.(Joris a* izhaja vsaki torek insoboto.JAko pade na ta dneva praznik, Han poprej. Urednistvo KP nahaja v .Narodni Tiskarni", ulica VHturini St. 9, kamor jo naalavljati pisma. Nefrankirana ptama se nt1 sprejemajo, enako s<> ne uvažujejo pisima brez podpisa. Rokopisi (lopiBov so lie vračajo. GORICA TBLBFON It 201. .«»orira* uane na lelo 10 K, za pol let» b K, za četrt leta 250. Upravniitvo ie nahaja v „Narodni Tiskarn:" ulica V'ettunni St. 9. fa oxlaur se plačuje od čveterostolpiu- petit vrste po 14 vin., za večkratn» latis primeren popust, —• Pi>»am«*Lne Itevilkr sianejo 8 vin. in se piusla|ajo » raznih goriškili iraiikan. St. 94. V Gorici, v soboto dne 23. novembra 1912. Leto XIII. fllbansko vprasanje. Siccr v zadujeui času res ne 1110- remo red, da hi imeli kako pomaujkanjc na raznili vprašanjili, a ukljub tcinu se je tej kopici pridružilo šc albansko v- prašanje, ki postaja od due do due bolj pcreče. Zadnjc dni jc Albanija postala takorckoč geslo našc ziinaiijc |)olitikc in zasluži zato, da si vso stvar ogledo- ino malo pobližje. Albanija, okoli katcrc sc succ tc dni vsa diplomaticna učcnost liaših in dru- tfili drzavuikov, jc mala dezelica nicd Ciiiii^cM'M in grškiiu kraljcstvom; na zahodni strani nicji na .iudri'.i'sko inor- jc, proti vsliodu sc nizprostira približno do Skoplja. Albansko picnic prebiva si- ccr tudi zunaj pravc Albanije, a to v tcin oziru ne pride V poštev. Albanija jc skozi in skozi gorata in prccej pustn deželica, ki preživlja skromno svojili 1,1(111.11(10 prcbivalccv ali uekaj eez. Al- banci so baje potomci starih Ilirov, ki so stanovali se prud Riniljani v onili krajih. Natauc.no sc pravzaprav to ple- rne ne da opisati in doloeiti. Knltura ie v ze!o nizkcni stanjii. Yeeni poboji in inoritvc so na dncviicin redn, o šolstvu skoro ni govora. Svoj čas jc spadala Alhanija pod srbsko ccsarstvo, bila jc podložna tudi Bizautinceni in nazadnje Turkom. Poiiticno gibimje */ Mbaniii priliaja le od iickatcrüi \ ino/.cinsix n prebivajociii vcljakov. Po vcri so Al- banei katoličani (85.000), pravoslavni (240.1)1)0) in nniliamedanci (790.000). Ta mala, dosedaj turska pokrajina. jc postala tedaj tc dni kar naenkrat sila važna. Da ima siccr Albanija res svojo politično važnost, to dokazujejo pogo- vori našili in italjanskili diplomntov že vce easa sein. Žc Icta 1904 (4. maja) jc govoril sedanji laški poslanik v Parizu T i 11 o n i v italijanski zbornici o Alba- niji. Povdaril jc, da Albanija sama zasc nima nikakega pomciia. Ponien iniajo albanskc hike in pristanišča, iz katenh sc laliko obvlada eclo Jadvansko niorje. Albanija pomeni ravnotcžje nicd našo in italjansko politiko. Zato so državniki določili, da mora biti ta kos jadranske- Ka obrežja za nas in za Ttaiijo nevtra- Icn, to se pravi, da ga ne sineino imcti ne mi, še manj pa Italija. Za obe državi pomeni tedaj Albanija nckak nedota- kliiv svet, ki sicer sani na scbi ni ure- den skoro nič, a irna jako važne vojaške pozicije. Isto ninenjc jc veljalo tudi še Icta 1906. Tittoni se je takrat izrazil, da je politična avtonomija za Albanijo nuj- no potrebna, kakor hitro bi se razuiere na Balkanu izpremenile. Kakor vidiiuo, se je že I. 1906 go~ vorilo o albanski avtonomiji in daiies, po šestih letih jc to vprašanje prišlo zo- pet na dan. Znano je, da se je laška vla- da od nekdaj za Albanijo zelo potego- vala in tudi žrtvovala za sole in druge naprave v Albaniji jako velike svote. Fudi Avstrija ni v tcm oziru zaostala, a moralno je Italija dosegla več kot mi, četudi imamo mi morda večjc stroške. Svoj eas je skoro kazalo, da se iz te konkurence v Albaniji razvije kak res- nejsi konflikt, kajti za Italijo je alban- ¦sko obrcžje v resnici zelo vabljivo in Piipravno. Toda dogodki so šli preko tch premišljevanj in sedaj stojimo pred čisto drugimi dejstvi. Zmagovita Srbija, ki je stria turško ¦ "IPA.v Stnri Srbiii in si nndvrcrln nohrni priti čcz |)lanine do moria. To je za Srbijo po|)()liioina razuuiljivo. Za ks('- spodarski napredek je to seveda nuino potrebno, a drugo vprasanjc nastaue glede našc inonarliiie in deloina tudi glede Italije. Konflikt s Srbijo je bil dolgo časa ncjascn in uiraceu. Počasi še le so se nicglc dvigalc in sedaj vidiiuo, kai je pravzapra\- niislil groi lierclitold. ko ie govoril o iiaših iutercsih na halkanu. Sedaj se ti intercsi iasno vidiio \- dvcb točak: 1.) Albaiiija mora biti saniM- slojiia, t. j. mora dobiti avtonoinijo in 2.) Srbi ne sinejo dobiti s\oie hike '. Albaniii. Srbski «/lasovi in odgovorj n;i to so, kakor se sliši, \si nc^atixiii: Sr! : liočcjo zasesti Albanijo in dobiti tudi lu- ko v .ladransketn uiorju. () \^ein tetii se sicer ue da še reči nič u'oto\ e^'a. ker so imieiii'.i se preeej razlieiia gledc ko- ncene resitw tell \¦prašaui. a \ciidar so uekatcr: lisii že prioiičili \ eč ali uiaiii obšinie razlogc k sedaiijenui ^tališju našt^ ziinanje politike. 7. ^ospodarskega vidika ie za uas naibolj zaninii\' clanek. ki y;a prinaša "Oesterrcieliisclicr \ olkswirt , ki se \" |)rvi vrsti ozira na naše :j.uspodarske razmcr«.1 in koristi. \ edno se po\dari;!- jo \- zadiijcm času ra\iio ^ospndarski intercsi. ki jib '/¦¦"-:!•.".!::;•.: :;r,\;; i".,.litika n:i liaikaiui. zato ie pra^ zaniiui\'o. kai prav: I'l eini^eiiiiio ^'ospodai'ski list o tcj st\ari. po mueiiiii onu-ni.^i.j--, u-,-». spodarske^'a lista albanska saniostoi- lit st ninia za uas prav uobei ill koristi. Nas sc ta kos bivse Turčije ne dotika ue Heograficuo, ne zgodovinskc-, se niaui pa narodno in ^ospodarsko. Za nas za- dostuje, da Srbija svoje^a jadrauskega pristanisca voiaško ne utrdi. kar se po- toin diplonuici.ic pra\ laliko dosezc. Ihilje bi bila samostoin;, Albanija za nas skoro škodljiva, ker bi se tam \ ed- no bolj siril italjanski vpli\'. kar bi za na.so prekomorsko tr^oxino in politiko ne bilo prav die ugodno. Mi bi sli ne- kako z roko \- zerjavico, kostauj bi po- jcdli pa Labi. To so približno uiisli lista »Avstrij- ski uarodui gospodarn. Ob koneu tcgn prcglcda bi se omenili, da je tudi pri nas douia se več takili Albanij, ki so bolj potrebne narodue a\tou'::;iije kot (Mia tain dob. Sieer ui zveza nied uo- tranjo in zunaujo politiko jiovsod ravun nujna, a uavadno je, da ua podlagi ure- jcnili domaeib razmer državuiki urcju- jejo tudi tujc. Pokier pa iuiaino razne Cuvajcvc liistorije ravuo pred nosom. je bolj potrebua avtonomija doma kot pa v Albauiji. Dopisi. Kobarid. »Slow kat. politieuo in gospodarsko drust. za kobariški okraju bo imclo v nedeljo, due 24. t. ni. zaupoii shod v Kobaridu pri » ribarjuu. Zaee- tck točno ob 2. uri pop. - (iovorili bo- do: Velee. g. dr. Ant. (ncgorcie, drž. in dcž. poslanec, g. Anton Manfreda, dcž. poslancc in č. g. Franc Stolfa vikarij. Yabinio vse ude imeuovanega dništva, da se sboda za gotovo udeleže, ker sc bodo obravuavale razuc vazue zadeve. Odbor. Opatjeselo. — Tukajšni g. žnpan Stefan Marušie iz Lokviee hšt. 20 sc jc nHnnv^pHnl nrn«stnvolinn -/.nnrinstv n in ga slulia. .Wh/, je bil Crez 45 let vedno v stare-sinsts'ii in \r tern casu tudi 15 let /upaii. hil je \edno z\est in odločen pristaš S. L. S., postcniak, znaeajen in zgledcu zupan morda cdini na (io- riškcin, kateri je bil odloeno proti iav- nim iilesoni. preidicau. da izvira iz tell nicd Ijudsivoii! največje zlo \' gmotneni in posebno pa \p nraviiciu oziru. Ni ^u- da, da ie iinel radi tega mnogo naspro- tiiiko\'. posebno nied inladiuo in tudi odraslimi, ker k- tukaišuienui liud>t\u l>les takorckoe prešcl uže v ineso in kri. Mnogo se je trudil in žrtvoval za • ilvjiiin. povebn< \" dobab ^\oicga /upa- po\ania. ter si poMa\il tudi traine ^po- "l1'".-. l :'.''-••': pn vj Alai niarsikaterega nasprotnika iz zavisti \- oCi bouc!>;. \ai boik- sauin niii.jiiiuio. da ^c je pod nje- v;o\ i!11 \odsi\oni zdaljšala in ra/.širila lukaišnja kuraeiiska cerkcv.zdatnoraz- širilo pokopališče. zgradilo no\o /.up- iiišee. postavila d\a '»hšinia obC'iu^ka 1. odiijaka. popra\'ile lazne olKinske po;i itd. Z obeinskiin premoženiem ie inodro. vjrjiii in wstno gospodaril ter ;>vi sMiiciii odstopii prepustil uasledniku sroto\ ine, dasira\no ie prejcl od pred- niko\ vediio Ic dolgoN'e. Te/.ko sko- rui nemogovje urn bode vdobi»: ciia- kega nasleduika. Ni bi! ki^er uoretiCuo '/«»bra/en, paj pa inn/. zJr;;v».'g;: iii [•rakticnega la/unia pri s\ojib opra\"i- '::.. Pri ogroinni \ ečini dobroniisIeOib tnkaisniib obCiinariev ost;.ne g. Stefan Marušič kot zupan tiaino \ naiboljšcm M^'ininii. hog ga /ivi sc mnogo let ter ii,iin daj inuogo takili vrbii mož \' seda- uiili lalikniiiišl.ieiiih, brcz\crskib in ->v<>- liodoniisloiiib časih! Cerkno. \ sivdo sc ie \r;;!;. Cerkneni v'^itcs župaua in pod/upa- no\. Za /upana ic bil izvoljcn pristaš S. I.. S. g. l\;m I'er/cii. Polilični pregled. Cesar zopet na niinaju. Ni. X'elieanstvo ecsar h'rau .losip 1. se ie vruil sinoe' i/. Hiuliinpcstc na Pu- na i. Delcgacije . Y plenarui scji due 2d. nov. ie pri- slo na vrsto poroeilo b o s n i š k e g a odseka. Poroeevalcc dr. Koroscc ie obsiruo razprasijal posebuo o /ele/nis- kem uaertu in priporoeal poteui dele- gatoin, da sprejmo proracun. Pelegat C li o e je ostro grajal razmere v Rosni in povdarjal. da niti dcžclu; set Potiorek niti drugi visji uraduiki ne pozuajo de- žclncga jezika. \sa veeja in odloeiltui mesta iniajo \ rokah Ma/.ari in Ncniei. Pelegat Bacrnrcithci govori o ;!graruib raznierah v Bosni in povdarja posebuo neuiucstuost sedauiib agraruib zakonov. Odkupovaujc nkmetovn (ko- louov) na ta uaciu kot dosedaj ne bo prineslo nikake koristi, ampak le re\- sčiuo. Šolstvo \- Hosui jc nuino potre- bno refonne in tudi uaroduo /.ivljenie in eustvovanjc jc potrebno gojit\e. Narodnost in knltura se mora svobodno razvijati in sieer tako dobro, da bo na boljšciu stališeu kot je ona v Srbiji: po- ttin bo vladala zadovoljuost in zauplji- vost v dežcli. Nato govori skupni financni mini- ster vi t e z R i 1 i u s k i. Prvo se peča z želczniškim vprašanjem. Ukljub inini- •strnviin, iy.invntti n:i ie vpndnr .neitno. tako naikraisc //. c/.c z hosno. A\stnia I>a plača nazadnie racuu. Naravnost čii- dno ie. da sc nikjer ne moreino popol- noma otresti mazarskega vpliva. Poleg agrarnega \ pra.šanja sc ie dotaknil mi- nister v svojem go\oru tudi šolstva. - Liudskih šol je se pieinalo, a prinianj- kuie posebno uenili moči. Zato se usta- no\ i \ Mostarju še eiio moško učitelji- šče. \ saka občiua mora dobiti svojo solo, na tem prineipu stoji vlada. V \ erskcm oziru sc dr/.i \ lada vedno pra- vila: vse tri vere ie treba enako spo- stovati. brez ozira na to, katcra ima \ec pripadnikov. Minister se ie dotaknil tudi znaiie srbske resolucijc. a jc mnc- nia. da ie to le posamczen pojav. veči- na lindstva je udana in zvesta dr/.avi in lic-'oln. Cetudi vežcjn prebi\;iKtvo kulturne in iü;rodne vezi s Srbi v kra- liestvu vendar ni bilo kot 171 slueajev, da so sli kot prostovolici \" srhsKo-iur- ško vojsko. Tudi minister zakliučuje s\f)ia izvajania z besedami. da ie v Bo- sni potrebna dobra in postena uprava. Nato go\ ori se dr. Korošce ua kar ie ta postoianka sprejeta, Se i>ti dan ie prišel na \ rsto vojni '»rdinarii. Porojevak*',- iv ür. knzlow- s k i. \ svojem poroC'ilu pravi poroče- \ alec, da so tudi itu\~>iy.r,.-.ki stro'üovr.ja- ki pri/nali \ elia\o in pennen uase anna- de. KaUrw t'j veduo skrhvi- /,u;vl% ju ^e ib'-ani mir. nc da bi se kršile našc pra- \ ice. I »elegat K r ii t z n e r povdarja. da iicmski agrarci nočejo \oiske in da se popoluoma prilagodiio novo daiiim raz- inerani. l^elegat C ho c povdarja kakor /e svoj Cas \ vojueni odseku. tudi v plcnarni .-«.ii. da ie -^_1 t*•?•»>tt \iWi\>' ;•:;':- kovne ravnopravnosti v annadi le na papirju. \- resnici pa ie ni. Ko so prisli do besede se nekatcri drugi delegatjc ie bil redni in izredni proračun za unnado sprejet. Nato govori vojni in i ni st er p 1. A ii f f e n b c r g. (\lgovarja v zače- tku na nckatcra vprasanja in omeni pri tem. da bo voina oblast \ edno v veeji mcri skrbela /a podcastnikc in tudi za vojaske zdravnikc. Na podlagi podat- kov razjasni minister tudi pnlo/ai avdi- torie\ r. i. voiaških sodniko\, kateri a- \ancirajo vcasi vk-.-»»-^ [-w] kot častniki \ annadi. Nato go\-ori o znani cksplo- ziji pri Steinieldu in pravi. da \w /adene krivda vojaske oblasti. (Hede nekaterih slueajev trpincenja omeni minister, da. je bil krivec vedno kaznovan. l'ri l)6. polku ie dobil neki starcjsi vojak radi tcga 9 meseccN strogega zapora. Ob koucu ie minister povdarjal, da je po- trebna v tcli težkih časili edinost in skupnost, uajsi že ima kdo \oiasko ali meščausko suknjo. \ ceraj je konealo delcgaciisko za- scdanje. Državni zbor. \ državneni zboru delajo sedaj ne- katcri odseki. posebno odsek za opra- vilnik in odsek za sociialuo /avarova- nje. \ odseku za opraviluik jc bilo na vrsti takozvano skraisauo postopanie gledc uekatcrib zadev. u. pr. proracuua. rekrutov itd. Proti so bib Rusini, ki so zapustili dvorano. Odsek za socijaluo» zavarovanjc jc dokončal tretji oddelek ecle predloge in se loti sedaj pctega, t. j. drzavno nadzorstvo. Tudi slu/.beni red za državne uradnike je prišel nekoliko naprej. 29. t. m. pride v gosposki zbor- nici v drugo branje. Siccr ima ta prcd- locry nekoliko drueraeno lice kot io je drebenc je pripravila ukusno malico, li kateri se je zbralo ueiteljstvo z društve- nini predsednikoin skoro polnoštevilno, iiad 25 oscb. Slavljcnccina se je videlo, da jima ugaja bivati med osubjcm, s katerim sta toliko let nepretrgoina ob- čevala. Najstarejši voditelj, ravnatelj Ant. Benigar, je v kratkih jedernatih bese- i dali opisal delovanje bivšega šolskega nadzornika, ki je bil svoj eas okrajui solski uadzornik hkratu za Sczano, (io- rico in Tolmin, tcr tovariša, s katerim je znan že 40 let. Navzoči so jima nav- dušeno žclcli še mnogo let. Slavljenca sta se zalivalila na prireüitvi in napitni- ci ter povedala marsikatero zanimivo iz svojega življenja, tako svetnik Vo- dopivec o svojili raznih službah in da jc bilo lansko leto 71., odkar jc hodil v so- lo kot licence ali učitelj, gosp. Hrovatin med drugim o svojem nadzorniku Fr. Vodopiveu. Sledila je se marsikatera zabavna povest, napitnica in peseni, in le prehi- tro jc prisel eas ločitve in slovesa. Cast niožema, ki sta toliko delovala kot .slavljcnea, ali cast tudi učitcljstvn, ki tako spoštuje in ccni svojc sotrudnike in voditelje. Doniača slavnost ostanc vscm udeleženccm vedno v prijaznem spominu. Slaviteljetn se pridruziijc tudi pisee teh vrstie ter kliče slavljenceina iz sr- •ca: Še mnogo let! Obolel jc profesor g. Fran Orc- .scc. Blagemu gospodu zelimo, da bi se iiHi zdravje knialu povrnilo. Od južne železnice. Iz Oorice je piestavljen pristav Karol Rudela v Št. Jur, v Oorico |)a pride pristav Alojzij Ijssai iz Ptuja. Iz poštne službe. Za poštarja sta imenovana Josip Košuta za Nabrežino in Leopold Brus za Divačo, za poštari- co pa g.ena Viktorija Oodina za Seža- no. Premeščeni so: poštna adjunkta Herman drill iz Oorice v Zdravščino in Ovidon Verzegnassi iz Malega Lošinja v Tržič ter poštna oficijantinja Josipi- na Firisin iz Tržiča v Gorico. Poroka. Due 20. t. m. se je poročil v Riheiiberku g. Fran A r h, predstojnik davencga nrada v Mokronogu, z g.čno Kristo Š t r a n c a r, sestro rihenber- škega g. župnika. Poročil jii jc preč. g. zupnik Strancar. Obilo sreče! Nova gimnazija v Gorici, tako je zašunielo pred kratkim po vsem mestu in tudi po deželi. Vsi, katerim je bil a naša mladina količkaj na sreu, so se oddahnili, češ, vendarenkrat.Celovrsto let zc bcračiino Ooričani, meščani in dežela, za novo, večje in zdravejše po- slopje, a vse je bilo dolga leta zastonj. Kdor pozna one prostore v goriški sol- ski ulici in kdor je morda celo tarn pre- bil celih osem ali še več let, ta ve kaj se pravi stara baraka. Stara zidovja so polna prahu in smeti; že par let sem jili belijo le za kaka dva metra od tal, višje ne, kakor bi ravno tani zmanjkalo de- narja. Podovi so slabi in škripajoči ka- kor predpustna harmonika. Pri vratih in oknih sili v sobe mraz kakor v pa- stirsko štaiico. Koridorji in stopnjice so pač tudi primerni in le čuditi se je, da se ni šc nikdo pobil, ko drvi o poldan ali pod večer šumeča tropa otrok na cesto. O straniščih niti ne govorimo; tako so priinitivna, prvobitna, da boij ni mogoče. Čnditi se je le šolskenui zdravniku, da to stvar dopusti in ne da zapreti tistih starinskih kurnikov. In tako bi stvari naštevali lahko še dalje, kakor smo jih že večkrat, a kakor re- čeno, vsi smo se v zadnjem času oddali- nili, otroci in stariši, kajti rečeno je bilo, da se v par letih zavod preseli v nove prostore, ki bodo sezidani na novem stavbišču zadaj za vilo Perco, katero je vlada istotako kupila in je bila na- menjena za ravnateljstvo, kabinete, slu- ge itd. Za sole bi pa bili novi p r '¦>- s t o r i. Te dni se je raznesla eisto dru- ga vest po (iorici in nekateri listi so jo zc omenili, Ta vest pravi tako-le, da piidejo nemški razredi stare gimnazije v vilo Perco, siovenska in tudi italijan- ska gimnazija naj pa ostancti tain kjer sti. Siccr ta vest še ni gotova, a rno- goče jc tako. Tedaj zato so se trudili na- ši poslanci in nam počasi izbojcvali slo- venske srednje sole in dobili tudi že o- heeane novc prostore. Sedaj pa hoče vlada kar za hrbtom to stvar spreme- uiti in dati Nemcem lepe zrauie prosto- re z velikim vrtoni v vili Perco, naši otroci naj pa se dalje čepijo v stari ba- raki v šolski ulici. Kakšna pravičnost je to, kakšna skrb za našo luladino?! Ako so tozadevne vesti resnične, poteni bomo storili vsi prav energične korake l)ioti taki nakani. Mi liočemo imeti za uaše otrokc zdrave in zračne prostore, kakor to zaiitevajo razniere 20. stoletja. Kot pošteni davkoplačevalci ne bomo pustili, da bi se nam godila taka krivi- ca, drugi bi pa brezskrbno zajcmali iz polnc sklede. Imamo dolžnosti zato zah- tevamo tudi pravice! Naša stranka nik- dar ne bo pripustila, da bi se zgodila goriškim Slovencem tako občutna kri- vica! Tečaj za cerkveno umetnost. V četrtek se je ob navzočnosti našega prevzvišenega nadškofa zaključil tečaj za cerkveno umetnost, ki se je vršil štiri dni v (iorici. Žc zadnjič smo ome- nili nekatera predavanja. V sredo je go- voril jako zanimivo prof. dr. Svoboda z Dunaja, ki je obdela] arhitekturo in ornainentiko z ozirom na to, kaj je v cerkvi dopustno, kaj tie. Njegov go vor je vseboval nekatere programatične vodilne misli, ki so vse veljave uredne. Iz njegovih besed pa je bilo tudi posneti, da je dandanes težko izhajati z umetni- ki. Malokateri ima kaj smisla in znania o krščanskih stvareh in tako se zgodi dostikrat, da arhitekt napravi stvari, ki spadajo v teater pa ne v cerkev. To je pae znak časa. Vendar počasi bo mor- da slo. Cerkev je vedno bila gojiteljica umetnosti in vse liistorične sloge je ta- korekoč ona vzgojila do take umetni- ške višine kot jo obeudujemo danes. Tudi moderna sola se bo morda daia vzgojiti, ker popolnoma brez idej tudi moderni umetniki niso. Zanimive in poducne so bile tudi besede konserva- torja Onirsa in dr. Dregerja, četudi sta se oba omejila bolj na špecijalne stroke. Jako splošno je zasnoval svoje pre- davanje dr. Mantuani. Oovoril je o po- pravijanju starih cerkva in cerkvenih umetnim. Tu se greši «intra. muros et extra«. Malo smisla za umetnost, včasi bi lahko rekli za umetnisko priprostost, popolnoma zadostuje. Nekateri se žali- bog ne brigajo skoro nič za vse to, dru- gi pa so strahovito učeni, ki vse »re- stavrirajo« in «popravljajo«, kjer ni treba. Aurea mediocritas! Prelat Drex- ler je v istem smislu razlagal celo vrsto slik naših domačih cerkva in tako po- kazal in tudi dokazal, da je pri nas u- metnosti dovolj, da nasa dežela ni rev- na, kar se tiče te strani našega javnega zivljenja. — Sploh so se gg. govorniki potrudili, da so podali od dobrega svo- jim slusateljem najboljše. Ako se bodo vsi preč. gg. udeleženci skušaii vsaj po •svojih močeh ravnati se po danih navo- dilih, je upanje, da nam prihodnji ro- dovi ne bodo lahko očitali nevednosti in barbarizma glede naših umetniških spomenikov. Cerkev je bila prva, ki je povzdignila svoj glas v varstvo umet- niških starin, naj je tudi v prihodnje nik- dar ne zadene očitek, da se ni ravnala po navodilih svojih poglavarjev in pa- stirjev. V to pomagaj Bog! Naknadni nabor. Pri naknadnem naboru se je v sredo predstavilo 11 mladeničev, od katerih je bilo 7 potrje- tiiti. 5 se jih je oglasilo za prostovoljen vstop v vojaščino. Psa je ubil redar liberio nekjc Podturnom. Fes jc nainreč ležal prcJ hišo št. 19 v ulici Scuola Agraria in ni nikogar pustil v hišo. Kdor se jc pribli- žal liiši, je bil v nevarnosti, da sc pes zažene vanj. Prišel je redar Tiberio, ki je ustrelil na psa, misleč, da je pes stc- kel, a ga je le ranil tako da je pes mogd še ubezati. Redar ga je zasledoval iu ga konečno našel izkrvavelega na nc- keni polju. Izvedclo sc je, da je lastnik psa Marij Oasser sladčičar v Tržiču, ki pa je izjavil, da pes ni stekel, marvec da itna navado napadati tuje osebe. Razsajala sta v krčmi Čermclja kmctovalca Andrcj Cernic in P,eter Ba- tie, ker jima gostilničar ni hotel dati več pijače. ker sta že dovolj pila. F^ri tem sta tudi ranila gostilničarja Matijo in gostilničarko Dorotejo Čermelj. Na- pravila se jc proti njima ovadba. Srbi in Bolgari, ki se vračajo v do- rnovino. V četrtek se je pclialo mimn tuk. južnega kolodvora kakih 150 Sr- l;ov in Bolgarov, ki so prišli iz Amerika v domovino, da sc udeleže vojske. Mesto vratarja je prosto v central- nem semenišču v Horici. Prosilci, ki naj se zglasijo pri predstoiništvu, morajo biti krojači. Želi se znanje obeh dežel- nih jezikov. Odprti lekarni. Od 24. t. m. do 1. decembra bodete itneli ponočno službt; lekarni: H i r o n c o 1 i - P o n t o n i. Volitve v delavsko zavarovalnico zoper nezgode v Trstu. Za dan 20. de- cembra t. 1. so razpisane nudomestne volitve za delavsko zavarovalnico pro- ti nezgodam v Trstu ter bodo obrtni de- lodajalcj te dni prejeli od vodstva zava- rovalnice glasovnico naravnost po po- sti. rFe volitve so tako za delodajalce, kakor za delojemalce najvcčje gospo- darske važnosti. Uspeh je pri teh voli- tvah le mogoč, če se složno in enotno postopa ter vsi gospodarji in služboje- malci store svojo dolžnost. Nuino opo- zarjamo zategadelj vse obrtne delodn- jalce, da dobro hranijo došle jim glasov- nice dotlej, da dobijo poziv in navodilo. kako jim je postopati pri teh volitvali. Pravico javnosti je dobila dvoraz- redna ljudska sola sv. C. in M. v Kor- minu. Osepnice. Med otroci v Oseku di- vjajo osepnice. Vsled tega se je sola v Oseku zaprla. Mrtvega v zapuščenem vinogradu so našli dne 19. t. m. med Vel. Žablja- nii in Vrtovčami 60-letnega Filipa Vrto- vec iz Šmarji. Sodi se, da je bil ondi mrtev 8 dni, a ga nikdo ni pogrešal. 14 dni zapora je dobil Josip Batič iz Lokavca zaradi lahke telesne po- škodbe. Zaradi potepuštva je bil aretiran Andrej Kosič iz Mirna. Na c. kr. okrajni sodniji v Tolminu je razpisano mesto stalnega pisarniške- ga poinočnika z dnevnino K 2:50 z na- stopom 1./12. 1912. Prosnje je vložiti na predstojništvo do 28. noveinbra 1912. Umrl je dne 19. novembra na Ble- du Radeckijev veteran Valentin Roz- man. — Rojen je bil 31. decembra 182-1, nastopil vojaško službo leta 1844. ter služboval do leta 1856. Bojeval se je na Laškem ter bil odlikovan z vojno kolaj- no ter papeževo svetinjo. Na daleč je vse poznalo sedlarja Tinčka, moža vi- soke, čvrste postave in prikupljive vna- njosti, Bil je vesele nravi ter mož redke postenosti. Ponarejene krone krožijo v okolici Volšperka na Koroškem. Krone so do- bro ponarejene in nosijo letnico 1894. Napravljene so iz takoimenovane kovi- ne »britania«. Vodja Albancev Ismail Kemal se je mudil v sredo v Trstu ter se je odpeljal v Drač. Izjavil je, da se poda v Orac, kjer razglasi neodvisnost Albanije, ako niso že Srbi zasedli to mesto. A Alba- niji da ga težko pričakujejo. Rekel je tudi, da je bil na Uunaju in v Budim- pešti ter da je povsem zadovoljen z do- scglirni vspehi. Ismail Kemal postane baje knez in vladar Albanije. Novi dreadnought »Prinz Eugen« sc- ho spk>vil dne M). t. in. v Trstu. Pri- s(;stvovala bodeta nadvojvoda Franc Ferdinand in Peter Ferdinand s sopro- gama. Kumovala bode nadvojvodinja Marija Kristina. -Prinz Fugen« bode imel 20.310 ton in 050 nioz posadke. Vina na Štajerskem se je pridelalo ktos okolo Cetrt milijona hektolitrov. Za stavo se napil do smrti. Dne IS. novembra je stavil lSletni Anton Mandelic iz Mlina na Bledu v gostilni pri Buriu z izvoščekom Jurijem Korbar, da popije za 5 krön deset šestnajstink žganja. Miadenič je tekom treh minut žganie izpil in stavo dobil. Kmalu nato pa se je onesvestil ter ga kljub vsem naporom zdravniškc pomoči ni bilo mo- goče vcč spraviti k zivljcnju. Zimski šport v Bohinju. Ravna- teljstvo c. kr. državne železnice v Tr- stu, ki nadvse hvalevredno pospesuje akeijo zimskega sporta v Bohinju, je tu- di za letošnjo sezono odredilo, da osta- nejo vse odredbe gledc znižanih vožnih cen iz Trsta in Oorice v Bohini in Bled v popolni veljavi, glede posebnih šport- nih vlakov ob nedeljah in praznikih iz Trsta in Oorice in slednjič glede vre- liienskih poročil. Kakor prejšnja leta. tako bode tudi v letošnji sezoni oddajala ^Dcželna Zveza za tujski piomet" v dorici zniža- ne športne vozne listke na športna in turistična društva (podružnica slov. plan. društva). Vsak clan teh društev pa se bode moral legitimirati s posebno izkaznico. katera mora imeti sliko doti- čnega Člana in podpis društva. Znižani vozni listki imajo petdnevno veljavnost in se more nastopiti vožnja le ob nede- ljah in praznikih. odnosno en dan pred nedeljo oziroma praznikom. Posebni športni vlaki z znatno zni- žanimi vozniini cenami vozili bodo vsa- ko nedeljo in praznik pri ugodnem zim- sko-športnem vrenienu iz Trsta in Oo- rice v Bohiuj-Bled-Jesenice. Vlak bode odhajal iz Trsta ob 5.55 zjutraj, iz Oori- ce ob 7.40 zjutraj in dospe v Bohini ob 9 24 pr. p, na Bled ob 9.45 pr. p. in Je- senice ob 10. pr. p. Da niso športniki posebno smučarji pri izletu vezani na prezgodnji odhod, vozi ta posebni vlak iz Bohinja šele ob 6.30 uri zveeer nazaj in se pripelje v Gorico ob 7.44 in. v Trst ob 9.37 zveeer. Cene tega posebnega vlaka so znatno znižane in stane ena vožnja tja in nazaj iz doriee v Bohinjsko Bistrico II. r. K 4.60. III. r. K 3.—; iz doriee na Bled II. r. K 6.—, III. r. K 3.80. Postajenačelništvo v Bohinjski Bi- strici in Bledu bode telegrafično nazna- njevalo vsako sredo ali eetrtek, vsako soboto zjutraj. pri vremenskem obratu tudi v soboto popoludne vremensko po- ročilo v Oorico, katero bode državna z'eleznica nalepila v v e s t i b i 1 u d r- ž a v n e g a kolodvora, »Deželna Zveza za tujski proinet« v Oorici pa v trgovinah I. Steiner in A. Medved, tudi se bode skrbelo da bodo vremenska po- ročila objavljena v goriških listih. V Bohinju so za smučarje markirali zopet novo in interesantno turo: Bo- hinjska Bistrica - Senožet - Srednjavas- Liskovnica-Konjščica 1438 in in je to že četrta rnarkirana tura za smučarje. »Deželna Zveza« za tujski promet« na Kranjskem v Ljubljani je izdala za to sezono posebno ski-karto, katera ima Vse in gospodinjam toplo priporoßamo K0ÜHSK0 CIK0R1J0 edlno pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenskl izdelek. ===== v korlst obmejnim sloveneem. gala viada, kar pa za sptošuost ni tako zanimivo. Dvorni obed za delegate. Y pondeljek in sredo sta bila v Bu- dimpešti običajna dvorna obcUa za de- legate. V sredo sta se udeležila dvorne- ga obeda tudi slovenska delegata F o r in dr. Koro s e c, katera ie po obedu cesar nagovoril. S Fonom se je cesar delj časa razgovarjal o goriških razme- rah, z dr. Korošcem pa o zadevah šta- Krskega deželnega zbora. Stiirgkh-ov naslednik. lz parlainentarnih krogov se poro- ea. da bo podal o bo/.icnili parlamen- taniih počitnieah ininisterski predsed- nik grot Stiirgkh zaradi bolezni svojo ostavko. Potem se bo sprenienilo mini- sterstvo. katerenui pa ne bode predse- doval knez 1 him, ker ni dosegcl nika- kih vspehov pri spravnih pogaianjih na Ceskem. Stiirgkhu bo sledil po mneniu goreimenovanili krogov sedanji skupni tinančni minister Bilinski. Mesto skup- iitga iinancnega niinistra. s katcriiu ie združena tudi uprava anektiranih de- žcl, pa postane vsled spremenjenih raz- nier na Balkanu iako važno. Za to me- sto itnenujejo parlamentarni krogi tr/.a- škega namestnika princa Hohenlolie. ki si ie baje znal pridobiti pri Jugoslova- nih velike simpatije. Jugoslovanska obstrukeija. Oroi Stiirgkh je v zadevi budgetne- ga provizorija konferiral z dr. ^uster- šičeiu. Kakor se govori. ie malo upanja. da obstrukeija poneha. Baje bosta oba jugoslovanska kluba topot skupno po- stopala. Podkupljena tnanitestacija v prilog ko- misarju Cuvaju. Ko se je vrnil Cuvaj iz Budimpeste. kier so mil njegovi dosedanji protekto- rii iasno povedali. da niso ž njim popol- noma zadovoljni, si je iz'mislil lepo ko- medijo. da bi jih preprieal, da je pa Ijud- stvo ž njim zadovoljno. V to svrho si jc storil napraviti nianifestacijo sebi \ prilog. Z raznimi groznjami in obljuba- mi se je posrečilo spraviti kakih 3000 Ijudi iz vse Hrvaške in Slavonije v Za- greb, kjer so jih sprejeli Cuvaievi slu- ge ter peljali pred Cuvaievo palaeo. Plaeala se jitn je pot in hrana in neka- teri so dobili eelo nagrado. Reklo se jini je, da se morajo udeležiti nekc ktnetii- ske razstavc. Ko so prišli v Zagreb in izvedeli pravi namen, so se začeli kar zgražati. Cuvaj pa je sprejel med tetn deputacije, ki pa niso bile nič kaj na- vdušene za njega in njegov režitn. Veli- ka večina ie bila zapeljana in prisiljetia k temu koraku. Demonstracije v Italiji. Kakor poroeajo listi iz Rima je tarn 20. t. m. razgnala policija neko dijaško demonstracijo, ki je bila naperjena pro- ti Avstriji. Študenti so hoteli napraviti velik obhod po mestu in demonstrirati proti italijanski diplomaciji, češ, da je ista Avstriji preveč prijazna. Tudi pred kraljevo palaeo je bilo baje zbranih ve- čje število dijakov, ki so dali tam duška svoji avstrijski »ljubezni". Policija je pri tej priliki aretirala več udeležencev tega protiavstrijskega pohoda. Darovi. Z a w§ o 1 s k i Dom«: je došlo našemu upravništvu: Mons. Jos. Skočir, dekan v p. v Opatjemselu 10 K (ravnotoliko za »Rdeči križ jugo- slovanskih držav«); Avčan 20 K. Bog živi! »Za r d e či k r i ž j u g o s 1 o v a n- s k i h r a n j e n c e v tia Balkan u« je došlo blagajničarju g. J. Kopaču \ Ciorici: Spodnja in in Oornja Vrtojba zbir- ka K 88.50; Poniž Benedikt, Oorica K 5; Josip Škert, Oorica K 1; Martin Felc, Rihemberg K 1; Mohorjani v Oseku zložili K 18; »Kat. slov. izob. društvu v Lokavcu« od dohodka veseiice K 10; Makuc Jozet, Pevma K 2; Lapanja AI., Clorica K 1; Podgornik Mohor K 1; \Yinkier Leopold K 1; Plesnicar Blaž K 1; Plesniear Filip K I; Strosar Franc K 1 Plesuičar Rudolf K 1; Cej Josip K 1: Krjavec Jožei K 1; Plesniear Anton K 1; Kodrič Franc K 1; Urgel Alojzija K 1; Persic Miha K 1; Strosar Edvard K 1; Pružina Spinar K 2; Rijavec Ivan K 1; Strosar Jožef K 1; Setničar Tonislav K 1; Volk Anton, sekar K 1; Rebek Jo- zet K 1 (vsi s Trnovega.) Pred cerkvijo na Trnoveni uabrali K 12.27; .1. M.. (lo- rica 10 K: Blazij Urea, župnik Šenipas K 5; Valentin Pipau, žiipuik Renče K 15: Humar Franc, Ciorica 2 K: Casa- graude Angelj, Ajdovšeiua 10 K; liojak Emil, ueitelj Lev pa zbirka K 20; Cigou Josip, Ciorica K 2; Dc Notre Dame, Oo- rica K 2; Vilina Felieou, Rubije nabrala v veseli dru/.bi K 10; Klanjšček, kurat Lokovec S K; rodoljubi v Lokovcu zlo- žili K (>.10; »Hraniluica in posojiluicau Cepovan K 20; Anton križman, duhov- uik v Boliuuu, zbirka K 24.10; »Delav- sko podp. izob. uruštvo« v Boljunu K M iPos. in hraii.u v Boljunu K 15: Bonano Karl, Boljun, uabral v gostilni K 8.50; duhovnjani Opatjeselo, zbirka K 40; N. N., (lorica K 2; Basic, kurat Livek, zbi- rka K 37; Pirjevec lima, (iorica K 5; Brejc Ivan, Otalež K 1; Simon Oregor- čič, kurat Avee K 10; Marinie Josip. župnik Koisko K 10. (Palje prill.) Voina na Balkanu. Critcgorcl'. Boji okolo Skadra. »Neue Freie Presse^ poroca, da se vrsi boiubardiranje Skadra že od 27. oktobra, torej skoro mesec dni. Crno- gorci se držijo, odkar so obkrožili me- sto nekako pasiv-io, ker pričakujejo Sr- be od Prizrena. Polo/.aj Turkov v Ska- dru po poroeilu "N. Fr. Pr.H! se ne more ničesar izvedeti in se v.'s!;) popclnoma tajno. Pred Čataldžo vlada premirje. Bolgarski vojni minister je izjavjj nekemu žurnalistu, da mu ni nič znano, da bi se bili nadaljevali boji pri Čatal- dži. Do včeraj ob 4. uri pop. ni dobil nobenega tozadevnega obvestila. Bulgarija bo ublažila mirovne pogojje. Londonska agencija »Reuter« po- roca, da se je posvetoval bolgarski mi- de premirja. Poročilo pravi. da se ne bodo boji tako hitro nadaljevali. Po ue- katerih izjavah bode Bolgarija spreme- nila svoje zadržanje in bo .stavila nianj (^stre pogoje za premirje. Močan naval na Odrin. Privatna porocila iz Belgrada pra- vijo, da se jc pričela okolo Odrina veli- ka bitka, katere se udeležujejo niočni oddelki Srbov in Bolgarov. Turška križarka poškodovana. \h\c 21. t. in. so bolgarske torpe- dovke s torpedi napadle tursko križar- ko "liaiuidieu, ki je operirala pri Dcr- kosu v Criieui niorju. Dva torpeda sta zadela ladjo na spredujeiu delu ter jo poskodovala. Ladija se je baje uinakiiila v Bospor. Druge Vesti pravijo, da sc je ladija potopila. — »N. Fr. Pr.« ima sle- deče poroeilo iz Sofije: V visokih vo- jaskih krogih ni uic znano, da bi se bila turška križarka »Hamidie« potopila. — Znano je le, da sta od štirili laneiraiiih torpedov dva zadela cilj in da se je po- zneje razvil med bolgarskinii in tursko mi torpedovkanii boi, ki je ostal neod- ločeu. Samo en bolgarski niornar je bil ranjen. Turška poročila pravijo, da so turške ladije potopile dve bolgarski tor- pedovki. Bolgarska agencija pa iavlja, da so tc vesti brez podlage. Pač pa ste dve bolgarski torpedovki lahko oško- dovani. GrkL Zavzetje mesta Fiorina. (irski prestolonaslednik je sporočil due 20. t. in. v Aten, da je na svojem potu proti Bitolju naletel na bežeče Tu- rke, katere so zagnali v beg Srbi pri Bitolju. Tern je zaustavil pot pri Flori- ni. Nastal je boj, v katerem so bili Turki poraženi. Nato so grške čcte zasedle Florino. Turkov je bilo v tern boju nad 30.000. Grki zasedli otok Mitilene (Lesbos). Iz Carigrada se poroča, da je 21. t. m. dospela grška eskadra pred mesto Mitilene. Poveljnik eskadre je pozval turskega guvernerja, naj se uda. Ta je zahteval dve uri časa za premislek. To- da Orki so zaeeli koj izkreavati voja- štvo. Mala turška posadka sc je brez upora umaknila v notranjost otoka. S tern so Orki gospodarji otoka. 4000 turških jetnikov v Pireju, V četrtek je dospelo s stiritni tran- sporti 4000 turških jetnikov iz Soluna v Pirej. Domače in razne vesti. Zaslugi priznanje. — S početkom tekočega šolskega lcta sta zapustila šolske zavode našega šolskega društva dva moža, ki sta si stekla v dobi dvaj- set let in čez zanje velike zasluge. Ce- sarski svetnik Franc Vodopivec, voditelj deške obrtno - nadaljevalne in zenske obrtne sole ter pripravljavnice za ženska učiteljišča, je vsled pešujočih telesnih močij popustil svoje mesto. — Njernu je sledil nadučitelj Josip Hro- v a t i n, bivši voditelj »Sloginib« zavo- dov, potem ljudske sole »Sol. Doma«^ slednjič mešane petrazrednice v »Ma-' lem Domu« ter voditelj in učitelj deške pripravljavnice za srednje sole. Oba go- spoda sta podpirala naše šolsko dru- stvo in njegove zavode tudi v gospo- darskpm oziru, posebno svetnik Vodo- pivec kot društveni tajnik je bil pred- sednikova desna roka pri gradbi šolskih poslopij in pri društveni hišni upravi. Učiteljstvo »Šolskega Doma« in društvo je nerado pustilo iz svoje srede rnoža, s katerih imenoma je neločljivo prepletena zgodovina slovenskega šol- stva v Qorici zadnjih dvajset ali skoro trideset let, vendar naravni sili se ni nioglo ustavljati. V dokaz globokega spoštovanja in hvaležnosti, katero goji učiteljstvo »Šolskega Doma« do teh inoz, priredilo jima je v slovo malo do- mačo slavnost v prostorih »Kuhinjske riqmm pudaM/zo/mmr/ ___ si ba y 2B06,UVIä & & i Tovarniška znamka. vse dosedanje ture (stiri) zaznamovane in bode za snnicarje ta karta v svrhn orijentaeije dotfrodošla. Tudi sankališče »Belvedere« bode donro- urejeno. tako da bode letošnja zimskošportna sezona, kakor ka/.e vrenie. gotovo živalina in za zimsko - sportnike in izletnike ugo- dna. Za 240.000 kron zlata ukradeno. Iz Trsta se je na parniku v-Heluaiia odpo- slalo 40 zabojev zlata v Aleksandrijo. Zlato so oddale angleškc banke effip- tovskim bankam. Ko so pa v Aleksan- driji zaboje preiskali. je bilo nazunaj vse v najlepšem redu, pečati so bili nedo- taknjeni, tudi teža se je z voznimi listi vjcmala; ko so pa dva zaboia odprli, se je v njih mesto zlata nahajal svinec. ostali zaboji so bili pa pravilno z zlatoin napolnjeni. \" omenjenih dveh zaboiili se je prvotno nahaialo 10.000 funtov, t. j. 240.000 kron vredno zlato. lTvedli so najobširnejse poizveclbe. Vesel dogodek v cesarski rodbini. Soproga hodoeega prestolonaslednika Karla Franca Jožefa, nadvojvodinja Zi- ta je povila v sredo v Libereah zdrave- ga dečka. Velika zaloga dvokoles. šivalnih in kmetij- skih strojev, gramofonov, orkestrijonov itd. Me- hanična delarnica. Poliranje z električno gonilno šik), ter emajliranja dvokoles na plin. Kolesarjetn v korist! Kdor lioče staro dvokolo obnoviti naj ga takoj pošlje emajlirat ki stane K 6, v različnih barvah K 8 pri BATJEL-U Gorlca, STOLNA ULIOA 2-4. Mebaniena delavnica. Prodaja tmli na obroke. Cenike poštnine prosti- Gamaše, Galoše J. DRUFOVKÄ lift, Dosposka id. 3 nasproti M o n I a. VABILO na redni občni zbor „Hranilnice in posojilnice v Dornbergu", registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bo \rsll v «edeljo dne 1. decembra 1912 ob 32 uri po- ------ poludne v društveni prostori. — DNKVNI RED: 1. Poročllo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega sklepa za 1. 1911. 3. Volitve načelstva in nadzorstva. 4- Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Odbor. QOSPODICNA \ \ sell pisarniskih delih verzirana, z daljšo prakso, žniožna nemške in slo- venske korespondence isče rnesta bodi- si v pisarne kakc veletrgovinc /, vinoni, aii drugi pisarni. Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivecv Oo- rlci Oospodska nlica St. 1 se priporoča si. slovenskemu občinstvu iz mesta in 7 dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudl na mesečno odplačevanje. Na zahtevc brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela tei kupuje ženske läse pol2K in naprej kilogram, Franc Novak, Oospodska ulica, št. 1. Najboijši ->«* oo^_______r.PntralR».v.XuihlianL..._ - Rezervnl zaklad K 800.000, Izdajatelj in odgovorai urednik Anton Bavčar, Tiska „Narodna Tiskarna* (odgov. L. L u k e ž i č.)