Št. 9. V Ljubljani, dne ,'!. maja 1900. Leto XIII C K Izhaja zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako jc ta dan pra/nik, izide dan poprej. Cena mu jc 80 kr. na leto. Inserati sc sprejemajo in plačujejo po dogovoru. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba" Ljubljana, Semeniške ulice št. 3. Naročnina in inserati pa: Upravnistvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 2. Pred zasedanjem državnega zbora. Lftos je državni zbor zboroval komaj tri tedne, da je dovolil vojaške novince in rešil nekaj manj važnih stvarij. Kavno ko je državni zbor začel bolj mirno delati, je vlada morala dne 17. sušca zaradi deželnih zborov obravnave državnega zbora pretrgati. Z Dunaja pa sedaj poročajo, da se državni zbor dne 8. maja zopet snide. Na jeziku je vprašanje: Ali je kaj upanja, da bode državni zbor mirno in resno delal? Naša goreča želja je, da bi se to zgodilo. /<9 tri leta se shaja državni zbor, ne da bi kaj važnega storil. Naši bravci tudi vedo vzroke, zakaj je državni zbor mlatil le prazno slamo. Leta 1897. je vlada grofa liadenija hotela Čehom ustreči in je izdala znani jezikovni nartdbi za Češko in Moravsko. S tema naredbama jc dala več pravic češkemu jeziku. To pa je razdražilo Nemce, da so dve loti razgrajali v zbornici in zaprečili vsako delo. Odstopiti je moralo ministorstvo grda Badenija, za njim mi-nisterstvo barona Gauča, in lansko leto ministerstvo grola Thuna. Za njim je prišlo na krmilo ministerstvo grofa Claiyja, ki jc v oktobru preklicalo češki jezikovni naredbi. Sedaj je bil ogenj v čeških strehah. Češki poslanci so se tako odločno ustavljali grofu Claryju, da je moral že pred novim letom odstopiti. Ministerstvo \Vittckovo je vladalo le nekaj dni in v prosincu je bilo imenovano sedanje Kor-berjevo ministerstvo. Ministerski predsednik dr. pl. Kor-ber je takoj uvidel, da jc v državnem zboru mirno delo nemogoče, dokler se Nemci in Cehi ne pomirijo in spravijo. Sklical je na Dunaj veljavne češke in nemške pcslance, da bi se dogovorili o jezikovnem zakonu. Ta posvetovanja so bila v najboljšem teku, ali mejtem je vlada sklicala koncem svečana državni zbor in mirovna pogajanja so bila pretrgana. Sedaj so razmere zopet neugodnejše. V češkem in moravskt m deželnem zboru so bile že resne praske med češkimi in nemškimi pcslanci zaradi jezikovnega vprašanja. Ta napetost in razdraženost se gotovo iz deželnih zborov preseli zopet v državni zbor. Češki poslanci že prete, da bodo v državnem zboru odločno nastopili proti vladi, ako ne obnovi jezikovnih naredeb. Kaj naj vlada stori? Ako ustreže Čehom, so Nemci pokonci; ako Cehom ne ustreže, bodo ti nastopili proti vladi. Zato hoče vlada takoj državnemu zboru predložiti načrt zakona, s katerim hoče urediti jezikovno vprašanje na Češkem in Mo-ravskem. Mi ne vemo, kakšen je ta načrt, toda češki listi poročajo, da Čehi s tem zakonom no morejo biti zadovoljni, ker daje še preveč pravic nemškemu jeziku. Vsled tega je mej češkimi poslanci velika nevoljp. Take so torej danes razmere. Vse kaže, da sc zopet prične ropot v državnem zboru. Kaj pa naj store naši slovenski poslanci? Zadnja leta so vedno bili zvezani s češkimi poslanci, ki so s Poljaki, Hrvati, ltusini, Rumuni in konservativnimi Nemci tvorili večino v državnem zboru. Naši poslanci so upali, da v tej zvezi dobe vsaj nekaj olajšav in koristij v narodnem in gospodarskem pogledu. Ali znano je, da se za Slovence od Badenija sem ni prav nič zgo- dilo. Tega niso krivi naši poslanci, ampak zmedene razmere. Ako sedaj vlada predloži jezikovni zakon samo za Češko in Moravsko, ostanemo Slovenci zopet na suhem. Naš rod gineva in propada v vseh obmejnih pokrajinah, celo na Kranjskem v mnogem oziru nazadujemo. Ako vlada na nas pozabi, potem smo na nemilost izročeni Nemcem in Italijanom. Zato bode dolžnost naših poslancev, da se pri obravnavah o jezikovnem vprašanju zopet oglasijo in zahtevajo, kar nam grč po božjih in človeških zakonih. Nevarnost pa je, da bodo češki poslanci nasto pili proti vladi. Če se to zgodi, potem smo zopet tam, kjer smo bili pred leti. Vlada je namreč predložila več gospodarskih njčrtov, mej drugimi je zgradba železnico od Beljaka in Celovca skozi Bohinj in Gorico do Trsta. Vse te gospodarske predloge ostanejo nerešene, ako češki poslanci prično ob-strukcijo. Zgoditi pa se utegne tudi, da češki poslanci potem razbijejo desnico, in to bi bila velikanska škoda za vse avstrijske Slovane, posebno pa za Slovence. Zato želimo in pričakujemo, da češki poslanci ne bodo posnemali nemških in da bodo opu stili obatrukcijo, ki bi češkemu narodu le škodila. Ako jezikovni zakon ne bode ustrezal češkim zahte vam, mogoče ga je zavreči brez vsaeega ropota. Mej tem pa bode mogoče rešiti vendar nekaj važnih gospodarskih vprašanj. Od čeških poslancev t ..rej pričakujemo, da najdejo drugo pot do svojega namena. S tem vzdržč večino v p.slanski zbornic i in proti večini ne more vladati nobena vlada Disputacija s soc, demokratom. (Dalje.) XI. Proitoit ali suženjstvo ? Nadučitelj je vprašal dalje soc dem. govornika Kaniča: »Dokazal sem vam torej, da bo v soc. demokratični državi še več gosposk in žandarjev, kakor jih imamo sedaj. Povejte mi sedaj, ljubi g. Kanič, kam bote zapirali VBe tiste, kateri ne bodo ubogali žandarjev ? Vi pravite, da ječ ne bo v vaši državi. Ali bote potem zapirali nepokorncžc v kurnike h kokošim ?« Kanič se je zdaj razjezil, začel je kričati, da se nadučitelj iz njega norčuje, in je hotel izza mize. Možje ga pa niso pustili, ker se jim je silno dobro zdelo, da ga je nadučitelj tako pohodil. Nadučitelj je zopet nagovoril Kaniča: »Ta je bila torej bosa, ko ste rekli, da bodo v vaši državi vsi enaki, in da ne bo gosposke, ne sodnikov, ne ječ. Zdaj nam pa še povejte, kako bote dosegli to, da bo v scc. demokratični državi vladala neomejena prostost.« Kanič je vstal, se odkašljal in začel navdušeno opisovati, kako dandanašnji kmeta vse stiska in kako kmet nima nikake prostosti. »Vse to«, je dejal, »bo v boc. demokratični državi minulo. Tam bote prosti, kakor ptič v grmu.« Vendar pa Kanič na nadučite-ljevo vprašanje le ni odgovoril in ni prav nič povedal, k a k i n a bo prav za prav ta prostost. Ko je nehal, mu je nadučitelj tako krepko plc skal, da so poslušavci kar gledali. »Sami ste se udarili po ustih«, je zaklical nad-učit-lj Kaniču. »Tako govore vsi scc. demokratje, kakor ste govorili sedaj vi, namreč samo milu-jejo kmeta, mu samo obetajo, da bo prost, toda ne razodenejo niti z eno samo besedico kakšna bo soc. demokrat čna prostost. In zakaj tega ne povedo? Zakaj, ker si ne upajo! Zato, ker prebito dobro vedo, da bo soc. demokratična prostost tako za nič, da imena .prostost' še zaslužila ne bo! Vsak pameten človek ve';, da je prostosti več vrst. Celo konj, kateri je vprežen v teiek voz, in kateremu po hrbtu poje voznikov bič, celo tak konj je prost Vam sc to čudno zdi, pa je res. — Saj je vendar takemu konju popolnoma prosto, da mahne z repom, na katero stran hoče. Lihko drži rep mirno, lahko ga dvigne kviško, lahko ga stisne med bedra. Torej celo konj, kateri omaguje v ojnicali, kateremu se noge šibe in hrbet krvi vsled trpljenja, celo tak konj uživa prostost. Samo kakšno, — to je pa drugo vprašanje I Zato tiščim v gospoda Kaniča, naj nam vendar razloži, kakšna prostost bo vladala v soc. demokratični državi. Ako bi nam, na primer, soc. demokratje dovolili samo to prostost, da bi smeli s palcem v škornjih pomigati, kadar bi se nam zdelo, drugega pa nič, — tem se jim lepo zahvalimo za tako prostost. To bi bila prostost, kakršno uživa konj v ojnicah; taksna prestost se pa z drugo besedo imenuje suženjstvo! In v soc. demokratični državi bo vladala res taka prostost, da bo podložnik komaj še smel pomigati s palcem v črevlju. To vam bom zdaj dokazal, ako bo g. Kanič hotel odgovarjati na moja vprašanja. Co Ijo molčal, bo pa to še slabše znamenje zanj. Torej, g, Kanič, ali bodo res v vaši državi ljudem vzeli polja, gozde, hiše, živino, tovarne in ženice in ali bo res država vse to vzela v posest?« Kanič: »lles.« Nadučitelj: »Ali bodo res vsi ljudje hlapci scc. demokratične države, tako da jim bo ta država dajal« delo in kruli?. Kanič: »Res«. Naduč.: »Dobro! Iz teh dveh vaših odgovorov že spoznamo, da bo vsak moral delati le tisto delo, katero mu bo odkazal državni uradnik in da bo vsak smel iti delat le v tisto mesto in v tisto deželo," kamor ga bo poslal dižavni uradnik. Tako bo moralo biti, zakaj če bi vsakdo delal kar bi hotel, če bi vsakdo hodil, koder bi se mu zdelo, bi v scc. demokratični državi kmalu nastala babilonska zmešnjava. — Mislim, da ste možje razumeli, kar sem rekel. Da bo vsem jasno, ponovim še enkrat: V soc. demokratični državi ne bo nihče imel toliko svojega, kolikor je za nohtom črnega. Če se ti bo odtrgal gumb pri hlačah, boš moral prositi državnega uradnika, da ti bo dal dru gega. Kajti vse bo državno, od največje tovarne v mestu do najmanjšega žreblja v peti tvojih črevljev! Če bo hotel kdo kruha, ga no bo dobil nikjer drugje, kakor le od države. Zato bo pa država terjala, da bodo morali biti vsi ljudje njeni hlapci in da jo bedo morali ubogati tako, kakor uboga hlapec svojega gospoda. Tako državo hočejo soc. demokratje, in rav nokar ste prav to slišali iz ust g. Kaniča. — Zdaj mi pa povejte, ali je kje tak6 nespameten gospodar, ki bi hlapca redil leto in dan, z aven pa dopuščal, da bi hlapec delal, kar bi se mu zdelo, in hodil, kod. r bi se mu ljubilo? Tako neumnega gospodarja ne najdete pod solncem ! In tudi soc. demokratična dižava ne bo tako nespametna, ampak bo zahte vala od vsakogar, da bo delal to, kar mu bodo uradniki zapovedali, da bo stanoval tam, kjer mu bodo ukazali, da bo jedel ravno v tisti državni gostilni in ravno tisto jed, ki bo od gosposke določena itd. - Vprašam vas pa zdaj, kakšna prostost je to, če smem delati samo tisto, kar mi odkažejo, če smem iti samo tje, kamor mi dovolijo, če"smem jesti samo to, kar mi dajo ? Taka prostost je doma v kasarnah, in skoraj vsak vojak je je precej prvo leto do grla sit! Taka prost st nikakor ni prostost, ampak suženjstvo! Še enkrat zatrjujem, da bo tako moralo biti v scc. demokratični državi. Zakaj vsi ljudje bodo le hlapci te države. Noben gospodar pa ni tako nespa-met< n da bi redil hlapca, ki mu nič ne korist., ki dela po svoji glavi in leta, koder se mu ljubi. Dalje prosim, g. Kanič, povejte, kdo bo v vaši državi bolnike zdravil?« Kanič: »Zdravnik kateri bo od države nastavljen v vsaki občini.« Naduč.: »Kaj pa, če bo ta zdravnik za nič C« Kanič: »Bodo šli pa k drugemu.« Naduč.: »No, sedaj ste se zopet pametne iz-nebili! Kako bodo hodili ljudje 10 ali 15 ur daleč k drugemu, ker ne bo nihče imel d.narja? Saj sto sami rekli, da bo vsak zaslužil le za življenje in nič več. — Iz tega zopet vidite, možje, kakšna beračija bo v scc. demokratični državi. Trpel boš, kakor črna živina, na zadnje pa morebiti še poštene zdravniške pomoči ne boš imel v bolezni! Kaj pa, g. Kanič, ali bota smela mož in žena skupaj prebivati in vzgajati otroke? Kanič: »Ne vem. Morebiti.« Naduč.: »O, nič se ne bote izvijali, nič. Se že poznamo! Le po pravici govorite, saj veste, da ima laž kratke noge. — Torej bom pa nekaj drugega prej vprašal : Ali bodo soc. demokratje res starišem jemali otroke in jih sami izrejevali v hišah, ki bodo nalašč za to sezidane?« Kanič: »Res.« Naduč.: »Sedaj je dosti. Da ste le to potrdili, sem pa zadovoljen. — Pomi-lite zdaj, možje, —ta-le človek, ta-le socijaldemokrat pravi, da bote v njegovi državi uživali neomejeno prostost; pa stariši še te prostosti ne bodo imeli, da bi svojega lastnega otroka smeli obdržati pri sebi!! Če je to prostost, ste vi, g. Kanič, koitrun, pa ne človek; zamerite ali ne zamerite, mi je vse enako! Torej v vasi državi bomo prosti, pa ne bomo imeli toliko svojega, kamor bi glavo položili. Prosti bomo, pa ne bomo smeli delati, kar nas veseli, ampak to, kar je ukazano. Prosti bomo, pa morda ne bomo leta in leta videli svojih starišev. Kajti morali bomo bivati bogve kje daleč od njih, če nam bo država tako ukazala. Prosti bomo, pa prijateljev ali bratov morda niti obiskati ne bomo smeli! Vaši otroci bodo prosti, toda vas, svojih starišev niti poznali ne bodo. Zakaj pobrali vam jih bodo iz zibeli ter jih izredili bogve v katerem daljnem mestu, da ne vi ne bote vedeli zanje, ne otroci za vas! Prosti bote v sc c. demokratični državi, toda v starosti ne bote imeli te sreče, da bi videli ljubljenega otroka poleg svoje postelje ; takrat ne bote imeli tega veselja, da bi smeli pred smrtjo otroku še enkrat stisniti roko ali mu narediti križ na čelo! Pravijo, da bo vladala prostost v tej- nesrečni državi; toda ta prostost bo taka, da vaš otrok ne bo smel priti iz daljne tuje dežele domu, da bi pokropil materin grob, da bi pokleknil nanj in molil za dušo ljubljene matere! Morda še vedel ne bo, kdo je bila njegova matil Kdor to pomisli, možje, bo pokazal vrata vsakemu soc. demokratu! Zakaj soc. demokratje hočejo vpeljati le s užn o s t, ne pa prostosti! In kakor so se naši očetje branili turške sužnosti, tako, in še desetkrat bolj se moramo mi braniti soc. dem. suženjstva!« » sledi)- Venec in krona. Povest iz časov apostolskih. Spisal Anton d e W a a 1. — Poslovenil J. V. (Dalje.) Peto poglavje. Po igrali. Ob isti uri, ko je dvornik tako slabe volje zapuščal cesarsko palačo, se je v priscilijanski vdi vršil genljiv prizor. Mučencev iz dirkališča so mogli le nekaj pokopati v ilovnicah na tik ležečem vatikanskem hribu, ker je bilo premalo prostora in premalo časa, da bi skrivaj zagrebli vse še ponoči. Zato je Pudent pri pravil več voz, na katere so ostale naložili in prepeljali v njegovo vilo; hoteli so jih pokopati poleg nagrobnega spomenika Pudentove matere, po hod nikih tik ležečega arenarija. Bila je to obširna ped zemska peščena jama, ki se vidi še dandanes in tvori najstarejši del znamenitih Priscilinih katakomb. Evkarp je ponoči s pomočjo drugih sobratov, ki so z veseljem opravljali to častno delo, trupla, kakor tudi napol zogljenele kosti sežganih mučencev, umil, mazilil in zavil v dragoceno tančico; druge brate je poslal v podzemsko pokopališke, da so tamkaj izdolbli v skalnat grob potrebne grobove. Žene so morale plesti vence. Sedaj je vse pripravljeno, da se preneso mu čenči v grobnico in zagrebejo. Trupla — bilo jih je dvanajst — in posebno rakev za ožgane ostanke najprej neso v domačo kapelico; tamkaj se ob dolo čeni uri zbero vsi v vili stanujoči kristjani, da spremijo umrle v slovesnem sprevodu k zadnjemu počitku Peter in Pavel sta prejšnji večer, predno so se začele igre, spoznavavce še enkrat obiskala v njihovi ječi, jih opominjala in potrdila v stanovitnosti Potem sta bila oba navzočna pri prenašanju trupel iz dirkališča. Zdaj prideta, da opravita njih pogreb. Vhod v vilo je bil to jutro zaprt, da se ne prikrade kak nepovabljeni gost. Množica otrok, njim na čelu Pudentovi hčerki Pudentijana in Praksedis, držeč v rokah palmove mladike, otvori sprevod. Za njimi neso na odkritih nosilnicah po štirje možje dvanajstere mučence, katere krase venci cvetlic; večji venec diči zakrito rakev, ki počivajo v njej zogljeneli ostanki sežganih mučencev. Ob truplih na obeh straneh stopajo device z gorečimi bakljami, kakor bi spremljale mučence k veseli ženitnini. Za temi gredo — v njih sredi prvaka apostolov, Peter in Pavel — kleriki, diakoni in duhovniki, pojoč psalme. Sprevod zaključijo ostali udje male krščanske občine, najprej možje, potem žene. — Počasi in svečano se pomikajo po dišečem vi tu proti Princi-linemu grobu. Z vedrega neba prijazno gleda sveti prizor jutranje sobice : za temno nočjo trpljenja je prišel svetli dan slave, poveličanja. Po vrtnem drevju ptiči drobe najslajše pesmice: rahel, iz dalje brneč odmev blaženega rajskega petja. S tem se vji inajo tudi besede in napev psalmov, ki ne izražajo nikake žalesti, marveč dihajo veselje in trdno zaupanje. Spod,»j v arenariju prevzamejo trupla grobarji jfossores. Varno jih položo, vsakega v eno skalno dolbino. po štiri drug nad drugim v posamezne votline. Odprtine \otlin zadelajo neprodusno s itiricglatimi ploščami in vrežejo nanje s svinčeno rdečico najiisp, ki imajo poleg imena umrlega večinoma se besede: »Pax tibi, mir s teboj'« Ko so trupla zadelana, se poda mala truma vernikov iz temnega arenarija nazaj k Priscilimmu nagrobnemu spomeniku, kjer je bil napravljen majhen oltar. Ker radi ozkih spodnjih prostorov ni mogoče nepesredno nad kostmi mučencev opraviti svetih skrivnosti, daruje apostol Pet' r sv. mašo v zgornji nagrobni kapelici: s krvjo OJreienikovo Be je združila kri mučencev v en dar. Ko se Favstina \zbudi iz nemirnega spanja, stoji solnce že visoko na obzorju. Prva njena misel je spomin na prejinji večer, predvsem na može, ki so snemali s križev mučeniška trupla, da bi jih baje pokopali v svojih družinskih grobnicah. Še čez dan se ne more otresti onih misli; dasi bi se jih zelo rada odkrižala, je vendar ne puste pri miru. Zastonj se iskuša uverit'. da se je pri svitu bakelj motila o onih treh možeh. Da se reši tega neprijetnega stanja, povabi popoldne očeta, če bi se hotel ž njo peljati na izprehod in obenem obiskati senatorja Pudcnta, ki je bil prvikrat tako prijazen proti njima. Ne misli pa na to, da bi ga pračala o uganki, katere si sama ne ve razvozlati; za to ni imela dovolj poguma. Morebiti najde, ogledujoč njegovo vilo, kako stvar, ki bi ji mogla pojasniti to zadevo; vsaj to more dognati, če je Evkarp še v senatorje vi službi ali ne. Eavst se is po smrti svoje žene z vso dušo oklenil svoje edine hčere; zato )i ni nikoli odrekel nobene prošnje ali želje. Tudi danes je takoj pripravljen, posebno še zato, ker je hotel ob tej priliki poprašati Pudenta o usodi in bivališču svojega starega bojnega tovariša, stotnika Kornelija iz Cezareje. Pri vstopu v vilo jima prvi pride nasproti Evkarp. ,,1'olji — pravi Favstina — mojega očeta k tvojemu gospodarju, s katerim želi govoriti; jaz bi pa med tem rada ogledala vilo, pri čemer bi me morda ti lebko spremljal ter opozoril na posebno lepe kraje." Nato sede mlada dama na rušnato klopico in gleda z motrečim pogledom za mladeničem, ki pelje očeta k Pudentu: ni dvoma, da je on tisti, ki ga je včeraj videla v dirkališču. Toda kakor bi ne verjela sebi in svojim očem, sklene od njega samega dobiti zagotovilo. Ko se mladenič vrne, Favstina prične tako le: »Prišla sva z očetom v vašo vilo, da se na prostem razvedriva in oddahneva od včerajšnjega burnega večera. To je bila zopet enkrat imenitna, sprelepa dirka! Samo tistih gorečih bakelj bi ne bilo treba. Edino tisto me je motilo in mi kvarilo veselje in zabavo." Za hip upre Evkarp svoje oči v mlado damo, želeč iz njenega obličja brati, kaj se skriva za temi besedami: pa ne, da bi ga bila videla pri snemanju trupel? In — morda je spoznala uelo Pudenta? Zato današnji obisk! /Zares — odvrne takoj čisto mirno — cesar zna izvrstno razveseljevati ljud-tvo, in če bo kristjani zažgali mesto in so res taki čarovniki, take grdobe, kakor se v obče govori, pi tem grozna smrt zanje nikakor ni prehuda kazen." Iz tega odgovora Favstina ni spoznala nič; še tega ni mogla za gotovo vedeti, je li bil Evkarp v Vatikanu ali ne. .Čudno je pa vendar le — nadaljuje mlada dama — da ta ločina dobiva še zmerom novih privržencev, in kako ti drže skupaj! Vsi so popolnoma istih misli. Niti lastnega življenja jim ni mar, da tako drzno nosijo obsojene in umorjene tovariše iz dirkališča, kakor sem včeraj videla sama." Po teh besedah Evkarp ni skoro več dvomil, da ga je Kimljanka morala spoznati. »Gotovo, plemenita gospica", odvrne, „čudovito in naravnost neumevno je, kako sc morejo nauki človeka, ki je bil križan v daljni Judeji, ki je imel pri sebi nekaj revnih, neizobraženih ribičev, kako se morejo nauki takega človeka po njegovi smrti širiti od dežele do dežele, raznašati celo po Rimu ter si od dne do dne pridobivati več privržencev, da jih niti izbrano, nečloveške muke, kakršne si izmišljuje Neron, ne morejo iztrebiti in zatreti.« To so bile za Favstino povsem nove misli. „No, kar je čudovitega pri tem — pravi po kratkem molku - se lehko pojasni; skrivnosti, ki obdajajo ž n imi Nazarenci svoje nauke, vabijo in vlečejo novotarij željno ljudstvo, in stvari, ki jih po čenjajo, kakor so pripoveduje, pri svojih ponočnih shodih . . ." »Hudobija je vedno strahopetna", ji sože Evkarp v besedo. „Ta ne more dvigniti človeka do tako heroičnih dejanj, kakor jih vidimo pri kristjanih v najhujših mukah, dasi ne nehajo zatrjevati, da so nedolžni." „Jaz nisem nikoli mogla verjeti — odgovori Favstina — da bi bili krstjani zažgali mesto, zato se mi gnusijo njih muke. Ne vem, če ni sežiganje onih nesrečnikov še groznejše kot zažiganje rimskega mesta. Toda očita in podtika se jim še marsikaj drugega." „0čita in podtika, a nič ne dokaže. Govori se — nadaljuje Evkarp z rastočo vnetostjo — da pristopajo k naukom Kristusovim tudi odlični Rimljani, možje in žene najplemenitejših rodbin, neoma-deževanega življenja, filozofski izobraženi, ki dobro poznajo človeško naravo; ti niBO nič manj pripravljeni iti v smrt za Kristusa kot nižje ljudstvo. Ali si moreš misliti, da bi se za sestav, za nauke, ki propovedujejo, širijo hudobijo in pregrehe, ogrevali tako visokostoječi, izobraženi, razsodni, krepostni možje in žene?« Ravno to je bila uganka, katere si Favstina ni mogla razrešiti, vprašanje, na katero je zastonj iskala odgovora. »Toda — pravi — zakaj pa se kristjani tako skrivajo, zakaj se tako boje dnevne svetlobe in ne povedo očitno, kakšni so njihovi nauki?" „Ne skrivajo svojih naukov — odgovori Evkarp — luč v temi sveti in tema je ne zapo-pa d e." Ta trenutek Favst s senatorjem stopi iz hiše, in Favstina začudena opazi, da se že noč spušča na mesto. Ravnokar je hotela Evkarpa naravnost vprašati o krščanskih naukih; zdaj mora to zopet odložiti za drugič. Loči se od vile, še vedno noseč v svojem srcu nerešeno uganko; da, k eni so se pridružile še druge. In na nobeno si ni vedela odgovoriti. Vendar je tako živo želela, tako močno hrepenela, da, vedno živejša je bila želja, vedno močnejše hrepenenje najti na ta vprašanja odgovor. Da je Evkarp kristjan, so jasno pričale njegove besede. Če pa je kristjan Evkarp, potem je skoro gotovo kristjan tudi Pudent in njegova družina. Ge pa je kristjan tak mož kakor Pudent, potem pa ne more biti res, kar se govori med ljudmi, kar se trosi celo med olikano družbo o hudobijah in pregrehah te vrste ljudi. „Če so resnične zadnje besede, ki jih je govoril Evkarp — pravi Favstina sama pri sebi dan potem, premišljujoč in ugibajoč o vtem, kar je videla in slišala — če velja to, ali veljajo potem tudi o meni besede: „Luč v temi sveti in tema je ne za-popade?" (D.lje sledi.) Politični razgled. V deielnem xboru kranjskem je bil sprejet zakon za javna dela in povzdigo deželno kulture. Najelo se bode 4 milijone kron posojila po 4 %, ki se mora vrniti v 50 letih. V ta zaklad se 9teka|0 vsi dež. doneski za dež. kulturo, za okrožne in občinske bolnice, ceste in druga javna dela, vsa posojila za vinograde, šolo in ceste ter vsi drž. doneski v te namene. Iz najetega posojila se sme ona tretjina porabiti za nepovratne podpore, dve tretjini pa samo za brezobrestna in obres na posojila. Ta posojila se morajo praviloma vrn.ti v dvajsetih letih, izjemoma v poznejši dobi. Posojila in doneski se bodo dajali okrajem, občinam, zadrugam in zasebnikom na korist deželne kulture ali za taka javna dela, ki so važna za promet, zdravstvo in iz drugih javnih ozirov. Vlada je naznanila, da bode izdala zakon, po katerem se bode preprečilo roparsko izkopavanje starin. Sprejel se je predlog pr s'anca Žitnika o živinskim prometu z Ogersko. Posl. P a k i ž je predlagal, da se preskrbi primerno državno in deželno podporo za nadaljevanje del pri vodnih pož'ravnikih njegovega volilnega okraja. Sprejeto. Posl. K oš a k je govoril za uravnavo vode v obč. Grosuplje in Št. Jurij, po slanec Modic za cerkniški vodovod. Poročilo o davkih na Kranjskem izkazuje: L. 1898. se je vsled uim na Kranjskem odpisalo davka 15.254 gld. 15 kr. Vsi cesarski davki so znašali 1,576.348 gld. 22 '/j kr. deželne in okrajne priklade so znesle 852.176 gld. G5 •/, kr. Dižela kranjska je torej leta 1898. plačala vseh davkov s prildadami vred 2,428.524 gld. 88 kr. za 8935 gld. 20 kr. manj nigo 1. 1897. Poslanec Ažman je govoril zahtevajoč, naj bi se davkoplačevalcem pri dohodninskem davku delalo manj sitnosti, poslanec PfeilV r je pa predlagal, naj deželni odbor pesreduje pri deželni vladi, da tudi pri izterjevanju davkov in pristojbin nad 20 gld. sedanje izterjevalne stroške zniža ter primerno spremeni obrok za vplačevanje raznih davščin. Poslanec Ažman je poročal o ljudskem šolstvu. Novih ljudskih šol se je ustanovilo 8, razširilo se je 10 šol Določil se je učiteljski pokojninski zakon. Najnižja pokojnina za učitelja znašala bode 800 kron, za učiteljico 600 kron. O živinoreji se je določilo: 1. Vsa dežela se razdeli v pasmine pokrajino z določeno pasmo. 2. Stroški za nakup in vzdrževanje občinskih bikov se pokrijejo iz občinske blagajne. 3. Licenco vanje naj se praviloma vrši v vsaki občini. 4. Komi sija naj bo sestavljena iz okrajnega glavarja, c. kr. okr. živinozdravnika in enega živinorejo. 5. Okrajna glavarstva smejo tudi med letom izdajati začasne dopustne listke. 6. Kazenska določila pristajajo političnim oblastvom. Globe se stekajo v občinski zaklad. Pri nakupovanju bikov plemenjakov ozira naj se v prvi vrsti na bike plimenjake v deželi. Dr. Tavčar se je zelo kregal, da bi se dovolilo fari Velike Po ljane v Kočevskem okraju za tri leta pobiranje na prošene 182 % priklade za cerkvene namene. Sprejelo se je, da deželni odbor izposluje dovoljenje za pri-klado da 100 %. Te dni pride na vrsto kranjski vodovod. Deželni odbor predlaga, da se temu podjetju do 25 % deželnega prispevka k proračun-jeni potrebščini 570.000 kron. Deželni zbor bode zboroval do 5. maja. Dne 8. m&ja se snide državni zbor Rimski romarji. V pondeljek, 23. aprila, so presvetli knezoškc f maševali v stolnii i za srečno romanje Vsa cerkev je bila natlačeno polna \ernikov, ki so molili z romarji, da se vsestranski srečno izvrši ta za Slovence znamenita pot. Po maši gredo romarji na kolodvor v Šiško, da se do deveto ure razvrste in urede. Čakal j h jc že vlak l dvema lokomotivama in osemnajstimi vozovi. Uredili so se zelo hitro in točno ob devetih so se odpeljali, pozdravljeni od občinstva, katerega se je nabralo na kolodvoru nad tisoč. Isto-tako v Kranju navdušenje, radost velika na postaji! — Po gorenjskih postajah so jih skoro povsod pozdravljali, zvonili in streljali, posebno na Jesen cah in v lieli peči. Romarji pa so peli in sc veselili t' h svojih lepih dn;, marsikomu najlepših v življenju. — V Pontebi pri pregledovanju ni bilo nič sitnosti, vpra ševali so romarje le, če imajo kaj duhana ali smotke. Pregledovanje se je vršilo kar v vagonih, ker so avstrijski vozovi peljali prav do Kima, samo sprevodniki so se menjavali. Hoteli so začetkoma biti malo sitni, a ko so jim dokazali, da Slovenci nismo umazani, jih je bila sama postreiljivost. Popoldne ob 2. uri so prestopili romarji avstrijsko mejo, vozili čez krasno Benečijo, slikovite kraje, kakor Udine, Treviso i. dr. — povsod pomladno zelenje in cvetje v polnem razvoju. Ponoči jih jc peljal vlak mimo Padove in Bologne proti Ankoni. Ko je vzhajalo s Im e, so prišli do prve podtaje svojega romanja, do Lnrete, V dolgi procesiji so se pomikali Slovenci nud molitvijo in petjem od postaje na grič mesta Lorete. Pri vratih slovečega svetišča Matere Božje so jih sprejeli kntzoškof ter vodili v svetišče. Pri tihi maši slovensko petje, ob osmi uri, ko je daroval peto sv. mašo dr. Pavlica, jo res krasno pel brez spremljanja orgel pevski zbor pod mojstrskim vodstvom dekana Arkota Foersterjevo latinsko mašo. Umotvor zaslužnega domačega skladatelja so proizvajali v tujini čisti glasovi slovenski pevcov. Kdo ne bi bil ginjen? Maševali so vsi duhovniki slovenski in se brez dvoma vsi spominjali naše drage, iskrenoljubljene domovine ter prosili blagoslova božjega nad njo. Potem so pre svetli vladika izpregovorili o zvestobi do sv. katoliške vere pod varstvom Matere Božje. Živahno, prepričevalno se je glasil govor viSjcga pastirja, ni tedaj čuda, da je ljudstvo, dasi trudno radi dolge vožnje, pazljivo poslušalo. Kmalu, prekmalu je minil čae. za obisk Lorete! Kdo bi mogel uganiti želje, ki jih je naše verno ljudstvo izražalo Bogu in Mariji Devici? i'n slovesu je marsikomu zablestela solza v očeh zlasti, ko so pevci mogočno in sočut.io zapeli Ma-nji v slovo. Odhod ob '/, 11. - V Asisi dospejo ob petih. Gredo v Porcijunkulo in zapojo četveroglasno. Franč. provincijal p. Konstantin stopi na lečo in v jedrnati besedi razloži zgodovino in pomen tega svetišča. Po govoru zipojo v čast sv. Frančišku, nato slovesne pete litanije,. ki krasno odmevajo po veliki baziliki. Na večer gredo na grob sv. Frančiška; očetje frančiškani jim svetijo in razkazujejo razne znamenitosti, pos bno prt, ki ga je rabila preblažena Devica. Zvečer proti Rimu. V sredo 25. aprila srečen prihod na rimski kolodvor. Čakajo že vozovi za vse romarje; zasedejo jih po oddelkih. Večina dobi stanovanje prav blizu Vatikana pri sv. Petru; plačujejo po šest lir na dan in so dosti dobro preskrbljeni. Ob 9. uri se snidejo vsi romarji v cerkvi S. Marija deli Anima. Nato obiščejo po skupinah razne cerkve in druge znamenitosti. Popoldne ob treh ze zberejo v Cjmpo santo (sveta ravan) blizu sv. Petra, da slovesno začno svojo pob žnost. Romarjem sa pove, da je ta prostor pod pokroviteljstvom našega presvetlega vladarja; zapojo ,Bog ohrani, Bog obvari', nato se z nepopisnim navdušenjem pripravijo na slavnostni vhod v cerkev sv. Petra. Dolg sprevod v najlepšem redu, nad 45 pevcev in pevk zaori papeževo himno. Ker je cerkev dolga, spojo tri kitice. Razvrste se okoli groba svetega Petra, in tu navdušeno govori naš vladika, da so Slovenci kot narod zbrani na tem kraju prvikrat; zato hočejo zatrditi, da ostanejo zvesti oni veri, ki jo oznanujejo namestniki kristusovi. Na kupoli so latinske besedo: »Ti si Piter (skala) in na to skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenska vrata je ne bodo zmagala.« Naj se če tako zaganjajo razni valovi, čolnič Petrov ne utopč nikoli. V tem čolniču hočemo ostati, tu je zveličanje. — »Naj se zaganjajo, ne potope ga,« je odmevalo v srcu vseh. — Nato pit« litanije. H;mci so se zbrali okrog naših romarjev v obilem številu ter prosili, naj še zapojo. Dodajo jim dve kitici zahvalne pesmi. Nič se ne čudimo, da Italijane prevzema našo petje; naša slovanska nrav je nekako sorodna njihovi. Krščansko navdušenje pa, ki odmeva iz pesmi naših romarjev, ne more dobiti boljšega odmeva kot je oni v srcu dobrih ltimljanov. — Zatem obiščejo Janikul, odkoder je krasen razgled na večno mesto; tam se tudi vidi kraj, kjer je bil križan sv. Peter. — Nadaljujejo svoja obiskovanja za sveto leto, vreme prekrasno, to mesto, ta narava, vse, vse mora očarati človeka. Da, Rim je na svetu le jeden in ta je krščanski Rim. Na tujem so naši romarji, pa se vendar čutijo prav domače. Kako tudi ne? Saj se predvsem v Rimu izpolnjuje beseda Jezusova, »da bi bili vsi eno.« Naj sc jim poživi v svetem mestu duh vere, da se ž njim prešinjeni vrnejo v domovino, ki tega ravno tako silno potrebuje. — V nedeljo 29. aprila ob U. uri avdijenca v cerkvi pri sv. Petru. Romarjev 15 tisoč. Sv. oče čili in zdravi; duh kakor brez telesa. Vtisk premogočen, navdušenje velikansko, naš ,živijo1 je donel pod kupolo gorostasno, naši pevci zapeli tri pesmi. Pomen in veličastvo tega dne se ne da izraziti, treba ga videti, doživeti! Prihodnjič cenjenim bravcem »Domoljuba« kaj več. Slovenski novičar. Kranjsko. Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji. Podeljene so župnije: Javor pri Ljubljani č. g. Antonu M a 1 i j u, tamošnjemu upravitelju ; Brusnice č. g Martinu N e m a n i č u, kapelanu na Čatežu ob Savi; Zasip č. g. Ignaciju F c r t i n u, župniku v Fužinah, dekanijska župnija Š m a-rije č. g. Mateju Sitarju, župniku v St. Juriju. — Umeščeni so bili: č. g. M. Pintar na župnijo Trata, č. g. I. Soukup na župnijo Staro Ose-1 i c o , č. g. Matija Prijatelj na župnijo S 1 a-vino, č. g. Martin Kerin na župnijo Struge. — Premeščen je č. g. I. Cemažar, kapelan v Selcih, v Radovljico. Umrl je dne 16. aprila po kratki bolezni na pljučnici župni upravitelj g. J. K n a v s v 73. letu. — Pokojnik je mnogo let blagodejn5 deloval v Krškem; s pomočjo dobro znane dobrotnice gospe Iločevarjeve je jako okusno prenovil župno cerkev in podružnice, bil je izvrsten katehet in prijatelj mladine. — Svetila mu večna luč! Župnija Jesenice je podeljena tamošnjemu žup-nemu upravitelju g. Avguštinu Šinkovec. t Stolni proSt mariborski gosp. Ignacij Orožen. V Mariboru je umrl 13. m. m. po kratki bolezni mon-signor Ignacij Orožen, stolni prošt, zlatomašnik, protonotarij apostolski, vitez reda železne krone III. vrste. Dosegel je starost 82 let Rojen je bil I. 1819 na Laškem. Služboval je v Žjlcu, Celju, Mozirju, Sv. Križu pri Slatini in od 24. septembra 1867 v Mariboru. Bil je znan zgodovinar, ki je mnogo pisal kot kronist vzlasti o lavantinski vladikovini. Naj počiva v miru! Umivanje nog v Ljubljani. Starčki, katerim so letos premilostni gospod knezoškof Anton Bonaven-tura umili noge, so sledeči: Novak Janez iz llinj 89 let, Zaje Jože iz Višnje Gore S6 let, Blažir Miha iz Stražišča pri Kranju 80 let, Klama Mat. z Vrhnike 81 let, Jereb Janez iz Podgorja pri Kamniku 78 let, Kelemina Matija iz Ormoža 77 let, Vovk Janez iz Žužemberka 79 let, Urbinec Jurij iz Šmarija 76 let, Mrzlikar Gregor iz Št. Jošta nad Polhovim Gradcem 76 let, Primec Janez 75 let, Starman Luka 74 let, Anžur Štefan iz Sostrega 70 let. - Skupna starost vseh starčkov znaša 941 let. — Skupna starost lanskih starčkov je znašala 932 let. Razun dveh in sicer Jan. Kopača iz Preske in Mat Koščaka iz Šmarija, mestu katerih sta letos prišla Luka Starman in Janez Primec, so bili že vsi pri lanskem umivanju. Zaobljubljena potresna procesija v Ljubljani se je izvršila velikonočno nedeljo popoludne ob naj lepšem vremenu in vzornem redu. Za dolgimi sprevodi trnovske, šentpi turške, šentjakobske in frančiškanske župnije je ob 3 uri došla pred nunsko cerkev procesija iz stolne cerkve z Najsvetejšim. Vodil jo je presvetli knezoškof ob obilni asistenci ljubljanske duhovščine. Trg pred nunsko cerkvijo je bil do polovice napolnjen vernega občinstva iz mesta in bližnje okolice, ki je glasno pelo lavretanske lita nije ter molilo s Presvetlim molitve za odvrnenje šibe potresa. Po blagoslovu z Najsvetejšim se je vrnila vsaka procesija v svojo župno cerkev. Frančiškanska provincija je sedaj po dolečilu rimske kurijc na novo obkrožena. K provinciji sve tega Križa pripadajo samostani : Ljubljana. < lorica, Maribor, Pa/.in, Novo mesto, Kamnik, Iirežice, Na-žaret, ter hospica Sv. Trojica v Slov. Goricah in Iirezje. Vsi hrvaški samostani se sklenejo s provin-cijo sv. Cirila in Metoda v Zagrebu Za častnega občana je izvolil občinski odbor v Horjulu g. župnika Petra Bohinjca v znak priznanja in hvaležnosti za njegovo neumorno delovanje v duševni in gmotni prospeh imenovane občine in v zadostilo za neosnovane napade liberalnih nasprotnikov krščanskega ljudstva. Zdravišče v Toplicah pri Novem Mestu se je 1. maja slovesno otvorilo. Knez Auerspergovo oskrb-ništvo je dozidalo ondi krasno poslopje z najlinej-šimi stanovanji za goste in z elegantnimi restavra cijskimi prostori. Novomeški okrajui glavar pleni Vestcueck je bil začasno odstavljen baje zaradi raznih nerodnosti v službovanju Začasno je prevzel vodstvo okr. glavarstva novomeškega okr. glavar pri dež. vladi v Ljubljani pl Cron Deželni garancijski prispevek xa dolenjske že-leznice je znašal za lansko leto 98 000 gld. — Treba bo promet zelo pomnožiti, da so reši dežela tega hudega bremena. Državna podpora. Državni poslanec g. Ig Ž i t-n i k je dobil od ministersktga predsednika dr. Kor-berja obvestilo, da je poljedelsko ministerstvo dovo lilo 8000 kron državne podpore za nakup sadnega drevja onim notranjskim občinam, katerim je minolo zimo žled polomil sidno drevje. Vis. vlada pa bode bodočo jesen dovolila tudi primerne denarne pod pore onim revnim posestnikom, ki bi vsled te ne- zgode trpeli občutno pomanjkanje. Treba bode torej počakati jeseni, da se vidi, ali in koliko polomljenega drevja se obrasle in vzdrži. Kakor čujemo, bode tudi deželni zbor dovolil znatno evoto za nakup drevja Gadji lovec. V Javorju nad Litijo je neki Janez Ambrož, ki je ulovil že nad 200 gadov; dne 17. t. m. je baje uničil kar dve gadji gnezdi. Novo mašo v Ameriki bo zapel dne f>. maja 1.1. č g. Ignacij Ilurgar, rodom Ribničan. Posvetil ga bo v mašnika dne 3. maja škof denverski dr. Nik. Zla toust Matz. Nastavljen bo potem v velikem mestu Denver v Colorado, Sev. Amerika. Tako piše iz Pueblo svojemu rojaku župniku planinskemu in svetli kneginji NVindischgialz, ki sta mu pred sidmimi leti pomagala na p»t preko morja. G. novomašnik je \es srečen, da je dosegel najlepši, najsvetejši, najvišji poklic, ki ga more doseči uboge zemlje sin. O.l mladosti ga je vleklo srce v ta stan. Dragemu rojaku iz srca želimo vso obilnost božjega blairo slova. Sošolci in bližnji rojaki, spominjajte se ga 3. majnika ! Obraici prošenj za olajšavo pri vračevanju potrebnega posojila so dotiskani in se dobe pri delavskem tajništvu v Katoliškem domu ali pa v uredništvu »Slovenca« v Ljubljani. S Prema. 20. aprila. — »Hesnost« je menda označilna bolezen ob koncu 19. stoletja. Posebno pri nas na Slovenskem so vedno očitnejše kaže zlasti pri naših liberalcih. Skoro ga ni kraja, kjer bi ne bilo — ako je sploh tam kak liberalec — kakega takega zbesnelca. In tako se tudi pri nas na Premu v zadnjem času kažejo vedno bolj očitna znamenja bes-nosti pri trojici ali četvorici domačih liberalcev. Kakor drugod tako je tudi pri nas ta »razupita banda« napadla seveda g. župnika. Po istem receptu kakor drugod kolje in grize v svoji besnosti, strup pa pošilja v ljubljansko znano »apoteko«, kjer se zbira strup in gnojnica cele Slovenije, in kateri se pravi tudi »Slovenski Narod«'. Mi ne bomo branili tukaj našega g. župnika; vsa fara ga pozna kot milosrčni ga in poštenega moža; vsa fara vč, da bi brez njegove pomoči toliko potrebnih del v naši lari ne bilo nikoli dovršenih — zato ga zn* tudi ceniti. Oni »ciganski« dopisnik naj si pa zapomni: ako misli s takimi čenčami delati zdražbo v dumači fari, se jako moti. Ptica se po perji pozna. In naše ljudstvo ni slepo, da ne bi takih ptic spoznalo. In mi ne moremo nič zato, če se utegne zgoditi, da naše ljudstvo izdere tem pticam nekaj tistih peres, ki ne nosijo niti poštene slovenske niti krščanske barve! Herten, Westlalsko. — Kdo bi si bil mislil, da bomo letos tu pri nas obhajali tako vesele veliko nočne praznike, kakor se je to v resnici zgodilo! Kakor pastir izgubljeno čredo, tako so iz daljne do movine prišli nas poiskat in obiskat č. g. J. Knific, da nam prines6 najlepše piruhe, da nas razkropljene slovensko ovčice po VVestfilskem nahranijo s sv. velikonočnimi zakramenti in pokrepijo z duhovno tolažbo. Se zdaj ne moremo pozabiti, koliko dobrega so nam storili č. g. dr. Krek, ki so predlanskim kot prvi misijonar — domačin nas obiskali. V adventu so bili tu čč. gg. očetje frančiškani in sedaj zopet vnet mlad duhovnik slovenski. Kolika dobrota je to za Slovenca na tujem, to le tisti vč, ki je sam to poskusil. Zato Bog tisočerno povrni ves trud, ki ga imate z nami, č. g. Knilic: seme, ki ste ga prišli sejat tako daleč v srca svojih rojakov, ne bo ostalo brez obilnega sadu! V Hrašali pri Smlednikn je umrl na velikonočno nedeljo Ptter Jenko, 21. letni mladenič, lepega poštenega obnašanja, ki je bil tudi ud bratovščine vednega češčenja presv. R. T. in so vedno skazoval kot goreč in vztrajen molivec. Pri pogrebu so mu zadnjo čast skazali s svojo udeležbo tudi udje bratovščine sv. R. T. Naj v miru počiva blaga duša, katero je vstali Izveličar ob prazniku svoje zmage poklical k sebi! Prijatelj France Iz Bohinja. Pri nas imamo Rajfajznovo hranilnico, ki izvrstno deluje in ima za naše razmere ve liko prometa. Lansko leto pa so nam osnovali naš g. kapelan A. Oblak še „Kmetijsko društvo", ki ima že čez 300 udov in bo v zvezi s posojilnico prava dobrota za naš kraj. Ji seni smo imeli sv. misijon, letos dne 4. febr. pa se je ustanovila Marijina družba za mladeniče in dekleta, v katero je upisanih nad 60 mladeničev in 150 deklet. Gotovo ne bo ostala brez obilnega sadu. V prostorih „kmetijskega dru štva" napravila se je čitalnica, kjer so na razpolago pošteni slov. časniki. Vse to je zasluga vrlega in neumorno delavnega našega g. kapelana A. Oblaka. Čast in hvala jim zato; Bog jim stoterno povrni! Umivanje nog v Mariboru. Starčki, katerim so lavantinski knezoškif letos umili noge, imajo na slednjo starost: Franc Matuškovič 89 let, Miha RajBp 89 let, Št. Ribič 82 let, Simon Mlmarič 80 let, Edvard Proj 80 let, Jurij Weingerl 77 let, Jakob Wai-dachcr 76 let, Jakob Lechner 66 let, Anton Kiss-linger 74 let, Janez Deutschmann 71 let, J. Drescher 70 let, Miha Koren 68 let. Skupna starost vseh je 932 let. Sreča slovenskega župnika v Ameriki. Angleški časopisi iz Minnesote poročajo, da jo č. g. F. S. Košmerl postal lastnik nekega zemljišča, ki krije v sebi veliko bogate železno rude. Zemljišče meri menda 160 angleških oralov in strokovnjaki cenijo njega vrednost na več sto tisoč dolarjev. Prejšnji lastnik neki John Miller, ne vedoč za bogastvo, ki je bilo skrito v njegovem zemljišču., izposodil si je od č. g. 350 dolarjev na hipoteko. Po njegovi smrti je omenjeni č. g. poplačal vse prejšnje vknjižene dolgove umrlega in potem postal postavno lastnik Mdlerjevega zemljišča. Svetovno znana rudniška zadruga Cirnegie ponudila je dvesto tisoč dolarjev za polovico tega zemljišča, in druga polovica je menda vredna še veliko več. Vsekako bo prihodnjost pokazala, koliko je na tem resnice. Strašno bogoskrunstvo se je primerilo v Ljubljani. Dva mladeniča, knjigoveška pomočnika Kvas in Škrl sta iz hudobije poškodovala kip lurške Matere Božje pod Rožnikom in sta izdrla križ na križpotu pod cerkvico na Rožniku, ter Kristusu zdrobila vsak ud posebej. Tudi pri Kosezah sta na sličen način poškodovala neko sv. razpelo. Pravici v pest je bogoskruneža spravil nek njujin prijatelj, katerega sta vabila, naj gre ž njima na bogoskrunstvo Ko je mati molila pri angeljskem češčenju «še jeden očenaš, da bi dobili bogoskrunca« pretreslo je fanta in povedal je materi imeni zlodejcev. Do bogoskrunskih dejanj spravi mladino usiljevanje slabih časopisov, ki jo tako pokvarijo in nahujskajo proti veri, da zgubi vso trezno sodbo. Stariši, varujte svoje otroke pred branjem okuženih časopisov in knjig! Krščanska vzgoja. I. Šest resnic. 4. Da se je Bog Sin, druga božja oseba, včlovečil, da bi nas s svojo smrtjo na križu odrešil in večno zveličal. (Konec.) 2. V tridesetem letu je pa Jezus Kristus sam nastopil kot vzgojitelj ljudstva in posebej apostolov. Njegov vzgojilni način je na kratko označen v besedah :Začeljedelati in učiti. Jezus ni ničesar zahteval od ljudi in apostolov, česar bi sam ne bil izpolnjeval v najpopolnejši meri. Zato je rekel: O d m e n e s e u č i t e ! t. j. moj zgled posnemajte. Nasprotno je pa larizejem posebno to očital, da ljudem nakladajo težke zapovedi, sami pa se jih ne dotaknejo niti s prstom. Srečna hiša, zopet vzkliknem, kjer oče in mati sama natanko izvršujeta, kar zahtevata od otrok! Srečna družina, kjer otroci no vidijo in no slišijo nikoli nič pohujšljivega, pač pa imajo vedno pred seboj vzor zlate poštenosti, pravičnosti in čednosti! 3. Ker pa mi navadni vzgojitelji smo in ostanemo le ubogi ljudje, nikdar brez slabosti in napak, moramo imeti poleg svojega ugleda še drug vzor, kateri je res brez vsega madeža v popolni svetosti, da ga priporočamo svoji deci v poanemol In tudi zato se je Sin božji včlovečil, da ni dajal najlepšega zgleda le svojim vrstnikom, marveč vsem ljudem vseh časov. Postavil je sv. cerkev, da nam vedno ponavlja njegove nebeške nauke in nam neprenehoma pred oči stavi njegov veličastni vzgled. Torej nastane dolžnost slehrnega vzgojitelja, da svojim gojencem od prve mladosti dalje pripoveduje in razlaga življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa, seveda po njihovi razumnosti brez prenaglenja in pretiranja pričenši z najlažjimi rečmi. Premišljevanje Jezusovega življenja in trpljenja je najboljša šola za vse: male in odrasle, preproste in učene. Zato pravi sv. Gregor Veliki, da je potok tako plitev, da lahko v njem plava jagnjiče, pa tudi tako globok, da lahko slon vt me v njem. Prav tak namen ima tudi prelepa molitev sv. rožntga venca, ki prija kar \s3kcmu: učenjak naj globočje premišlja njene skrivnosti, preprosti vernik pa, kolikor more. Pri tem pa naj vzgojitelj dobro pomni, da zgodovina našega Gospoda Jtzusa Kristusa ni kakor zgodovina drugih imenitn h mož, ki so nekdaj živeli, pa jih že zdavno ni več med nami. Naš Gospod, ki ga opisujejo sv. evangeliji, še vedno živi med nami, je resnično, bistveno in osebno pričujoč v zakramentu presv. Rešnjega Telesa; njegovo pre-sveto in prcdobrotljivo Srce še zmiraj bije v isti neizpremenjeni ljubezni — vsakemu tako blizo. Ako se te resnice prav vživo zavedata oba, \zgojitelj in gojenec, potlej bodo še le pravi pomen imeli praz niki: božič, velika noč itd. 4. Slednjič moram pa še zatrditi, da Jezus ni le učil z besedo in vzgledom, mar vi č je delil tudi božjo pomoč, da bi ljudje mogli živeti po njegovem nauku — grešnikom, da bi se poboljšali, nedolžnim in spokornikom pa, da bi ostali stanovitni. Tudi mi iččimo pri Jezusu pomoči in milosti zase in za mladino. A ker nas to opozarja že na zadnjo temeljno resnico, naj tukaj zadostuje, da sem le opozoril na to v vzgojstvu tako imenitno reč. Bogo-ljubne judovske matere so pač to dobro vedele, zato so nesle k Jezusu svoje otročiče, da bi jih blagoslovil, t. j. da bi jim dodelil svojo nebeško pomoč, da bi mogli prav pridni biti. In iz Jezusovega ljubeznivf ga vedenja do nedolžnih otrok vidimo, kako zelo všeč mu je bila taka prošnja dobrih mater. Enako je prosila slavna mati dveh apostolov, Šaloma, za posebno odlikovanje svojih sinov v Jezusovem kraljestvu, da bi bila precej zraven Jezusa, eden na desni, eden na levi strani. O dragi vzgoji telj, prosi tudi ti nujno Jezusa, naj bi bili tudi tvoji gojenci prav blizo Jezusa v tem in onem življenju! Vse to in se veliko več nas uči 4. temeljna resnica. Bog daj, da bi vsi naSi vzgojitelji pridno rabili vse pomoČke, katere nam ponuja krščanstvo, Jezusovo kraljestvo na zemlji: da bi bili sami prevzeti z duhom Kristusovim in da bi s tem duhem navdajali tudi srca svojih gojenejv. In ker sta Marija in sv. Jožef v tako tesni zvezi s to resn eo, naj bi vsi tudi Marijo in sv. Jožefa goreče častili, posnemali in si v prid obračali njuno mogočno priprošnjo. Pred vsem pa, ako hočejo, da bo njih preimenitno delo imelo res kaj vspeha, naj sami prav prisrčno ljubijo in časte Jezusa, Marijo in sv. J žefa! Drobtinice. Prirejajte Slomšekove slavnosti! Živimo v tto-Ut tiči rojstva največjega slov. fikofa, A. M. Sl< m-šeka. Drugi narodi slavijo svoje velike može, pro-slavljajmo jih tudi mi. Našim narodnim društvom se nudi letos lepa prilika, da s prireditvijo posebne slavnosti s! aiejo svojo hvaležnost možu, ki je s svojim neumornim delom na narodno političnem, na slovstvenem, šolskem in cerkvenem polju utemeljil vseobči napredek našega naroda v pretečenib 50 letih, kateremu po vsej pravici pristoji naslov največjega Slovenca. Posezite rodoljubi po njegovih krasnih spisih, srkajte iz njih sveto navdušenje za Boga in domovino, učite se iz njih, kako se ustvarja in na kateri podlagi dela trajne, neminljive vrednosti za narod slovenski. Iz njegovih spisov odseva tolika ljubezen do Boga in do sv. cerkve, tolika ljubezen in navdušenost zi narod slovenski, da nam je Slomšek zares najkrasnejši vzor dvojne ljubezni do Boga in do domovine, zajedno pa tudi vzor vsestranski delavnega rodoljuba. Društva slovenska širom domovine naše, torej na delo! Mnogoštevilne proslavo Slomšekove stoletnice naj vsepovsod služijo k utrditvi pravega katoliškega in narodnega mišljenja, naj glasno govore k srcu našemu ljudstvu, naj mu kažejo edino pravo pot k časni in večni sreči. Na dan torej s Slomšekovimi slavnostmi! Kdor svojih slavnih prednikov ne časti, njih vrli naslednik biti ne zasluži. Perzijski šali v kratkem zapusti Teheran in preko Kavkaza odpotuje v Pcterburg. Na svojem potovanj se oglasi tudi na Dunaju, kjer bo gost našega ccsarja. 20 000 zob je ukral dunajski trvdki Asch za umetna zobovja zobni tehnik Viktor Krenn. Še predno je mogel vso ,.nalogo" razpečati, so ga zaprli. Dobil je tri mesece ječe. Samomor radi Joubertove smrti. Na Dunaju se je dne 2 aprila obesil vnet prijatelj Burov, I7ietni pekovski vajenec Karol Moravic. Do tega koraka ga je privedla žalost nad Joubertovo smrtjo. »Te žalosti ne prenesem«, je zaklical večkrat, ko je zvedel por> čilo o Joubertovi smrti, in omenjeni dan so našli obešenrga v njegovi spalnici. Zblaznel je že pred nekaj dnevi, ker se mu ni izpolnila želja, da bi se dejanjski udeležil boja proti Angležem. Nov vojni brod. Pred kratkim je v puljsko luko priplul novi brod vojne mornarice, cesar Karol VI. Ta je doslej največja vojna ladija naše mornarice. Ladija je zgrajena v Trstu, dolga je 112 m, široka 17 2 iz gluboka 6 2 m, stroji imajo 12-000 konjskih sil, na ladiji je 32 topov. Trojni umor in samomor. V Budimpešti je 341etni žel. uradnik 1'aludv ustrelil 32ietno soprogo, svoja dva otroka in naposled še samega sebe. Zbal so je rubežni, ker ni plačal najemnine. Dejanje je izvršil v sporazumu s soprogo. Brzojavna proga okoli sveta. Ruski in amer!-čanski inženirji so osnovali načrt brzojavno proge okoli sveta. Proga pojde večinoma po kopnem, v Beringovem morju bodo položili kabel. Vojska med Angleži in Buri. V zadnjih dneh so si priborili hrabri Buri precej lepih uspehov. Zijeli so med drugim Angležem v Oranje kar pet stotnij vojakov, a za to so jim vzeli Angleži dosedaj le 56 mož in ubili francoskega poveljnika burskih čet Villeboisa. Seveda se burska izguba nikakor ne da primerjati z angleško. Vse kaže, da so se Buri zopet vrnili v one kraje, od koder jih je bil Roberta pred kratkim izpodil. Ako je to resnično, imajo Buri svoje vojaške oddelke raztegnjene od Wepenera do Boshofa, in odP..arde-berga do Ladisbranda. S tem je rečeno, da so pre-vlekli s svojimi krdeli celo Oranje republiko. To je zlasti nevarno za posamezne angleške posadke in za Robertsa, ker so mu s tem pretrgane vse zveze z ostalimi četami. O tem dogodku je Iloberts t) le sporočil: — Zopet se je pripetil za nas nesrečen dogodek, kajti Buri so nam vjeli tri kompanije kra ljevih irskih fusilirjev in dve kompaniji devetega polka infanterije na konjih, blizo Reddersburga in nekoliko milj od tukaj. Obkroženi so bili od močnejšega sovražnika, ki je imel še pet ali šest topov. Dal aem povelje Gatakre ju, da jim naj gre pomagat, a došel je prepozno. Ljudstvo v Londonu kakor tudi vlada je jako razburjena in pričeli so dvomiti o Ilobertsovi zmožnosti, da premaga Bure. Se večja izguba je zadela Angleže 8. aprila. V bitki pri Brand-fortu so izgubili 600 ubitih in ranjenih in 900 ujetih. Gen. Devet je zapovedoval Burom. On onega časa, ko so Buri tako vspešno napadli Angleže ter jim vzeli sedem topov, je njih navdušenje za boj zelo naraslo. Mnogo se jih je že povrnilo na svoje kmetije, a slišavši o novih zmagah, se podali nemudoma v bojne vrste. Hudi boji so se bili minule dni pri mestu Wepeneru, katero so buri oblegali. Držali so se dobro, ugrabili so Angležem do 500 volov in konj. Dohajale so čete z vseh stranij, dokler ni R' berts poslal na pomoč malone celo svojo armado. V takih razmerah so se morali seveda Buri umakniti, a nimajo skoro nikakih izgub. Roberts je dal Bu'lerju za njegove poraze tako oster ukor, da bode moral Buller pobrati šila in kopita in oditi nazaj na Angleško. Tudi angleški general Warren je dobil pod nos, ter je poklican nazaj na Angleško. Slabo se godi Angležem v Bloemfunteinu. Po bolnišnicah jih nadleguje tifus, nalivi so jim pa tabor v Bloemfonteinu popolnoma poplavili. Ker nimajo dovolj šotorov, so angleški vojaki v vremenskih nezgodah v groznem položaju V zadnjem času so dobili Angleži precej moštva in konj in na obeh straneh se pripravljajo na odločilno bitko. Buri so zopet jako gibčni in odločno v boljšem položaju, kakor Angleži, katere nadlegujejo na mnogih krajih. Buri so se od VVepencrja potegnili pruti severo vzhodu do Ladybranda, ker so jih angleške mnogoštevilne čete hotele obiti in zasačiti. Generala Bjtha in D.\vet vodita svoje čete ob meji Basuto dežele in upata uspeti t r se izmakniti objemu mnogoštevilne angleške vojske. Angleški general konjiče Frenh se napenja, da prestriže omenjenim burskim generalom pot. Roberts je pcslal do malega vse svoje čete, da preženo Bure z leve strani, a Buri so se pokazali sedaj tudi na njegovi desni strani, ter obkolili lorela Methuena v B' shofu. Sin ujetega generala Cronjea ima zahodno od Boshola 2000 mož. par tisoč Burov pa stoji tudi pri Spickopu, 10 kdometrov od Boshofa. Na velikonočni ponedeljek je dospelo v Biero pet parnikov s 1100 jezdeci, 1200 mulami, vozovi, materialom za stavbo železnica in z velikim številom delavcev. V maju pripelje 22 parnikov govejo živino, živila in še nekaj tisoč mož. Vse to bode peljal general Carringtm preko Mozambika od severa proti jugu do Buluvaja v Rhodeziji in dalje proti Malekingu. železnici do Salisburja je na mnogih krajih nerabna in sploh taka, da dospo potniki do končne postaje napol mrtvi. Potem pa se začne strašna pot skozi pragozde in v podnebju ki je za Evropejca morilno. Neznosna vročina po dnevi, hud mraz po noči, milijarde moskitov, iz močvirja vstajajoči, mrzlico provzročajoči plini m popoln nedostatek vode, — vse to onemogočuje redno masiranje. -Celo domačine pobira v teh krajih mrzlica kar trumoma, tujci pa bodo onemogli še mnogo prej. Če dospe Carrington do 24. maja v Buluvajo, je lahko vesel. Tam pa se bodo morali njegovi vojaki, kolikor jih ostane živih, zdraviti vsaj mesec dni. Za smeh in kratek cas. (Dober odgovor.) Mož sede v cerkveno klop. Neka žena poleg njega pa ga odriva ven. rekoč: „Moz, klop. so plačane " »Baba, kdo te pa tirja!« odvrne moz in jo potisne iz klopi. (Iz šole 1 Profesor fizike sprašuje dijaka, ki se pa ravno ni kaj preveč "pripravil. Med drugim ga tudi vpraša: »Katere slabe prevodnike toplote smo vzeli? Dijak molči. Profesor: „Za danes se pa niste preveč učili kakor se vidi. Torej ne veste nič.'« Dijak (,ec- Ijaje): „Smo vzeli — smo vzeli — železo, steklo, les — a__a—Profesor: „Vi vse mešate. Vi ne razločujete dobrih od slabih. Kaj res nič ne veste ? Kaj imate vendar v glavi ?" Dijak, odgovarjaje na prejšnje vprašanje nadaljuje: „ —E—e—e, slamo!" Besedna uganka. i. 123 sprejmeš 321 m. Zelišče dobro znano Povsodi se dobi, Moža — narobe brano — Italija slavi. Rebus. D + * A • 4o,3,0. Rešitev ugank v zadnji številki: Računska uganka: Miš jc v oni vasi 40, obhodil jih je 150, na po sodo je dobil 450 kron, star jc bil 456 mesecev ali 38 let, rojen je bil v letu 186a, obresti znašajo 2700 vinarjav ali 27 kron in 18 stopinj je oddaljena jedna hiša od druge. Zastavici. Besedna uganka- O b 1 c 111 i (J a potresa. Vse so prav rešili: Ahasver II., Feliks Kuni«* in Viktor Cadež, dijaki v Ljubljani; Andrej Porenta v Virmažah; Jožef Žagar iz Stare Loke; llribska Ivanka na Vrhniki. TAatnica uretlniAtva. /'opravek k dopisu i- (lorij t. zadnji številki pride prihodnjič. — Kunstelj, tajnik „kmet. društva" v liorjah: radi potrdimo, da Vi niste pisali onega dopisa! MST Prihodnja številka »DOMOLJUBA« izide dne 17 maja 1900 zvečer. Janez Kumik, posestnik v Sredini vasi, žup nija Št. Jurij pri Kranju, proda iz proste volje ali pa v najem 54 (2 i) novo xiclano liišo pri državni cesti v Ž a p u ž a h župnija Št. Vid nad Ljubljano. Več po dogovoru s posestnikom te hiše. m® i® 8(Ml gld. na meaeo lahko pošteno zasluži sleherni ter povaad brez zgube, ako boue prodajati pottavno dopuščen* srečke in državna pisma. (i Ponudbe na Ludoviki Oetterreioher. Buda-put VIII, Dautschegasae 8 117 10-10 Loterijske arečke. Dunaj, 28. aprila: Trst 21 aprila: Gradec, 28 aprila Line, 21. aprila: 6 29 83 75 57 }'0 51 86 1>0 44 76 31! 66 17 5 40 77 18 84 73 Tržne cene % Ljubljani. od dnč 22. do dn6 28 aprila. Goveje meso I. v. kg. » » II. » » » » III. > » Telečje meso . » 1 Prašičje » sveže » » « prek. • KoStrunovo meso » Maslo . . . . » Surovu maslo . > Mast prafiičja . » Slanina sveža . » » prekajena » Salo.....» Jajce, jedno . . . Mleko, IHer . . . Smetana liter . . Med .... kg Krompir ...» Piščance .... Golob..... Raca..... Gos...... K Lil JL 1 28 P3enič:ia m. 100 kg. '28 80 j 1 12 Koruzna » » » 17 — 1 — 96 Ajdova ► » » 34 — i 1 20 Fižol, liter . . . — 16 1 40 Grah, » . . . . — 20 1 40 Leča, ..... — 24 j — 80 KaSa, » . . . . — 22 2 — Ričet,..... — 22 : 1 90 Pšenica . 100 kg 18 10 1 40 Ki . . . » » 15 (SO 1 20 Ječmen . » » 14 — ! 1 44 Oves . . » » 13 1 1 20 Ajda . . » » 119 1 — 5 Proso, belo, » » 20 — _ 16 » navadno » » 14 — _ 80 Koruza . . » » 14 80 1 40 Krompir . » » 7 — — 6 Drva , trda, seženj — — 1 30 » mehka, > — — 40 Seno, 100 kg . . —j 1 40 Slama, » » . . — — - Stelja. » » . . ~~ l I. Polh ali polž. II. Ker ne rabi not. .v* ^ avv* ^ Fotograf A. VENGAR v Radovljici naznanja, da jc »tvoril svoj atelijš v mestu za orajščino. ter sc priporoča prečast. duhovščini, p. i. posestnikom in društvom po okolici k mnogobrojnemu posetu. Natkrasnejše razglednice ! Fotografije k razglednicam in pot v dntični kraj zastonj. — l'o večletni skušnji doma in na tujem, jamči za lepo delo in zmerne cene. (2 - 2) •//'.V* ' (17-2) -murnu Varstvena znamka : Sidro. umuui£ £ I LIMIT. CAPSICIC01IP. I iz lekarne Richter jeve v Pragi, | pripoznano izvrstno bolečine olaj- = E šujoče mazilo je dobiti steklenica po = | 40 kr., 70 kr., in t gld. v vseh lekarnah. = | Zahteva naj se le 509 15-12 | | »ploh priljubljeno domače zdravilo % | vedno le v izvirnih steklenicah z naSo = = varstveno znamko ..sidro" iz Richter- | | jev* lekarne ter sprejme iz previdnosti | | le v steklenicah s to varstveno znamko = | kot pristni Izdelek. i | Rlchteijeva lekarna pri zlatem levu 1 v Pragi, Elisahethstrasse 5 Šuuiium......umnimi......imun.......mm.....mu Tsp Šk Burska vojska izide v najkrajšem času pri založniku Antonu Turk-u v Ljubljani. Knjižica bode jako »g .-i* -i- »r v»j« »j«. zanimivo opisovala ju- ........ naški narod Burov boreč se proti nasilstvu ohranitev svobode. Priobtene bodo tudi i hiNtracijc (l) Burske vojske. Zahtevajte povsod! ** txr <.o - s '-t <-t- fP % » ® "-t , 3 IP K a č 11 n n ki mU lep za okrajno posojilnico v mestu Kamnik za deveto upravno loto I Hi »t >. TT..A.I A.n iP vsaki torek od 9.-11. ure in vsaki četrtek od 9. 12. ure. Če je v torek prazni kali semenj, se uraduje en dan preje, če je Pa praznik aH semen, v četrtek, pa drugi dan pozneje. ______ I3 o r* o (s i 1 o. Posojilnica je deležna vseh postavnih olajšav ter je član ..Zveze kranjskih posojilnic v Ljubljani*. Pristopilo je tekom računskega leta 103 zadružni ko v,'izstopilo 54 zadružnikov in šteje posojilnica torej s sklepom računskega leta 659 . la n o v. Promet v računskem letu je bil naslednji: sprejemkov ,.,.... gld. 253 868 88 izdatkov........ , 253 868-88 Skupaj . . gld. 507.737 76 Hranilnih vloB se je vložilo . ......gld 156.763-18 vzdignilo se je z obrestni vred..... „ 13Q..>.!0 Stanje koncem leta . gld.^299 747 94 Kapital, obresti koncem račun, leta . . . 11 552 8'» Vloge se obrestujejo po 4V,"/, in se sprejemajo od vsakoga, če tudi ni ud posojilnice. Posojil se je dalo............gld- 74 743 46 vrnilo se je............ „ Vseh posojil vkup konec leta 1899 . gld. 274.867 07 Iz čistega dobička darovalo se je mnogim tukajšnjim okrajnim šolam, potem družbi sv Cirila in Metoda, požarni brambi, pevskemu društvu „I.ira«, Narodni Čitalnici m revežem v Kamniku, dalje slovenskemu planinskemu društvu, akademičnemu društvu .Slovenija', dijaški kuhinji v Kranju in Celju, dalje otroškemu vrtu in Čebelic, kakor tud. mestni godbi različne svote. Ravnateljstvo. 63(3-1) Bllancn. Aktiva Znesek 1 gld. | kr. Inventar....... H 1 5611 32 Posojila....... 274 867 0; Zaostale obresti .... 3.1561 13 Naloženi denar pri zavodih 38.474 16 Prehodni...... 1.600, — Gotovine konec 1. 1899 . 5 755 70 P a s i v 1 Znesek "ddT kr. Dele/i- > Blavni 7200 Kld' l uprav. 6530 „ Hranilne vloge: gld. 288.195 09 Kapitalizovane obresti: gld. 11.552-85 1'redplačane obresti . . Neizplačana dividenda . . Rezervni fond: splošni gld. 1006 26 posebni „ 243103 Čisti dobiček..... 13.730 — 324.418 38 299.747 94 1 650 4. 849 50 3.437 31 4.999 22 32-1.418 38 V K a m n i k u , dne 2. februvarja 1900. Luka Bergant s. r. Franc Flerin s. r. Frane Fischer s. 1-. Anton Frohlich s. r. Jernej Crašek s. r. Jožef Močnik s. r. Račune in glavne knjige pregledal, s pomožnimi knjigami primerjal ter vse v redu našel. V Kamniku, dni; 2. februvarja 1900. 53 (3—1 j Avgust Terpinc s. r., pregledovalec računov. Potrjen j>ri obenem zhoru ilne t. frhruviirjn njo«, 401 (3 1) Zanesljivega spretnega ž agarja sprejme takoj Ignac Češenj Brod, 60 (.1) p Št. Vid nad Ljubljano. Naznanilo. Dajem v najem go stilno in vse posestvo, katero je pa le majhno, in drugo k gospodarstvu spadajoče pohištvo. Gostilna je pri poti dobro obiskovana, posebno od voznikov. Več se zvč pri meni lastniku, naj bo ustmeno ali pismeno. Janes Ribnik ar, vas S n i č n o pri Tržiču, pošta Ketnje, Gorenjsko. 62(3 -1) $ ^ ^ ^ B t 5. K C si p r« 5.« ■ o ®< f O o o* » o < p 2. S rr pr 2. C ss -•§ * a S. S „ 2 3 S c » S " pr " m ?