EDINOST 206 Adelaide St- W. Toronto 1, Ont
"Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa"
BOJ PROTI PREOSTANKOM FAŠIZMA — PROTI ČRNI REAKCIJI — JE BOJ ZA MIR IN
VARNOST V SVETU!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto----------------------- $3 00
Za pol leta____________________________1.75

Let. 4. št. 171.
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV

Cena 5 c.
TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, JULY 17TH, 1946.
Price 5c.
Vol. 4. No. 171.
JEKLARSKI DELAVCI OKLICALI STAVKO
Hamilton — Delavci zaposleni v jeklarski industriji v Hamiltonu, Sault Ste Marie in Sydney, N. S., eo v ponedeljek oklicali stavko. Oklic stavke je sledil po preteku neuspelih pregovorov med delavci in delodajalci, ter kljub temu da je federadna vlada zasegla jeklarska industrijska področja z namenom, da bi na ta način zastrašila delavce in zaščitila delodajalce.
Jeklarski delavci zahtevajo $33.60 - minimalno plačo in 40 ur delovni tednik, število stavkarjev šteje okrog 15.000 delavcev zaposlenih pri Steel Plant v Hamiltonu, Algoma Steel, S. S. Marie ia Dominion Steel and Coal Co., Sydney, N. S.
C. H. Milard, nacionalni upravitelj unije jeklarskih delavcev je podal izjavo, da med delavci vlada veliko navdušenje za dosego opravičenih zahtev. Obtožil je
zakon federalne vlade, kateri določa kazen $20.00 za vsakega delavca za vsak dan stavke. Ta zakon, pravi Millard določa kazen za delavce, toda zaščito za delodajalce, ter nas spominja na gotove vrste zakonov v prejšnih fašističnih državah. Vsled tega je dolžnost organiziranih in neorganiziranih delavcev, da se bore proti tej drzni nameri federalne in provincijalne vlade, z katero se skuša odvzeti delavcem pravice, da se poslužijo stavke za dosego svojih delavskih pravic."
Proti antidelavskega zakona, je podalo svoje izjave večje število uglednih oseb, med temi tudi delavska poslanca provincijalne vlade, A. A. MacLeod in J. B. Sals-berg. Stavko jeklarskih delavcev podpira delavska progresivna stranka, katera je podala izjavo v prid zvišanje plače in krajšega delovnega tednika.
STAVKOVNI ODROR V AKCIJI PROTI TERORJU
V TRSTU
Ni ne bomo nikdar sprejeli sklepe, ki so protniašim narodnim pravicam
IZJAVA PODPREDSEDNIKA ZVEZNE VLADE FLRJ EDVARDA KARDELJA
Trst — V pričetku tega meseca in sicer potem ko je okrog 200 do 500 neofašističnih teroristov vdrlo v poslopje predsedništva Pokrajinskega NOO za Slovensko Primorje, zatem v poslopje mestnega Osvobodilnega Sveta, odbora antifašistične mladinske Zveze, kjer so oropali denar iz blagajne, ki je bil namenjen za pot delovne brigade, ki je odšla na delo železniške proge Brčko-Banoviči, oropali so tudi knjige in druge spise ter jih zažgali na trgu — stavkovni odbor sindikalnih organizacij je izdal proglas na ljudstvo v Trstu in okupacijski coni A. Proglas se glasi:
"Meščani, delavci, antifašisti, demokrati!
Sindikalne in vse demokratične narodne organizacije morajo na teror fašističnih banditov odgovoriti takoj, oklicati splošno stavko in zaustaviti celokupni obrat.
Neofašizem je narastel v Trstu pod uslovi, ko so bili ustvarjeni z popustljivo politiko z strani oku-
Nemoremo sprejeti na-vrženo krivico
Beograd — V svojem uvodniku "Borba" glede sklepov zunanjih ministrov o vprašanju Trsta in Julijske Krajine pod naslovom "Nikdar se ne bomo pomirili z na vrženo krivico" piše naslednje:
"Sklepi, ki so sprejeti po Svetu zunanjih ministrov — zaklju-žuje "Borba" — niso nikakršna rešitev trajnih vprašanj usode Trsta in Julijske Krajine. To v bistvu pomeni naložiti veliko krivico z katero se ne bodo in se ne morejo pomiriti narodi Jugoslavije in narodi Julijske Krajine. Taka rešitev more samo še bolj podko-pati temelje miru v svetu."
Mi se ne moremo in se ne bomo nikdar odrekli naših bratov v Julijski Krajini. Njihova borba za osvoboditev je bila prav tako zadeva vseh narodov Jugoslavije. Narod Julijske Krajine v teku dolgoletnega suženjestva in robstva je pokazal visoko nacionalno zavest v borbi za svojo osvoboditev in prepričani smo, da ne bo klonil ali pa izgubil vero tudi sedaj vse dotlej dokler se ne ustvarijo njegove vekovne sanje: osvoboditev združitev z ostalimi brati in sestrami v Jugoslaviji. On bo v svoji borbi poleg narodov Jugoslavije imel na svoji strani demokratične sile celega sveta, katerim je jasno, da je narejena velika krivica naši zemlji in predvsem narodu Julijske Krajine".
pacijske vojaške uprave in se obnavlja v najbolj razsajajoči italijanski nacionalizem, v fašiste, zločince, kateri so našli prijetno zavetje v coni "A". Fašizem je mogel dvigniti glavo samo zato, ker je videl, da oblasti nastopajo proti antifašističnega demokratičnega pokreta. Fašisti si dovoljujejo vse, kar vedo da ne bo nihče kažnjen, ker jih ščiti in pomaga civilna policija ,pri kateri prevladujejo fašistični elementi. Morda bo zadosovalo omeniti ,da so skupine izzivačev, ki štejejo okrog 200-500 vedno pod zaščito policije, mogle svobodno razsajati po mestu in vršiti prej navedene vlome, ropanje in tatvino brez strahu na kazen.
V cilju odgovora na drzne teroristične skupine, katere neovirano razsajajo po mestu in terorizirajo civilno prebivalstvo, izvršujejo kriminalna početja, vršil se je sestanek . delavskih in politično-de-mokratičnih organizacij na poziv Slovensko-italijanske antifašistične Zveze, na katerem smo sklenili proglasiti splošno stavko po celi Julijski Krajini. Naš narod zahteva:
1.	Aretirati vse one elemente, kateri so izvršili prej navedena kriminalna početja.
2.	Odstranitev in kazen fašističnih zločincev.
3.	Odstranitev iz Trsta vseh fašistov in raznih drugih zločincev, ki so se v svrho zaščite zatekli tukaj kakor tudi vseh ostalih klavcev in črnoborzijancev.
4.	Ustanovitev Narodne oblasti in organa demokratične narodne zaščite."
Proglas pove dovolj jasno, kaj mu je namen in na podlagi česa je ljudstvo prisiljeno z stavko zaščititi svoja življenja ,in pravice na obstoj.
Brigade v Timminsu
"V Timminsu smo organizirali kar cele "brigade" za zbirno akcijo za X-raj aparat!"
To poročilo smo dobili ravno v trenutku predno smo šli v tisk, ki nam ga je poslal tajnik odseka Zveze Kanadskih Slovencev, Jože Bencina. Niti najmanj smo mogli dvomiti glede deleža vrlih rojakov in rojakinj v Timminsu, ki so se vedno pokazali prvi med prvimi pri v dobre namene namenjenih zbirnih akcijah.
Tozadevni dopis, ki ga je poslal že omenjeni rojak Bencina, izide v prihodnji izdaji lista, in sicer posebni izdaji ob četrti obletnici lista Edinost, ki bo tako lepo okrašena z slikami odsekov Zveze in slikami Gl. odbornikov.
Uredništvo.
Ljubljana — (Tanjug). Ob povrnitvi iz Pariza, podpredsednik Zvezne vlade FLRJ in načelnik jugoslovanske delegacije na konferenci vnanjih ministrov, Edvard Kardelj je podal novinarjem v Ljubljani sledečo izjavo:
"Konferenca Sveta vnanjih ministrov v Parizu ni sprejela sklepov, katere bi narodi Jugoslavije mogli sprejeti in odobriti. Ne morejo jih sprejeti za to, ker so to ponovno sklepi kakor« 1919 leta v Versalju, kateri delijo slovenski in hrvatski narod na različne države in z tem nanašajo težek udarec nacionalnim pravicam naših narodov. Po drugi strani naši narodi ne morejo sprejeti te sklepe tudi zaradi tega, ker so se borili in do-prinašali ogromne žrtve na strani zaveznikov za svojo osvoboditev in predvsem osvoboditev tistega dela naroda, ki je bil po prvi svetovni vojni prepuščen jarmu tujih o-svajalcev in tlačiteljev.
Pariški sklepi z ene strani prepuščajo Italiji obseg ozemlja, ki je kompaktno naseljeno z slovenskim prebivalstvom. Na tem obsegu ozemlja živi 60.000 Slovencev in okrog 16.000 Italijanov, od tega 14.000 v Gorici. Ti sklepi prepuščajo Italiji Gorico, staro kulturno in ekonomsko središče Slovencev, prirodno središče Vipavske in Soške doline in to kljub temu, da je v Goriški občini slovenska večina. Ti sklepi prepuščajo Italiji Tržič, ki je ekonomsko povezan z ostalim delom Julijske Krajine in predvsem Trstom, katerega prebivalci v ogromni večini izražajo željo priključiti se k Jugoslaviji. Ti sklepi prepuščajo Italiji vso Kanalsko dolino z Trbižem, kjer pa pred prvo svetovno vojno Italijanov sploh ni bilo. Z druge strani oddvajajo Trst od Jugoslavije, priključujejo mu ozemlje, ki je v glavnem naseljeno z jugoslovanskimi prebivalci. Jugoslaviji je odvzet del Istre, kateri je osvobojen s toliko žrtev istrskega ljudstva in žrtvami jugoslovanske armade. Izmed Trsta in Italije ustvarja se ozek koridor od nekoliko kilometrov, popolnoma slovenska zemlja, na kateri živi komaj 5% Italijanov. Slovenskemu narodu, Ljudski republiki Slovenije zapira popolnoma izhod na morje in to na 5-8 kilometra od morja, katerega obrežje je že stoletja in stoletja naseljeno slovenskim prebivalstvom. 10% slovenskega naroda ostane izven meje Jugoslavije zapadno od francoske črte, medtem ko samo 0,69% ostane izven meje Italije vzhodno od francoske črte v predloženih mejah internacionalizira-nega Trsta.
IN TAKO REŠITEV NAŠI ZA-PADNI ZAVEZNIKI NAZIVAJO "PRAVIČNO REŠITEV"
čenih zahtev. Toda težnje dveh malih narodov po osvoboditvi in združitvi težko razume svet, kateri ni nikdar razumel in znal ceniti svobodo drugega naroda — svet, kateri je za svoj obstoj vezan za tlačenje drugih narodov. In zato so rezultati prav taki, kakršni so.
Toda mi se bomo nadalje borili za naše pravice. Naši zavezniki morajo vedeti, da smo mi bili tisti, ki smo prelivali kri v borbi z fašistično Italijo, da smo v tej borbi doprinesli večje žrtve kot vsi ostali naši zavezniki. Jugoslavija je dala v vojni zoper Italijo, 450. 000 žrtev, in zato zahtevamo od naših zaveznikov, da ne delajo sklepov brez nas, ker mi take sklepe nočemo priznati. Najmanj jih more priznati naš narod Julijske Krajine, kateri se je skozi mnogo
stoletij upiral proti tujemu tlačil ju in kateri je neštetokrat prelival svojo kri za svojo svobodo.
Pred nami je mirovna konferenca 21. narodov. Jugoslavije bo postavila pred to konferenco svoje zahteve in protest proti sedanjim sklepom Sveta vnanjih ministrov. Mi smatramo, da je pravičen mir nemogoče doseči z nadglasova-njem. Usoda naših narodov v prvi vrsti je stvar nas samih in našega naroda v Julijski Krajini. Zato se ne moremo smatrati obveznih na niti eden sklep, katerega nismo odobrili. Mi smo, namreč zavezniška država, kar pa včasih nekateri naši zavezniki pozabljajo in zato smatramo, da o miru med Jugoslavije in Italije ne more nekdo drugi mimo nas in brez našega odobravanja odločati".
IZDAJALEC DRAŽA IN DESET DRUGIH OBSOJENI NA SMRT STRELJANJEM
AMERIŠKI VOJAKI UBILI DVA JUGOSLOVANSKA VOJAKA
Beograd, 15 jul. — Vojaško sodišče, katero je- od 10. junija zasliševalo načelnika izdajalskih skupin Dražo Mihajloviča ter ostale 23 obtožencev za veleizdajo jugoslovanskih narodov za časa štiriletne vojne, je danes izreklo smrtno obsodbo s treljanjem 10 od 23. obtožencev. Ta obsodba je bila izrečena ob navzočnosti v dvorani številnih udeležencev, kateri so polni zadoščenja navdušeno odobravali obsodbo največjih izdajalcev v povesti jugoslovanskih narodov.
Obsojeni na smrt s streljanjem so sledeči: Draža Mihajlovič, Ra-doslav Rade Radich, 54. let star,
ZAKON PROTI
stavkam, ne more dati tega, kar zahtevajo delavci. Samo zakon pravične socijalne zaščite more odpraviti stavke in nemir v industriji.
Šest tisoč Slovencev zastavkalo v Tržiču. Zavezniško vojaštvo in civilna policija terorizira ljudstvo v Trstu in Julijski Krajini
Trst, 15 jul. — Glasom tukaj-1 htevali izključitev okrog 1000 pro-
šnih poročil pretekli petek sta postala žrtve vedno bolj drznega teroriziranja ljudstva v okupirani coni Trstu in sploh Julijski Karjini, ob demarkacijski črti dva jugoslovanska vojaka. Ubita sta bila potem ko je patrulja ameriške okupacijske vojske odkrila ogenj iz pušk na jugoslovansko ^patrulju.
Vojaške oblasti 88. ameriške okupacijske divizije zanikajo, da sta bila ubita na strani pod kontrolo jugoslovanske armade, kakor se glasi protestna nota jugoslovanske vlade. Jugoslovanska vlada navaja primer, da so se ameriški vojaki nahajali na drugi strani demarkacijske črte in izven kontrole.
Istočasno je moskovski radio naslovil obtožbo zoper postopanje zavezniških oblasti v Trstu, katere terorizirajo skrokovno unijsko gibanje in dopuščajo drzno postopanje fašističnim skupinam civilne policije proti delavcem.
Okrog šest tisoč slovenskih delavcev, ki so zaposleni v ladjedelnicah v Tržiču, so oklicali splošno stavko. Na visoki žerjav v pristanišu so razobesili slovensko in italijansko zastavo, na katerih je zvezda petokraka, ter za-
italijanskih elementov, ki so ostali na delu. Ljudstvo se poslužuje splošne stavke tudi v drugih delih okupirane cone po zavezniški okupacijski vojski v znak protesta proti sklepa pariške konference. Na splošno so zahteve priključitev k Jugoslaviji in za Trst, kot samostojno federalno enoto v okvirju Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Kakor razvidno zavezniško vojaštvo si skuša pridobiti "junaštvo" sedaj po skončani vojni pri zatiranju narodnih pravic, pri razbijanju unijskega gibanja in pri splošnem terorizlranju miroljubnega ljudstva.
TELEFONIČNI RAZGOVOR
Toronto — Oni dan je pozvonil telefon, pa tako glasno, da se je skoro vnaprej moglo vedeti, da je "Long distance call". In res, da je tudi bil. . .
Sam Cesar je klical, pa še kako veselo je nagovoril: "St. Catharines kliče!" Ali se je morda kaj zgodilo?, smo vprašali. "Kako radosten dogodek", je odvrnil rojak John Cesar, Kar poslušajte, tako je nadaljeval:
"Ravno kar sem dobil obvestilo od mestne uprave St. Catharines, z katerem nas obvešča, da je mestna uprava odobrila našo prošnjo za "Tag-day", za pomoč pod-hranjenim otrokom v Jugoslaviji. Tag-day se bo vršil v soboto dne 27 julija. Mobilizirati bo' treba vse sile, da bo večji in boljši uspeh. Dobiti mlada dekleta, mlade fante, pa tudi starejši bodo lahko šli nabirat prispevke med ljudstvo".
Bravo rojaki v St. Catharines, smo odvrnili! Pozdravljeni, in nato je John odložil telefonično sli-šalko.
bivši komandant "Bratislav" čet-niškega oddelka; M. Glisch, 36 let star, četniški vodja; Oskar Pavlo-vič, 54 let star, bivši načelnik policije v Zagrebu; Dragi Jovanovič, 44 let star, bivši načelnik policije v Belgradu; Tanasije Dinich, bivši minister za notranje zadeve Nedičeve kvizlingške vlade, kateri je dejal na razpravi: "Ne maram živeti pod težo zločinov, ki sem jih storil"; Velibor Jonich, 54 let star, bivši minister za prosveto v vladi Nediča; Peter Živkovič, bivši jugoslovanski general, sedaj v odsotnosti; Djuro Dokich, 72 let star, bivši minister financ, obtožen za nasilno izseljevanje delavcev v Nemčijo; Kosta Musicki, 49 let star, bivši kraljevski svetnik kralja Petra in kraljice Marije; Mladen Žujovič, 51 let star, verjetno da se nahaja v Parizu, bivši četniški komandant.
Na 20 let ječe sta obsojena v odsotnosti Konstantin Fotich, bivši kraljevski jugoslovanski ambasador v Washingtonu in Mladen Žujovič. Ostali obtoženci so obsojeni na težko ječo do 18. mesecev. Medtem sodišče je določilo 8 ur in pol časa Draži Mihajloviču, da vloži apel za pomilostitev Prezidi-umu Zvezne Ljudske vlade.
Z tem je sodišče zaključilo zasliševanje največjih izdajalcev v povesti narodov Jugoslavije, Dra-že Mihajloviča in ostalih, kateri so za časa vojne sodelovali z nemškim in italijanskimi fašističnimi zločinci in prizadejali narodom Jugoslavije neštete strašne zločine. Smrtna obsodba teh in še onih, kateri se nahajajo bodisi v Avstriji, Italiji, Franciji ali kjerkoli že izven Jugoslavije, je izrečena na podlagi nepobitnih dokazov o zločinih, ki so jih obtoženi direktno ali pa indirektno pozvrocili. Na vrsto morajo priti tudi vsi ostali zločinci, kateri dosedaj vživajo svobodo v zunanjih državah. To zahtevajo številne žrtve, narodnih mučenikov, ki so jih storili za časa vojne in okupacije. V roke pravice se morajo izročiti vsi voditelji "plave in bele garde" z škofom Rožmanom na čelu.
Pismo rojakom v Kanadi
Slovenci ne bomo odobrili tak kompromis
Jasno je, da tega ne morejo sprejeti naši narodi, kar pa ne morejo sprejeti naši narodi, tega ne bo sprejela niti naša vlada. Mi smo našim zaveznikom pojasnili in podali našo argumentacijo na konferenci v Londonu in na dvema konferencama v Parizu. Storili smo vse kar nam je bilo mogoče. To isto je storil narod Julijske Krajine m cele Jugoslavije, ki je jasno izrazil tolikokrat svojo voljo. Na žal temu prineseni so taki sklepi, ki so v nasprotju z najele-mentarnejšo pravičnostjo, katere Jugoslavija z ozirom na njeno vlogo v zadnji vojni ni zaslužila. Sovjetska zveza je jasno pokazala razumevanje naših teženj in priznala naše opravičene zahteve. Dejstvo je, da so poznejši sklepi prineseni z strani štirih ministrov v Parizu, kar pa ne pomeni, da je Sovjetska zveza izpremenila svoje I samo Jugoslavija, kot celina nje-mišljenje v pogledu naših opravi- govega zaledja.
Pariz — France Bevk, podpredsednik antifašistične Zveze in M. Pogassi od antifašistične Zveze Slovencev in Italijanov Julijske Krajine, sta podala izjavo, v kateri je rečeno, Slovenci ne bodo nikoli odobravali tak kompromis,
kakršnega predvidevajo sklepi stnimi močmi gi ustvarjamo te Sveta zunanjih ministrov glede Trsta in Julijske Krajine. Oba
ijir
smatrata, da francoski predlog, če tudi je sprejet po Svetu zunanjih ministrov, nima nobene etnične ali gospodarske osnove.
Gospodarsko, kulturno in ekonomsko življenje Trsta je odvisno od njegovega zaledja. Brez tega zaledja, Trst je obsojen na hiranje in pogin. Gospodarski, kulturni in ekonomski razvoj mu more dati
BELOKRAJINA, SREDI MAJA Metlika-Bubnjarci pa je bila tako
razdejana, da je bilo vse vozišče preraščeno s travo, tako da mestoma sploh ni bilo mogoče več spoznati, kod je tekla železnica. Med drugim je bil porušen tudi most na Otovcu v dolžini 150 metrov, most na Kolpi pri Metliki, dolg 80 m in 80 m dolgi viadukt Krupa. Vse belokranjsko ljudstvo je izrazilo svojo voljo za sodelovanje in s tem zopet izpričalo svojo veliko požrtvovalnost, ki jo je dokazalo že med narodno osvobodilno borbo, ko je z ljubeznijo skrbelo za naše hrabre partizanske borce.
Druga naša skrb so domačije, saj je bilo v naši Beli Krajini ob osvoboditvi nad 2000 razdejanih poslopij, številne družine so se morale med narodno osvobodilno borbo stiskati po vseh kotičkih, kjer je bilo količkaj strehe in zatočišča. Stanovale so pri dobrih sosedih, preselile so se v zidanice. Vprašanje naših porušenih domačij je bilo tako nujno, da so pričeli takoj v augustu 1945 z organizacijo Tehnične baze, ki ji pripada naloga načrtne obnove naših belokrajinskih domačij. Vodstvo Tehnične baze je s svojim delom ugotovilo, da je bila med vojno prizadeta skoro vsaka vas. Zapudje, Planina, Klec, Hrast in druge vasi so bile popolnoma po-žgane ali razdejane. Takoj je prodrlo med nami spoznanje, da mora vse ljudstvo sodelovati v obnovi, saj si spričo občutnega pomanjkanja delovnih moči, prevoznih sredstev in stavbenega materijala tega drugače sploh misliti ni mo-
MESECA
Večkrat nam uhajajo naše misli k rojakom, ki so morali v času stare Jugoslavije in še preje preko velike luže, ker jim domovina ni mogla dati kruha. Mislimo na vas in sem prepričan, da pošiljate tudi vi vaše misli k nam. Med tem smo mnogo, mnogo preživeli. Fašistični in nacistični sovražnik sta skupno z domačimi izdajalci, belogardističnimi vaškimi stražami in domobranci, uničevala, ropala, požigala naše prijazne belokranjske vasice. Toda gorje je mimo. Naše ljudstvo živi sedaj v svobodi. Lepo je v novi Titovi Jugoslaviji. To zdravo, prijetno ozračje napolnjuje tudi Belo Krajino, ki se prebuja k novemu lepšemu življenju. Ljudska oblast, ki usmerja naše delo in življenje, je pravična vsemu delavnemu ljudstvu, ki se zbira k obnovi. Z la-
melje lepši, srečnejši bodočnosti.
Smo sredi obnove. Bela Krajina je doživela po končanih strahotah fašističnega In nacističnega nasilja svoj prvi pomembni praznik obnove dne 15. januarja t. 1., ko je slovesno stekla železnica od Novega mesta do Semiča. Tedaj je bila naša lepa, sončna in zavedna deželica, naša ljubljena Belo Krajina zopet povezana z ostalo Slovenijo. To je bila prva zmaga naših delavcev, ki jim je globoka ljubezen do svobodne ljudske države vlivala svežih moči za veliko delo obnove. Proga črnomelj-
goče. Zaradi tega smo se povezali v obnovitvenih zadrugah. Takšnih zadrug imamo sedaj v Belo Krajini že deset. Naloga obnovitvenih zadrug je zagotoviti prizadetim družinam, da dobijo čim preje, čim ceneje zopet svojo streho, svojo prijetno domačijo. Zelo marljivo, uspešno delujejo predvsem obnovitvene zadruge v Adlešičih, Črnomlju, Metliki in Vinici.
Naj vam, dragi rojaki, navedemo primer Adlešičev. Gotovo vstaja pred vašimi očmi prijazna vas ob Kolpi. Prebivalci te vasi so se postavili med narodno osvobodilno borbo odločno na stran Osvobodilne fronte. Zaradi tega so morali mnogo pretrpeti pod okupatorskim in ustaškim nasiljem ter uničevanjem. Ob osvoboditvi je bilo tukaj vse boso, golo, ubogo, brez strehe, brez živine. Toda trdna volja ljudstva je premagala v-se težave pri obnovi razdejanih hiš in gospodarskih poslopij. Organizirali so delavske edinice, ki so se vztrajno lotile čiščenja ruševin ter priprave stavbenega materijala v vzornem udarniškem delu. V lastni delavnici za izdelovanje cementnih strešnikov, so izdelali 26.000 cementnih strešnikov. Udarniška skupina tesarjev je brezplačno posekala 690 kubičnih metrov lesa, od katerih so darovali neprizadeti vaščanje sosednjih vasi 250 kubičnih metrov. Državna gozdna uprava pa je nakazala še 250 kubičnih metrov lesa. Izkazali so se tudi vozniki, ki so skoraj ves posekani les prepe-(Dalje na 4 str.)
V ST. CATHARINES" TAG DAY" 27 JULIJA ZA POMOČ NARODOM JUGOSLAVIJE
"EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language Registered in the Registry Office far the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P. EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista; Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
"Tujega nočemo, a svojega ne damo!"
Z temi besedami je maršal Tito v enem svojih vele-pomembnih govorih označil stališče jugoslovanskih narodov do svojih krvnih bratov in sester v Primorju, Istri in slovenski Koroški. Te besede so stoletne zelje vseh jugoslovanskih narodov in predvsem primorskih Slovencev in Hrvatov ter koroških Slovencev po zdruzitvi vsega ozemlja v eno samostojno in samoupravno svobodno in enakopravno državno celoto.
To so danes besede vsakega poštenega rodoljuba, vsakega poštenega demokrata, kateri se zaveda, ida so v teku protifašistične vojne sprevidene naloge Zdiruzenih narodov odstraniti kakršno koli zamisel barantanja na račun tujega ozemlja, to je, priznati narodom pravice na samoodločbo. Ta sprevidenost oblikovana v Atlantski listnini, na konferenciji v Jalti in Potsdamu, je navduševala ljudstvo Julijske Krajine, Istre in slovenske Koroške v skupni borbi proti nemškim in laškim ter ma-džarakim fašističnim osvajalcem v teku dolge, naporne
in krvave vojne.
Žrtve 42.000 ljudskih življenj, najboljših sinov m hčera ljudstva Julijske Krajine in Istre, so samo-pričujoči dokaz, kako dirzna, nelogična, neprijateljska je zarmse pri določanju meja med Jugoslavijo in Italijo, ter zamisel na samoupravo Trsta pod pokroviteljstvom Varnostnega
Sveta Združenih narodov.
Na drugem mestu smo z ozirom na to priobčili izjavo podpredsednika Zvezne vlade FLRJ, šefa jugoslovanske delegacije na konferenci Sveta vnanjih ministrov, Edvarda Kardelja, ki jo je podal časnikarskim poročevalcem ob svoji povrnitvi iz konference v Ljubljani. V svoji izjavi jasno poudarja, da narodi Jugoslavije ne morejo sprejeti takih sklepov pariške konference, kateri zanikajo osnovne narodne pravice primorskim Slovencem in Hrvatom. Takih sklepov ne morejo odobravati narodi Jugoslavije in kar ne morejo odobravati njeni narodi, ne more odobravati tudi vlada.
Najmanj bi bilo mogoče odobriti sklepe kakršne koli konference, katera ne samo da zanika osnovne narodne pravice, ampak nalaga kazen narodu, ki je žrtvoval tako velike žrtve, katere se lahko merijo v .primeri z katere koli zavezniško državo proti skupnemu sovražniku fašizmu Toraj je samo pravično in predvsem potrebno prisiliti do tega spoznanja tudi tiste posameznike, kateri se delajo pozabljivi, da so določbe na samoodločbo narodov podpisali v Atlantski listnini in na konferenci v Jalti.
Dobri znaki akcije za X-raj aparat
Odkar je začela zbirna akcija za X-raj aparat, ki ga bodo kanadski Slovenci poslali kot dar slovenskemu; narodu, prihaja vedno več pisem in ¡poročil o dosedanjem uspehu, ki kažejo, da bo zbirna akcija primeroma dobro
uspela.	.	VJ .. .,
Posamezni rojaki, ki se nahajajo v oddaljenih mestih na raznih delih, so takoj ko so prebrali apel slovenske Sekcije pri Svetu kanadskih južnih Slovanov, poslali svoj delež po deset in več dolarjev. Več kot verjetno je, da so prav tako pripravljeni ostali rojaki in rojakinje na raznih delih izven večjih mest, kjer ne obstojajo podružnice Zveze Kanadskih Slovencev ali pa podporna društva, poslati svoj delež čim prej mogoče. Mnogi tega ne morejo začasno storiti tudi radi tega, ker so oddaljeni od poštnega prometa, kjer bi lahko kupili denarno nakaznico in jo poslali bodisi na Gl. urad Sveta kanadskih južnih Slovanov ali pa na naslov tajnika slovenske Sekcije
pri tem Svetu.
Iz tu in tam nas seveda zanesljivim potom, to je takorekoč "šepetaje" obveččajo, kako so nekateri rojaki prispevali jako lepe 'denarne vsote v sklad za X-raj aparat. Po 50 in po 100 dolarjev so prispevali! Tako se slišijo govorice in poročila iz posameznih naselbin.
Poleg tega kakor na drugem mestu pove naznanilo se pripravljate dve veliki slavnosti slovenskih izseljencev v severnem in južnem Ontario. Dva "Slovenska Dneva", eden se bo va^il v Val D'Orju in drugi pa v Port Welerju, ne daleč St. Catharines.
Če ne ves, a vendar dober del čistega dobička od obeh prireditev je namenjen za X-raj aparat. Imena odsekov Zveze Kanadskih Slovencev, še bolj pravilno, ime naselbin, ki skupno prirejajo te dve velike prireditve, bodo prav tako zapisana na dostojnem mestu zbirne akcije za pomoč slovenskemu narodu.
Čas za zbirno akcijo je določen tri mesece. Ob tem času prvi mesec določenega termina, je že za nami. Dosedanji izkaz nam kaže, da nismo dosegli eno tretjino določene kvote. Ne manjka dosti, da bi lahko beležili sorazmerno za prvi mesec popolni uspeh glede določene kvote. V teku drugega meseca bo treba delo znatno pospešiti.
Pri tehtanju možnosti zbirne akcije za deset tisoč dolarjev, poglavitna podlaga je bila: dobiti en tisoč pri-spevateljev vsak po deset dolarjev. Odbori ali pa posamezniki, ki so si naložili obveznost zbirne akcijfe, naj torej gledajo na to, da zainteresirajo čim večje število rojakov in rojakinj, ki so pripravni prispevati po deset dolarjev. Na ta način je zagotovljen uspeh zbirne akcije in tudi breme razdeljeno na enake dele.
Verjetno je, da se bo dobilo lepo število slovenskih izseljencev, ki so pripravni prispevati deset dolarjev za X-raj aparat. Kdo se bo ta prvi priglasil iz še dosedaj neoglašenih naselbin?
Samo potsdamski sklepi morejo jamčiti varnost bodočih pokolenj
MOSKOVSKA "PRAVDA" O MEDNARODNEM POLOŽAJU OB OBLETNICI DEKLARACIJE ŠTIRIH VELESIL V BERLINU IN O PORAZU NEMČIJE
Moskva, (Tass.) "Pravda" je objavila naslednji uvodnik:
Pred letom dni je bila v premaganem Berlinu podpisana deklaracija, v kateri se ugotavlja poraz Nemčije in da prevzemajo vrhovno oblast vlada ZSSR, vlada Velike Britanije in vlada ZDA ter Francoska republika. Nemški imperializem je bil popolnoma potolčen in roparski tretji rajh je prenehal obstajati.
Vlade štirih velesil so storile s podpisom deklaracije o porazu Nemčije in prevzemu vrhovne oblasti v Nemčiji zelo pomemben korak. V 15 točkah deklaracije z dne 5. junija 1945 je obsežen program razorožitve nemškega imperializma na kopnem, na morju in v zraku. Nemške oborožene sile — kopne, pomorske, protiletalske in zračne sile, enote SS, Sa in gesta-pa, kakor tudi pomožne organizacije — je bilo treba popolnoma razorožiti pod kontrolo zaveznikov. Nemčija je bila podvržena režimu okupacije, ki je edini mogel zagotoviti stvarno razorožitev napadalca in uničenje njegovega vojnega aparata.
Vsa centralna in krajevna oblast je prešla v roke okupacijskih
preteklega leta, ko so bila dolo- j menja prvič ukinitev okupacije čena politična in gospodarska načela postopanja napram Nemčiji v prvi dobi kontrole, še bolj podkrepile te nade.
Toda izkušnja laškega leta je pokazala, da je treba storiti še mnogo, da bodo deklaracija z dne 5. junija in poznejše skupne izjave zaveznikov popolnoma uresničene. Dovolj je, če omenimo nedavna odkritja tiska o obstoju nemških čet v britanski okupacijski zoni. Kakor pravijo poročila, ki so bila že prej objavljena, so ostali oficirski zbor, generalštabni organ in ostali organi, ki tvorijo sestavni del vojaških formacij, ohranjeni v teh četah.
Položaja ne spremeni niti dejstvo, da je — kakor trdijo britanska poročila — 120.000 nemških vojakov zaposlenih v britanski zoni s čiščenjem min in v transporti službi, posebno na letališčih. Oni so ohranili svoj režim in svojo celotno vojaško organizacijo.
V luči podobnih dejstev se jasno vidi aktualnost sovjetskega predloga, ki je bil izražen na pariški konferenci, da naj se organizira kontrola nad izvrševanjem skup-organov. Dežela je bila razdeljena 1 nih sklepov zaveznikov o razoroži
na štiri okupacijske zone. Zavezniki so ustvarili kontrolni mehanizem, da bi spravili v sklad svoje postopke v raznih zonah.
Pred letom dni so svobodoljubni narodi z zadovoljstvom sprejeli vest, da je bila podpisana deklaracija štirih sil v trdnem prepričanju, da so postavljeni temelji za stvarno razorožitev imperialistične Nemčije in uničenje ognjišča nemške napadalnosti v središču Evrope. Pozneje so sklepi konference treh sil v Berlinu julija in avgusta
tvi Nemčije. V tem pogledu smatramo, da je predlog Wandenber-ga in Byrnesa o sklenitvi nove pogodbe štirih velesil za razorožitev in demilitarizacijo Nemčije in za kontrolo nad razorožitvijo, zelo malo bodrilen. Ta predlog ne samo ne daje ničesar pozitivnega izčrpnim členom deklaracije z dne 5. junija 1945 in naknadnim sklepom berlinske konference, temveč ima čisto negativen značaj.
Tako se n. pr. v Vandenbergo-vem in Byrnesovem predlogu o-
Nemčije, ne da bi bilo to odvisno od izkoreninjenja nemškega militarizma in nekaj drugih konkretnih pogojev, ki so določeni v pot-sdamskih sklepi in v nekaterih drugih zelo važnih dokumentih. Prekinitev okupacije se spravlja v zvezo samo s pristankom same Nemčije na ukrepe razoroževa-nja in demilitarizacije.
Komu in zakaj je potrebno, da se zamenja tako učinkovit instrument, kot Je deklaracija z dne 5. junija, z novo pogodbo manjše vrednosti? Jasno je, da lahko to korist samo tistim, ki se hočejo oddaljiti od prej izdanih zavezniških sklepov.
Inspirator novega ameriškega načrta za razorožitev Nemčije senator Vandenberg je 2. junija govoril preko washingtonskega radia o modrosti in usmiljenju. Toda po prvi svetovni vojni so zavezniki prav pod zastavo "usmiljenja in modrosti" nemškemu imperializmu prvič popustili, kar je pozneje stalo narode morje krvi in solza, štiri zavezniške sile so 5. junija sestavile dekjaracijo kot dokument, v katerem je izražena neo-mahljiva volja zmagovalcev, da uničijo vsako možnost za nemški napad. Vsi pogovori o "milosti" do nemškega imperializma pomenijo povrnitev na staro pot, ki je pripeljala do Munchena in druge svetovne vojne. Pred letom dni je deklaracija o porazu Nemčije in prevzemu vrhovne oblasti od strani vlad štirih sil utrdila zmago zaveznikov v vojni proti hitleriz-mu. Popolna in odločna izvedba programa te deklaracije, kakor tudi sklepov berlinske konference, lahko edino zajamči bodočim pokolenjem varnost pred nemško napadalnostjo.
Soborec Lenina In Stalina
iS 3
Poročila, pisma, pogledi
OTON ŽUPANČIČ
Vrnil se je s potovanja po čudežni deželi, ki je vstala iz razburkanega morja naše dobe in se počasi, a trajno dviga in dviga v zrak in luč in pod nebo v čedalje čistejšo višino, v čedalje plemenitejše ozračje.
Govoril je s treznim, in vendar rahlo zasanjanim glasom o ši-rjavah in daljavah, o vzvalovni zemlji, o mestih in palačah, o rekah in ladjah, o poljih in kolhozih, gledališčih, tovarnah in na zadnje o ljudeh. Med pripovedovanjem je tu pa tam z lahno zaokroženimi dlanmi oblikoval iz zraka osnutek nevidnega kipa ter ga nežno božal. Zdelo se mi je, kakor da se še ni do cela iztrgal iz strmenja zlasti nad novim človekom, ki ga je tam videl, da je bil še ves v tistem občutju prevzetnosti, s katerim gleda Miranda v Shaksperovem "Viharju" prve ljudi iz nekega drugega okolja.
Kako je človek lep!
O, krasni novi svet,
kjer biva takšen rod!
Ta popotnik je bil poln doživetij in dejstev, presunjen od resne radosti tega ruskega človeka, ki ga preveva ponosna zavest, da je dosegel v najbolj krvavi vojni človeške zgodovine največjo zmago vseh časov nad temnimi silami neke vesoljnemu človeštvu sovražne miselnosti, in zato koraka, čeprav še utrujen od naporov, vendarle voljan, na delo za obnovo strašno prizadete domovine. Občudoval je popotnik živo čustvo tega človeka za skupnost, za bratstvo narodov, za edinstvo človeštva. Samo iz globoke prežetosti, z vero v te ideje, si je razlagati čili zagon ruske delovne mladine, zdrave po telesu in duši, kakršna se nam je razkrila na lanski pomladni paradi v Moskvi, ki je nazorno potrdila vse, kar smo prej slišali o vzgoji sovjetskega naraščaja.
Dobil sem dolgo in lepo tova-riško pismo od delovne brigade nekega okrožja "Mladinske proge" Brčko-Banoviči.
"Dvesto mladincev in mladink se je zbralo. Prišli so iz vsega o-svobojenega ozemlja, iz Bele Krajine, s krškega polja, bizeljskih gričev, prišli so od Kočevja in Trebnjega. . . Poleg kmečkega dekleta iz Črnomlja se je postavila novomeška delavka, poleg mladega rudarja iz kočevskega rudnika stoji ključavničar iz Novega mesta. — Sami mladi delavci in kmetje so".
Pred njimi vihra zastava z zlatim napisom in jih navdušuje za prostovoljno delo, poklanjamo domovini. Zavedajo se gospodarske važnosti proge, ki jo grade, da so
v tisti veliki šoli življenja, v šoli trdega dela, kjer se bodo ob premagovanju težav prekalili v nov rod delovnih, srečnih mladih ljudi.
Ves čas jih spremlja in jim daje podneta misel na domovino, na maršala Tita, srčnega junaka in modrega učitelja, na mrtve tovariše, ki so darovali življenje za nje in za nas, in na bodoča poko-lenja, za katerih srečo in prospeh se trudijo zdaj oni. Njihova ljubezen objema Jugoslavijo, vse slovanske narode, ves svet in njega mladino, Svetel vzgled so jim sovjetski tovariši.
Vse to pismo je vedra, vesela in zanosna pesem dela, pesem mladih graditeljev nove, svetle bodočnosti, udarniška koračnica napete volje in moči. Krepi utrip prožnih zdravih žil, nevzdržni ritel navdušenih src se glasi iz pisma. Sklanjam se nad njim, božam ga in ginjen poslušam mlado, zdravo himno himno; tako je zapeljiva, da se mi hoče prilagati z mojim skrhanim glasom.
Priliko imam gledati od blizu mlade delovne intelektualce. Vidim jih, kako slone samotni nad učenimi knjigami, kako se na sestankih z živahno resnostjo posvetujejo o političnih zahtevah in si dajejo račun o prehojenem potu
in doseženemu uspehu. Vidim premnogo prečutih noči, naglih klicev in neodložljiv opravek, neza-užitih obrokov hrane, izpuščenih koncertov in gledaliških predstav, ne vidim pa čmernih obrazov, ne slišim zlovoljnega godrnjanja. Vidim trdno zaupanje v bodočnost, zvesto tovarištvo, popolno predanost ideje skupnosti, da me mine vsak dvom in sleherna skrb.
Ne, naša mladina tehtnici ne bo prelahka spoznana.
Sklepi, načrti obljube, velik razmah ustvarjalnosti. Danes so bile slovesne obveze. Ena najlepših pa, od katere si je obetati največ koristi za bodočnost, je obveza, da se bo ta mladina tudi z vso vnemo učila Verjemimo ji: izkazala se je v borbah zoper nasilje, prinesla nam je svobodo, in novi svet in novi red, na njem bo poverjen njeni skrbi. In to je velika naloga, prav tako važna, kakor vojskovanje. In neogibna potrebna priprava nanje je učenje, učenje, učenje. Večji od mene so izkrekli to vodilo in zapoved.
Polet naše mladine, zvezane . _______	____
najtesneje z mladino vsega sveta,1 tedaj, ko je polagal prvi kamen
L. PRAVDIN
Mihail Ivanovič Kalinin je bli-zek in drag vsem državljanom naše velike domovine. Vztrajno je nadaljeval delo in bil je zvest soborec Lenina in Stalina. Bil je eden izmed vidnih organizatorjev in graditeljev Komunistične partije in sovjetske države. Več kakor četrt stoletja je častno stal na svojem odgovornem in častnem mestu kot glava vrhovnega organa sovjetske države. Velika je bila njegova vloga in so njegove zasluge v borbi za zgraditev, za utrditev in za dvig sovjetske države; Sodržavljani in sodržavljanke so ga vroče ljubili. Bil je državnik, v katerem je bila utelešena globoka demokratična vsebina sovjetske države in bil je človek, v katerem so bile zbrane najboljše poteze njegovega naroda.
M. I. Kalinin je izšel iz delovnega ljudstva in je bil z njim vedno tesno povezan. Ko je Kalinin kandidiral za načelnika vrhovnega državnega organa, je V. I. Lenin rekel o njem, da združuje v sebi življenjsko izkušnjo in znanje o življenju srednjega kmeta z dvajsetletnim partijskim delom in s sposobnostjo, da se približa najširšim delovnim množicam. Prav tako Je dobro znano Kalininu življenje delovnega mesta in delovne vasi. To življenje je bila njegova prva šola. Njegova udeležba v revoluciji in aktivno delo v boljševi-ški partiji, prijateljstvo z Leninom in Stalinom so mu pomagali, da je postal najslavnejši državljan svoje domovine in njen vidni državnik. Od njegovih enainsedemdesetih let je Kalinin dal celih pretdeset let revolucionarni borbi in zgraditvi prve države delovnega ljudstva na svetu, pol veka borbe in dela v naši epohi, nasičeni z dogodki svetovno zgodovinskega pomena. Pol veka prostovoljne službe delu Partije Lenina in Stalina, delu za ljudstvo. M. I. Kalinin je torej živa zgodovina svoje epohe. Njegova biografija se prepleta z zgodovino revo-lucijskega gibanja dežele. Na primeru njegovega življenja vidimo gigantsko pot, ki jo je prešlo sovjetsko ljudstvo, vidimo, do kakšnih vrhov se je povzpelo in s kakšnimi idejami se je proslavilo. V M. I. Kalininu vidimo vse najboljše narodne poteze ljudstva, ki ga je rodilo. Delavci in kmetje sovjetske dežele so ponosni na svojega Ka-linina.
Oni so ljubili njegovo besedo, — točno, slikovito, blestečo in pravično. Oni so poznali njegovo globoko človečnost, njegovo veliko srce. Stotine tisočev ljudi naše dežele — delavci, kmetje, inteligent-je, vojaki — so se srečali z njim. Vedeli so za njegovo modrost, načelnost, preprostost in prisrčnost. Njegovo sliko je bilo najti v "rdečem kotičku" vsakega delavskega stanovanja in kolhozne hiše.
Globoko razumevanje zahtev in potreb delavcev in kmetov je vedno odlikovalo Kalininovo delovanje, tudi tedaj, ko je pod vodstvom Lenina sodeloval v organizaciji peterburške "Borbene zveze za o-svoboditev delavskega razreda", tudi tedaj, ko je lel v prvih vrstah na juriš proti buržoazno-ve-likoposestniškemu režimu. Tudi
Njegov agitacijski vlak, ki so ga imenovali "Oktobarska revolucija", se je pojavljal tam, kjer se je reševala usoda mlade sovjetske oblasti. Kalinin je stopal pred rdeče vojake na frontah državljanske vojne, pred kmete v gluhih krajih oddaljenih od industrijskih in kulturnih centrov, pred prebivalstvo pokrajin, ki so se komaj zbudile k političnemu življenju. Kalinin je stopal pred zelo različne zbore poslušalcev. Velika je bila moč boljševiške resnice, katero je nosil s seboj med ljudstvo in sila boljševiške besede.
Z vsakim letom je rasla sovjetska dežela, so se širile in so postajale bolj komplicirane funkcije države. V tem je izraženo zaupanje ljudstva soborcu Lenina in Stalina, državne uprave. Sovjetsko ljudstvo je vedno izbiralo Kalini-na za glavo vrhovnega organa so-socialistične države, državniku le-ninsko — stalinskega tipa. 9
Vse svoje znanje, moč in bogato življenjsko izkustvo revolucionarja je dajal M. I. Kalinin ojačanju zveze delavcev, kmetov in inteli-gentov, ojačanju prijateljstva med narodi SSSR, velikemu delu Lenina — Stalina. "Vsa zgodovina mojega življenja", je rekel preprosto in prepričljivo v nekem svojem govoru Kalinin, "in vsa zgodovina delavskega razreda je v-sebovana v tem, da smo živeli in se borili pod vodstvom Lenina in Stalina.
Smrt M. I. Kalinina je velika izguba za vse sovjetsko ljudstvo, ki je tega starega revolucionarja, aktivnega delavca Komunistične partije in graditelja socialistične družbe vroče ljubilo.
SIDNEY HILLMAN PREMINUL
New York — Sidney Hillman, unijski vodja in podpredsednik CIO, političnega akcijskega odbora, je zadnjo sredo nenadno podlegel srčni kapi. Ob smrti je bil star 59 let. Prišel je v Ameriko iz Anglije ,kamor se je zatekel pred carsko policijo, ki ga je zasledovala radi njegovega aktivnega sodelovanja v naprednem političnem delavskem gibanju.
je zame tako nekaj veličastno lepega in vekovito redkega, kakor je rojstvo nove zvezde v vesolj-stvu.
za temelj sovjetske države.
široko znana so potovanja "vse-zveznega glavarja" v prvih letih sovjetske oblasti v naši deželi.
Mednarodne pogodbe o prašanju reperacif se kršijo
Beograd — Generalni sekretar vlade FLRJ Miter Bakič, je na vprašanje sotrunika Tanjuga glede mednarodnih pogodb in reparacij odgovoril naslednje:
Vprašanje: Obvestili so nas, da se zavezniške države, ki so zasedle zahodne predele Nemčije, odkrito upirajo izvedbi reparacij. Ker je Jugoslavija neposredno zainteresirana na tem vprašanju zaradih svojih življenskih interesov, mislim, da bi bilo potrebno, dati naši javnosti pojasnilo o tem.
Odgovor: Prav gotovo je, da so reperacija za Jugoslavijo prvenstveno važnega pomena in da si je jugoslovanska vlada pri načrtu za obnovo države zamislila reparacije kot eno izmed sredstev za obnovo. Jugoslavija je vedno računala, da bodo ti sporazumi vsestransko spoštovani, posebno pa, kadar se nanašajo na kako državo, ki je te sporazume podpisala.
Na konferenci v Jalti so glede nemškega vprašanja sklenili: "Naš neomajani cilj je:. . . da o-nemogočimo Nemčiji, da bi še kdajkoli lahko kalila svetovni mir. Sklenili smo. . . da bomo eliminirali ali pa kontrolirali vso nemško
industrijo, ki bi mogla služiti za vojno proizvodnjo". Nato — "re-peracije bi dobile predvsem tiste države, ki so nosile glavno breme vojne, ki so pretrpela najtežje izgube in ki so največ doprinesle k zmagi nad sovražnikom".
Na potsdamski konferenci so nato podrobneje določili splošne principe sporazuma v Jalti glede reperacij in so konkretno razpo-delili pravice in obveznosti posameznih držav.
Tako pravi n. pr. poglavje XI. o gospodarskem principu naslednje:
"Proizvajalna sila, ki ni potrebna industriji, v kolikor se ta sme razviti, mora biti eliminirana, kakor to določa načrt za reparacije, ali pa uničena".
S temi sporazumi je jasno določeno stališče velikih zavezniških držav glede nemških reparacij, ki imajo predvsem dva temeljna cilja:
1.	Da se države, katerih gospodarstvo je v vojni z Nemčijo težko trpelo zaradi razdejanja in plenjenja, čimprej obnovijo.
2.	Da se nemško gospodarstvo demilitarizira in se nemški impe-
rializem tako onesposobi za nove napade.
Po podatkih, ki so jih predložile države — udeleženke pariške konference, je Jugoslavija v borbi proti silam vsi — v borbi za svobodo in zmago demokratičnih sil dala 34 odst. vseh izgub zaveznikov, če sem ne računamo Sovjetske zveze in Poljske. V številkah izražene izgube posameznih zavezniških držav Evrope na ljudeh so naslednje: Jugoslavija 1.706.000, Francija 653.000, Grčija 558.000, Velika Britanija 368.000, čehoslo-vaška 250.000, Holandija 200.000, Združene države Amerike 187.000, Belgija 59.000, Kanada 41.000, Albanija 28.000, Avstralija 12.000, Nova Zelandija 16.000, Norveška 8600, Južnoafriška unija 6.000, Luksemburg 5.000, Egipt 3.200, Danska 3.100.
Jugoslovanske izgube znašajo 17 odstotkov vseh izgub 18 omenjenih držav. Jugoslavija s polno pravico vprašuje, kaj je prav za prav že dobila na račun reparacij po vsem, kar je pretrpela, in po naporih, ki jih je storila za zmago nad fašističnimi državami. Z eno besedo — ničesar.
Sklepi, ki so jih napravili na
omenjenih pogajanjih in konferencah, se ne izvajajo in zavezniške države se upirajo njihovi izvedbi, kajti:
1.	Do danes ni bila izvedena niti ena sama izročitev industrijskih naprav, kakor je to določal sporazum berlinske konference.
Do konec maja 1946. so predlagali posameznim državam, da postavijo svoje zahteve za vsega skupaj 14 industrijskih podjetij iz zahodne cone.
Tako torej 4 mesece po poteku roka, v katerem bi morala biti določena skupna višina reparacij, niso bile izročene niti naprave teh 14 tovarn državam, ki so se zato zanimale, ampak se je stvar odlagala. Obvestili so nas, da so do 1 marca t. 1. v zahodni coni Nemčije določili za reparacije 327 podjetij (britanska cona 230 podjetij, ameriška cona 124 podjetij in francoska cona 18 podjetij). Nastane vprašanje, čemu se naprave teh podjetij niso razdelile zainteresiranim državam.
Preteklo je že 10 mesecev od berlinske konference, toda glede reparacij še ni bilo ničesar storjenega, dočim so prvotno določili, da bodo v 28. mesecih izvršene vse reparacije.
2.	Našim tehničnim strokovnjakom delajo okupacijske oblasti težave in jih ovirajo pri tem, da bi si ogledali podjetje, ki so namenjena za reparacije. Z druge strani pa se nemški specialisti — industrijalci svobodno kretajo po podjetjih, ki so namenjena za reparacije. Omeniti moram pri tem, da okupacijske oblasti iz zasedbe-nih ozemelj neprestano izvažajo stroje, razne načrte in podatke o tovarniških prostorih ter drugo.
Niti en sam sporazum ali pogodba ne določa, da bi se drugače postopalo z državami, ki se ne udeležujejo zasedbe, kakor s tistimi, ki sodelujejo pri vojaški okupaciji Nemčije.
3.	Zaradi restitucije imovine, ki so nam jo oropali Nemci, se nam delajo velike težave in povsod smo naleteli na nerazumevanje, ko smo hoteli zbirati in vrniti iz Jugoslavije ukradene predmete. Zahtevajo o-pise ukradenih predmetov in mesta, kamor so jih Nemci odpeljali Mi seveda takih podatkov ne moremo nuditi, ker nam okupator pac ni pustil potrdil, ampak je enostavno in brezobzirno plenil. če k temu pristavimo še to, da je našim tehnikom skoraj onemogočeno kretanje po okupacijskih conah, tedaj je jasno, da nam niso dane možnosti, da bi resti-tuirali oropane dobrine.

Rojakom v Sudbury, Garso-nu, Creighton mine, Levacku in Azildi
Kakor smo že čitali v Edinosti, da je sedaj že od 15 junija kampanja za X-raj aparat, ki bi se ga poslalo v Slovenijo, in bo trajala do 15 septembra. Namen je zbrati v teku kampanje deset tisoč dolarjev, da se kupi tak aparat, ki je neobhodno potreben v eni ali drugi bolnici. Sedaj se torej proža prilika vsem našim rojakom ši-rom Kanade, da vsak, kakor je lepo rečeno, prispeva samo deset dolarjev, katera vsota ne bo nikogar spravila na beraško palico, najmanj pa tako očutno prizadela, da bi moral vsled tega beračiti ali pa lačen biti.
Večkrat smo slišali zelo lepo pripombo, češ, če bi zbirali za Slovenijo, tudi jaz bi dal. Verjemite da me je včasih kar zabolelo pri srcu, ker vem, da je od skupno zbrane pomoči dobil lep dežel tudi slovenski narod. Naj bo že taka ali pa taka pripomba, eno kar je resnica je to, da je sedaj dana vsakemu prilika, da prispeva čimveč. Izgovor v tem oziru ne drži vode, ker noben zaveden rodoljub ne išče izgovor kadar je treba pomagati svojemu narodu, pa naj gre ta pomoč preko kakršne koli ustanove.
Mogoče da bo sledil prejšni pripombi drugi prigovor, namreč da bi prispeval pomoč, samo če ne bi šla skozi Toronto in čez Svet kanadskih južnih Slovanov. Toda ni se treba tako presneto prestrašiti, saj tam v Torontu niso taki "lumpi", da bi vse zalumpali. So sicer pošteni delavci, nameščenci pri Svetu južnih Slovanov, na vodilnem mestu drugih organizacij itd. Služijo si svoj vsakdanji kruh tako kakor vsi ostali delavci. Toda delo, ki ga je potrebno narediti za zbirno akcijo za X-raj aparat, prispevajo prostovoljno povrhu rednega dela, ki ga opravljajo bodisi v uradu ali tovarni. Še več. Kdorkoli je do danes prispeval če tudi najmanjšo vsoto, je dobil potrdilo za isto. Potrdilo, da je naš narod prejel poslano pomoč smo dobili tudi vsi ostali pismeno in tudi ustmeno, ko se je nahajala delegacija Rdečega Križa Jugoslavije v naši sredini. To je dokaz, da razni prigovori ne izvirajo iz dobrega in poštenega namena, ampak bodisi iz uhrnosti ali pa enostavne zlovporabljene limani-ce pokvarjenih elementov, kateri zavestno ovirajo skupno delo. .Takim elementom more nasesti tu-
di drugače pošten in marljiv človek, ker ravno pri denarnih zbirkah se pojavijo vprašanja, kaj pa za slučaj, da tam doli vse to spravijo v svoj žep in izginejo brez sledu. Človek ima pravico, da sprevidi varnost za svoj težko prihranjeni denar. Toda ta pravica ne sme podjedati zdrave temelje na katerih je vstanovljena ena ali druga ustanova, ne sme ovirati skupno delo brez dovolj močnih dokazov o poneverbi. Do danes jih ni mogel nihče živ dokazati. Zakaj potem naj bi nam bil potreben kakšen strah ako je naša želja res pomagati svojemu narodu. Tako bi danes lahko rekli doma v starem kraju, zakaj verjeti postavljenim na ljudski oblasti. In ni izključeno, da bi se ne dobili taki tudi tam. Toda rodoljubna zavest ve, da taki prigovori ne pridejo od onih, ki resno mislijo delati za skupne interese, ampak od onih, katerim še vedno pridejo na misel sanje, kako bi samostojno in na neomejen način izkoriščali oblast v svoje sebične svrhe.
Nas je tukaj približno okrog 80 oseb, kateri dobimo čeke. Iz tega si lahko vsak sam sklepa, kako lepo vsoto lahko zberemo v Sudbury in prej omenjenih mestih. Nihče ni res prisiljen dati. Naša dolžnost nas veže, da apeliramo na vse, na vsakega posameznika, na vsa društva in organizacije.
Mi smo že poslali za Rudeči Križ Slovenije v Ljubljano: $1,001. 30 ali pa $900.00 v ameriški valuti. Ta denar je odposlan v stari kraj. Tako bomo odposlali tudi sedaj vse prispevke v obliku X-raj aparata. Da bi to v nadvse potrebno akcijo dovedli k svojemu popolnemu uspehu, posezite v žep z veselim srcem in globoko sočut-nostjo napram onim, ki so tudi za nas trpeli in se borili. Do danes imamo zbranih $220.00. Prav lepa vsota! Želim da bi se skozi mesec dni za dva in trikrat povečala. Nekdo je rekel, češ saj samo na pole podpišejo, denarja pa ne dajo. Jaz pravim, da to ni resnica. Kdo tako misli, naj pristopi v naše vrste Z. K. S., pa bo imel priliko, da se uveri, kdo je in kdo ni dal svoj prispevek.
Iskrene pozdravem vsem! Pokažimo rojaki, da prispevamo res z srčnimi čutili za pomoč našemu narodu!
J. Slovenec, blg.
Pismo iz Ljubljane
Dragi tovariši — izseljenci!
Odločila sem se opisati danes svoj nedeljski izlet v Postojno oz. Postojnsko jamo. Nevem kako naj začnem, toda bom kar od kraja. Preje pa moram pripomniti, da ne znam opisivati svojih misli, še manj pa začudenj nad lepoto narave. Upam, da me boste vseeno razumeli, kaj pravzaprav hočem reči.
Naša sindikalna podružnica je organizirala v razvedrilo svojim članom skupni izlet v Postojnsko jamo. Že teden dni se je moral vsak član pripraviti, plačati po 100 din. za vožnjo, vstopnico v jamo in za kosilo. V soboto smo dobili blok, ki je veljal kot pro-pustnica za prekoračenje meje, voznino, kosilo in vstopnico kakor sem že omenila.
V nedeljo zjutraj smo odpotovali iz Ljubljane proti Postojni. Malo nas je motilo temno nebo in smo se bali dežja, toda naš strah je seveda med časom tudi izginil. Vlak je odpeljal iz Ljubljane od 5.20 uri. Bil je precej dolg in vagoni so bili polni veselih obrazov izletnikov. V enem vagonu so peli partizanske pesmi, v drugem zopet narodne, in tudi harmonike nismo pozabili doma. Kar nas je bilo tovarišic smo malo dremale, ker prejšno noč nas je vedno budil strah, kaj če bi zaspale in tako zamudile vlak. Toda vesele pesmi in harmonika nas je dramila tako, da smo postale skoraj preglasne. Čim bolj smo se približavali Postojni, tem živahnejše je bilo v vagonih.
Prispeli smo v Postojno. Radovedno sem stopila iz vagona in gledala okrog sebe kot otrok, češ kaj bom zagledala lepšega kot je pri nas. Morda je bilo edino kar sem v prvem trenutku opazila to, da je mnogo močnejše pihal veter kot pri nas. Krenili smo s postaje proti mestu. Spomini pretekle vojske ki smo jih skušali pustiti doma, so prišli za nami v Postojno. Po-žgane hiše, porušena poslopja in na pol porušeni bunkerji, vse to nam je pričalo, da je tudi tukaj besnel kruti sovražnik. Po vseh hišah, tudi na porušenih pa so bili napisi: "Tu smo Slovenci — hočemo Tita" in "Mi smo Titovi — Tito je naš." Taki napisi, ki jih ni malo po prej zasedenih krajih naše Primorske, so očiten dokaz, kako globoka je zavest slovenskega naroda in kako silne so njegove želje, da se združi v Fe-
derativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Prišli smo po cesti pod večjim hribom in se povzpeli po stopnicah, ki vodijo s ceste na hribček, na katerem je restavracija in velika zakajena odprtina. To je v-hod v Postojansko jamo. Vprašali smo, zakaj je vhod tako zakajen od dima. Povedali so nam, da so imeli Nemci za časa okupacije v jami ogromno količino benzina, ki so ga partizani malo pred osvoboditvijo zažgali.
Čakali smo eno uro, ki je bila
jo, to se ne more opisati, ker tudi če vidiš, težko verjameš. Stebri sami predstavljajo vse mogoče živali, seveda to samo v grobih obrisih, rože, tam so zopet rekli, da je podoba sv. Antona itd. Vem samo to, da tudi človek, ki zna zamišljati vse mogoče stvari, si tega nikakor ne more zamisliti.
Pot je vijugasta in pelje čez Kalvarijo do mostu, preko katerega se pride v rajsko jamo. Drobni beli kapniki kot ovčice, drobne zavese, stebri in misliš da bodo zdaj pa zdaj zaplesali okrog tebe
Kako dolgo bodo fašisti še svobodno izvajali teror v okupirani coni in Trstu
Skoraj ga ni dneva, da ne bi čitali, če tudi skrbno zavito in iz-opačeno vest v dnevnem časopisju o izvajanih terorja v okupirani coni in Trstu, časopisje, ki prinaša take vesti, jih seveda tudi prilagodi politični situaciji, katera prevladuje ali se pa pripravlja podlago da bi prevladovala v javnem mnenju v prid stališča zapadnih zaveznikov.
Medtem ko so skoro cele kolone posvečena govoru in izjavam vna-njima ministroma Anglije in Amerike, se govor in izjave vnanjega ministra sovjetske zveze tako sramotno skrajša in zavije, da ne izgleda ne izjava in ne del govora. Znano pa je, da se edino sovjetski vnanji minister poganja za opravičene zahteve malih narodov in zlasti zahteve Jugoslavije glede Trsta in Julijske krajine.
Tržaško ljudstvo v okupirani coni pod zavezniško oblastjo, je najboljša in najpravičnejša priča, kaj se dogaja z dneva v dan »n kakšno svobodo vživajo fašistični in profašistični elementi. Toda o-čitnost je temvečja, da zavezniška oblast že od samega začetka in posebno od ukaza za razpustitev Ljudskih odborov, katere si je ljudstvo samo izvolilo, ni izkazala tistega prijateljstva in držanja se na pravičnost, kar bi bila morala in ji je bila dolžnost izkazati napram svojemu zavezniku v borbi proti skupnega sovražnika, laškega in nemškega fašizma.
Profašistični elementi, kateri v-živajo svobodo na zavezniški okupirani coni, izvajajo drzna nasilja, umor, provokacije, se poslužujejo najpodlejših načinov, naščuvani in plačana za to delo z strani italijanskih še neumrlih neofašističnih osvajalcev. Z terorjem in nasiljem skušajo izvabiti ljudstvo na krvave izgrede, vse to pripisati miroljubnemu ljudstvu, ki zahteva priključitev k Jugoslaviji. Namreč da je to delo pro-jugoslovan-skih elementov, da so naščuvani z strani jugoslovanske vlade, da je to sovražni akt obenem proti za-
padnim zaveznikom.
Je pač javna "tajnost", da posamezni poročevalci odkrito pišejo proti novi Jugoslaviji, proti vladi in proti temu, da se Trst in Julijska krajina povrne svoji telesni matici — Jugoslaviji. Navajajo posamezne incidente, ki so jih povzročili fašisti in neofašis-ti, kot primer sovražnega akta, delo jugoslovanskih elementov. Skoro v omedljevici trdijo, Jugoslavija je postala "privesek" Stalina itd.
Kako značajne so v primeru v-sega tega besede, ki jih je izrekel sloviti sovjetski pisatelj Ilija Eh-renburg na zborovanju v Torontu, kakor je poročano v tem listu. Dejal je: "še ni izrečena obsodba zoper fašistične kriminalce, kateri so odgovorni za ogromini zločin, ki so ga storili nad miroljubnimi narodi — pa že slišimo fašiste, napol-fašiste in četrt-fašiste vred z ogabno reakcijo rožljati z sabljami, samokresi in topovi — z atomsko bombo — podžiganje na tretjo svetovno vojno."
Ta sloviti pisatelj je z temi besedami povedal vso resnico, povedal je, kaj se dela in kako govori v zapadnih državah. Rekel je tudi, da med tem ko se prodaja žganje samo na odmerke, se prodajajo laži in razne izmišljije kar na tone. Po večini časopisje vele-podjetij in kapitala, hujska in širi sovražnost napram Sovjetski zvezi in seveda tudi novi Jugoslaviji. Zakaj se vodi zlobna propaganda proti Sovjetski zvezi in Jugoslaviji, je povsem razumljivo, da se ne vodi prav za nič drugega ka-kakor proti pobornicama doslednjih obveznosti podpisanih z strani zaveznikov v potstamski deklaraciji. Potsdamska deklaracija je torej tista obveznost po kateri bi morali podpisnice faktično pristopiti prvič k čiščenju fašističnih ostankov, kazni fašističnih kriminalcev, ter priznanju pravic na o-zemlje narodom, katero je bilo nasilno in krivičnim potom odvzeto po prvi svetovni vojni, še več. Potsdamska deklaracija vodi po svo-
jih določilih za zgraditev miru in varnosti, vodi k utrditvi mednarodne kooperacije in sodelovanja med narodi za hitrejši podvig ekonomskega in gospodarskega stanja sedaj po skončani vojni.
Razumljivo je torej, kdo zagovarja Potsdamsko deklaracijo, da naleti ne samo na odpor pri črni reakciji, profašističnili in enofa-šističnih elementi, ampak se ga skuša očrniti z rudečim strašilom, z tistim strašilom, ki sta mu bila očeta Hitler in Musolini. In z tem strašilom se je poslu^il takoj po smrti Hitlerja, g. Churchill v svojem govoru v Fultonu, ter se postavil v vrste organizatorjev zlobne reakcionarne anti-sovjetske in anti-progresivne propagande.
Prav zaradi teh in takih razmer v zapadnerrt svetu, kateremu načeljujejo ljudje tipa Churchilla, Bevina in Byrnesa, profašistični in neofašistični elementi izvajajo v Trstu in Julijski Krajini teror in nasilje, ter vživajo svobodo.
Kako dolgo bodo fašistični zli-kovci vživali svobodo in neovirano oživljali prenovljeni fašizem v posameznih državah, je seveda resno vprašanje. To vprašanje se postavlja slehernemu ljubitelju pravice, da zastavi vse v svoji moči pri graditvi narodnega edinstva, ker samo narodno edinstvo, združene progresivne ljudske sile, ki so bile kos zmagi nad oboroženimi silami fašizma, bodo prav tako kos popolni zmagi nad ostanki fašizma in vso besnostjo črne in skrajne reakcije.
M.
ST. CATHARINES
ifll
Zadeva Draže
Mihajloviča
"Hočemo Jugoslavijo" — "Smo Slovenci", takole se glasi zgornji napis, kakor tudi napisi po vseh slovenskih hišah v Julijski Krajini Slika kaže Slovenko pri razvešanju perila.
določena za odih, potem smo odšli v jamo. V jamo se pelješ z vlakom, ali pa greš lahko tudi peš. Kar nas je bilo mladih smo se odločili, da gremo peš. Vlak je odpeljal pred nami dokler smo mi čakali pri vhodu. Že ob vstopu se je pred nami odprla velika dvorana v katero je vodil most, pod katerim pa teče voda, ki pa je bil tako visok, da smo komaj opazili in razločili vodo. V obraz se nam je zarezal svež, čist in nekoliko hladen zrak. Jamo so razsvetljevale luči z zelo močnimi električnimi žarnicami. Od začetka je jama še vedno črna od dima toda polagoma se je belila in posebno ko smo prišli izza ovinka, med krasne bele kapnike v dvorano, ki je obdana s krasnimi stebri, zastrta z zavesami in razsvetljena s rudečo lučjo. Na stropu so viseli kapniki v obliki krasno oblikovanih lustrov. Vse je bilo tako lepo, da je vsak centimeter predstavljal nekaj novega, lepšega in še lepšega tako, da bi lahko govoril o tej lepoti v neskončnost. Vse to je bilo že v prvi dvorani, niti pomislili nismo, da so naprej še mnogo lepše dvorane. Vsak korak, ki smo ga napravili naprej so se nam še bolj odpirale oči, vedno večje začudenje in presenečenje. "Vi si kaj takega v Ameriki in Kanadi ne morete privoščiti".
Spremljali so nas vodniki. Preko raznih dvoran, hribčkov in dolin smo prišli pod takozvano Kalvarijo. Poti so posute z drobnim belim peskom. Ko sem pogledala na Kalvarijo sem nehote pomislila, kaj če se mi to vse sanja in kar sram me je bilo ob teh misli. Res je, kar vidiš ko greš na Kalvari-
Odsek Zveze Kanadskih Hrvatov priredi piknik v nedeljo dne 21 julija na farmi pri bratu J. Peček. Njegova farma je odalje-na 2 milje od mesta državne ceste št. 8, namreč druga hiša na levo od "Hi-Ho" kempe. Tisti kateri pridejo iz Jordana potem ko preidejo "Fifteenth Hill" dolino, je tretja hiša na desno.
Toronto, Ont.
Društvo "Bratska Sloga" št. 648. S. N. P. J. priredi prvi letošnji "Picnik" na farmi pri br. J. Bartol, v Stoney Creek, Barton St. v nedeljo dne 21 julija. Vljudno se vabi vse člane omenjenega društva, kakor tudi ostale ljubitelje zabave v prosti naravi, da se udeležijo v velikem številu. Vož nja na omenjeni picnik bo zelo zabavna in poceni, kajti vozili se bodete z avto-busi kateri odhajajo iz West Toronta ob 9 uri zjutraj. Prosi se vse tiste, ki se hočejo udeležiti skupne vožnje na piknik, da pridejo ob omenjenem času na Keele in Dundas St. od koder bo odhod avtobusov na omenjeni piknik.
Za postrežbo in zabavo skrbi Odbor.
Poživljamo vse prijatelje iz sosednih mest, Slovence, Hrvate in Srbe, da se udeleže piknika.
Odbor.
angelčki, šli smo dalje in dalje, vedno nove oblike, nove dvorane in tako smo prišli do jezera. Ni to veliko jezero, čisto majhno, v njem pa so podzemne ribice, ki sploh nimajo oči. Bolj so podobne kuščarju, samo s to razliko, da so bele oz. nekoliko sivkaste — Potem pa smo prišli v plesno dvorano, kjer je tudi kavarna. Dvorana je bila razsvetljena, godec je zaigral par valčkov in smo šli zopet dalje. V dvorani lahko pleše naenkrat 200 parov, ali še več. Ko smo šli dalje proti izhodu, spremljale so nas vesele pesmi in harmonika. Zadržali smo se skoro 2 uri in smo hodili samo po glavnih poteh, v stranske sploh nismo šli.
Kaj vse sem videla v tej jami, bi želela, da bi videl vsakdo, ki mogoče dvomi o lepoti Slovenije, želel tudi, da ne bo nikdar več škornje tujca gazil, ropal in uničeval to njeno prirodno krasoto in lepoto.
Takih izletov smo napravili več, toda najlepši je bil vsekakor slednji. Na vsakem od prejšnih izletov smo napravili kulturno prireditev, topot pa nismo, ker se niso udeležili vsi tega izleta.
Pri nas smo imeli oz. imamo sedaj mladinski teden in sicer od 1 maja do 8 junija. V pričetem tednu som imeli velike naloge. Na III Kongresu si je mladina Slovenije oz. Jugoslavije zadala nalogo, da bo zbrala določeno vsoto denarja za mladinsko progo Brč-ko-Banoviči, katero gradi mladina iz vseh federalnih enot Jugoslavije. Pred enim tednom je prišla iz Primorske delovna brigada, katera je odšla na delo. Na postaji v Ljubljani smo jih pozdravili, na kar so odšli dalje. Mi pa, ki smo v tem mladinskem tednu bili doma, smo se obvezali, da bomo z nabiralno akcijo doprinesli vsaj nekoliko pomoči državi, da z nabranim denarjem nadomesti izdatke za to progo. Naše okrožje se je obvezalo, da bo zbralo okrog 1 milijon dinarjev. Tudi pri nas, samo v našem uradu smo zbrali nekaj čez 1000 din. Kolikor bomo izpolnili zadane si naloge, v kolikor bomo uspeli bom pisala ob zaključku. Danes še nevem rezultata, ker vsi nekako skrivajo in na tihem tekmujejo, češ kdo bo nabral več denarja. . . Posebno zanimivi so naši pionirji — naš naraščaj. Na vsakem koraku srečaš enega ali pa več, ki drži stegnjeno roko z listkom, ki pravi: "Ali ste že prispevali za mladinski teden vsaj en dinar"!
Naša mladina se dobro zaveda svojih dolžnosti, dobro se zaveda, da je proga, ki jo gradijo mladinska proga, zato bo izvršila vse zadane si naloge na III Kongresu in jih tudi prekoračila. Mladina bo s svojim delom na progi prihranila državi 400 milijonov dinarjev.
Mladinka, M.
"V zvezi z ustmenim poročilom, ki ga je izročil poveljniku štabne komande, mi je narodni poslanec Jevgjevič povedal tole: Pričenši s tridesetim dnem tega meseca bo 5000 prostovoljcev MVAC iz Bosne koncentriranih okoli Konjiča ob Neretvi pod Jevgjevičevo in mojo komando.
To je storjeno v sporazumu s VI. vojaškim korpusom, da se izvedejo operacije proti partizanom, ki prihajajo iz cone Imotski-Prozor".
Položaj italijanskih čet v dolini Neretve je povzročil velike skrbi v generalnem štabu II. italijanske armade in generala Roatto je kot poveljnik nadomestil general Robotti. Dne 18. februarja 1943 je poslal Robotti italijanski vrhovni komandi v Rimu telegram, ki se v odlomkih glasi (Dokument štev. 242):
"Prvič: Položaj na ozemlju VI. vojaškega korpusa je postal nenadno težaven. . Partizanske mase, ocenjene na kakih 12,000 dobro oboroženih mož, so obkolile naše čete v Prozoru. Naše čete se še nadalje branijo. . .
Drugič: VI. vojaški korpus je pooblaščen porabiti vse sile, ki so na razpolago, vključivši edi-nice prostovoljne antikomunis-tične milice. . . da se položaj popravi. . ."
Dne 19. februarja je načelnik štaba italijanska II. armade poslal naslednji telegram komandi VI. vojaškega korpusa (Dokument štev. 244):
"Hitro sporočite, če se Črnogorce lahko rabi takoj ali v teku par dni, kakor tudi ime kraja, kje se lahko rabijo."
Komanda VI. vojaškega korpusa je očividno hotela rabiti četni-ke takoj, kajti isti dan je general Robotti brzojavil naslednje (Dokument štev. 245):
"Dokler se položaj ne popravi, lahko rabite Črnogorce, toda absolutno potrebno je, da se jim onemogoči škodovati prebivalstvu ali ga ropati". Nemci so morali ustaviti čet-niško klanje Albancev v Sandja-ku. Italijani so morali ustaviti čet-niško klanje in ropanje rimo-kato-ličanov in muslimanov v Bosni in Hercegovini!
Dne 28. februarja 1943 je Am-brozio, general Vrhovne italijanske komande v Rimu poslal naslednji radiogram poveljniku II. italijanske vojske v Sušaku (Dokument štev. 252):
"Njegova ekselenca Pirzio Biroli in Njegova ekselenca Robotti sta naprošena, da se udeležita seje, ki se bo vršila v uradu te Vrhovne komande v sredo zjutraj 3. marca iti na kateri se bodo pregledale zadeve v zvezi z organizacijo Draže Mihajloviča".
Kaj se je zgodilo na tej seji, kateri je moral prisostvovati tudi sam Mussolini, ni poročano, znano pa je, da so do kapitulacije Italije četniki Draže Mihajloviča operirali pod komando italijanskega generalnega štaba.
Dne 25. maja 1943 je Luigi Mi-gliorini, major v italijanskem VI. vojaškem korpusu, poslal sledeče pismo majorju Petru Bačoviču, četniškemu komandantu za vzhodno Bosno in Hercegovino (Dokument štev. 268):
"S tem Vam naznanjam, da je danes general Giannuzzi premestil svojo komando v Dubrovnik na povelje VI. vojaškega korpusa. Poveljnik mesta Bileče ostane polkovnik Josef Falletti, s katerim lahko držite kontakt po načinu, kakor smo se dogovorili. Če imate nujne novice za sporočiti, prosim, pošljite jih naravnost po drju. Pe-roviču.
Ob tej priliki Vam pošiljam svoje iskrene prijateljske pozdrave".
Tega istega majorja Bačoviča je odlikoval kralj Peter z redom Zvezde Karadžordže na priporočilo Draže Mihajloviča (Dokument štev. 538).
Medtem pa je kralj Peter v Londonu poročil svojo grško prin-cezinjo in 12. maja 1944 je poslal generalu Mihajloviču naslednje poročilo (Dokument štev. 644): "V imenu kraljice in svojem imenu Vam izražam svojo zahvalo v položaju ministra Jugoslovanske armade v domovini, Centralnemu narodnemu odboru, Cerkvi in mojemu junaškemu narodu za vaše čestitke ob I priliki moje poroke, Bog vas blagoslovi in naj vam da moč, da vzdržite do končne zmage in osvobodite!"
Ta poslanica je podpisana "Peter II". in spodaj stoji naslednja pripomba: "Purič, strogo zaupno štev. 189, 12. maja". Purič je bil Petrov ministrski predsednik, še nikoli ni pojasnil, zakaj je ta zahvalna poslanica bi-
la označena za "strogo zaupno". Ne vsebuje nikakih vojaških tajnosti, vsebuje pa eno veliko politično tajnost. V maju 1944, tri mesece po izjavi britanskega premi-erja Churchilla pred britskim parlamentom, da je angleška vlada zaključila podpirati osvobodilno vojsko maršala Tita, pa jugoslovanski kralj sili Mihajloviča, da "vzdrži do končne zmage" nad isto vojsko maršala Tita. . .
KOLABORACIJA V SRBIJI
številne listine v poročilu jugoslovanske komisije za vojne zločine kažejo, da so četniki v Srbiji sodelovali z Nemci in Bolgari in s vojsko Milana Nediča, načelnika lutkarske vlade v Beogradu. Mi-hajlovičevi poveljniki so obiskava-li Beograd in se v mestu svobodno kretali. Dobivali so materialno in finančno pomoč od Nemcev. Sklenili so uradne pogodbe z nemško komando v Srbiji in javno so se udeleževali obešanja ujetih partizanov.
Aprila 1942 sta bila dva partizanska voditelja, Ilija Katič in Tihomir Sarič, ujeta od pomešanih nemških, Nedičevih in Mihaj-lovičevih čet ter obešena na mestnem trgu. Ta prizor je bil fotografiran od raznih strani in oddajani so bil govori. Eden izmed govornikov je bil Budimir Busi-ljčič, poveljnik Mihajlovičevega četniškega korpusa Tamnovo. (Dokument štev. 649.)
V Srbiji se je nahajal zavod za prisiljeno vzgojo mladine. Dne 4. septembra 1944 je ravnatelj tega zavoda Milovan G. Popovič poslal naslednje pismo g. Veliboru Joni-ču, ministru za izobrazbo v Nedi-čevem kabinetu:
"Čast mi je sporočiti Vam, v smislu Vašega strogo zaupnega akta št. 16 z dne 30. avgusta 1944, da sem poslal 104 študente k srbskim oboroženim silam in sicer: 53 v korpus Srbskih prostovoljcev, 26 Srbski milici in 25 Draži Mihajloviču. Dijaki so bili izbrani na podlagi prostovoljnih prošenj in proste izbire".
Fotostatični posnetek tega pisma, ki ga je podpisal Milovan G. Popovič, je zanešen v poročilo komisije kot dokument štev. 653. To kaže, da so uradne agencije Nedi-čeve lutkarske vlade nabirale novince za Mihajlovičevo borbo proti partizanom.
V svojem mesečnem poročilu ministrstvu za notranje zadeve, ki je bilo datirano 7. februarja 1944, pravi Svetozar štefanovič, prefekt okraja šabac, med drugimi rečmi tudi tole:
"... Četniki Draže Mihajloviča se gibljejo v vseh občinah tega okraja in vršijo svoje lastne vrste policijsko nalogo. Posebno pozornost obračajo komunistom in njihovim simpa-tičarjem in ako katerega zasačijo, ga ubijejo. . ."
Iz te listine (štev. 661) je razvidno, da so se četniki svobodno kretali v Srbiji ter da so pomagali nemški vojski vzdržavati red in mir z "ubijanjem komunistov in njihovih simpatičarjev", edine skupine, ki se je aktivno upirala nacijem in njihovim pomagačem.
Dne 4. maja 1942 je kapitan Dušan B. Radovič, poveljnik zlati-borske četniške edinice, poslal pismo četniški komandi, ki se v odlomkih glasi:
"... 2. maja tega leta sem se pod pritiskom sovražnika umaknil na desni breg Drine.
Dne 3. maja letos, okrog 9. ure. . . so me Nemci ustavili in razorožili mojih 69 mož, dasi sem imel v žepu potrebne listine o legalnosti moje edinice o-stati na ozemlju Srbije. Nisem se upiral, ker nisem imel navodil.
Prosim, hitro me obvestite, kam naj grem in kateri edinici se naj pridružim." Fotostatični odtis tega pisma, ki ga je podpisal kapitan Radovič, je vključen v poročilu komisije kot dokument štev. 694.
Jugoslovanska armada v domovini je tudi prakticirala kolabo-racijo s sovražnikom. Dne 24. julija 1944 je polkovnik Miljutin Radojevič, delegat Vrhovne komande jugoslovanske armade, poslal poveljniku korpusa čegarsko depešo, ki se v odlomkih glasi:
"... Kraiskomandantura zahteva sestanek z našimi oficiri iz tega ozemlja, da uredimo "čistko komunistov" v Zapla-nju. Tega za zdaj ni treba, potrebna pa je po drugih krajih, da dobimo orožje in strelivo. . ."
Iz te listine štev. (štev. 709), ki jo je podpisal polkovnik Radoje-
(Nadaljevanje na 4 str.)
Zadeva Draže Mihajloviča
(Iz 3 strani)
vič, je razvidno, da je Vrhovna komanda jugoslovanske armade vodila posredna pogajanja z nemško vojaško komando z namenom, da dobi orožje in amunicijo za borbo proti partizanom.
Dne 23. septembra 1944 je Vrhovna komanda jugoslovanske armade poslala Mihajlovičevim poveljnikom depešo, ki se deloma glasi:
"Splošen položaj: Ameriški polkovnik je izjavil 21. septembra v navzočnosti Čike (Mihajloviča), Centralnega narodnega odbora, načelnika in Neška, da na podlagi sporazuma ruske čete ne bodo prekoračile jugoslovanske meje ter da so radi tega že 20 dni stale ob naši meji, ne da bi jo prekoračile; da bodo amerikanske čete prišle v Jugoslavijo in jo okupirale, toda šele tedaj, ko bodo deželo Nemci zapustili, ter da se bo pod amerikansko okupacijo vršil plebiscit, toda na tak način, da bo Čika (Mihajlovič) zmagal in Tita legalno odstranil. . . Do tistega časa pa nas prosi, da nadaljujemo z borbo, če treba tudi z znemško pomočjo. . . v imenu Roosevelta nam zagotavlja našo zmago še predno bo konec tega leta.
Položaj v Srbiji: I. partizanski korpus (1., 6. in 37. divizija) po večini v okrožju Ko-lubara. . . njegove prehodne edinice skušajo doseči šumadi-jo. V celoti ne kažejo znamenj kake večje aktivnosti. XII. korpus (13., 36. in 11. divizija) v okolici Boranje Jagodne. Proti partizanom so naperjene sledeče sile: dva brandenburška bataljona, pojačena, zapirata cesto Mladenovac-Topola, da u-stavita prodiranje proti vzhodu; divizija Prinz Eugen se pomika iz Višegrada in ena oklop-na divizija, sestoječa iz petih bataljonov, je prispela v Gornji Milanovac 21. septembra zvečer. . . Za naše operacije proti XI. korpusu smo dobili dva bataljona prostovoljcev. . . in možno je, da dobimo tudi en nemški bataljon.
Položaj je torej izboren".
Fotostatični odtis te listine (štev. 725), ki jo je podpisal kapitan Vojnimir M. Markovič, eden izmed važnih poveljnikov jugoslovanske armade v Srbiji, je reproducirán v poročilu komisije. Ime amerikanskega polkovnika, kateremu se predpisuje zgorajšnja izredna izjava, ni omenjeno v depeši, toda upati je, da septembra meseca 1944 ni bilo amerikanskega oficirja, ki bi bil tako nepreviden v navzočnosti toliko prič. Obstajala je močna klika častnikov v vojnem departmentu v Washington, ki je smatrala (in dozdevno še smatra), da je Mihaj-lovičeva kolaboracija z Nemci bila potrebna iz razloga, da se prepreči širjenje komunizma, toda do septembra 1944 je moral potek dogodkov prisiliti tudi to skupino oboževateljev Mihajlovičevega izdajstva biti previden v svoji kritiki o gibanju maršala Tita in pri zagotavljanju kolaboracijonistov o nadaljnem podpiranju od strani
KRATKE VESTI
Za pomoč organizaciji Ljudske mladine Jugoslavije, so doslej dali kot svoj prispevek:
Vlada FLRJ 2 milijona dinarjev.
Centralni komitet Komunistične partije Jugoslavije 1 milijon dinarjev.
Vlada Ljudske republike Srbije, 1 milijon dinarjev.
Teden za popravilo cest po Jugoslaviji. Ljudstvo je s svojim delom prihranilo državi milijonske vsote denarja. Skupno je delalo 1,422.137 delovnih dni.
Sodelovalo je 225.302 vozil z živinsko vprego in manjše število motornih vozil. 214 glav vprežne živine je prevozilo 516.081 kub. metrov kamenja. Prekopanih je bilo v celoti 10,839.878 m obcestnih jarkov in izkopanih 339.394 kub. metrov zemlje, zgrajenih ali popravljenih 27 mostov, 10 predorov in 7393 kub. metrov podpornih in zaščitnih zidov. Skupna vrednost vseh teh del je čez 237 milijonov dinarjev. To veliko delo in doseženi rezultati kažejo, da so naši narodi pravilno in popolnoma razumeli velik gospodarski pomen naših cest, ker naše gospodarstvo še vedno veliko trpi zaradi slabih prometnih zvez kljub ogromnim vsotam, ki so bile vložene za začasno in zasilno popravilo cestnih mrež.
vlade Združenih držav.
V septembru 1944, ko je ameriška misija prišla k Mihajlovi-ču, je bil edini cilj četniških sil, da vržejo partizane iz Srbije. V svojih poveljih edinicam, da se borijo, so Mihajlovičevi poveljniki dali četnikom razumeti, da je vojna med Rusijo in anglo-amerikan-skim blokom neizogibna ter da bo izbruhnila na Balkanu. Dne 4. septembra 1944 je Dragotin S. Ra-čič, poveljnik četrte čete udarniškega korpusa jugoslovanske kraljeve armade v domovini, izdal svoje navodilo št. 6, ki se v odlomkih čita takole:
"Zavezniki so rdečkarje zapustili. Nič več ne prejemajo materialne pomoči, kajti na polju zunanje politike položaj med Sovjeti in Anglo-amerikanci čedalje bolj napet in možno je, da se vname med njimi oborožen boj radi balkanskih vprašanj. Radi tega je Tito, po navodilih iz Moskve, skušal postaviti svojo oblast nad Srbijo in to z namenom, da bi potem lahko zahteval, da se Jugoslavija želi pridružiti Sovjetom; medtem pa nam Amerikanci in Angleži pripovedujejo, da oči-
Lep primer rojaka in _
poziv ostalim Slovencem
Port Arthur — Kakor vsako zadnjih par let, tako je tudi v letošnji sezoni lokalni Svet južnih Slovanov priredil piknik 30 junija. Med mnogimi obiskovalci piknika so se pojavili dosedaj nam nepoznani rojaki Slovenci iz Ely, Minnisota. Po par besedah razgovora z rojakom Louis Prijateljem se spoznamo, da je to brat znanega dopisnikarja v Edinost, Leo Prijatelj iz Montreala. Na-daljni izletniki iz Ely-ja je bil Joe Stanič in njegov sin, in četrti naj oprosti moji pozabljivosti ne spominjam se njegovega imena. Odbor piknika se Vam zahvaljuje za obisk, ker Vas ni ovirala čez 200 milj dolga pot.
Presenečen sem nad izjavo L. Prijatelja ko je povedal: "čital sem v Edinosti oglašen piknik v Port Arthurju, in tako smo sklenili, da vas obiščemo. Dejal je tudi, prav tako sem čital, da zbirate kanadski Slovenci sklad za X-raj aparat. Mi ameriški Slovenci zbiramo za izgradnjo bolnice za katere sklad sem že prispeval. Tudi tukaj prilagam v vaš sklad za neobhodno potrebni apa-
stimo Srbijo v čim najkrajšem ' na kar izrožil desetic0-
Hvala Ti Louis za Tvojo požrtvovalnost, želim da bi dobil mno-
času — brez razlike kakšnih načinov se poslužujemo — v namenu, da ustvarimo pogoje za njihov prihod na Balkanu na našo zahtevo.
Vsled tega je torej borba, v katero se sedaj podajamo odločilna za Srbijo, odločilna za Jugoslavijo in za Balkan kot celota, kajti naša zmaga (nad partizani) ali naša premaga ter naglica, s katero vršimo svoje delo, bo odločila, ali pridejo Anglo-Amerikanci, ali Sovjeti na naše ozemlje".
Fotostatični odtis tega navodila (Dokument štev. 726), s podpisom majorja Račiča, je reproducirán v poročilu komisije. Poročilo vključuje več drugih povelj in navodil majorja Račiča, ki kažejo, da so se četniki v Srbiji borili rama ob rami z Nemci, z Nedičevo milico in Nemci, z Nedičevo milico in fašističnimi Bolgari — vse proti partizanom. Poročilo tudi v-ključuje ukaz s podpisom Draže Mihajloviča z dne 2 7. maja 1944, s katerim imenuje Mihajlovič tega istega majorja Račiča v štab četrte skupine udarniškega korpusa jugoslovanske kraljeve armade v domovini (Dokument štev. 729).
Dokler se ne najdejo nadaljni dokazi, se ne more soditi o resničnosti izjav, ki so jih napravili Mihajlovičevi poveljniki, ko so izjavljali, da so ^.nglo-amerikanci silili in nagovarjali četnike za borbo proti partizanom, kajti partizanska zmaga bi pomenila sov-jetizacijo Balkana, medtem ko bi četniška zmaga pomagala, da bi amerikanske in angleške čete prišle v Jugoslavijo kot gost četniš-ke komande.
Pozar Slovenci Detroit-Windsor
Postojanske SANSa priredijo skupni piknik v nedeljo dne 21 julija v Welcome Parku na 15% mile Rd. in Livernois.
Potokaz: Ako greste iz zapadne strani, vozite po ravni ulici Livernois do 8 mile Rd, potem krenete vzhodno do Woodward Ave., po Woodward Ave. do 10 mile Rd., potem pa vzamete Crook Rd., ali Minne St., do 15% mile Rd. in ste na Parku.
Imeli bomo govornika jugoslovanske ambasade iz Washingtona, dobro znanega Stane Kraševec, ki je pred nekoliko tedni prišel iz stare domovine. Kot znano zastopal je kot delegat Jugoslavijo na konferenci Združenih narodov v San Francisco, in verjetno, da bo imel mnogo za povedati o borbi, delu in življenju našega naroda.
Vabljeni so vsi Slovenci in Slovenke iz Detriota, Windsorja in okolice, da se udeleže piknika. Imeli bomo raznih jestvim kakor tudi na ražnju pečena jagnjeta, pa za žejne — za žejne okusna hladna pijača. Tudi za srbečico bo nekaj. Namreč igrala bo Korun orkestra, katera tako prijetno razveseli starejše in mladino. To bo obenem edini piknik, ki ga bomo Slovenci imeli letos v Detroitu.
Za dobro postrežbo in prijetno zabavo skrbi odbor.
F. Modic, ta j.
Pod. SANSa 108.
Dva okrožna piknika - dva "Slovenska Dneva" -dve veliki narodni manifestaciji slovenskih izseljencev
VAL D'OR-KIRKLAND LAKE-NORANDA
V	nedeljo dne 4 avgusta v prijaznem mestu Val-D'Orju se vrši "SLOVENSKI DAN". Na ta dan se bodo zbrali Slovenci iz rečenih naselj in se skupno zabavali v prijazni naravi v znaku svoje narodne zavesti po skupnem delu za pomoč junaškim narodom nove svobodne demokratične Jugoslavije.
Kot glavni govornik za ta dan bo član jugoslovanskega veleposlaništva iz Washingtona.
Skupna manifestacija se vrši zraven "Jacola Mine" Čisti dobiček je namenjen za X-raj aparat.
WINDSOR-ST, CATHARINES- TORONTO4 HAMILTON - OSHAWA
V	nedeljo dne 11 avgusta se vrši slavnost "Slovenski Dan" na zelo prijaznem prostoru Port Wellerju, nedaleč St. Catharines.. Iz Toronta udeleženci se bodo peljali z parnikom do Port Dalhouse, od taim pa z avtobusom na prostor piknika. Za vdeležence, ki pridejo z vlakom v St. Catharines, bodo pripravni avtomobili, kateri jih odpel j a jo na mesto.
Glavni govornik za ta dan bo član jugoslovanskega veleposlaništva iz Washingtona.
Glavni program za obe prireditvi sledi v prihodnjih izdajah tega lista.
Odbora:
go posnemalcev. Le škoda da vam ni čas dopuščal za daljše bivanje tu med nami. Zato Vas zovemo, da pridete zopet. Na 11 avgusta se pripravlja zopet piknik. Se nekaj šepeče, da na tem pikniku bo vse nekaj druzega, obljubili! so tudi mesarji, da bodo preskrbeli malo več jagnječkove pečenke, namreč se želijo maščevati nad drznem in trmastem koštrunom (da ne bo kaj zamere mesarji, saj ni-
Zahvalno pismo Vladimira Nazora, S. K, J. S.
Svet Kanadskih Južnih Slovanov je prejel sledeče pismo od Vladimirja Nazora, predsednika Sabora Ljudske Republike Hrvatske.
"Svetu Kanadskih Južnih Slovanov,
Toronto, Ontario (Canada)"
Čast mi je poslati vam v imenu Prezidijuma Sabora Narodne Republike Hrvatske in vseh Hrvatov, srčni pozdrav in zahvalo, za Vašo skrb in dobrovoljne prispevke v svrho pomaganja oškodovanim v vojni in obnove naše oškodovane dežele.
Vaša velikodušna pripomoč in vaše somišljenje, ne samo, da je nam v materijalno udobnost, ampak tudi moralna korist, za katero hočemo biti vedno hvaležni."
VLADIMIR NAZOR predsednik Sabora Narodne Republike Hrvatske
Zagreb, dne 9. maja 1946.
Kolektivna pisma
Tiskovni urad pri Predsedstvu Federalne ljudske republike Slovenije nam je ravno kar sporočil, da so prejeli več kolektivnih pisem, ki so jih napisale podružnice Zveze Kanadskih Slovencev.
Tako smo n. pr. zapazili kolektivno pismo, priobčeno v "Ljudski Pravici", ki ga je poslala podružnica Zveze iz Timminsa. Pismo je priobčeno na vidnem mestu, na prvi strani. Priobčeno je pismo iz Nanaimo B. C., druga pridejo na vrsto.
Tiskovni urad želi, da bi podružnice tudi v bodoče sestavile taka kolektivna pisma o življenju in delu slovenskih izseljencev, po možnosti naj bi bila opremljena tudi z sliko n. pr. skupina rudarjev rudnikom, skupina gozdarjev, tako po vrsti drugih delavcev zaposlenih v tovarnah ali pa na po-lju.
Kdo bo ta prvi, ki bo prispeval nekoliko truda v ta namen? Prepričani smo, da se bodo oglasile podružnice in drugi rojaki. Pošljite nam čim prej taka pisma, o-premljena kakor je navedeno z slikami.
Uredništvo.
POPRAVEK
Rojak iz Windsorja nam poroča, da sta bila izpuščena imena dveh darovalcev, ki sta prispevala vsak po pet dolarjev za pomoč narodom Jugoslavije. Skupni seznam darovalcev, ki je bil priob-čen z dne 26 junija t. 1., se nanaša na darovalce, ki so prispevali za zgraditev otročje bolnišnice pod imenom Sveta kanadskih južnih Slovanov do aprila meseca 1946. Imena darovalcev, ki so prispevali v aprilu, maju ali juniju, niso priobčena v tem seznamu, ampak bodo priobčena v prihodnjem seznamu darovalcev.
Rojaka iz Windsorja, ki sta prispevala vsak po pet dolarjev sta: Ignac Želko in Alojz Debevc.
Če je v tem oziru narejena pomota, se omenjena naprošata da oprostita. Njih imena bodo priobčena vsekakor v prihodnjem seznamu darovalcev. To pojasnilo smo dobili od Gl. tajnika Sveta Kanadskih Južnih Slovenov.
Uredništvo.
TIMMINS, ONT.
Mestni Svet kanadskih južnih Slovanov priredi piknik v nedelja dne 21 julija in sicer na dobro znanem prostoru Gillies Lake.
Ker je čisti dobiček namenjen za pomoč dojenčkom in podhranje-nim otrokom v starem kraju, se uljudno vabi vse Slovence, Hrvate in Srbe ter ostale Slovane, da se udeleže piknika. Da ne bo manjkalo zabave in razvedrila, kakor tudi užitne pečenke in tolažbo za žejne, skrbi:
Odbor.
smo Amerikancem povedali, kako si je koštrun samoodločno podaljšal življenje). Toraj na svidenje na pikniku.
Priporočilo vsem Slovencem iz Port Arthurja, ki se nahajate po raznih delih izven mesta in se ne-ve za vaše naslove.
V	svrho zbirne akcije za X-raj aparat v Slovenijo, odbor je odločil, da se 17 avgusta skliče skupščina z večerinko v Hrv. Domu na 227 Pearl St. Želi se, da bi bili za ta omenjeni sestanek kar mogoče v večjem številu skupaj. Do danes so se Port Arthurški Slovenci v vsakem pozivu odzvali, ko se je zbiralo pomoč narodu v stari domovini. Tako je upati tudi v sedanji zbirki, da bodo doprinesli svoj delež k skupni vsoti deset tisoč dolarjev za X-raj aparat.
V	slučaju da je komu nemogoče priti na omenjeni sestanek, naj pa pošlje svoj prilog na spodaj navedeni naslov. Imena darovalcev bodo čitana na skupščini in potem objavljena v Edinosti.
Ed. Troha, 319 Dewe Ave., Port Arthur, Ont.
Zahvala rojakom Pt, Arthurju
Ker sem se z mojimi tremi tovariši udeležil piknika, ki so ga priredili rojaki v Port Arthurju, se mi zdi umestno tem potom se zahvaliti vsem rojakom in rojakinjam za postrežbo in gostoljubnost za časa našega gostovanja v njihovi sredini.
Torej z mojimi tremi tovariši smo se pripeljali na določeno mesto, kraj kjer se je vršil piknik, seveda kot tujci. Izstopili smo iz našega vozila in se oziramo okrog, kje bi dobili kakega okrepčila, kje je takšna prodajalna. Bilo jih je seveda več, vsaka je imela nekaj za okrepčilo ali zabavo. Pa kar naenkrat slišim v pogovoru slovanski glas, smo že na ta pravem kraju, sem si mislil. Pristopim nekoliko bližje in si mislim, ali si Ribinčan, ali kdo. Ne, se je oglasil, pač pa v bližini Kočevja, kar za menoj korajžno odvrne rojak. Ni bilo dolgo, da smo se našli v "Jugoslaviji" namreč med vse polno Jugoslovanov. Čas je skoro bliskoma potekal v prijetni tovariški družbi. Postregli so nam z različnim pecivom, jagnječo pečenko in kajpak tudi za tolažbo suhega grla. Pa kaj vam bom tolmačil kaj prav zaprav je bilo, saj veste z čem se človeku ustreže ko ga presneta žeja mori.
Posebno se zahvalimo Mr. m Mrs. Poje, Ed. Troha in drugim. Ta kratek čas med vami rojaki in rojakinje v Port Arthurju nam ostane v lepem spominu.
Leo Prijatelj in tovariši.

Iz francoščine prevedla K. N.
"Zelo se mu je mudilo. Imela sem toliko opravkov zaradi njegovega nenadnega odhoda, da sem čisto pozabila vprašati, zakaj tako hitro odhaja in po kakšnih, opravkih".
Cadreronova sta opazila, da je Orana spričo toliko vprašanj nekoliko na trnjih, zato je nista več vpraševala.
"No, ljuba moja, pri nas boš imela prijetne počitnice. Le pomiri se, nič se ne razburjaj, če je Miguel v tujini. Imeti je moral že tehtni vzirok, da je tako na lepem odpotoval, sam, brez tebe. Zakaj ga pa nisi vprašala, kaj bo tam počel"?
"Nočem siliti vanj, če mi sam ne pove"! je nejevoljno vzkliknila Orana; kajti to vprašanje jo je zadelo v živo. "Prav tako sem ponosna kakor on. če mi ni ničesar povedal, je že moral imeti tehten vzrok, da je molčal. če bi ga bila vseeno vprašala, bi mi morda odgovoril, da je uradna skrivnost."
"Oh, pravi mož nima skrivnosti pred svojo ženo', je vzkliknila gospa Cadreronova in pomenljivo pogledala svojega moža.
"Res?" Je nejeverno vprašala Orana. "Potlej morda jaz ne znam prav ravnati z njim. Mislila sem, da mu je od več, pripovedovati o uradnih skrivnostih. In razen tega me te stvari prav nič ne zanimajo. . . Vidva sta pač bolj radovedna kakor jaz!"
Gospa Cadireronova je začudeno pogledala svojo hčer:
"Smešno govoriš. Ali si pa tudi res srečna?"
"Da, zelo srečna!" je vneto vzkliknila mlada žena, skušajoč pokazati kar najbolj zadovoljen obraz. "Saj sem vama vendar pisala v poslednjem pismu, kako dobro se razumeva. . ."
In pričela je vnovič naštevati vse dobre lastnosti svojega moža, ki jih je bila opisala v tistem usodnem pismu svoji materi.
"Saj nisem dobila tega pisma", je začudeno ugotovila gospa Cadreronova. "Tega pisma vendar nisem dobila, ljuba Orana! Zadovoljna sem, če je res tako, kakor praviš, toda še bolj všeč bi mi bilo, če bi to brala v pismu, ki o njem trdiš, da si mi ga poslala. Prve novice o tvojem zakonu niso bile takšne, pisala si: "Po malem spoznava drug drugega. . ."
"Saj sem vendar predvčerajšnjem oddala tisto pismo !" je na videz kar ogorčeno vzkliknila Orana.
"čudno," je zmajala z glavo gospa Cadreronova. "Povprašala bom na pošti. . ."
"In jaz bom trdo prijel poštarja", je vzkliknil gospod Le Cadreron.
Orana je zardela. Zdelo se ji je, da se s svojimi, sicer nedolžnimi lažmi pogreza vse globlje in globlje. Zdaj bodo dvignili toliko prahu, zaradi tistega nesrečnega pisma! In na lepem se je odločila:
"Čemu bi povpraševali poštarja! Prav nič čudno ni, da niste dobili tistega pisma".
Gospod in gospa Cadreronova, sta jo presenečeno pogledala.
"Pismo namireč sploh nisem oddala na pošto", je trdno in odkrito povedala Orana.
"Kako? Saj si vendar pravkar rekla. . .".
"No, da! Nikar me tako ne glejta! Zmotila sem Zdaj sem se spomnila, da sem tisto pismo raztrga-
se. la.
"Raztrgala si ga ?" "Da".
"Zakaj vendar"?
(Nadaljevanje prihodnjič)
Pismo rojakom v Kanadi
(Iz 1 strani)
ljali na žago in stavbišča. Tako se je torej vse delovno ljudstvo Adlešičev in okolice povezalo v vzgledni samopomoči, ki ni mogla ostati brez vidnih, velikih uspehov. Obnovljenih je bilo 32 poslopij, v katera se je lahko vse-bilo 19 družin, ki so se'morale preje stiskati na raznih krajih. V obnovljenih hlevih in gospodarskih poslopjih je spravljenih 42 glav živine. Vrednosti obnovljenih domačij je ocenjena na 2,500.000 dinarjev. Ker pa znaša prejeto posojilo 475.000 dinarjev, lahko sklepamo, da pride razlika dveh miljonov dinarjev na brezplačno, požrtvovalno udarniško delo, na dobavljeni stavbeni materijal in na še ostale zidove, kolikor so bili še uporabni. Točne številčne ugotovitve kažejo, da je ljudstvo samo prispevalo k obnovi svojih uničenih domov skoraj še enkrat toliko, kolikor je prejelo obnovitvenega posojila. V načrtu letošnje obnove je izgradnja 28 nadaljnih poslopij. Če bo zadrugi zagotovljeno obnovitveno posojilo v lanskem iznosu, potem je gotovo, da bo ta obnovitveni načrt popolnoma izpeljan. Prebivalci Adlešičev so si s temi svojimi uspehi pridobili sloves ne le po vsej Beli Krajini, temveč tudi po vsej Sloveniji. S takšnim obnovitvenim rekordom se ne more ponašati doslej še nobena druga obnovitvena zadruga v Beli Krajini, četudi izpričujejo tudi ostale obnovitvene zadruge, nedvomno lepe uspehe. V obnovitvenih zadrugah povezano prizadeto ljudstvo dokazuje svojo globoko ljubezen do rodnega kra-
ja, pa tudi svojo delavno voljo, svojo zrelost in resnobo.
Ti obnovitveni uspehi pa ne bi bili mogoči, ako bi ne bilo potrebnega umevanja in stvarne pomoči s strani predstavnikov naše ljudske države, ki posveča svojo poglavitno skrb in pozornost širokim množicam delovnega ljudstva. Država ni le zagotovila potrebnih obnovitvenih kreditov, in stavbenega materijala, temveč tudi strokovne moči, ki so s svojim načrtnim delom po tehničnih bazah ustvarile pogoje za širokopotezno, uspešno delovanje obnovitvenih zadrug. Tehnična baza v Črnomlju je preskrbela predvsem za to, da je bil za obnovo na razpolago predvsem les. Po državnih in zasebnih gozdovih je bilo posekanih nad 1700 kubičnih metrov lesa. Nadalje je organizirala tehnična baza, kolarsko kovaško in mizarsko delavnico, ki marljivo opravlja svoje delo. V okvirju delovanja obnovitvene zadruge v Adlešičih sem omenil delavnico cementnih strešnikov. T^udi to delavnico je organizirala tehnična baza. Doslej je bilo izdelanih v tej delavnici 40.000 strešnikov in okoli 1000 žlebnikov. Tudi je imela tehnična baza na razpolago opekarno v Pri-bincih, ki jo je lastnik brezplačno odstopil. Doslej je bilo izdelanih v tej opekarni nad 12 tisoč zidne opeke. Nadalje je vodstvo tehnične baze takoj mislilo na obnovo med okupacijo skoraj popolnoma razdejano opekarno v Kanižarici, kjer je bilo v dobrih dveh mesecih izdelanih okoli 70.000 komadov surove zidne opeke. Prav tako je bila postavljena v službo ob-
nove popravljena apnenica v Črnomlju, ki je sedaj v polnem obratu.
Tako, vidite dragi rojaki, si gradimo svoje domove. Vsega tega bi ne bilo, ko bi ne bili na čelu naše državne uprave ljudje, ki imajo globoko smisel za ljudske potrebe, za prave ljudske koristi. Iz ruševin vstajamo k novemu življenju. Bela Krajina dobiva novi lepši obraz. V načrtu je stavbna ureditev Bele Krajine po načelnih sodobnega kmetijskega stavbarstva, ki računa tudi pri gradnji kmetskih domačij s potrebami zdravja, higiene, lepote in čistoče. Bela Krajina je bila v stari Jugoslaviji, revna, zanemarjena, zapo-stavljana. Sedaj pa je drugače. Vsa prizadevanja pristojnih oblasti, pa tudi v zadrugah organiziranega ljustva, gredo za tem, da se ustvarijo pogoji za krepak, napreden, cvetoč razvoj naše lepe deželice. V načrtu je asanacija vasi, nadaljna izgradnja prometnih žil. Tudi o potrebi nujnih regulacij čujemo večkrat primerno besedo. Pripravljeni smo na vse oblike sodelovanja, če bo treba.
Pravična ljudska oblast, ki je dala zemljo onim, ki je niso imeli, ali pa ki so jo imeli premalo, nas bo podprla tudi v bodočih prizadevanjih, kakor nas je pri obnovi. Pri tem nas vodi geslo, naj bi bila naša Belo Krajina, čim lepša, čim srečnejša.
Sprejmite, dragi rojaki, ob sklepu najprisrčnejše pozdrave vseh Belo Krajincev. Mnogo mislimo na vas vse. Ob priliki se spet oglasim, da vam sporočim še druge novice, ki vas utegnejo zanimati.
Rojak
0102000202010230040001010701050202000200010008001102020200110101230002000800090100010201010002000201000200013002000102004853