OVSČINA 2 APRIL 2oi0 TOVOTA AVTO SELECT d.o.o. Prodaja in servis Nova Gorica ŠTEVILKA 96 8100 IZVODOV CENA 0,00 € Dobrodelno na rolo Jti Vipavska duša v Palah Ajdovščina, BO. marca - V sejni soba Občine Ajdovščina je bila krajša slovesnost ob podpisu pogodbe za izgradnjo Mladinskega centra in hotela Ajdovščina. Pogodbo bosta podpisala direktor Zavoda za šport Ajdovščina Uroš Pintar in direktor podjetja Marc d.o.o. Andrej Marc (na fotografiji). Investitor je namreč Zavod za šport Ajdovščina, kot najugodnejši izvajalec pa je bilo na javnem razpisu izbrano domače podjetje Marc d.o.o. "tk "Tova hiša mladih bo zrasla na območju nekdanje vojašnice v jL Tl Palah. Skupina štirih arhitektov, med njimi tudi domačin Andrej Čopič, je sedanjo ne preveč ugledno in podolgovato stavbo razgibala in ji skušala vdihniti vipavsko dušo (glej računalniško simulacijo). Gradnja bo potekala fazno - prva faza zajema rušitev obstoječega objekta in gradnjo novega, v katerem bodo večnamenska dvorana z barom, koncertna dvorana, učilnica, multimedijska soba, sobe za vaje, delovni kabineti, pisarne ter vsi ostali prostori, potrebni za delovanje objekta. Južna polovica mansarde pa bo namenjena prostorom mladinskega hotela, ki bo na skupnih ležiščih in v nekaj ločenih sobah premogel 50 postelj. Ta del projekta bo zaključen najkasneje do konca letošnjega leta, takoj nato se prične tudi druga faza projekta - finalna dela društvenih prostorov ter ureditev okolice, kar naj bi končali naslednjega marca. Vrednost pogodbenih del je skoraj 1.200.000 evrov. Prvo fazo projekta bodo sofinancirali Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstvo za šolstvo in šport. Urad RS za mladino ter Občina Ajdovščina, medtem ko je drugi del projekta v celoti strošek občinskega proračuna. Poleg prostora za dejavnosti mladih bo Ajdovščina torej pridobila tudi nove prenočitvene zmogljivosti. ep 33[7QQ&MjQ0 gg) ©[p[jR3DyQ©DDDliX5d SDS ■ SLS. nnttirn IlilHmka CtrnnUn Atm Nova Slovenija SD . p Slovenska ljudska stranka Drugi april Tam spodaj, pod južnim križem, v deželi kengurujev, koal, emujev in (majhnih) pingvinov, se voda i/. pipe vrti v obratni smeri kot pri nas, pod Severnico. Zagotovo ta podrobnost in malenkost ne vpliva na siceršnje živijo nje Avstralije, je zgolj simbol za drugačnost od Evrope, Slovenije. Avstralija praktično ne občuti recesije, ni odpuščanja, brezposelnosti. »Delo dobi vsak, ki le hoče delati,« radi porečejo naši Slovenci. In dobro zasluži, smo spoznali mi, ki smo lahko samo zmajevali z glavo, ko so nam povedali, da avstralska povprečna plača znaša ravno toliko kot pri nas, le da z 'drobceno' razliko — tam jo izplačujejo tedensko! Če dobi zaposleni torej štirikrat višjo plačo kot pri nas, cene pa so tam le za čertino višje, si lahko marsikaj privošči. Zato so ljudje tam doli bolj sproščeni, veseli, optimistični ... In ste reotip o slovenski pridnosti je lahko v Avstraliji dejansko dobil pravo potrditev, skozi zanimive usode rojakeov smo spoznavali zgodbe o uspe hu - dejanske, ne papirnate. Namreč, zgodbe naših izseljencev so si kar precej podobne - večina, s katerimi smo se pred in po koncertih v slovenskih društvih pogovarjali, se je pač podala s trebuhom za kruhom v petdesetih in šestdesetih letih, ko se je povojni zanos in upanje v boljši jutri v tedanji Jugoslaviji izjalovil. Kot da se zgodovina ponavlja - tudi evforiji o boljšem jutri gospodarjev na lastni zemlji pojema sapa. Vsak teden prispe v Avstralijo 7000 ljudi, ki dobijo delo, torej se tedensko odpre 7000 delovnih mest. Če bi nas po tritedenskih sanjah doma pričakalo 421 novih delovnih mest, če bi vsi dolžniki poplačali svoje Lipnike (plačilne nediscipli ne Avstralija praktično ne pozna), če bi premostili politične in ideološke razlike, da bi se lahko posvetili pravim temam in vsebinam, če bi bili ljudje sproščeni in veseli ..., potem bi bila to Indija Koromandija in ne Slovenija. Bil bi prvi april. A kaj, ko je danes, žal drugi april. E. Pelicon Sardinijska vinska cesta malvazije Polna jesen življenja • I I j- i /\c n nkalnp akciisks skuDine) smo si konec januarja ogledali tudi delovanje Vipava, marca 2010 - Ob prepolnih vsakdanjikih, vse hitrejšem SSSSeb::vazije iz Bose'ki je prva vinska cesta na sardiniji'nasta,a s pomočjo re9ional" r vse 0^ Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov. Razvojna agencija ROD Gregorčičeva 20, 52/0 Ajdovščina, Sloveni; f: 36 53 600 K: ra rod@siol.net, W: www.ra-rc ■ Informacije o n. finančnih spodi podjetniškega centra VEM Ajdovščina * Vavčsrski sistem svetovanja ■ informacije o domačih in tujih javnih razpisih nacionalnih in evropskih razvojnih programih ter ,e agencija Severne Primorske vezovanja znotraj društev, ki združujejo različne generacijske skupi- ne, zelo pomembna. Eno izmed takih je tudi Društvo upokojencev Vipava. "m M"alvazija iz Bose je od 1972 vino |%/l z zaščitenim geografskim po-JL T A reklom, pol aromatična sorta sladkega do suhega okusa, ki preseneti s svežino in polnostjo in se ob koncu prepleta z grenkim okusom po mandljih. Alkoholna stopnja znaša od 15,5 do 17,5. Vino malvazija se odlično ujame z različnimi siri s plemenito plesnijo, s suhim sadjem, s figovo torto, predvsem pa s tipično sardinskimi piškoti z mandlji. Trta malvazija iz Sardinije uspeva na 50 ha površine, na področjih Modolo, Flussio, Suni, Tinnura, Tresnuraghes, Magomadas v občini Bosa, na pobočjih do 325 m nadmorske višine. Vinska cesta malvazije iz Bose je neprofitno društvo, vanjo so vključene štiri zadruge, tri restavracije, trije hoteli, 8 občin, njen glavni cilj je promocija in ovrednotenje malvazije kot družbene dobrine. Zahvaljujoč sredstvom iz evropskih projektov so v samem središču Bose uredili vinoteko. Povprečna starost pridelovalca malvazije je kar 77 let, vinogradi pa so po večini manjši od pol hektara. Občutek imam, da se naše vinske ceste lahko najmanj kosajo s sardinijsko. Najbolj glede kakovosti vin. Vinoteka v Vipavi opozarja na to, da, se je v Ajdovščini v tem smislu zaspalo. Kot rečeno, sardinijsko vinoteko so izvedli z evropskimi sredstvi. Tudi če primerjamo naše malvazije (npr. Šinigojevo iz Črnič ali Agroindovo iz Vipave) morajo Sardinci kaj postoriti še glede okusa samega, mi pa glede besed, v katere je vino zavito. Pa še en strateški pomislek - ali je za Vipavsko dolino bolje, da promovira eno ali dve sorti ali pač vse. S stališča prepoznavnosti ter globalnega oglaševanja in trženja je ena sorta primernejša (francoski šampanjec, toskanski chianti, portugalski porto, navsezadnje kraški teran). Če se dolina odloči za skupno promocijo vseh vin bo delo težje, dražje in rezultat bolj negotov. Si moramo izmisliti novo, skupno ime ali pač blagovno znamko za vsa naša vina? Je to sploh mogoče? Bo dovolj že zaščiteno lokalno poreklo, ki sčasoma preraste v močno blagovno znamko? Ali naj pač ostanemo v prelepem vrtu (vrtovčanu), kjer ima mnoštvo rož vsaka svojo barvo, vonj in svoje ime!? Časa za razmislek ni prav veliko, saj vino ostaja v sodih, kjer mu cena pada. Foto in tekst ms in mt Vabljeni na na Planini pri Ajdovščini Vipmks finska mts Ponedeljek, 5. april 2010 •Tz tvojili jaftoilic, o cjrogvi trtira, so zlati) kapljica vinil ccilc, in vino, narbolj sloveči sad tvojcBpjdosa oživlja berače pred prapnm in kralja pred njega pretežko krono,, Matija Vertovcc ob 15.00 uri v zaselku Koboli maša v cerkvici sv. Petra in Pavla ob 16.00 uri šola na Planini pozdrav obiskovalcem in druženje vinarjev in ljubiteljev vina od 17.00 uri kulinarična delavnica: planinske pinele v gastronomiji Pinele bomo okušali ob sirih z Vrčonove kmetije Planinski vinarji Razvojna agencija ROD Še dva mostička čez Hubelj’? Kdaj kruh iz Jochmannove moke? f M elje po ureditvi imajo dolgo bra- m do, vseskozi pa prevladujejo ideje, M-Jda bi Ajdovščina na tem mestu končno dobila kulturno središče. Zato je razumljivo, da je bila tokratna predstavitev dobro obiskano, še posebno, ker je svoje vizije obelodanil znani arhitekt prof. Boris Podrecca. Že leta 1995 je občina razpisala natečaj za najboljšo arhitekturno rešitev in zmagovalno idejo tudi nagradila. Vendar se je ureditev zaradi pomanjkanja denarja odmikala v prihodnost. Ob lanskih zamislih o preobrazbi grajskega vrta in obzidja so, kot logično nadaljevanje ureditve celotnega območja ob reki Hubelj, delo zaupali Borisu Podrecci, ki se je v Ajdovščini že zapisal s projektiranjem poslovne stavbe Primorja. Na pogorišču starega mlina naj bi torej zrasel osrednji občinski kulturni hram, ki bi presegel meje mesta. Hkrati pa bi prostore dobila še glasbena šola, ki kljub nemogočim prostorom dosega izredne rezultate. Nov most čez Hubelj v tem delu bi v kulturno središče povezal še Lavričevo knjižnico. Tudi šturski park je potreben prenove, prav tako tudi Rizzatova vila, ki naj bi postala občinski protokolarni objekt. Na spodnjem, južnem delu parka pa naj bi zgradili pet vila loveško bitje se stara vse od roj-■ stva, pa vendar začnemo o stara-^^j/nju po navadi razmišljati šele po prvih sivih laseh, prvih gubah, upoko- ■ jitvi. Tretje življenjsko obdobje je lahko prav tako polno, izpolnjeno, radostno in prijetno, kot življenje v času razigrane mladosti, ustvarjanja družine, delu in tudi iskanju samega sebe. To dokazuje tudi Društvo upokojencev Vipava, ki svojim članom omogoča doživeti prijetne trenutke jeseni življenja, časa ko pobiramo sadove svojega dela; ni toliko pomembno, koliko si star, pomembneje je, kako si star - kako to novo življenjsko obdobje sprejmeš in kako ga zmoreš doživeti. Društvo upokojencev Vipava, ki ga je mnoga leta izjemno uspešno vodila Vida Bajec, je z njej edinstveno toplino, omogočilo še bogatejše preživljanje tretjega življenjskega obdobja upokojencev vipavske občine. Iz poročila o delu, ki ga je na občnem zboru društva v kulturnem domu na Gradišču pri Vipavi podala predsednica Bajčeva, je bilo delovanje, kljub skromnim finančnim sredstvom, vidno bogato in vsestransko. Tako so recimo v minulem letu izvedli načrtovan program dela in več zelo privlačnih dejavnosti; svoje člane vozijo na kopanje v Izolo, za kar je velik interes, doživeli so šport in stanovanjski sklad za leto 200? Tudi program dela za 2010 in finančiV načrt za letošnje leto je soglasno potrdi' lo 122 delegatov in poverjenikov iz vseh 11. krajevnih skupnosti Občine Vipavi Soglasno so sprejeli tudi dopolnjen ifi z zakonom o društvih usklajen statu1 društva. Najzaslužnejšim članom po' verjenikom in predsednici društva ki je zdaj naziv predala, so bila podeljeni* društvena priznanja. Na predlog upravnega odbora je občni zbor, ki ga je vodil Jože Furlan, soglasno za novega predsednika izvolil Iva. Krušca, kije povabilo sprejel in v rra^o--voru izpostavil pomen delovanja dru' štva ter pohvalno ocenil že njihovo doA dajšnje delovanje, za kar imajo zaslug predsednica Vida Bajec s svojo ustvaf' jalno močjo in posluhom za sočloveku’ ter vsi člani in poverjeniki. Novoizvoljeni predsednik bo kot je dejal, podpiral že vpeljani program društva. Njegov cilj bo med drugim ob segal uvajanje novih vsebin, predvse^ pa bo pozornost posvetil skrbi za člai1' stvo, pridobivanju sredstev za sodi*1' no pomoč pomoči potrebnim članod1' vzpostavljanju sožitja med generacijah m oživljanju vrednot družine Prijeten zaključek občnega zbora je h pospremljen z močnim aplavzom ki pričal o uspešnosti in zadovoljstvu ' Ajdovščina, 18. marca - V sejni sobi občine je potekala predstavitev urbanistične zasnove širšega območja starega mlina, natančneje, od grajskega vrta do južnega roba šturskega parka ob Hublju. Območje je že dolga leta največja črna pika Ajdovščine, saj leži v samem srcu mesta. blokov. Ob Hublju naj bi speljali še eno sprehajalno pot z mostičkom, namenjenim le za pešce. Podrobnosti so na ogled na razstavi v avli Občine Ajdovščina, pripombe, predloge, mnenja in vprašanja pa zbirajo na oddelku za urejanje prostora. rl različna druženja, srečanja in prireditve (ob 8. marcu, Novem letu, ...), prirejajo športne igre, društvena in tudi regijska (balinanje, šah, streljanje, kegljanje ...), enodnevne izlete (Brioni, Goli otok,...), predavanja, letovanja,... za katera je bilo zelo veliko zanimanja. ■ Občni zbor je tudi potrdil poročila o delu, finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora, poročilo komisije za l V( ne sil že Poskrbimo, da bo starost naših rh' bližjih polna barv, življenja in plodov, ^ so jih leta in leta skrbno sejali in gojili- predlogom Krušca, da se Bajčevi ki ^ že prejela posebno priznanje društv?' podeli še naziv Častnega člana društ^ upokojencev Vipava, ki uspešno delh že vse od leta 2003. Barbara Lisjak - zlata slaščičarka Bronasti znak CZ urgentni službi IHMfeti. / članku na kamenjski spletni strani, kjer je bil opisan Barbarin velik uspeh, je na koncu pisalo: »Kmnci, ne vejste, kej imste«. Zato bom jaz svoje pisanje začela z odgovorom. Kmnci, vsaj tisti, ki smo že poskusili Barbarine torte, dobro vemo kaj imamo. Barbara Lisjak, 21 - letnica iz Kukanj, je kljub svoji mladosti že priznana slaščičarka. Že v Erfortu smo osvojili zlate, srebrne in bronaste medalje, posamezno in kot skupina, v različnih kategorijah. Tam sem bila kot pomočnica. V Stuttgartu sem sama osvojila zlato medaljo, kot skupina pa smo osvojili zlato medaljo za najboljšo mizo. Razveseljivo je to, da smo bili skupaj z Nemci in Norvežani, ki slovijo kot boljši kuharji in slaščičarji v Evropi. Naša ekipa (dva kuharja in slaščičar) pa je bila zelo mlada, v bistvu se vsi šele učimo. Naš vodja je bil Borut Jakič. Letos si na tekmovanju Intergastra 2010 predstavila štiri svoje sladice ('čokoladni dišavni narastek s korenčkom in vinskim šodojem, hruška, kuhana v belem vinu, sladoled janeževe zvezde ter karamelna omaka) in za eno od teh prejela zlato medaljo. Kako dobiš idejo za pripravo nove sladice? Na tekmovanju dobiš normative za težo, za izgled, obvezno mora biti na krožniku kot priloga sadje, če pa je to skulptura, pa mora meriti od 40 do 60 cm. Že doma si zamislimo izdelek, tudi večino sestavin prinesemo s sabo že na pol pripravljenih, na tekmovanju samo dokončamo in sestavimo krožnike. Delamo pa vedno vse ekipe skupaj, tako da si včasih tudi med sabo pomagamo. S pripravo začnemo zvečer, ustvarjamo vso noč, da je zjutraj izdelek pripravljen za razstavo in ocenjevanje. Komisija ocenjuje videz izdelka, na pomembnejših tekmovanjih tudi poizkušajo. Kako pa nastajajo imena sladic? V glavnem mora ime povedati, kaj je na krožniku. Sami predlagamo imena, kakšno dobro idejo doda šefica, potem pa izberemo. Glede na tvojo mladost imaš gotovo pred sabo ogromno načrtov. Nam zaupaš kakšni so tvoji cilji in želje za prihodnost? Prvo naslednje tekmovanje bo v Luxembourgu, julija letos. Želja je, da s tega tekmovanja spet prinesemo kakšno medaljo. Upam, da bom, glede na krizo v Hitu, to službo lahko obdržala, se še veliko naučila. Za prihodnost pa si želim, da bi odprla kako privat slaščičarno. To je seveda povezano tudi s financami. Želimo ti še veliko uspehov na tekmovanjih in ko bo nekoč, nekje Barbarina slaščičarna, pridemo poizkušat. Marcela Čermelj, foto arhiv Barbare Lisjak Ajdovščina, 11. marca 2010 - Dan po divjanju orkanske burje na Vipavskem so se v ajdovskem Obrtnem domu Ajdovščini zbrali predstavniki Civilne zaščite ter s priložnostno slovesnostjo in nagovorom poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije Mirana Bogataja počastili dan te organizacije. f lavni namen dogodka so bile ■ -—-podelitve priznanj. Bronasti znak Civilne zaščite je za svoje požrtvovalno prejela služba nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ajdovščina. V obrazložitvi je zapisano: »Služba nujne medicinske pomoči Ajdovščina je sestavni del mreže javne zdravstvene službe, organizirane za zagotavljanje neprekinjene nujne medicinske pomoči obolelim in poškodovanim na območju občin Ajdovščina in Vipava. Skozi čas svojega delovanja se je razvila v sodobno reševalno službo, s ciljem zmanjševati odzivne čase ter zagotoviti čim boljšo oskrbo poškodovanim. V mesecu dni povprečno opravi 30 intervencij. Služba se redno vključuje v različne vaje in usposabljanja, ki jih organizirajo štabi Civilne zaščite.« Služba nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ajdovščina s svojim profesionalnim delovanjem predstavlja pomemben člen v sistemu zaščite, reševanja in pomoči. RL arbara, najprej čestitke za osvo-r^jeno zlato medaljo. Domačini že dolgo vemo, da pečeš odlične slaščice, predvsem torte. Seje torej tvoja nadarjenost za peko pokazala že v otroštvu? Ja, seveda. Moja mama je zelo rada pekla različna peciva, predvsem piškote, hz pa sem vedno hotela biti zraven in sMnjip0magala. Zanimalo me je, kako "^Dripravi. ^ Temniš svoje prve samostojno PrWavljene slaščice? Po je bila torta. Vsi so me prepričeva-4 naj jim spečem torto. Pa sem jo. To je Mo enkrat proti koncu osnovne šole, Preden sem se odločila, da grem na sla-Pičarsko šolo. Končala si slaščičarsko šolo? Ja, končala sem najprej triletno slaščičarsko šolo, potem pa še dve leti za živil-sltega tehnika. Verjetno si imela srečo, da si pristala ■ned odličnimi Hitovimi kuharji? Zdaj sem že eno leto redno zaposlena na Hitu. Tam sem najprej opravljala obvezno prakso, nato pripravništvo. Tako, da sem vsega skupaj na Hitu 5 let. Smo ''-fllektiv enajstih slaščičarjev. Si tudi članica Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije? Eno leto sem tudi že članica Društva •■■uharjevin slaščičarjev Slovenije. V tem društvu smo zbrani kuharji in slašči- čarji iz vse Slovenije. Vedno več nas je in vedno več mladih. Plačamo članarino, društvo pa nam potem pomaga pri pripravah na tekmovanja. Redno organizirajo razna srečanja članov, dobivamo se v Ljubljani. Sedaj sem tudi članica slovenske reprezentance. Trenutno se dogovarjamo za kuhanje menija za svetovno tekmovanje, ki bo čez tri leta. Na tem zadnjem tekmovanju v Stuttgartu je bila Hitova ekipa? V bistvu je bila to slovenska ekipa. Najprej smo se pripravljali kot Hitova ekipa, potem Hit ni zagotovil denarja in smo na tekmovanje šli preko društva. Katerih tekmovanj si se že udeležila in kakšni so tvoji uspehi? Dvakrat sem bila na gostinskem zboru, v Mariboru in v Moravskih toplicah. Na obeh zborih sem osvojila zlato medaljo. Bila sem na evropskem tekmovanju v Erfortu in sedaj v Stuttgartu. Velikonočni pirh 2010 Enaindvajset udeležencev je sodelovalo na šestem javnem natečaju za izbor najlepšega velikonočnega pirha 2010, ki ga je razpisalo Kulturno umetniško društvo Lična hiša. a vredna zaupanja M Sestava zunanjega zidu (zidano s termo malto): • Podaljšana apnena malta - debeline 2,5 cm • Opečni blok - Goroterm 39 - debeline 39cm • Toplotna izolacija - debeline 4 cm • Toplotno izolacijski omet - debeline 2 cm Z upoštevanjem notranje računske temperature 20 °C in zunanje računske temperature -5 °C, ter pri notranji računski vlažnosti 65% in zunanji računski vlažnosti 90% ima taka konstrukcija zidu toplotno prehodnost 0,456 W/m2Kin je manjša od največje dovoljene toplotne prehodnosti, ki znaša 0,600 W/m2K. IPH Goro term 39 Prijeten za bivanje. PREDNOSTI: • Odlični naravni bivalni pogoji (idealna mikroklima) • Visoka akumuladja toplote Majhna poraba energije za ogrevanje Minimalna toplotna nihanja Odlična parodifuzija - propustnost vodne pare ^ Dobrodošli na sejmu Dom v Ljubljani, hala C. Goriške iopekarne www.go-opekarne.si j ed jedili, ki so jih in jih še danes po vseh slovenskih pokrajinah lnosijo k velikonočnemu blagoslovu, povsod srečamo tudi jajca. Jajce je na splošno razširjen prastari indoevropski pomladni simbol, v krščanstvu pa simbol Kristusovega vstajenja, upanja, ne nazadnje življenja samega in obenem simbol popolnosti. Pirhe v različnih krajih naše dežele okrašujejo na različne načine. V te drobne umetnine je naš človek vedno znal vliti toliko domiselnosti, ustvarjalnosti in želje po lepoti, da spadajo naši pirhi med najlepše primerke te zvrsti ljudske umetnosti v Evropi. V zadnjem času te lepe stare navade ponovno pridobivajo na veljavi, ki pa jih današnji ustvarjalci dograjujejo z novimi inovativnimi rešitvami. In prav te nove ustvarjalne rešitve srečujemo tudi na letošnji razstavi, na kateri so zastopani primerki pirhov iz več slovenskih pokrajin. Na javni natečaj je v predpisanem roku prispelo več kot sedemdeset pirhov enaindvajsetih udeležencev že šestega javnega natečaja. Pokrovitelji razstave, ki so prispevali nagrade so Parfumerija in zlatarna Tea ter Lična hiša. Po oceni strokovne komisije si je prvo nagrado prislužila Aga Veršnik iz Ljubljane za pirha, izdelana v glini, reliefno obdelana ter poslikana z barvnimi vzorčnimi detajli (na fotografiji). Drugo nagrado je prejel Anton Benedik iz Knapov na Gorenjskem za pirhe, porisane z motivi iz vsakdanjega kmečkega življenja. Tretjo nagrado pa je prejela Eva Tivadar iz Dobrovnika v Prekmurju za prekmurske remenke, poslikane s hetiškimi motivi madžarskega izvora. Podeljeni ste bili tudi dve nagradi v otroško -mladinski kategoriji, ki sta ju prejeli Ema Uršič iz Budanj in Maruša Lemut iz Ajdovščine. Razstava pirhov v Lični hiši je na ogled do 10. aprila. Niko Ličen Burja, kot že dolgo ne Moč narave \/- cka dolina 10. marca 2010 - Če smo nemočni proti čemu, je to sila narave. Ta nenehno delujoči sistem nam s svojo nepredvidljivostjo in močjo velikokrat povzroča nemalo nevšečnosti. ploh so zadnji časi zaznamovani s številnimi naravnimi nesrečami, vrstijo se plazovi, obilna deževja in poplave, potresi, viharji, ... Ko smo marca že skorajda mislili, da prihaja pomlad, se je prava zima pri nas šele začela Začelo se je v začetku drugega tedna meseca marca z napovedmi o močni burji, ki naj bi nas dosegla v sredo, 10. marca. Črnoglede napovedi Agencije republike Slovenije za okolje s’o se iz dneva v dan stopnjevale; poudarjali so, da z zračnimi gmotami nad naše kraje prihaja vremenska motnja, ki naj bi povzročila burjo take moči, kot je menda ni bilo že nekaj let! Dolinci smo si seveda mislili, da bo to pač še eden od tistih 22- ih dni na leto, kolikor jih je v povprečju vetrovnih, ko pač piha nekoliko močnejša burja. A ko je agencija za okolje kmalu za prvimi opozorili razglasila najvišjo stopnjo ogroženosti - alarm rdeče stopnje, so ljudje začeli napovedi jemati nekoliko resneje. Tudi štab Civilne zaščite občine Ajdovščina s poveljnikom Igorjem Benkom se je v tem času že redno in pospešeno sestajal in se dogovarjal o ukrepih; pripravljen je treba biti na vse. Poveljstvo Civilne zaščite občine Ajdovščina je namreč že 9. marca pri- čelo akcijo ter organiziralo popolno operativno pripravljenost vseh služb, ki bi lahko kakorkoli pripomogle pri vzpostavljanju varnosti in reševanju morebitnih nevšečnosti ob burji; gasilci, policija, zdravstvene in cestnih, elektro službe,... Civilna zaščita je zagotovila tudi vreče s peskom za obtežitev streh in aktivirala enoto mehanizacije podjetja Primorje, ki je bila v pripravljenosti z avtodviga-li, s katerimi bi si reševalci pomagali pri fiksiranju ostrešij hiš. Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Igor Benko je iz varnostnih ukrepov izdal sklep o zaprtju izobraževalnih ustanov (vrtci, osnovne šole,...). Veter je že dan prej, v torek, 9. marca, pihal s hitrostjo nad 150 kilometri na uro, kar sicer ni nič neobičajnega, a se je njegova moč proti večeru in ponoči, pričakovano, stopnjevala. V drugi polovici noči na sredo so sunki že dosegali hitrosti do 200 kilometrov na uro. Prava huda ura se je zgodila okrog šestih zjutraj in se razpotegnila do poldneva. Merilne postaje so kazale hitrosti med 160 in 200 kilometrov na uro, sicer pa naj bi uradno izmerjen najvišji sunek znašal 207 kilometrov na uro! Pozno popoldan pa je stanje poslabšalo še obilno sneženje, ki je v kombinaciji z burjo zares prikazalo, ne samo zimo v pravem pomenu besede, marveč pravo besnenje narave. Mobilnost je bila v teh trenutkih skoraj nemogoča, tisti najpogumnejši, ki so si le upali na piano, bodisi peš ali z avtomobili, pa so na lastni iv -V apfiKfiSiičs ■HHB koži izkusili sunke, ki so jim onemogočali varno premikanje. O pravem viharju so tekom dneva pričali številni prevrnjeni tovornjaki (na fotografiji Iva Petriča), nekaj osebnih avtomobilov, ki so pristali v obcestnih jarkih, prevrnjena drevesa, odkrite strehe, podrti dimniki, izpadi električne energije, ... Burja se je znesla tudi nad zabojniki v Hraščah, ki jih je uporabljal nadzor ob gradnji ceste čez Rebrnice - kar 21 zabojnikov je kot za šalo premestila (foto Luka Fabčič). Veter je povzročal tudi požare, prenašal reklamne panoje in prometne znake, različne nevarne predmete, lomil ograje, ... Škode je bilo veliko, še več na Goriškem, kjer take burje niso navajeni. Zdaj so zavarovalnice že zaključile s popisovanje nastale škode, ki jo je skupno za preko dva milijona evrov. Samo milijon jo beleži Elektro Primorska. Kljub precej nevšečnostim, pa na srečo burja, ki tako močno res ni pihala že kar nekaj let (tako povedo tudi starejši prebivalci Vipavske doline - najbolj pre- pišnega dela Slovenije), ni prizad ,, hujšega. Civilna zaščita je sicer zabeležila ve': kot petdeset intervencij, predvsem S0 ljudje prosili za pomoč pri saniranji streh in umikanju predmetov, ki jih j‘ burja premaknila ali celo uničila ^ Prebivalci Vipavske doline so opozorilo o orkanskem vetru in priporočil'’ oblasti, da raje ostanejo doma, vzeli t? sno, saj se jih večina tega dne ni odprT vila v službe oziroma po opravkih V je bilo najpametneje; obveznosti lahlV počakajo zavoljo naše varnosti Ob tokratnih vremenskih nevšečnostih gre zahvala Civilni zaščiti gasil cem, policistom, cestnim delavcem' in vsem, ki so kakorkoli pripomogli V se je življenje čimprej vrnilo v običaji tirnice. Naravo je potrebno spoštovati in jO jemati resno; v primerjavi z njeno silam stjo in veličino, je človek v njenem prj-mežu le nemočno bitje. Vrača nam, kaf ji damo, zato jo varujmo, da bo lahko onanas! Polona Ktuš^c NEPREMAGLJIVA PONUDBA EUR na mesec 0 % EOM na 84 mesecev** Novi KIA cee'd 2010 klima, ABS, 6xairbag, el, paket,.. EUR na mesec Z,9 % EOM na 84 mesecev** 149- Novi KIA Soul 2010 Popolna varnost in udobje. « ABS + EBD, ESP, 6x airbag, aktivni vzglavniki, klima, el. paket, audio oprema.,. Sportage Sportage, 7 let garancija*, najvišji kakovostni standardi, zmogljivi motorji, prilagodljiva notranjost - do 1.8861 prtljažnega prostora... EURoi^NCAP K VSTAVIŠ KOVANEC, VSTOPIŠ V SOLARIJ IN ŽE SE SONČIŠ. VRHUNSKO SONČENJE PQ UGODNI CENI V NAKUPOVALNIH CENTRIH FAMA V SEŽANI IN VIPAVI. i : . , v soboto 03. aprila FAMA JABOLČNI SOK 4 litre / l»šemčna z- ; pšenična i . /M: 4'-/, ;:z7 'S Elvis Jackson med zvezde Elabandin video Ajdovska skupina Elvis Jackson nadaljuje z uspešno promocijo albuma 'AgainstThe Gravity' po osrednji Evropi- Na nemškem video portalu C-Tube so z videospotom Not HereTo Pray zasedli prvo mesto in bili Vlf takoj deležni pozornosti nemške glasbene revije Soundcheck, kjer so videospot celo proglasili za video |J| y meseca in obenem skupini namenili kar dve strani predstavitve. re za revijo, ki je izjemno pri-I -—-znana v strokovnih glasbenih \j§ krogih, kar je izzvalo zanimanje tudi ekipe, ki ureja spletno stran največjega prodajalca glasbil in glasbene opreme Thomann. Elvis Jackson so na strani predstavljeni s spotom in na ne- koliko drugačen, bolj tehničen profil, saj se je pogovor sukal o glasbilih in odrski opremi, ki jo Elvisi uporabljajo na nastopih. Velja omeniti, da so naši punk rokerji prejeli zelo dobre recenzije v najpomembnejših nemških in avstrijskih glasbenih revijah, medtem ko je vplivni punk rock spletni portal In Your Face album ocenil z 10/10 in med drugim zapisal: »Skoraj vse pesmi na 'Against The Gravity' so absolutne uspešnice in če bi živeli v pravičnem glasbenem svetu, bi morali najti na zgornjih mestih trenutne lestvice desetih najboljših pesmi vsaj pet pesmi skupine Elvis Jackson. Že četrti studijski album Slovencev je majhna mojstrovina, ki dokazuje, da punk rock v letu 2009 še vedno ni propadel. 'Against The Gravity' je simpatičen, mnogostranski, izvrstno producirani, vpliven, a tudi zelo melodičen, izjemno spremenljiv, pozitiven, živ in enostavno najboljši punk rock album, ki sem si ga že dolga leta želel poslušati.« Skupina Elvis Jackson je v nadaljevanju turneje sinoči nastopila v Celovcu, drevi bo igrala v Zeleni laguni v Poreču, konec aprila v Budimpešti, na slovenske odre pa se bo vrnila 22. maja v Gornji Radgoni. Kaly Koloni/, foto Dejan Nikolič /š » An adnji vikend v januarju je na šoli potekal dvodnevni seminar za trobento pod vodstvom prof. Tiborja Kerekeša, stalnega člana Slovenske filharmonije in docenta na Akademiji za glasbo v Ljubljani, "minar je že tretjič organiziral prof. Indrej Kobal, na njem pa je sodelovalo 15 učencev iz ajdovske šole, GŠ Sežana in SCGV Gorica. Učenci so spoznavali in pilili tehniko igranja na trobento, se preizkusili v igranju v komornih skupinah in se skozi glasbo družili in spoznavali. Februar in marec sta bila rezervirana za 39. tekmovanje mladih glasbenikov Znižanih več kot 50 izdelkov! Izbrani materiali za vse vrste gradenj Akcija! od 22.3. do 15.05.2010 TERRA Rl gradbene trgovine 133191 A . . Žagarska Ul. 11, T: 01 / 3603 872 T: 01 / 3603 8S6 • Sežana, Partizanska 71 3 • Kozina, IOC Hrpelje T: 05 / 6892 490 430 • Anhovo, Vojkova 1, T: 05 / 3350 470 9 95 400, www.terra-rb.si Vrhpolje, 26. marca - Primorsko - notranjska naveza Elabanda je ta konec tedna v zanimivem okolju bara Karafca ob hudourniku bela v Vrhpolju predstavila svoj prvi videospot. Gre za skladbo En piko zmage, ki jo v originalni verziji najdemo na njihovem prvencu Vzemi me s sabo. Bogata pomladna žetev glasbene šole 'Shsbeni šoli smo že veselo zajadrali v pomlad in se prepustili njenemu vrvenju. Na krilih glasbe Polni nove energije žanjemo sadove, ki smo jih sejali skozi dolge zimske mesece. Slovenije (Temsig). Potem ko so učenci uspešno nastopili na regijskem, so se preizkusili tudi na državnem tekmovanju, ki je letos potekalo v Celju, Velenju, Mariboru in Žalcu, in v različnih starostnih kategorijah dosegli odlične rezultate. Saksofonistka Živa Lesar (učitelj Branko Trifkovič) je prejela srebrno plaketo. Trio trobent Eva Bras, Nejc Gregorič in Klemen Rosa (učitelj Andrej Kobal) si je priigral bronasto plaketo. V kategoriji klarinet je v prvi starostni skupini Urša Krečič (učitelj Jernej Šmalc) prejela priznanje za udeležbo, Matej Paškvan (učitelj Branko Trifkovič) pa zlato plaketo in 2. nagrado. V petju se je Nina Tratnik (učiteljica Jerica Rudolf) iz Maribora vrnila s srebrno plaketo, Marko Ferjančič (učiteljica Jerica Rudolf) pa zlato plaketo in 2. nagrado. Pianistka Eva Škvarč (učitelj David Trebižan) je prejela bronasto plaketo, Meta Fajdiga (učiteljica Helena Plesničar) pa je, potem ko je iz Mednarodnega klavirskega tekmovanja Aleksander Skrjabin iz Pariza prinesla 1. nagrado s posebno pohvalo za njeno igro, svoje prste pozlatila še na 39. Temsigu in se domov vrnila s še eno prvo nagrado. Odličnim' mladim glasbenikom smo lahko prisluhnili tudi na dvorcu Zemono, kjer so se 26. marca predstavili na koncertu nagrajencev Zveze primorskih glasbenih šol. V vsem tem času pa smo dobro glasbo širili tudi na številnih nastopih, proslavah, otvoritvah razstav, pomembnih obletnicah, in predstavljali naše delo in instrumente, na katere igramo, učencem osnovnih šol v ajdovski občini. Zadnji so se pri nas oglasili otroci iz vrtcev Selo in Črniče. Ponovno vas vabimo med nas tudi 17. aprila, ko boste lahko na dnevu odprtih vrat zvedeli vse, kar vas v zvezi z glasbeno šolo zanima, prisluhnili zvoku različnih instrumentov, ki jih na šoli učimo, in nanje poskusili tudi sami zaigrati. Sonja Kodrič, foto Emil Semec TT 1 n piko zmage je mešanica roc-|šH ka, folka in popa, ki ga Elabanda JL/dopolnjuje z zvoki harmonike. Ti v skladbi delujejo osvežujoče in prinašajo nov pogled na moderno glasbo. Videoposnetki so nastali v Vipavi. Z videospotom želijo sporočiti, da pogosto iščemo neke višje cilje, bežimo pred nečim, kar nas preganja, v samem bistvu pa sploh ne vemo, česa si želimo. Po snemanju svojega prvega videospota skupina Elabanda nadaljuje s koncertno turnejo po Sloveniji, kjer predstavljajo še vedno vroč album Vzemi me s sabo. Med drugim bodo 23. aprila igrali v Šmartnem v Goriških Brdih, in sicer. rl, foto P. Brecelj Ujeti ritmi na Policah Ajdovščina, 20. marec 2010 - Dogajanje predzadnje sobote v marcu, je Ajdovščino dodobra 'pretreslo1; v športni dvorani na Policah je namreč nastopila legendarna hrvaška pop - rock skupina Parni Valjak. uspešnice skupine, je dodatno obogatilo petje publike - ta je s frontmanom Akijem pravzaprav pela od začetka do konca skoraj triurnega koncerta! Kar dvakrat smo jih razgreti Primorci priklicali nazaj na oder, Aki in druščina pa so znova dokazali, da so najboljši prav v živo na odru in da tudi v Sloveniji ne manjka pravih glasbenih sladokuscev. Kljub temu, da dvorana ni zasnovana za tovrstne prireditve, je skupini in njeni tehnični ekipi uspelo, da so sicer športno prizorišče spremenili v ambien-talno koncertno areno, z odlično zvočno podobo, svoje pa je dodala še domiselna in učinkovita odrska scena. Parni valjak se je tako na veselje mnogih, ki jim je prav ta glasbeni kolektiv zaznamoval mladost, vrnil v staro -nove tirnice. Njihove skladbe pa sicer dobro poznajo tudi druge, mlajše generacije, saj je 16 studijskih, 6 koncertnih in dva albuma'singlov ter pet kompi-lacij, zasedbi prinesel poseben status v glasbeni zgodovini na področju nekdanje Jugoslavije. Uhvati ritam, Ugasi me, Trebaš mi, Ljubavna, Molitva, Pusti nek traje, Godine prolaze. Moja je pjesma lagana, Prokleta nedjelja,... je samo nekaj uspešnic skupine, ki so postale brezčasne. Rekli bi lahko, kar velja tudi za žlahtno kapljico - vino, da je iz leta v leto le boljše. Polona Krušeč, foto Nejc Hotzl *ir eta 2004 so zadnjič skupaj stali na odru, s koncertom v ajdovski dvo-Ji > #rani, ki je eden izmed prvih po daljšem premoru, pa so dokazali, da še vedno spadajo v vrh! Hrvaška glasbena zasedba s 30 - letnimi glasbenimi izkušnjami seje po skoraj petih letih vrnila na koncertne odre in začela z novo turnejo. Kot je dejal pevec skupine Aki Rahimovski, ki še vedno sije z neverjetno energijo, bodo kariero nadaljevali v enaki šestčlanski' zasedbi, kot je bila že pred premorom. Povedal je tudi, da se bodo vokalno in inštrumen-talno še okrepili; tudi zanje prihaja novo obdobje, ki se ga neizmerno veselijo, sploh, ko vidijo tak odziv publike. Koncertno prizorišče - dvorana v domačem Športnem centru, je bila nabito polna, pravzaprav do zadnjega kotička, energično občinstvo pa je poskrbelo tudi za precejšen dvig temperature. Enkratno vzdušje, ki so ga pričarale LJUDSKA Moj korak, lutke in Ada Bačar Proaram Usposabljanja za življenjsko uspešnost Moj korak se je začel izvajati letos januarja v okviru Ljudske univerze Ajdovščina ob podpori Ministrstva za šolstvo m šport ter evropskih skladov. "B" ITdeleženci programa se srečujemo vsakih I štirinajst dni, da bi ohranili svoja znanja in spretnosti ter da bi se s pomočjo projektnega učenja seznanili z novimi vedenji. Želimo si, da bi spoznali veliko različnih vsebin, pridobili nove izkušnje in skupaj preživeli četrtkove popoldneve. Sami iščemo zanimive in aktualne teme o katerih se pogovarjamo, o njih poizvedujemo in se preizkušamo o poznavanju različnih vsebin. V mesecu februarju, mesecu kulture, smo izbrali temo Lutke. Letos mineva 100 let od prve lutkovne uprizoritve na Slovenskem. Njen ustvarjalec Milan Klemenčič je živel v Šturjah, zato smo se pogovarjali o njegovem ustvarjanju, na fotografijah smo si ogledali njegove miniaturne marionete in izdelali miselni vzorec o njegovem življenju. Spoznali smo različne vrste lutk. Vemo, kaj so pr- stne, ročne, lutke na palici, marionete. Z njimi smo se tudi poigrali in ugotovili, kako zanimivo je, če jim posodiš svoj glas in gib. To pa ni enostavno. Tudi sami smo izdelali lutke, ki so prišle v našo deželo iz Gvatemale. To so majhne punčke, ki odganjajo skrbi. Otroci naj bi jim pred spanjem zaupali svoje skrbi, jih položili pod blazino in se zjutraj zbudili brezskrbni. Da bi izvedeli, kakšno je delo in življenje ljudi, ki so svoje življenje obogatili z ustvarjanjem lutkovnih iger, smo v goste povabili gospo Ado Bačar. Predstavila nam je svoje 40 - letno delo z lutkami. Povedala nam je, da je lutka preprosta, čudovita stvar, ki jo oživi lutkar. Sama se je prvič srečala z lutkami pri petnajstih letih, kot učiteljica vodila lutkarski krožek, se izobraževala in pridobivala izkušnje na različnih lutkovnih tekmovanjih. Uprizorila nam je lutkovno igrico, se skrila za lutkovni oder in nam z veliko, modro, bleščečo lutko pripovedovala zgodbico o Lenuhu Potepuhu. Delo je napisal France Bevk, dolgoletni prijatelj gospe Ade. Lutka nam je sporočila, če ne delaš, tudi nič nimaš. S seboj je prinesla velike lutke, javajke. To so lutke na palicah, ki imajo tudi vodilo, s katerim lahko premikaš roke. Dovolila nam je, da smo jih prijeli. V naših rokah so zaživele, plesale so in govorile. Bile pa so tako mogočne in težke, da sedaj vemo: tisti, ki z njimi dela, mora imeti veliko moči v rokah. Izbor teme Lutke je bil dober. Naučili smo se veliko novega. Nekateri smo se prvič srečali z Ado Bačar in spoznali, da je prijetna in zanimiva gospa. Naj se ji zahvalimo za njen obisk in dobrosrčnost ter ji zaželimo, da ji gvatemalske punčke odženejo skrbi, prinesejo brezskrbnost in omogočijo nadaljnje ustvarjanje. Udeleženci programa Moj korak Slovenščina za tujce Zakaj bi se ljudje sploh učili slovenščine? Če živijo v našem okolju, če delajo, če sobivajo ... potem obvladajo slovenski jezik dovolj, da opravijo izpit na osnovni ravni za pridobitev državljanstva. Ali pa ne? PUM in bowling Danes se čas preveč hitro vrti. Vsakodnevne obveznosti nam jemljejo čas in energii: Vse pogosteje se dogaja, da so tudi mladi preveč obremenjeni in nimajo časa zase a Kl pa ga izrabljajo na nekoristen in škodljiv način. I Tfc jF ladi preveč časa presedijo pred televi-j%/l zorji in računalniki. Ker se v programu T .».Projektno učenje za mlajše odrasle - PUM zavedamo pomena zdravega življenja, smo se odločili, da bomo izbirni projekt posvetili športu in zdravi prehrani. S projektom smo začeli v mesecu novembru, najprej smo pripravili temeljit načrt vseh dejavnosti, ki bodo potekale v okviru omenjenega projekta. Pogovorili smo se o naših ciljih, željah in interesih. Naš temeljni cilj je bil, da bi se ozavestili o pomenu zdravega življenja. Najprej smo se osredotočili na zdrav način prehranjevanja. Spoznali smo, kaj je zdrava prehrana, analizirali smo svoje prehranske navade, na žalost smo bili nad rezultati razočarani. Ugotovili smo, da je na našem dnevnem jedilniku preveč škodljivih ogljikovih hidratov in nasičenih maščob. Pogovorili smo se, kako bi lahko spremenili način prehranjevanja. Kaj je dobro, da je vsak dan na našem jedilniku, in kaj ne. Zato smo se odločili, da bomo v naše prehranjevanje vključili več žitaric, sadja in zelenjave. Da bi energijo, ki smo jo pridobili z zd činom prehranjevanja učinkovito poraKT™”^ vsako sredo intenzivno telovadili v fit ' ^ ^ delovanju smo povabili tudi strokovni Zdravstvenega doma Ajdovščina, ki sta ’ ^ stavili, kako pravilno pristopiti k'telesm 2«W Da bi porabili kalorije in se pri tem tudi h i' smo se v decembru odpravili na bowling Na S je to enostaven športu, a kmalu smo ugotovili da n> ravno tako - na to so nas predvsem -le. lečine naslednjega dne. Večkrat smo se T °i sprehod, no kolikor nam je zima dopuš^^" smo se svežega zraka in pridobili veliko energije z* učenje^ Tudi namiznega tenisa in drugih šponoV-nekoliko manj zahtevnih ni manjkalo se^veliko^noveg^pa tudrveliko^cdje1^^1^^81^ Odločili smo se, da bomo z različnimi H P Un\ nadaljevali, saj se zavedamo, da mor ejaVnost^ zdravje vlagati vsak dan, da se nam h*1110 V obrestovalo. m bo to W Ania Jamšek Furl*11 judska univerza Ajdovščina je regijski izpitni center za opravljanje izpitov iz slovenščina na »—/osnovni ravni in v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete izvaja Izpite že od leta 2002. V tem času je izpit uspešno opravilo že več kot 600 kandidatov. V letu 2009 pa se je Ljudska univerza Ajdovščina prijavila na razpis Ministrstva za notranje zadeve, ki je razpisoval možnost izvajanja brezplačnih programov za učenje slovenščine in seznanjanja s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo. Uspešna prijava je Ljudsko univerzo Ajdovščina postavila v položaj izvajalca programov za učenje slovenskega jezika za Goriško regijo in omogočila, da so se v letu 2010 v program vključile že štiri skupine, skupaj 40 ljudi (17 v Ajdovščini in 23 v Idriji). V aprilu pričnejo s tečajem dodatne tri skupine. Tečaj slovenščine ni predpogoj za opravljanje izpita za pridobitev državljanstva, pa vendar so ljudje zainteresirani za učenje našega jezika. Za udeležbo v brezplačnem tečaju je potrebno izpolnjevati določene pogoje, potrdilo pa izdajajo upravne enote. Osnovni pogoj je, da je kandidat državljan tretje države, kar pomeni, da ni državljan EU. Poleg tega mora imeti kandidat dovoljenje za stalno bivanje oziroma dovoljenje za začasno bivanje, ki je izdano že najmanj dve leti in podaljšano za eno leto. Po Uredbi o integraciji tujcev, ki je v skladu z načelom združevanja družine, pridobijo pravico do brez-' plačnih tečajev tudi ožji družinski člani prosilcev. Tečaj, ki ga izvaja Ljudska univerza Ajdovščina v prostorih Območne obrtne zbornice Ajdovščina, vodi dolgoletna učiteljica slovenščine Irena Šinkovec, ki ima veliko izkušenj z izobraževanjem različnih ciljnih skupin. Ima pa tudi izreden občutek za podajanje osnov slovenščine, kar izvira iz njene ljubezni do jezika in za vzpostavljanje pristnega ter odgovornega odnosa do njenih učencev. Udeleženci so predavanjem navdušeno sledili in ob koncu tudi že veliko slovensko povedali in napisali. Samo za vtis nekaj mnenj in izjav: »Prihajam iz Rusije. Obiskujem tečaj slovenščine dva meseca. Zelo sem zadovolna s predavanjem slovenskega jezika profesorice. Uresničili moja pričakovanja. Profesorica zelo dostupno prenašala nam svoje znanje in imela veliko potrplenja do tujcev, kateri prišli iz različnih držav. Veliko sem naučila, no slovnica vseeno še predstavlja za mene težave. Lepo se zahvaljujem.« »V Sloveniji sem dva meseca. Na tečaju sem se veliko naučila. Zdaj zelo dobro razumem slovensko in tudi se malo pogovarjam po slovensko. Všeč mi je bilo to da je tečaj prilagojen za vse ki se v preteklosti niso srečali s slovenskim jezikom. Sem zelo zadovoljna in upam da bom naredila ispit.« Tečajev in izpitov se udeležujejo ljudje iz bivših jugoslovanski republik, iz Rusije, Moldavije, Ukrajine, Argentine, Tajske, Kitajske, Egipta in še bi lahko naštevali. Struktura je pestra. Tako kot je pestro življenje nas samih, če ga, seveda, želimo takega videti. Mojca Volk RADIO NOVA \ da s društvu nekaj parov tudi poročilo56 ^ Starejšo plesno skupino Folklorne*! društva Vipava,ki je bila ustanovljen leta 2001, je začela učiti plesalka ^ dinske skupine Manja Cipič, ki je imel že končan seminar mentorja plesne skU pine Po nekaj letih je mentorstvo uče nja plesovprevzela S,Ivana Bajc, ki nast ucda plesati kar nekaj let. Od jeseni ir milega leta pa nas uči plesati Manjan; Kak, kije predleti plesala v mladin sk. skupim. Ljudskega petja pa nas uč Loredana Sajovic. Naše poslanstvo je, da raziskujemo in obujamo stare ljudske ohi^io „ „1™, m r a i Zr— ■> .oil cah vsi, ki smo kdajkoli pritekli iz garderob pod tribuno na igrišče. Premajhne V j' če, največkrat premalo tople vode, včasih hude besede trenerja ob polčasu, so rt i ^ leta domovale pod tribuno, vendar vsakič izgubljale tekmo napram veselju in ra.A ^ številnih generacij, ki so vedno zmagovale, ko so zaigrale s srcem in do Zadnje k °jje znoja... Ajdovski nogomet čakajo boljši časi. Foto in tel^V Primorje se v Vipavi dobro počuti TkTogometašem Primorja očitno dobro AaI dene sprememba igralne površine. V obeh 'domačih' tekmah na igrišču v Vipavi so zmagali, prvo tekmo z Muro kar z rekordnim rezultatom - 8 •. 0. Tudi proti Dravinji so bili uspešni, čeprav jim sprva ni šlo najbolje. Čeprav so si priigrali kar nekaj priložnosti, pa so gostje prvi povedli in vodstvo, kljub spet kopici zgrešenih strelov iz ugodnih n 1 -t' rdečečrnih, obdržali do konca polčasa. Tedaj je gostujoči vratar, ki je v prve j J' branil brezhibno, storil veliko napako in odprl vrata preobratu. Ko je Graf k t popravil svoje merilne naprave in popeljal Primorje v vodstvo, je bila tekma odur na. Piko na i je s svojim drugim golom nato postavil Simon Živec.. 0 Ker so Ajdovci' (v ekipi ni bilo nobenega Ajdovca) tudi na vmesnem gostov- it1 pri najhujšemu tekmecu in pokalnemu krvniku v Kranju osvojili točko so obdržal' prednost štirih točk in so na dobri poti k vrnitvi v prvo ligo. Kljub visok' a zrn ma pa je igra še vedno na drugoligaški ravni. ^ r PRIIAORS POSEBNA MOKA T kg MLINOTEST i POSEBNA PONUDBA V APRILU PONUDBA VEUA OD 1.4. DO 30. 4. 2010 OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG 0,62 € GU-GU BONBONI JABOLKO, VIŠNJA, POMAI 250 g 0,85 € Posebna ponudba volja v naslednjih trgovinah: Mlinotest trgovina, Tovarniika cesta 14, Ajdoviiina, Trgovina Črniče, Črniče 2Tb, Trgovina Vrtovin, Vrtovin lOd. CENE SO V tUK IN VKLJUČUJEJO DOVI ZA MOREBITNE NAPAKE V TISKU SE VAM OPRAVIČUJEMO. Na Vojsko po 48. letih 12.3.1962 - 12.3.2010 Smučarski klub Gozdar Predmeja je bil ustanovljen 1955 leta. Od takrat so bile tekme na Predmeji predvsem v smučarskih skokih, kasneje tudi v tekih. Do leta 1961 so Gorjani tekmovali samo na domačih tekmah. Prve tekme izven domačega kraja so se udeležili februarja 1961 in sicer prireditve Po poteh IX. korpusa na Lažni pri Lokvah. Že takrat so Predmejčani dosegli lepe rezultate, Zvonko Žonta je celo zmagal v skokih pionirjev. ■V TTaslednje leto je bilo na Vojskem prvenstvo okraja Gorica, da-A. nes bi to bilo prvenstvo severne Primorske. Zvonko Žonta se dogodka pred 48 leti še živo spominja: »Bili smo praktično še mulci, stari od 14 do 16 let! Trije zanesenjaki smo se 10. marca zju-I Vaj odpravili s smučmi na nogah čez Korenino, mimo Paradane, Smrekove drage. Hudega polja do Vojskega. Proti večeru smo prispeli do Rudarskega doma na Vojskem, kjer smo prenočili. S Petrom Likarjem sva nosila s seboj edine skakalke, ki smo jih takrat imeli v smučarskem klubu. V nedeljo zjutraj vstanemo, pogledamo skozi okno in vidimo, da zunaj rosi, pa tudi precej megleno je bilo. Pogoji za tekmo so bili zelo težki. 'Kaj bo, ko nimamo maž', modrujemo. Tekmovalci iz drugih klubov so mazali in pripravljali smuči, mi trije smo jih samo gledali. Tudi posmehovali so se nam in si mislili, kaj bodo ti fantje storili, saj nimajo ničesar, ne opreme in ne maž. Tistega dne se je prvenstva udeležilo veliko klubov in to iz Loga pod Mangartom, Bovca, Kobarida, Livka, Tolmina, Idrije, Črnega Vrha nad Idrijo, Nove Gorice, Lokvi in Predmeje.« Prvi so tekmovali pionirji v teku, nato mladinci in člani. Med pionirji je nastopil Peter Vidmar, kot mladinec pa je nastopil Peter Likar. Po končanih tekih so prišli na vrsto skoki. Med pionirji je skakal Zvonko Žonta, pri mladincih pa Peter Likar. »Vsi, ki smo tekmovali, smo bili z zadovoljni z nastopom, nismo pa vedeli, kaj smo dosegli, zato smo z nestrpnostjo čakali na rezultate. Na razglasitvi rezultatov smo bili presenečeni sami nad seboj, saj nismo pričakovali takih rezultatov,« še pripoveduje Zvone. Peter Vidmar je namreč zmagal v tekih pionirjev/zmagal je tudi Zvonko Žonta v skokih med pionirji, bron pa je osvojil še Peter Likar v tekih mladincev, medtem ko so ekipno osvojili četrto mesto. Zvone pripoveduje: »Veseli in presenečeni smo bili - tudi vsi, ki so se nam zjutraj smejali in nas zaničevali, so nas potem trepljali po ramenih in nas hvalili. Oskrbnica Rudarskega doma je rekla: 'Fantje zdaj si pa le privoščite večerjo!' Skomignili smo z rameni, saj smo bili brez denarja. Potem jo Peter Likar vpraša, koliko stanejo tri pečenke in tri oranžade. Oskrbnica pove ceno, Peter pogleda v denarnico in reče: 'Ravno toliko imam!' Po večerji smo se odpravili spat, zjutraj pa nas je spet čakala pot z smučkami nazaj domov na Predmejo. Proti večeru smo se vrnili domov z rezultati, na katere smo še dandanes ponosni.« Letos, po 48. letih, so se dogovorili, da ponovijo to pot s Predmeje na Vojsko in tako so 12. marca oba Petra in Zvonko, s spremljevalcem Slavkom Vidicem, odšli po isti poti na Vojsko. Zaradi obilice novega snega je bila pot zelo naporna vendar so prišli na cilj veseli in v upanju, da čez dve leti, ob 50 - letnici tekme, ponovno presmučajo to pot. Da nam ni bilo potrebno s smučmi nazaj, sta nas na Vojsko s kombijem prišla iskat Ivan Žonta ter Valter Polanc in skupaj smo si privoščili - pečenko in oranžado! Slavko Vidic Lokostrelstvo v Budanjah Miri dve leti sta minili, odkar smo se v Budanjah začeli zbirati lokostrelski navdušenci Vipavske doline. Sedaj nas je okrog 30, delujemo pa kot lokostrelska sekcija ŠKD Budanje. Uredili smo zunanje strelišče nad vasjo, zimski treningi pa potekajo v športni dvorani KS Budanje. Novo društvo v Vipavi Teniški klub Tura Y mamo tri vaditelje lokostrelstva in I lokostrelskega sodnika. Svoje zna-4. nje preizkušamo na tekmovanjih, V pa nismo člani Lokostrelske zveze i Avenije, nas 7 tekmuje za lokostrelski tlub MINS Postojna, dva pa za lokostrelci klub Gorica. Za nami sta dvoransko državno prvenstvo za člane LZS in šolsko državno prvenstvo. Člani smo, kot posamezniki, osvojili eno srebrno in tri bronaste medalje, eno 4., 6., 9., 12. in 14. mesto, kot člani ekipe LK MINS Postojna pa še dve srebrni me- dalji in eno četrto mesto. Za najmlajšimi pa je šolsko državno prvenstvo, katerega se je udeležilo 17 otrok. Osvojili so 4 zlate, 1 srebrno, 1 bronasto medaljo in 3 'nehvaležna' 4. mesta. Pred tem pa so se udeležili šolskega področnega prvenstva, kjer so prejeli 5 zlatih, 5 srebrnih in 1 bronasto medaljo. Z doseženimi rezultati smo zelo zadovoljni. Začenja se sezona tekmovanja na prostem, zato nas čaka veliko treningov in dela na strelišču, saj upamo, da bomo dosegli na zunanjih tekmovanjih še kakšen dober rezultat. Ob tej priložnosti bi se zahvalili predvsem Krajevni skupnosti Budanje in vsem donatorjem, ki so nas finančno podprli, LK MINS Postojna in LK Gorica pa za znanje in napotke pri delu. Primož Bratina, predsednik Do konca marca v Lesnininem centru Noua Gorica Izjemna priložnost predal v podnožiu (višine 15 cm) in delovni pult - KD laminat (globine 60 cml dodatni popust -20°/» Etina'1'1’!* 04 /U N V, -10 treti osule SVEA KtlVtUV naMtUSR ' " www.lesnina.si \i Lesnini se vedno splača < Z izgradnjo teniških igrišč v športnem parku pod Gradiško Turo so rekreativni igralci tenisa iz Vipave in bližnjih vasi, končno dobili možnost, da zaigrajo tenis na domačih tleh. Dolgoletne izkušnje, ki so sijih pridobili z gostovanji po kraških, goriških in ajdovskih igriščih, so združili pod okrilje Teniškega kluba Tura. ■VTJT"onec lanskega leta je skupi-na dvanajstih ljubiteljev tenisa JL^Lustanovila nov teniški klub. Z izborom imena ni bilo težav, saj je že sama lokacija vipavskih tenis igrišč ponujala mogočno ime 'Tura'. Ob ustanovitvi si je klub za osnovni cilj zastavil promocijo tenisa v domačem okolju, predvsem med otroki in mladino, organizacijo različnih teniških srečanj ter ekipno sodelovanje na turnirjih ter v ligah. Klub vodi sedemčlanski upravni odbor pod vodstvom predsednika Slavka Uršiča in tajnice Petre Bukovič. Prvo uradno klubsko srečanje bo v soboto, 10. aprila, in sicer pod imenom 'Otvoritveni turnir'. Na turnirju odprtega tipa se bo igralo po sistemu mešanih dvojic. Začetek srečanja bo ob 16 uri. Pred začetkom turnirja bo še redni občni zbor kluba. Na njem bo največ govora o pravilih delovanja kluba, predstavljen bo dogovor z upravljavcem glede uporabe igrišč, o višini članarine (30 evrov za odrasle in 10 evrov za učence), pa tudi o tem, da se kljub že v tej sezoni prijavi za sodelovanje v primorski moški veteranski ligi. Ker zaupamo v naše fante, bomo navijali za zmage. Veseli bomo, če se nam boste pridružili tudi vi! Vljudno vabljeni v naše vrste vsi ljubitelji tenisa, tako tisti, ki že znate mahati z loparjem, kot tudi tisti, ki se tega želite naučiti. Informacije glede včlanitve v klub lahko dobite pri naših članih na tenis igriščih pod Gradiško Turo ali na tk.tura@gmail.com. Še posebej pa bomo veseli, če se nam boste pridružili na občnem zboru in otvoritvenem turnirju. To bo namreč prava priložnost, da spoznate nas in nova teniška igrišča. Neva Uršič Polna dvorana odličnosti Aidovščina, 5. marca 2010 - Slikoviti kraji občine Ajdovščina poleg lepe in pestre pokrajine, bogate kulturne in zgodovinske dediščine, ter prijaznih m dobrih ljudeh, zagoto ■ slovijo tudi'po izjemnih športnikih. In prav tem se je na posebni prireditvi poklonila Športna zveza Ajdovščina. '■ prijetna prireditev se je odvijali la prvi petek v marcu, v popol-jL noma zapolnjeni Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini. Športna zveza Ajdovščina, kiji predseduje Miloš Popovič, je torej sklenila zelo uspešno leto 2009 in potegnila črto pod številke. ki so jih podpisali športniki Ajdovske občine. Podelitve priznanj so se udeležila tudi nekatera velika imena, kot so Miro Cerar nekdanji vrhunski telovadec in dvakratni olimpijski zmagovalec, danes pa predsednik Slovenske olimpijska' akademije ter ambasador za strpnost in fair play, ter Beno Hvala, edini Slovenec, ki je prejel tako Prešernovo, Bloudkovo in Tomšičevo nagrado (torej za delo v kulturi, športu in medijih). Najprej sta priznanje za športno rekreacijo prejela Dušan Božič in Kruno Vitkovič iz Namiznoteniškega kluba Burja iz Ajdovščine. Tudi za promocijo športa je zveza pripravila listino odličnosti. Romala je v roke kluba Črn Trn, ki se je lansko leto zelo izkazal s pripravo Evropskega prvenstva v štirikrosu. Sledila je podelitev bronastih priznanj zveze. Te so prejeli: Stanko Štrancar, član športnega kinološkega društva Ajdovščina, Tilen Čuk in Jan Mrak iz Avto kluba Modri dirkač, balinar kluba Planina Petrič Miha Božič, Luka Vodopivec, član Športno kulturno turističnega društva iz Kamenj in tudi član mountain bike kluba Orbea. Bronasto priznanje je prejel še karateist Jaka Komac. Srebrna priznanja Športne zveze Ajdovščina so prejeli: kolesar Kristjan Koren, bodibilder David Koren, plesni par Anna Matus in Miša Cigoj in pilot jadralnega padala Urban Valič. Škou pod Školom klonil TTVerbi kroga primorske lige se je zgo-JL/dil v soboto, 27. marca, na igrišču z umetno travo na Policah. Domača ekipa Škou Nagode je gostila prvouvršče-no ekipo iz Bilj. Z zmago bi se Ajdovci ponovno zavihteli na vrh lestvice in vse je bilo pripravljeno za takšen scenariji. Škou je pred tekmo tudi predstavil novo klubsko himno, ki jo je zložil in uglasbil znani pevec Vasilij Brecelj - Kusjo iz Vrtovina, ki jo je seveda tudi odpel, medtem ko je multiinstrumentalist Janko Zorn - Račko prispeval glasbeno podlago. Kusjo je himno pred tekmo z biljami tudi v živo odpel. Toda gostje iz Bilj niso imeli posluha ne za himno ne za želje domačih in so že v prvem polčasu šokirali domače z dvema zadetkoma. Domači sicer niso igrali slabo, toda gostje so se predstavili kot zrelejša ekipa, ki je znala izkoristiti svoje priložnosti in v drugem delu dodala še dva zadetka. ep 1. april, dan, ko prijemljejo samo nad merske Prireditev je prehajala k vrhuncu s podelitvijo zlatih priznanj. Ta so šla v roke: pilotu jadralnega padala Aljažu Valiču, balinarju balinarskega kluba Planina Petrič, Eriku Petriču, plesnemu paru Juriju Batagelju in Jagodi Štrukelj, ter tekmovalcu v letenju s prosto letečimi modeli Tomažu Slokarju. Na oder je stopil tudi dolgoletni rokometni delavec Peter Pavel Štor (na fotografiji med rokometaši), prejemnik prestižnega priznanja za življensko delo. Morda bi se rokomet v Ajdovščini še vedno igral, vsekakor pa bi brez Pavleta, v mladosti kegljača, manjkalo nekaj bleščečih let, ki so tej panogi in ajdovske- kot takratnem jugoslovanskem i (■ narodnem prostoru. Večer odličnosti je zaokrožila še „ M htev priznanj, ki jih OH P Slovenije ob posebnih dosežkih podeli je športnikom iz celotne primorfkere : je m športnikom iz zamejstva Močni in dolgi aplavzi vsem prejemr; kom so le se oplemenitili uspeh naf junakov. Lahko smo ponosni na nr občane, saj za tako velikimi dosežki sC ji ogromno dela, priprav, odrekam - naprej jim želimo veliko športne sreče! P°lona Krušeč, foto it \ ercator Trgovski center Ajdovščina petek, 2. april, od 17. do 19. ure: Velika noč prihaja okrasimo jajčka malo drugače ustvarjalna delavnica sobota, 3. april, ob 10. uri: Velikonočno praznovanje prikaz izdelovanja pirhov, predstavitev in pokušina velikonočnih dobrot (aktiv kmečkih žena) ter nastop dveh citrark Leto je naokrog in po lanskoletnih poplavah, ko seje prvi ribolovni dan za ribiče končal bolj klavrno, jim je letos vreme vsaj zaenkrat več kot naklonjeno. Že od 6. ure zjutraj so se ajdovski ribiči pričeli zbirati na vsakoletnem, tradicionalnem mestu ob reki Vipavi na Uhanjah. se kar rrjT bralo X jih je JL/kakih dvajset, seveda vsi opremljeni za prvi ribolovni dan v letu 2010. Prijemljejo! Prijemljejo, smo se lahko prepričali ob našem obisku na Uhanjah. Temu primerno je bila na voljo tudi rdeča in bela kapljica, manjkal pa ni niti že prekaljeni kuhar za vsako priložnost Damjan Stres, ki je ribičem sproti pripravljal palačinke z postrvjo, svinska rebrca z ribo ali pač čevapčiče, prav tako s svežo ribo. Ko to pišem za zmagovalca, oziroma tistega, ki je ujel največjo še ne vemo, saj se je dan šele prevesil v drugo polovico. Prepričani pa smo, da bodo z odmikanjem dneva ribe med očmi vse večje in večje. Pa naj jim zaželimo srečo , dober ulov ne le danes, pač pa vso ribiško sezono, ki se je pričela z današnjim dnem. Marjan Krpan sobota, 17. april, od 10. do 12. ure: Očistimo Slovenijo ekološka delavnica za otroke izdelovanje igračk iz odpadkov V b§ eni! Vipavska cesta 6, Ajdovščina odpiralni čas: od ponedeljka do sobot od 8. do 20. ure, nedelje: od 8. do 13. ure Latnik * Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina * Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič * Glavni in odgovorni urednik: Edvard Pelicon •Oblikvalec: Marko Terlikar »Tisk: Styria • Tel. uredništva: 05 36 71 503 • e-mail: latnik@infoburja.si