trst. in okolica. (Zgodovinske črtice, apisuje M. SkaloviS.) (Konec). Na vzhodnej strani mesta je od cesarja Ferdinanda 1. 1844 mestu podarjeni goz'1: »Boschetto« (gozdič); veliko gostilnico, in blizo tam strelišče napravili so tam v gozdu Farnetu, in pok. baron Revoltella je v krasne j »villi« dal zgraditi (1867) cerkev ^kapelo) kder je pokopan, ki se sme brez pretiranja imenovati majhen biser mej zgradbami te vrste. Isti Revoltella je zapustil tudi svojo mestno palačo mestu v lastnino, v katerej so na ogledu v slikarskem muzeji najkrasnejše od pokojnika puščene in od novejših slikarjev razpostavljene slike. Blizu one palače je v novejšem času vzrastla velikanska hiša, v katerej so vse c. k. mestne nemške šole: gimnazija in ljudska šola za fantiče in deklice. Prav nasproti pa je poslopje c. k. trgovinske in nautične akademije, z mestno gor omenjeno biblioteko in bogatim muzejem ali zbirko raznovrstnih živali, zlasti je znamenita zemeljskih in morskih polžev in školjk, da je v Evropi ni take. Mej c. k. gimnazijo in akademijo je sedaj lepo nasajen »lipenski» trg, ki se je po trdenju tržaški!) pisateljev nekdaj zval licenski, a po bitki pri Lipskem (1813), v katerej je bil Na- Soleon premagan, so spremenili v »lipenski« trg. a javne verske, naučne in dobrodelne naprave je tržaško mesto v tem stoletju in zlasti v poslednjih letih silno veliko potrošilo, v dokaz služijo nove cerkve: sv. Antona v novem mestu (1834), sv. Jakoba na no vej Reni (ali na »Pučini«) 1. 1854; kapucinska cerkev in samostan, kateremu se je blagoslovil temeljni kamen 1. 1857, a slovesno se je vega volilnega reda, ki je tako umetno napravljen, da so mogli ustavoverci s pritiskom ministerstva delati večino tudi brez sodelovanja ljudstva in da so te veČine odločevali največ uradniki in židovske ali požidane finančne kapacitet". Mi Slovani moremo torej ustavovercem po vsej pravici očitati, da so prezirali vsako naravno in zgodovinsko pravo in da je bilo za njih vladanja v Avstriji slabše, nego pod najkrutejšim absolutizmom, ali despotizmom, in krutejše je bilo njih gospodarstvo, nego ono takozvanoga »Rumpfparlamenta« na Angleškem. Kaj Čuda, da je nam Slovanom takozvana »dunajska« svoboda postala grenki sad, kaj čuda, da so se pod imenom svobode podkopavale najlepše ljudske pridobitve in da je taka svoboda Avstrijo z vsakim dnevom tirala v večjo nevarnost! Kajti vsakej državi mora biti glavni temelj istinito pravo, kder pa stopi na mesto ljudskega prava in pravice deapotizem le ene samopridne koterije, tam ni mogoče ustanoviti stalnih, srečnih razmer; taka država je v vednej nevarnosti in se tudi ne more razvijati ter dospeti do viših državnih ciljev. In v resnici je Avstrija propadala pod vodstvom ustavoverci v v duševnem in pravnem, in še posebnem gmotnem zmislu. Ustavoverci so dobili v roke sukno in škarje, pa so tudi dobrote delili tako brezobzirno in brez vsake sramežljivosti, da je moralo zarudeti v očigled takemu gospodarstvu vsako le količkaj pošteno lice. Vsak ustavoverec je bil ustanovnik ali odbornik kake nove banke, katere so rastle skoz noč, kakor gobe po dežju, a vsi ti usta-novniki in odborniki so le nlekli, liziko so zvalili na ljudske rame. Leta 1871 hi 1872 je bila v Avstriji denarna povoden j, in vse se je čudilo in vpraševalo, od keduj sera je poprej uboga Avstrija prištedila toliko milijonov! Hudourniki, mej katerimi je bil tudi pisec teh vrst, pa so uže leta 1872 pisali, da je ta bogatija le papirnata, umetna bogatija, prava sleparija; in res naznanijo ustavoverci pompozno po svetu prve dni leta 1873, da bo na Dunaju v začetku maja velikanska svetovna razstava, pri katerej priliki bode ves svet občudoval velikanski napredek, kateri se je razvil v Avstriji pod ustavo-versko vlado. A kaj se zgodi? 1. maja 1873 se je res slovesno odprla dunajska razstava, a za zlatim solncem usta-voverskega podnebja skriti so bili črni oblaki in uže 4 dni po slavnosti, ko je dunajski Izrael Še vedno uganjal svoje bakanelije ter v največem navdušenju skakal okolo zlatega teleta, zatemni se, nastane strašna nevihta in v enej noči nastopi velikanska povo-denj, »krah« imenovana, ki poplava in odnese v ne- posvetila cerkev še le 1870. V tej cerkvi počiva pokojni škof Jarnej Legat, kajti on je mnogo si prizadejal, da so prišli kapucini v Trst. V tržaškej okolici natn je omeniti teh le novih katoličanskih cerkvi: v Sčedni (Servola) 1. 1839 zidana, 1850 posvečena, v Bazovici 1. 1857 zid. 1862 posveč., na Vrdelji (sv. Ivanu) 1. 1858 in v Rojani 1. 1862. Od drugovercev ste zlasti spomina vredni: v lepem bizantinskem slogu 1. 1869 dozidana cerkev sv. Spiridijona »pravoslavnih» (starovercev) Slovanov, in pa v gotiškem slogu (1875) zgrajena dična pro-testantovska cerkev. Judje, katerih je v Trstu znatno število, imajo pet sinagog ali shodnic; oni so skoro izključljivo trgovci in bankirji; mej njimi so jako vplivne osobe (milijonarji Morpnrgo, doktorji Luzzatto, Gonsolo i. d.) Na stotisoče potrosi mesto vsako leto za šole, a po mestu je v ljudskih šolah izključljivo italijanščina učni jezik, katerega bi neki prenapeteži tudi v okolične šole kaj radi uvedli. Samo na c. k. nemških srednjin šolah, na gimnaziji in realki so določene za Slovence posebne ure tudi za slovenščino, na c. k. trgovinske) in navtičnej šoli, kder se je s početka tega stoletja tudi srbsko-hrvatski jezik poduČeval, in na mestnej gimnaziji in realki ni duha ni sluha o katerem slovanskem narečji, dasi je mnogim trgovcem znanje slovanščine »krvava« potreba. S časom pade, tako se je nadejati, i ta »kineški zid« predsodkov, ta nenaravna mržnja do Slovanov, naj jo vzdržuje še desetkrat več časnikov. Časniki I da to je dan-denes kakor novo kraljestvo, nova velevlast, ki ima po vseh deželah svojo zgodovino in na omikance silen vpliv. V Trstu izhaja največ italijanskih Časnikov, mej njimi uže skoro sto letni vladni »Osser-vatore Triestino», potem je shajal veliko let: »II Diavoletto«; sedaj najuplivnejši je dnevnik »Cit-tadino», najhujši »irredentovsk« list je »Indipen-dente«, in drugi manjši »Adria«, »Piccolo« itd. V katerih urah vse one milijarde na papirju, /gube so bil^ tako neizmerne, da se morejo primerjati največjim nesrečam tega stoletja; a škoda je bila le ta, da je spekulacija segala v ljudske kroge, da je po tem »kranu« mnogo pošteno zasluženega denarja »van-dralo« v žepe onih, ki so vso nesrečo zakrivili, kajti mnogi ustavoverci in njih zaštitniki, finančni baroni, spravili so uže poprej svoj dobiček na suho; le ljudstvo je gledalo s praznimi rokami strašansko povo-denj. A na nastopkih tega »kraha« je Avstrija še dolgo močno bolehala in še d^nes ni popolnoma prebila te bolezni. Kajti kako ne/aupanje vlada še danes po vsej Avstriji 1 Denes ni mogoče kapitala dobiti za res koristne naprave, kakor so ljudske banke itd,; v Trstu bira kupčija in v notranjih deželah je vsled slabe gospodarske politike ustavovercev postalo vge slabo in gnjilo. A na kak način so hoteli ustavoverci poboljšati to žalostno stanje* Ljud je ki love svojo korist, so si navadno v vednem nasprotji; prav tako ustavoverci, ki so se držali po HerWtu v gospodarskih rečeh manšeterske Šole. ki zavrača direktno državno pomoč; a oni niso našli druzega sredstva, nego da 80 izpulili drŽavi 80 milijonov, s katerimi po podprli — morda male obrtnike? Bog varuj 1 Hazdeiiii so jih mej finančne barone in o uspehu takozvanih državnih posojilnic za silo znamo le toliko, da v južnih deželah je samo en ustavovemi mogotec im^l kaj koristi od njih, vse drugo je ostalo na Dunaju in mej Herbstovci na Pemskem. Tako daleč je bila prišla naša država v gospodarskem obziru, da so morali u-tavoverska ministerstva najemati posojila po lihvarskih pogojili in da je bila Avstrija zgubila tudi ves kredit na zunaj. A vedno više potrebščine, posebno za vojsko, zaiitevaie so vedno više davke, tako sicer, da je bilo postaio posebno za kmeta stanje uže neznosno. Obrtnija je tudi vedno hirala, in mora se reči, da v Avstriji ni bil za časa ustavovercev nihče drug zadovoljio, nego oni, kateri je imel direktne materijalne koristi od one sisteme. A kaj velja sistema, katera more javno mnenje za-se drago kupovati? Na inostranstvo in tudi na naše visoke kroge je moralo to ustavoverno gospodarstvo s časoma napraviti najslabši utisek in gorje našej državi, ako bi bi bila prišla za vlado ustavovercev v položaj, da bi bila morala braniti svoje meje proti tujiin sovražnikom! Ustavovercem je l ilo odmerjeno zadosti časa, da bi bili pokazali svojo umetnost vladanja, pa kaj so pokazali? Pokazali so demoralizacijo in način, kako jn treba vladati, da država propade prej ko prej. No. krona sama, akoprem konservativna. zbala se je te zlovlade in prestrigl i je k nemškem jeziku od 1.1850 počenši dnevnik »Triester Zeitung«, trgovski pa velikonemŠko politiko tirajoči list, proti kateremu so zmernejši Nemci osnovali pred tremi leti drug dnevnik »Triester Tag- l blatt«. — Tržaški Grki imajo svoj grški časopis. Nu Slovenci smo bili res zaostali, a krepko zastopa slovanske interese naša vrla »Edinost«, ki je s početka izhajala (od 1870—18^0) le dvakrat na mesec kot »slovensko glasilo političnega društva za tržaško okolico« a o i 1. 1880 do letos kot tednik in glasilo istega društva za Primorsko; vsled letošnje (18S2) razstave pa se je i »Edinost« ojačila in vzrastla, da od 1. julija izhaja po dvakrat na teden. Gotovo je »Edinost« veliko pripomogla, ^da se je budila narodna samosvest, posebno v tržaškej okolici. Na to prežijo Talijani, da bi jo čim preje polaŠčili, vziusti potem ko se je razpustil 1. 1869 okolični bataljon (— domača vojaška četa s posebno opravo —) na pritisk neke stranke, katerej se je bil udal tedajni c. k. namestnik general Moring. RazpušČenju je neki dalo povod otvorjenje rojanske »čitalnice« v 12. dan julija 186S, ker so slovenski fantje po mestu domu se vračajoči prepevali slovenske pesmi, in so se drugi dan spopadli z nekimi lahonskimi prenapeteži, in ker je policijska straža nekoliko obstoječa iz okoličanov razpodila lahone in pri tej priliki neke ranila in dva usmrtila. (Vrdelski: Opis in z god. Trsta str. 479 —80.) A duhovniki v tržaškej okolici so morali iz prižnice brati to le: »Ukaz državnega vojaškega ministerstva od 11. avgusta 1869 štev. 2937.«: Z najvišjim ukazom od 10. avgusta t. 1. blagovolilo je najmilo8tivejše ukazati Njegovo cesarsko kraljevo apostolsko Veličanstvo, vsled tega, ker je v dejanje stopila brambena vojaška postava oi 5. decembru 1868, potrebno razpuščenje dosedajnega tržaško-okoličnega vojaškega bataljona, in ukazati dotičnim vrhovnim oblastuijara, da to razpuščenje EDINOST. ljubu nemškemu pritisku od zunaj in znotraj nit ži-venja ustavovernej dobi. Kakor uže tolikokrat, obr-nola se je zopet do zvestih Slovanov, da rešijo državo propada. Poklicala je na krmilo države TaafTejevo ministerstvo, kateremu je dala nalogo, da se pogodi s6 Slovani in da napravi mir mej avstrijskimi narodi. Zadnji čas pa je bil, da se to učtni, ker državni voz je bil globoko zagati. Prvo delo T:»aflVjevega ministerstva pa je bilo, da se posodi s Čehi. katere je zopet spravilo v državni zbor in tam osnovalo pod vodstvom najboljšega avstrijskega državnika grofa Hohenwarta močno na-rodnn-konservativno stranko. K;ikor hitro pa so stopilii Cehi v drž. zbor, obrnola se je tudi politika av-strijskin Slovanov na boi je. Poprej razdruŽeni tirajoči vsak drugo politiko, Čehi pasivno, Poljaki vsak dan drugo, drugi Slovani in Slovenci pa so bili v ot o/.iciji, kakor Slovani osamljeni in nezdatii', oklenoli so se zdaj vsi ene stranke in delajo popolnoma edini na tem, da popravijo to, kar so ustavoverci v Avstriji poškodovali. To je torej položaj, kakoršen je bil želeti v interesu Slovanstva v Avstriji in če Se zdaj vse na boljše obrača, ima se zahvaliti Slovanom, kateri niso zdaj prvikrat rešitelji Avstrije. (Prav zato pa skoro ni mogoče, da bi Avstrija na zunaj delala protislovansko politiko, mej tem ko je ni mogla delati še celo tistikrat, ko so bili še ustavoverci, ti velikonemci na krmilu, in vse to, kar pišejo listi ta dni o tesnej zvezi mej Avstrijo in Nemčijo, katera zveza bi bila po nekako obrnena tudi proti Rusiji, le toliko je verjetno, da za tem grmom tiči denes kak drugi zajec in da si v odločilnem momentu Avstrija pridrži prosto roko, kakor je to storila leta 1870, ko je popustila na cedilu Napoleona. Tudi v tem obziru utegnejo ustavoverci in še kaki drugi šovinisti dočakati kako iznenadjenje; ker v politiki se mnogo piše in govori, v namen, da se zakriva prave misli -- a la Talleyrand. Mogoča je pač začasna severna zveza — a tudi ona ni posebno trdna, ker v hipu zna se po denaŠnjem evropskem položju vse spremeniti.) (Konec prihodnjič.) Politični pregled. Notranje dežele. Gosposka zbornica državnega \bora se k malu skliče, Ker ima nujna dela. Poslanska \bomica je 7. t. m. razne zakonske načrte izročila dotičnim odsekom, potem pa se je nadaljevala generalna debata o obrtniškem zakonu. Eevera je izrekel, da so hvale vredna prizadevanja vlade, da se malej obrtniji po administrativnem potu pomore. Zakonski načrt bo koristen vsemu obrtniškemu stanu brez razločka narodnosti. Poslanec Suess pa je trdil, da zakonski načrt ne obvaruje pogube malih obrtnikov; Mikyska ga je zavrnol ter dokazoval, da je predloga sposobna pospeševati obrtnijo in da bode bramba zoper anar-hično-socijalistične težnje in pritisk velicega kapitala. Lienbacher je naglašal, da novi zakon oprosti malega obrtnika desetine in tlake nasproti velikej obrtniji. Popolna svoboda o obrtstvu, kakoršna se je dala leta 1859, Škodovala je veliko obrtnikom. — V soboto 9. t. m. se je najprej dovolilo vladi, da sina davke v prvih treh mesecih prihodnjega leta po sedanjih načelih pobirati, potem pa se nadaljevala generalna debata o obrtnem zakonu. Posebno odlikoval se je ta dan knez Ziechtenstein, kateremu je večine državnega zbora živo pritrjevala; rekel je: na socijalno-gospodarskem polji so težnje konservativne stranke tudi težnje večine ljudstva, in liberalna stranka je zdaj primorana, da je ljudstvo ne obsodi, s konservativno stranko hoditi. Glavna misel, na katero se je postavil obrtni zakon, večna je resnica: delo je namreč javna služba, katero je družba naložila de- izvrše«. Potem so posebne določbe. Okoličani vsigdar pokorni in zvesti avstrijski podložniki so se brez ugovarjanja udali, ter sedaj enako vsem drugim avstrijskim državljanom plačujejo cesarju davek v denarji in krvi. — Za Istrane, kar jih govori hrvatski jezik, izhaja v Trstu 13 let po dvakrat v mesecu list »Naša Sloga«, ki liki oboroženemu stražniku brani tužno Istro pred nasiljeniini napadi lahonov, kateri bi jo na vsak način hoteli polaščiti. Da se je vendar vzdržala slovanska narodnost v Prlmorji, temu je gotovo veliko pripomogla narodna duhovščina. Bili so pa tudi izvrstni Škofijski načelniki v Trstu, odkar se je 1. 1821 zopet ponovila in k malu tudi povečala tržaška škofija. Od I. 1821—1830 je škofoval Goričan Anton Leo-nardis. Pod njim se združi 1. 1828 novograjska škofija s tržažko vsled preklica papeža Leona XII., a stalno še le 1. 1831 po smrti poslednjega novo-grajskega (Cittanuova) škofa Teodora Loredan grofa Balbi. Škof Leonardis je blagoslovil novo veliko pokopališče tržaško pri sv. Ani v 24. dan julija 1825. Takrat je bilo v Trstu 40.000 duš. Nastopnik Leo-nardisov na tržaškem škofovskem sedežu je bil slavnoznani pisatelj slovenski Matevž Ravnikar (Raunicher) od 1. 1830 do 1845. Škof Ravnikar je prvi dobil naslov škof trž<Ško-kopiski, kajti 1. se združi koprska Škofija za zmerom s tržaško. Kar je tu pridobila, pa je na drugej strani zgubila Tržaška škofija, namreč vsled določbe 1. 1830 so f ostale deželne meje primorsko-kranjske tudi meje kofij tržaške in ljubljanske, in zato so prišle pod Ljubljano dve tehantiji: Postonjska in Bistriška z župnijami Slavina, Hrenovice, Senožeče, Postojna, Trnovo, Košana, Vreme in Knežak s trinajstimi kaplanijami vred. Istega 1. 1830 je Še le Prosek, pred goriŠkej škofiji podložen, v duhovskih zadevah prišel pod tržaško škofijo. L. 1836 je bila strašna kolera v Trstu. L. 1841 se dozida velikanska mestna bolnišnica (špital), ki je stala blizo lalcu in ta služba se ima prav tako ceniti, kakor vsaka druga v državnem živenju. S tem s? delo na poniža v blauo, kakor to dela liberalizem v malenkostnem svojem mišljenju. Konservativna stranka no razteza svoje skrbi le do one meje, v katero spadajo volilci, temuč na srcu ima tudi nižje ljudstvo. Loblich pojasnuje stanje malih obrtnikov sploh, posebno pa dunajskih. — Potem se sklene generalna debata in predloži se vlalna predloga glede števila novincev za leto 1883. Halhuich je naposled interpeliral vlado zastran odprave svobodnih luk v Trstu i na Reki. V ponedeljek 11. t. ra. je bila zopet na dnevnem redu novela o obrtnem zakonu. Poročevalec grof Belcredi je s zadovoljstvom omenil, da so vsi govorniki predlagali, naj se preide v specijalno debato. Potem je zbornica prestopila v specijalno debato, zoper katero so glasovali le levičarji Zednitz, Gross in Skene. Levičarji so nekako zabavljali, ali nič prav poguma niso imeli, vedli so se jako pobito. — Mattus in tovariši so stavili resolucijo, naj vlada predloži zakonski načrt, po katerem se ima ustanoviti samostojna obrtniška zbornica in Se trgovinske zbornice prevrediti. — Schonerer in FUrnkranz sta stavila na splošno veselost zbornice lvsolucijo, naj se od vlade zahteva, da poslansko zbornico razpusti i nove volitve razpiše. Poslanec Vitezid s tovarili je 8. t, m. interpeliral v državnem zboru grofa Taafleja zastran okrožnice, katero je izdal g. okrajni glavar v Lošinu dekanatom glede pisave imen v matrikule. Drživni poslanec Greuter je na levo oko oslepel. V Ilohennarthov klub so stopili novi državni poslanci: Gvasselli, Grigorca in Nakić. Coroninijev klub se je 9. t. m. mej sejo državnega zbora konstituiral kakor^poseben klub, ne pa kakor prostovoljno združenje. Šteje okoli dvajset poslancev; mej temi sta grofa Stockau in Dubsky, Rusina Ko-valski in Kulaczowski, in poslanci iz južnih dežel: Burgstaller, IVittmann, Vucetich, Lazarini, Ciani, Ber-toltni, in Francesehi. Poslanca Vidulich in Pajer sta tudi pristop zagotovila. Program novega kluba je ta le: Krepko potezanje za avstrijsko državno misel; dobrohotnost narodnostnim zahtevam; izogibanje fak-cijoznej opoziciji; neodvisnost od vlade. V Zuborcah blizu Budve so 6. t. m. dva žan-darja umorili, ker sta hotela necega Gregovica zapreti. Vsled tega so Ija poslali eno kompanijo vojakov z dvema topoma. V ogerskem državnem zboru je poslanec Rohonczv grozno šibal organe ministerstva za občevanje, rekel je, da so sleparji, katerim je glavar Hieronymi\ to je vzbudilo silen hrup in Rohonczv je moral nazadnje svoje besede preklicati. Vnanje dežele. Ruski senat je določil, da se zemljišča pod nobenim pravnim imenom ne smejo prepuščati judom. Na Ruskem se jako marljivo ustanavljajo kmetske posojilnice. Bolgarski knez Aleksander je osnoval bolgarski red. Imenuje se Aleksandrov red ter je podoben ruskemu redu Aleksandra Nevskega. Bolgarsko selo Alihodjalar je prestopilo v katoliško cerkev. V Francoskem državnem iboru so hudi boji; desnica očita vladi slabo gospodarstvo, ker je 100 milijonov fraukov primanjkljaja ter ni hotela glasovati za proračun; bonapartisti so sicer glasovali, ali s pristavkom, da se ujemajo z nazori desnice. Sploh na Francoskem ni prave sloge mej republikanci in zato lahko vstane kake prekucija, za katero kraljevi privrženci močno delajo, pa tudi bonapartisti se za vsak slučaj pripravljajo. V vseh vojalkih učilnicah v Carigradu se ima uvesti nemški jezik kakor zapovedan predmeti No, zdaj se pa Turčija popolnoma prerodi I 700.000 gld. Po smrti škofa Ravnikarja je bil izvoljen Gorenjec Jernej Le^at še niti 40 let imajoČ za tržaško-kopersko Škofijsko stolico, ter je v 28 letnem škofovanju (1847—1875) z svojo bistroumnostjo in krepostjo postavil si najlepši spomenik v zgodovini tržaške cerkve. Mnogo novih cerkva je posvetil, bogoslovje za četrtoletnike ustanovil, ter od 1. 1865—1875 izdajal cerkveni (v latinščini pisani) list: »Folium dioecesanum«. Za njegovega vladikovanja se je zgradilo veliko poslopje mestne • ubožnice« (istituto dei poveri) 1. 1802, kojej so 1. 1871 pridružili posilno uelalnico za zanemarjene dečke. Le malo časa je vredni nastopnik Legatov, škof Jurij Dobrila Istran, vladal trzaško-koprsko škofijo od 1. 1875—1882, a pustil je vekovit spominek z ustanovljenjem znatne glavnice za desko semenišče. Bilje Dobrila iskren rodoljub. Nastopnik Dobrilov je domačin Ivan Nepomuk dr. Glavina, kojemu želimo, da tako vladikuje, da bode ž njim ponosna domovina. Po zadnjem ljudskem popisu 1. 1880 ima tržaški okraj z okolico vred 144.844 stanovnikov, in sicer Trst (mesto) . 74.544 / všteti so i 2904 voiafci, toraj Predmestja . . 58.475 } znaša broj tržaških prebi-Okolica (teritorij) 11.825 I valcevbrezvoj. 141 910duš. Ovi so, razen okoličanov, večinoma naseljeni od vseh vetrov, da v nobenem avstrijskem mestu ni tolike narodne zmesi, kakor v Trstu. Res, da so Italijani v samem mestu v večini, a to jim nikakor no daje pravice prezirati ali celo zatirati druge narodnosti, zlasti Slovanov ne, katerih je za njimi naj več. Za časa slavnostne letošnje razstave se je slovesno blagoslovila lepa zastava slovanskega delalskega društva, kojemu je pokrovitelj sam visoki cesarjevič nastopnik Rudolf. Pod takim zaštitnikom sme slovanski živelj v Trstu radostnim upom v bodočnost gledati ter veselo vskliknoti: Naprej zastava Slave I Arabi paša i njegovi tovariši morajo iti v nro gnanstvo na otok Ceylon. V Aleksandriji so po plenitvi in požaru poškodovani sklicali shod in sprejeli resolucijo, d i se iim škoda takoj povrne. Izvol-1 se je v ta namen poseben mejnaroden odbor. Vdeleiilo se je te demonstracije več tisoč ljudi. Skoraj vsi konzuli so zagotovili da se telegrafično obrno na svoje vlade; francoski konzul je tudi izrekel, da se je bati mej nižjim ljudstvom ozbiljnih neredov, ako se bo s povračilom odlašalo. Dopisi. * lx Zaronili«, dne 3. decembra. [Volitev župana. — Šolske globe). Dne 15. novembra se jo tukaj vršila volitev novega župana; izvoljen je bil Ivan Gruden iz Zgonika s 12 glasi proti ti. Izvoljeni mož je bil vedno prav poštenjak in zato se nadejamo, da bo občino dobro vladal. Vsled dekreta c. k. okrajnega glavarstva od dne 26. nov. se morajo r»o vsej tukajšnjej županiji iztirjati šolske globe. Za I. tečaj leta 1882 in sicer namudoma; te globe znašajo nad 70 gl. Kaj pa bo za II. tečaj? Tukaj se vidi, kako se zanemarja potrebno učenje. Tega so gotovo najbolj krivi roditelji, da otroci ne obiskujejo redno šole. Zdaj pa, ker morajo globo plačati, tegotć se in jeze. Res ,prav nekateri, ki pravijo, da bi se bili lahko opravičili, ker so bili njih otroci bolni; a kaj to pomaga, ker se niso o pravem času opravičili. Nekateri pravijo, da niso bili opominani od tukajšnjega krainega šolskega sveta. Res je hudo, da nekateri morajo zdaj ob trdej zimi še do 9. gl. globe plačati. Ali mrmranje zoper krajni Šolski svet malo, ali nič ne pomaga, saj je znano, da ima načelnik krajnega šolskega sveta preveč druzega posla in za šolo premalo skrbi. Sami si morate pomagati ob pravem času in skrbeti za dobro odgojo svojih otrok. Pošiljajte jih redno v Šolo-in potem ne boste globe plačavali. Pomjan v Istri, 2. decembra. Pomjanska županija je najbliža Kopru. Obstaje iz župnij ali kuracij: Pomjan, Šmarje, Krkavce (razen nekojih vasi), Marezige in Truške. V njej nI ialijanov, v njej stanuje samo naš narod. V vseh župnijah in kuracijah se je brala maša in opravljala sploh služba božja v narodnem jeziku, kakor skoro po vsej Istri. Bralcem .Edinosti« je znano, kako so se spuntali Smarci, ko jim je leta 1833 prišel župnik, koji je odpravil iz cerkve narodni jezik in uvedel latinski. Oni, kakor tudi vsi prebivalci občine pom-janske bi še dan danes raji, da se jim opravlja služba božja v narodnem jeziku. Oni bi hoteli, da jim se tudi v uradnijah slovenski uraduje. Oni zahtevajo* da se v občinskej uradniji slovenski uraduje. Morate namreč znati, da se v tej občini, v kojej ni Talija-nov, talijanski uraduje. , tA,1^0 J.e t0 mogoče? prašate, kdo je temu uzrok J Saj občinski zastop o uradnem jeziku v obfiini odločuje! To je resnica, občinski zastop hoče slovensko uradovanje, a vendar se uraduje samo talijanski. Uže je nekoliko časa, odkar je eden ud občinskega zastopa predložil, naj se občinarjem v njim razumljivem jeziku piše. Drugi udje, bolj preprosti, čudili so' se, ko jim je on razložil, da Imajo oni pravico odločiti o jeziku, koji naj se rabi v občinskem uradu. Oni so z veliko radostjo sprejeli predlog svojega tovariša in odločili, da se ima slovenski dopisovati. Ta odlok ni potreboval potrditve od nobene strani. Ni bilo druzega potreba, nego da se ta odlok izvrši, da se slovenski uraduje. Do danes se tega še dogodilo ni. Iz našega občinskega urada prihajajo nam še vselej talijanski dopisi. A kdo je kriv temu? Čudno, ali resnično, tajnik občinski. Njega plačuje občina, a vendar njegova več velja, nego odloit občinskega zastopa. O njem se govori, da je bil Garibaldovec, in ker mu menda v Italiji ni dobro Šlo, prišel je k nam, da se tu preživi. Mej nami seje izuril po domače govoriti. Pisati pa slovenski ali neče ali ne zna. V enem in drugem slučaju ni vreden, da pri nas služi. Ako mu ni všeč slovenski jezik, ne imel bi mu biti ni slovenski kruh. Ako slovenski ne zna, naj se nauči in potem k nam pride. Vi pa, ohčinarji pomjanski, posebno pa zastopniki občinski, gledajte, da se vaš odlok izvrši. Nedajte, da vam zapoveda vaš služabnik. Ako neče delati po vašej volji, o lpravite ga, naj gre od kodar je prišel. Ako mu je ljubši talijanski jezik, naj mu bode ljubša tudi talijanska služba. Zahtevajte odločno, da vam se v vašem jeziku uraduje. Ne bode li to zadostovalo, pritožite se k višjim oblastnijam, dokler ne bodo nove volitve. Kadar pa bodo nove volitve, bodete sami vedeli, kaj vam je storiti. Prem, dne 11. decembra. Včeraj je ves dan, kakor tudi poprejšnje dve noči dež z vetrom, kakor iz škafa lil. — Reka je na več krajih izstopila; mlinarji so imeli mnogo sitnosti in tudi brez škode ne bo. V dveh mesecih je tedaj uže drugič vsled neprestanega deževanja voda čez mero narastla, ter tako mnogo kvare učinila. Sedaj jo, ko jo je Še preveč, vrlo radi Tržačanom odstopimo, makar še več nego 12.000 čevljev, kar sicer ne bode, o čemur bodemo uže še obširneje govorili. Z Notranjskega 5. decembra. [Novice in g. Kramar). Od poslednjega občnega zbora c. kr. kmetijske družbe Kranjske napisalo se je vzlasti v «Novicah» in uSlovencu* marsikaj proti nasvetu in namenu g. Kramarja, naj bi slavna družba izdavala svoj lastni organ. Z nekega stališča bi mi tega započetja nikakor ne Želeli, z druzega pa tudi ne moremo tej ideji nasprotovati. Gotovo je, da bode nov kmetijski list po načrtu in pod vodstvom g. Kramarja nekdaj slavnim E D I N O s T. -Novicam« konkurenco delal, in ni nemogoče, da jih tudi popolnoma izpodrine. In prav poslednje je, česar ne želimo, da bi se zgodilo, s Čemer bi se gotovo rajncemu njihovemu ustanovitelju dr. Bleivveissu učinila očitna nehva-ležnost. Kdo pa je, ali bode kriv, ako se to zgodi? — vpraša gotovo uže marsikateri čitatelj sam pri sebi, ter morebiti mnogi zraven pomisli: g. Kianiar in nihče drugi. — Ali dobro naj vsak stvar poprej premisli, predno vrže k imen na nasprotnika, ker mogoče, da ima on vendar le prav. Poglejmo! Kedor «Novice» vsaj uže nekatera leta prebira, zapazi precej, kako so bile uredovane pod uredništvom rajncega dr. J. Bleiweissa, kako so pa sedaj. Večino prejšnjih svojih dopisnikov so uže zgubile, kar nam priča njihova subotna vsebina, katero sedanji urednik uže s trudom skupaj spravlja. Očividno je, da so »Novice« jele hirati uže tedaj, ko so prišle v roke sedanjemu uredniku «Bren-ceijnu«. Praša se tedaj, čegava krivda je to in čegava krivda bode, ako »Novice« s časoma popolnoma zamro? Odgovor ni težak ni kogar zadeva, naj ga — v svesti si svoje krivde — pošteno -— molčć prenaša, ter ne išče uzrokov tam, kder jih ni. — Torej odkritosrčno in smelo trdimo, da propada starim in še pred časom slavnim »Novicam« ne bode nihče drug Kriv, nego sami njihovi lastniki: Blaznikovi dediči. Oni kot njihovi lastniki, bili bi jin propada lehko rešili s tem, da bi jih bili še za časa delovanja rajncega dr. Blei-iveissa kmetijskej družbi blagodušno odstopili — ali vsaj pozneje — kar se pa niti popred niti poslej ni zgodilo. Isto tako je neopravičeno od Blaznikovlh dedičev «Novice» smatrati kot organ kmetijske družbe, ko so istinito le privatna njihova lastnina, dočim kmetijska družba nema niti krajcarja dobička od njih, kakor tudi od «Pratike» ne. Ako se tedaj vpije, da se z ustanovljenjem novega kmetiškega časnika kot organa kmetijske družbe, dela iiečast in nelivaležnost za slovenstvo in kmetijstvo toliko zaslužnemu možu, pomisliti je treba, od katere strani da prav ti ne lepi čednosti prihajati. Ce je blagi mož toliko žrtvoval v vsem svojem živcnji za blagostanje slovenskega naroda — ali bi ne bili smeli blaznikovi dediči kmetijskej družbi in tem načinom vsemu slovenskemu narodu žrtvovati svojih «Novic», ter jin tako propada rešiti? — Mala usluga Lila bi to, napram teinu, kar je storil njihov umrli ustanovitelj za slovensko ljudstvo, a cenili bi se bila znala desetletja naprej, obstanek «Novic» v najlepši spomenik neumrieinu možu ter korist vsemu slovenskemu narodu bil bi — smem reči — za vedno zagotovljen. To se mi je v pojašnjenje krivih tolmačenj in natolcevanj potrebno zdelo povedati, pri čemer mi pa nista niti osobno sovraštvo ali prijateljstvo bila vodnika, ampak stvar sama. Domače in razne vesti. Tržadke novosti. Nadvojvoda Štefan biva uže več dni v Trstu. — Namestnik se je vr:iol v nedeljo iz Gorice. — Mestni znor bode imel denes zvečer važno sejo. — Zadnji petek je v klal niči za Skednjem nek javni stražnik basal svoj revolver, pa se na enkrat sproži petelin in strel š:ue v roko njegovega tovariša — stražnika, katerega so precej odpeljali v bolnišnico. Previdnost sč strelivom! — Nek mladi gospodičič po imenu Eliseo je dirjal v soboto zvečer ob 10. uri sč svojim vozom po via Torrente; a dirjal tako hitro, da je voz bolj po zraku letel, nego tekel; akoprem je ulica široka, zadel je vendar ob kantonski kamen tako močno, da se je voz raz-trešil na 100 kosov, konj je padel v nek graben, katerega so bili zidarji prav tisti dan skopali, a gospodičič se je samo inalo pretresel. Konja so morali iz grabna vzdignoti in našli so, da je močno ranjen. Neko vrsto gospodičičev bi bilo pač treba kaznovati, kadar, posebno pa po noči tako dirjajo po mestu. — Na Belvederu je kočijaž povozil kmetico Fraučiško 8. iz Repentabra. Kazen ga morda spamti, da bo v bodoče previdneje vozil. — V restavrantu Schreiner je nastal v nedeljo mej rokodelci hud prepir, katerega izid je bil, da so se začeli klati z noži in da sta bila hudo ranjena dva rokodelca, en kovač in en tape-cirar. — Prav tisti večer so se stepli rokodelci tudi v gostilni »Alle due colonne« na lesnem trgu in so tudi tam ranili natakarja in enega oglarja. Policija je vsled teh tepežev zaprla 3 rokodelce, a krivcev menda ne. Pijančevanje je naj veča nesreča rokodelcev in delalcev, rokodelec, ki se preveč uda vinu ali šnopsu, izgubljen je. Permanentna obrtniška razstava v Trstu. Osnoval se je v Trstu odbor, katerega naloga bo, da napravi permanentno obrtnijsko razstavo v Trstu. Vlada je uže dovolila, da sme odbor nabirati v to svrbo potrebni kapital in mestno starešinstvo dovoli tudi potrebni prostor za zidališče v ulici Torrente. Misel ni slaba, da bodo le izvrševatelji pravi. Električna luč v Trstu. Mestno stare-šinsvo nainerjava vse bolj široke mestne ulice razsvetliti z električno lučjo in bo v ta namen imenovalo posebno komisijo. Poroma soduija v Trstu. 19. t. m. bila je obravnava proti Ivanu Zimolo iz Trsta zarad žaljenja časti po časnikih. Toženec bil je spoznan ne-krivega — 14. t. m. bila je obravnava proti Ivanu Turko iz Kopra zaradi uboja njegove ljube Marije Bonin. Porotniki spoznali so ga krivega in sodniki obsodili ga na 7 let teške ječe. Interesantno je o tem zato-žencu, da ni hotel govoriti italijansko, akoprem Koprčan, ampak je z&uteval, da ga sodnija izprašuje po slovensko. —12. t. m. pa so obsodili Marijo Gajbeu iz Malih Žabelj na 6 let teške ječe zarad detomora. Policijsko. Na molu Giuseppina so ukradli v ponedeljek zjutraj neznani tatovi velik sod poln laškega olja. — V nedeljo zvečer so trije tatje obkolili v ulici Fontanone mehanikarja Antona T. in od njega zahtevali, naj jim da z lepa zlato verigo in uro; a mož se je branil in kričal in ker je na krik precej došla policija, ujela je vse tri tičke in jim preskrbela prosto stanovanje. — V ulici Carintia so tatovi v nedeljo popoludne vdrli stanovanje nekega vratarja in mu odnesli obleke za blizo TjO gld. V razstavi je bil zadnjo soboto zopet ukraden krasen barometer, vreden 30 gld. ki ima podobo ure. To je največja senca tržaške razstave in dela Trstu veliko sramoto, da so se vzeli za čuvaje v razstavne prostore skoraj samo tujci Italijan:, ki so pri-tisnoli pečat tatvine na kamen razstave. Imamo v Trstu mnogo poštenih delalcev, ki bi razstavi bili delali čast, ne le, kar se tiče poštenosti, temuč tudi vljudnosti in spretnosti —ali ti so večinoma — ščavi, in razstava je morala imeti italijanski značaj, če tudi Italijani na njej niso nič razložili ter je niso obiskovali. — Vsak greh se sam maščuje. Nam je žal, da, sram nas je, da se v razstavi gode take reči. Čudno vreme. V nedeljo smo imeli v Trstu nenavadno vreme. Po noči nastopivši močni jug je zrak zelo razgrel in raztegnol, dopoludne je morje tako narastlo, da je poplavilo in zalilo več ulic, trgov, kavan in magazinov, po enej uri popoludne je nastopila tema, oblaki so imeli temno zarumenelo barvo in začelo se je grozno bliskati, grmeti in treskati, tako celo, da je mnogo ljudi strah propadel; to vreme je trajalo dobro uro, mej tem i potem se je zdaj pa zdaj ulil dež; na večer se je zopet bliskalo in grmelo ter oblaki pošiljali mokri porod na zemljo. — Bojimo se novih nesreč vzvlasti na Tirolskem, ker močni jug ni obiskal samo Trsta, temuč gospodaril je brez dvoma še hujše v goratih deželah ter na planinah sneg topil. , Udom delniškega podpornega društva V Trstu ! V zmislu g 10 društvenih pravil vabi podpisani vse tiste ude, kateri so zaostali s ted-nino nad 8 tednov, da doplačajo ta oolg najdalje do 31. t. m., ker sicer bode podpisani primoran, zbrisati jih iz društva v zmislu omenjenega g društvenih Pravil- Odbor. Tržaško veleransko društvo. V sa-boto 13. januvarja 1883 napravi omenjeno društvo veliki ples na korist društvene blagajnice v gledišču » Fenice*. Romeo lu dlillja. Še vedno se dogajajo na tem svetu reči, katere spominjajo na ono tragedijo — Na tržaškem gradu je bil nameščen pri lopni-čarjih nek častniški namestnik, Vincenc Marcelij, še le 21 letni mladenič, rojen s Češkega. — Ta podčast- *■» i lf IA Imnl »inlf /N X.. — A____t* I f * došlo na kolodvoru in jej odstopil svojo sobo na gradu, sam pa se vkvartiral v sobi nekega tovariša podčastnika. — To je bilo v petek. — V soboto sta oba mnogo pisala v sobi; on je napisal svojo zadnio voljo in svoje malenkosti poročil, na koncu te oporoke poslovel se je od svojih predstojnikov in iih prosil, naj bi njega in njegovo ljubico skupaj zakopa i. — Nekoliko dni poprej si je bil izposodil od nekega podčastnika, svojega najboljšega prijatelja šeste evni revolver, češ, da bo ž njim streljal podcane Najbrže v soboto okolo poludne sta sela zaljubljenca na divan v omenjenej sobi, Marcellv najprei ustreli dvakrat na svojo ljubico, katera je morala precej mrtva ostati, potem pa spusti zaporedoma tri strele sebi v srčno stran, moral je po ranah soditi po tretjem strelu kmalo umreti tudi on. — A vsega tega ni nihče zapazil, nihče ni šlisul streljanja V nedeljo so iskali Marcellija povsod in ker so sumili da je dezei tiral, zato je dotični častnik uie . ddal' raport na vojaško poveljništvo, da jeMarcelli ubežal A v pouedeiek gredo, da si ogledajo njegovo sobo katero najdejo ključem zaprto. Se le zdaj so začeli sumiti; odrinejo torej vrata šiloma in kaj vidijo? Na divanu mladeniča in njegovo ljubo, oba tesno objeta — mrtva, sobo vso polno krvi, trupli ob6h pa ste uže tako dišali, da ni bilo mogoče prebiti v sobi, ker mrtva sta bila uže nad 40 ur in ste trupli torej uže začeli trohneti. V ponedeljek okolo poludne je prišla komisija in ukazala odnesti njega v vojaško mrtvašnico, njo pa k Sv. Juštu. Oba sta bila otroka dobre družine; a ona za 6 let starša od njega. — Komisija je našla razen uže omenjene oporoke še več drugih pisem od obeh zaljubljenih roditeljem. Mi radi ne poročamo o samomorih; toda ta slučaj je tako nenavaden in kaže toliko zmoto fantazije po pretiranej romantiki, da smo ga morali popisati, tudi v izgled roditeljem, da pazijo posebno na odgojo svojih otrok, posebno pa na to, kake knjige čitajo njih otroci. — Dandenes žalibože uže otroci čitajo romane polne prenepetosti. Voda Reka. V »Narodu, smo čitali nek dopis v katerem se dopisnik sklicuje na §§. postave o vodnih pravicah in pravi, da vsled teh §g. bi moglo mesto Trst vodo Bistrico in Beko tudi vzlastiti (?!) Nek dunajski švindlarski list pa cel6 prinaša članek v katerem je čitati, da dobimo vodo iz Trebčev in da ima vso to reč v rokah nek vjsokočestiti gosp. iupnik iz Trsta in pa arhitekt Naglos. — Ma bravi, proprio bravi I Mi vse te »race« polovimo, pa kesneje napravimo iz njih prav lukulični obed našim čitateljem za predpustnico. Kmetijski učitelj g. Baldtnl, kakor slišimo, tudi v Prošeku ni bil srečniši od drugod v okolici. On začne od jutri počenši predavati o kmetijstvu v mestnej realki na »Acquedotto« in bo nadaljeval ta predavanja vsako sredo in vsak petek. No, to še, še, v mestu uže pojde z italijanščino, a v okolici pa po nikakem ne. Vabilo k svečanej božičnej veselici v 17. t. m. popoludne ob 3. uri v dvorani gosp. Scaramanga. pri katerej bodo uboini šolski otroci obdarovani z obleko in drugim. Krajni šolski svet v Sežani, 10. decembra 18.<2. Umrla je na porodu gospa Frančiška, sopruga vrlega rodoljuba, g. Hinka Kavčiča iz Bazdrtega v 38. letu. — Bodi jej zemljica lehka. Deželni davki za Istro, kakor jih je določil istrski deželni zbor za leto 18&I, potrdil je cesar. Pobiralo se bo: za zemljiško odvezni zalog: 12°/, do-klada k neposrednjim davkom; za deželni zalog: 20% doklada k neposrednjim davkom; 100% doklada k užitnini od mesa iu vina; 1 gld. 70 kr. od vsacega na drobno prodanega hektolitra pive, in od žganih na drobno prodanih pijač za hektoliter 10 gld. 2 kr. oziroma 6 gld. 68 kr. Goriška porotna sodnija obsodila je Antona Vidoc-a na 6 let, Bataela Bressan-a na 7|let težke ječe, oba zaradi uboja, a Jošefa Vidoc-a na 8 mescev ječe zaradi težkega telesnege poškodovanja. Vsi trije so čisto mladi 17 in 10 letni fantje iz Loč-nika, ki so se tepli iz ljuboumnosti in o katerih te-pežin je poročal o svojem času na goriški dopisnik. Neomika, surovost je kriva takih strasti. Odbor za praznovanje šeststoletnlce kranjske dežele je imel zadnjo soboto v stanovanji kranjskega deželnega glavarja, grofa Thurna, prvo sejo. Sklenolo se je na najvišjem mestu priporočiti petdnevno slavnost, dva dni v mestu Ljubljani, trije pa so se določ li za izlete v Kamnik, Kranj, na Bled in v Idrijo. Izvolil se je tudi odsek, ki' ima skrbeti za stanovanje cesarju i njegovemu spremstvu, petem odsek, ki ima sestaviti program za slavnost ter ga v odobrenje predložiti odboru. Na predlog g. dr. Vošnjaka se je sklenolo, naj se priredi slavnosten sprevod in ljudska veselica. V prihodnjih sejah, katerih prva bo 17. t. m., bode se dalje sklepalo. Hia Vrhniki so pri občinskih volitvah v vsih treh razredih zmagali narodnjaki; Vrhniški nem-škutarji so vsled tega silno poparjeni. Živio narod! Kmetska posojilnica ljubljanske okolice prav vspeŠno dela, imela je 1. januvarja do konca novembra t. 1. 78.393 gld. prometa. Enako vspešno dela tudi vrhniška, i to jasno govori, da so take posojilnice na kmetih velika dobrota, to se ve, če so v pravih rokah. Godlna-Verdelski ima še nekoliko ne-oddanih iztiskov svoj« letošnje knjige: »Povzetek nekih bolj važnih členkov iz nekedanjega časnika »Pod Lipo«, ki je bila uže v »Edinosti« pohvaljena. Prodaja se tudi ta knjiga pri knjigarju Dasetu v Trstu »via Ponte rosso« in v Gorici (po 20 kr.), sicer pa tudi pri tukajšnjem »Delalskem društvu« Corsia Stadion v biši štev. 11 (le po 20 kr.) •CSorldkft Gospodarski 11*1» št. 11 priobčil je te le zanimive gospodarske članke. 1. Izid preiskovanja raznih vin v tržaškej razstavi. — 2. Razlika mej moštom leta 1882 in 1881. — 3. Kmetske posojilnice. — 4. Kaj vse se nahaja v vinu in kako se morejo razni obstojni deli vina določevati? — 5. Pripomočki zoper trtno uš (Phyloxera vastatrix). Kolci vlaškega rizlinga. Podpisani naznanja vsem trg. Članom, da se je pričelo početkom tega meseca vežbanje, za katero so odločeni ti le dnevi: vlorek točno od 8—9 ure zvečer, saboto od 9—10 ure zvečer in v nedeljo od 5—7 ure popoludne; za učitelja sije najelo vrlega Dalmatinca g. Milosevica. K obilnej ude- ležbi vabi ODBOR. Obrtniike Sole. Naša vlada namerjava po vsej državi ustanoviti olrtnilke Sole, v katerih se bodo učile vse obrtnije. To pa se ne more naglo zgoditi, ampak le polagoma, ker ni Še zadosti učenih moči in zato se zdaj vlada prizadeva, da take moči vzgoji, potem še le se bodo mogle povsod ustanoviti take šole. katere bodo tudi pooblaščene dajati spričala zmožnosti obrtniškim pomagačem, da ti ne bodo edino odvisni od svojih gospodarjev, kateri večkrat iz lastne koristi taka spričala zabranjajo. Avstrijsko-ogerski Loyd. Mi smo uže v enem prejšnijh listov omenili, da Lloyd raztegne svoje vožnje s tem, da bode obiskoval tudi pristanišča v Budecem morji. To se zgodi v malo dnen, in mi moramo to le odobravati, ker je to koristno našej trgovini in obrtniji; mnogo naših obrtniških izdelkov, osobito z Češkega, najde v ondotnih krajih novih kupcev. Doslej je mej pristanišči Budečega morja preskrbovala občevanje edina egiptovska parobrodna družba «Khedlvieh», katera pa je bila zelo draga. Trgovci v glavnih pristaniščih Suakin Massanah uže zahtevajo, naj Khedivieh zniia brodnino, sicer bodo svoje blago «Lloydu» izročevali. Nesreče. Na Buskem je zadnje dni pogorelo mesi® Ortnburg skoraj popolnoma. Polnih devet dni je gorelo; ogenj je vstal ob enakem času na več mestih, i zato ni dvomiti, da je bilo zažgano. — V Londonu je bil tudi silen požar, ki je napravil okoli dvanajst milijonov gld. škode. — Avstrijska ladija «Afari» pod kapitanom Petranovičem, naložena z oijem in Kokosovimi orehi, potopila se je blizu Marsilje; mornarji so se otell. — Na južnem Francoskem je povodenj vnovič provzrečila mnogo Škode. — 9. t. m. je ladija ruskega kneza Gagarina na poti iz Buščuka v Odeso tako nesrečno trčila v neko angleško trgovinsko ladijo. da se je prva takoj potopila; več popotnikov je utonilo. Prebivalstvo na Ruskem. Ruski koledar za leto 1883 je priobčil te le podatke o prebivalstvu na Ruskem v letu 1880: evropska Rusija ima "55.73t.393 prebivalcev, Poljsko 7,245.419, Finlandija2,059.587, Kavkaz 6,087.539, Sibirija 3,947.903, srednja Azija 5,090.690 prebivalcev. Potem takem je imela Rusija v letu 1880 100,177.537 prebivalcev. EDINOST. Hellerjeve muzlk ispravo ae vsako leto o tem času naznanujejo, da potem o božiču na nešte-vilnlh mizah vse drapre darove presegajo. Vprašamo vsakega: kaj more mož ženi, ženin nevesti, prijatelj prijatelju lepšega in prijetnišega pokloniti? Spominja nas na minole srečne ure, razveseli z svojimi sladkimi, in srce povzdigne s svojimi resnimi melodijami, prežene žalost, je najboljši tovariš samotnemu, ln vzlasti bolniku zvesti prijatelji Kratko: Hellerjeva igrava bi se ne smela pogrešati v nobenem salonu, v nobeni bolnici, v nobeni hiši ! Za gosp. kremarje, konditorje tn vsakovrstne prodajalce ni stvari, ki bi toliko gotovo kupcev privabila, kakor ta igrava. Od mnogih strani se nam potrjuje, da *o se dohodki takim kupčevalcem podvojili; torej se priporoča onim, ki še si te igravo niso omislili, naj jo kakor močno vabilo brez odlaganja kupijo, ir* to tem bolje, ker se sme, ako kdo želi, tudi na obroke plačevati, Gosp. duhovnikom, kteri glede na svoj stan ali zarad daljave ne zahajajo v koncerte, tak umeten izdelek priskrbi najlepšo stalno zabavo. Opominjamo še, da so muzikalni komadi tino izbrani ; najnovejše in priljubljene opere, operete, plesi, ln pesni so v Hellerjevih igravah lepo združene. On je liferant mnogih vladarskih in visokih hiš, ter je pridobil »>a razstavah prvv premije, nedavno v Melbournu je bil edini, ki je dobil častno diplomo in srebrno medalljo. To zimo priredi delitev sto darov, kteri stanejo 20.000 frankov, kar bo gotovo kupce vabijo, ker vsak, akoprav je kupil samo majhno igralno skatljico, z njo lehko pridobi veliko igr-ivo. Za 25 frankov se prodajajo darilna pisma (Pramlenschein). Obširni ilustrirani ceniki z načrtom se dobivajo brezplačno in franko Priporočamo vsakemu, tudi zarad male igralne škatlje, naj se naravnost oglasi pri fabriki, ker se tu pa tam prodajajo igrava za Hellerjeve. ki niso njegove Vse pristne igrave in škatlje kažejo tiskano njegovo ime, na kar se Ima paziti. Firma nema nlkder zalog. Tržno porodilo. Kava sladkor, riž,domaČi pridelki žito — za vse to blago je malo prašanja, vsled česar so cene slabe in se pomikajo nazaj. Le sadja gre zdaj dosti, po trdnih, a le malo viših cenah. Petrolje pa se drži še vedno dobro in so cene trdne vkljub temu. da so zadnje dni došle 3 ladije s tem blagom. — Cena je še vedno 101/,. Seno vedno boljše obrajtano; dobro blago prodaja se zdaj uže po gld. 2.10 do gld, 2.20; cena vtegne pa še poskočiti. — Borano poročilo. Slab promet, kuzri Šibki. DunajMka borsa dne /2. decembra. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 76 gld. 60 kr. Enotni drž. dolg v srebru .... 77 » 30 » Zlata renta..........94 • 90 » 5% avst. renta........91 » 40 » Delnice narodne banke..... 826 » — » Kreditne delnice........ 388 » 60 » London 10 lir sterlin......114 ,, _ » Napoleon...........9 » 46 » C. kr. cekini.........5 » 64 » 100 državnih mark.......58 » 40 » Na znanje! Prihodnji ponedeljek 18 t. m. ob 10. uri predpoludne se bodo v poslopji deželne sodnije (I. nadstropje) prodajale k,,i'«e rajneega prot. Iva »a Ulnlka. Mej njimi se nahaja mnogo Mlovonuklk. Cene so zelo nizke. Nič več kašlja (10-7) Prsni ča,| napravljen po lekarničarju <3. B. Rovis, v Trstu, Čorso 47 ozdravi vsak kaislj, Še tako trdovraten, kakor to »pričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin in čisti kri, ima dober okus in velja en zavoi za 8 dni 60 soldov. Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za pre-stenje života in proti madronu iz soka neke posebne rastline, katerih uspeli je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. iti se lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena skatlja velja 30 soldov. Plašter in tudi tinktura proti kurjim očesom in debelej koži — cena 3 plaŠtrov za kurja očesa 20 soldov — Ena steklenica tinkture 40 soldov. Edina zaloga v Trstu v lekarni Rovis, v Gorioi v lekarnah Cristofoietti in Pontoni V tej lekarni govori se tudi slovenski. u!5Z525Z5Z525ZS25Z52SB! Nova tiskarna (Nuova Tipografia) v Via Torrente, na voglu nasproti kavarne »Chiozza« in gostilne Aurora «, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po nai-nižjej ceni. Ker je v tej tiskarni osobje, ki zna slovenski in hrvatski je/.ik, kar se na nahaja v nobenej drugej tiskarni v Trstu, priporoča se ta tiskarna sama po sebi Slovencem in Hrvatom, — posebno zdaj, ko bodo c. k. uradni je in stranke potrebovale vse polno novih slovenskih in hrvatskih tiskovin. Priporoča se tndi čestiti duhovSčini, gospodom učiteljem, ki pogostoma rabijo vsakovrstnih tiskovin, potem trgovcem, gostilničarjem in drugim obrtnikom. Zaloga R. Malti Via del Tintore 7 ima v zalogi razne baže kave, riŽa, svežega sadja itd. in prodaja v korist onim gospodinstvom iz okolice ki se previdevajo s tem blagom za celi mesec, tudi v manjših množinah od 5 do DO kilogramov po najnižih cenah, kakor se plačujejo na debelo. - Izvrstna kakovost in točna poštena postrežba. Kava 1 Kilogram: Kuba, Ceylon, Menados, Mokka, Java, Santo«, Rio, Jamajka 98 94 82 68 62 58 54 44 Riž 1 Kilogram : Ostilski I. Ostiiaki II Rangoon I. Rangoon II. 26 20 |8 |6 •Južno sadje vsake baže po najnižih cenah. 10-9 Prava isterska vina. Naznanja se slavnemu občinstvu, da se ie v Trstu ravnokar odprla J ZALOGA ISTER8KIH VIN Corsia Stadion it. 7 katera razpošilja isterska vina z svedoSbo narodnosti proti gotovemu plačilu. Isterska vina najfineje vrste v sodčkih od 30 in več litrov za domačo rabo po sledeči ceni • Teran namizni najfinejši gl. 30 j , „ ,. . « navadni « 24 | 1 Hflkt. brez soda vt . .. postavljen (franco) na postajo v Trstu. Nadalje ima v zalogi množino vina za gostilne kreme itd po naj ugodnejšej ceni. Razpošiljatev se vrši najhitreje na vsako naročbo z spoštovanjem . . Zaloga isterskih. vin. y Corsia Stadion 7, Trst. ROČNI MLINI stiskalnice za grozdje in za konserve iz sadja. Sesalke in cevi iz železa., Plinovi motori OTTOVI, popolneja in bolj ekonomična sistema. Deset njih se rabi v TRSTU. Železne cevi. Zaloga portlandskega cementa in hidravličnega apna, Stavbeni stroji. SGHNABL & G. v Trstu via Carinila 17. 23—22 Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskoga. T" priprost i in narnvno idravilo je prav* do-brodojna p>m< p in m trebu mimirih be.nedi. da dokaže nji lio*'h čudovita m 8. fla aa le rabijo nekoliko dni, ol.jfjaj . in priženejo prav kmalu najtrdo-vrntnige »•lod~n« bolesti. Pmv izvrstno vatrezajo «npar hemorojde, prrti boleznim na jetrih in na vranlol, proti 8'eve.mim boleznim in proti elUtara pn lanskih mlefinih nadlptnostib, zoper beli tok, boijast, zoper sroopok ter Čistijo pokvarjene kri. One ne preg>njajo a»o.o omenjenih bolezni, an.pak nas obvarujejo tudi prod vsako boleznijo. Prodajejo se v vseh elavnin lekirnicah na svetu ; «■-» naroCoo in poli-ljaive pa edino v 1. k irnicl Criito/otetu v Gorici, v Trttu v lekarni C. /.anettt i a. B. Koi>i» in O. B. Forabotehi. Ena steklenica stane 30 novcev. Varovati se je pokvarjenih pmnetkov, s katerimi su zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo uobet.e inoCl in vrednosti. (10-6) Za lioilčne darov« priporočam svoj lastni fabrikat Sumatrabrilijantne prstane iz pravega 14karatnega zlata! od pravih brilijantov nerazločljive. Komad stane 8. 10. 12, 15 do 25 pld. (Debelost prsta naj se naznani s papirjevim odreskom.) iz krasnih Sumatra dijamantov iz M* 14 karatnega zlata! najnovejša krojba par: S, 10. 12, 15 do 25 gld. Moji sumatra-dijamimti so tuko krasno brušeni, da se ne razločujejo od pravih dijamantov. Nadalje priporočam te le reči, vse pravo pozlačene s c. k. cekinskim zlatom! Od pravega zlata se ne razločijo. Urne verižice za gospode po .... 3 gld. 50 kr. Urne verižice za dame po.....5 » — » Garnitura gumb (knofov; za gospode po 1 » 80 » Garnitura gumb za dame po .... 2 • 20 » Garnitura: (bro§a in uhani po) ... 3 ■ 50 » Braceleti za dame po.......3 » — » Vse se razpošilja po poštnem povzetji. Če Re pa denar naprej pošlje po poštni nakaznici, se blago pošlje brezplačno. S0- Porodiva je S let! G. W. SCHACK. Prva razpoSijjalnica: Prag-Weinberga (na Češkem, Bohmen.) 4—2 ,,LA VERIPICA" izhaja 7 , 18 in 27. vsacega meseca. ?a izžrebanja, toliko avstrijski!,, kakor tudi inostransk.h srečk, katerih dobitki niso bili še iznKni prinaša vse finančne novosti, številke loterije avstrijske in „ italijanske itd. V««k naročnik dobi v januvarju izkaz vteh IzIrfb.niN i^b^janr^^vr"11 do ko8°*,eu 1882 «" Uže precej dobiva list "mm tisti, kateri se precej naroči za telo 1883, brezplačne torej v novembru In decembru "m® H ' iM Naročnina se sprejema vsak dsn "Vn Pogoji narotbe: Od 1. januvarja do 31. decembra: Trst v uradu gld I 70 "Tj"«dom pošiljan gld. 2 - za vsft dežele austro-offrske gld. 2.50, mostninsko 8 frankov v zlatu, izvan poštne zveze 10. frankov v zlatu, — posamezne številke 6 soldov Opravništvo in uredništvo pri Gluneppe Zolđan Ulflclo Verlflca di tutte Estrazioni e Canibio Valute, blizo palače deželne vlade v TRSTU 4-2 Prva istrska voščarna v Rovinju odlikovana na razstavah v Gradcu v letu 1880 In v Trstu v letu 1882. Priporočamo vel. čest. gospodom župnikom, č. cerkvenim druStvom in drugim pobožnim zavodom, kakor tudi gosp. trgovcem naše izdelke iz voska od bučel, katerega ponujamo po sledečih cenah : I. vrsta. Velikonočne velike sveče (naSa posebnost) naslikane na olje, okrašene zlatom, srebrom in s podobami sv. pokroviteljev . Kilogr. gld. 3.— Sveče, duplirje, velike sveče itd. . » » 2 — vrsta........ „ ,1.65 III. vrsta........ » , i4o Slabšn vrata, sicer blago lepo na videz » » 1.20 NB. Te cene serazumpjov Rovinju, blago zaco-lano; povojilo (embalaža) računi se po ceni kar stane. V zameno se jemlje naravni vosek in voščeni odpadki po dobrih cenab. 12~4 Fiflli di Antonlo Artusi. Cvet zoper trganje, po dr. Malifiu, je odločno najboljše zdravilo zoper protiR in revmatlzeM. trganje po udih. bolečine v krili ter živcih, oteklino, otrpnete ude ln kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva nai s^ samo «evetu io-per trganje po dr. Mallču» z zraven sto-l^ft^gS. I"®'" znamenjem; l steklenica 50 kr., [Se hulzmarke)VT&vega ProduJe ir» razpošilja samo lekarna »pri samorogu.) J. pl. Trnkoczvia na mestrem trgu št. 4 v Ljubljani.