Lcto 31 _______ANGELČEK_______ Stran 5 Dale Drvin Pogovarjali smo se... r*^ogovarjali ? Kaj neki? I, saj veste; takim lju-dem kakor smo mi, nikoli ne zmanjka pogovorov. Pogovarjali smo se. Na misel nam je prišlo, da mora vsak povedati, česa si najbolj želi. In povcdali smo vsak svojo željo, resno in resnično, tako, ki jo je mogoče izvršiti, in tako, ki bo vcdno ostala le želja. Povedali smo si željo, ki zahteva veliko, in spet je prišla na vrsto želja, ki je zadovoljna z malim. Pogovarjali smo se. Naj vam kar naravnost po-vem, kakšne so bilc naše žclje. Žlebnikova Franica je rekla, da bi najrajši pre-bivala vzlati hiši. Ni tako napačna ta misel. Samo, kje je toliko zlata, da bi hišo naredili iz njega? Saj ga še za denar ni dovolj. Pa vseeno, čc bo Bog dal in če bo sama hotela, bo pa vendar kdaj prišla > Franica v zlato hišo ... Kdaj bo to? Uganite! Kopitarjev France je pa rekel, da bi rad imel novo hišo. Ni nemogoče. Če bo dosti dolgo živel, lahko se mu bo še želja izpolnila. To pa tem lažje, če bo še Hudnikov Lojze dosegel to, po čemer hrepeni njegovo srce. Ta fant bi bil namreč rad zidar. ~ Toda poslušajtc, kako on namerava s svojim zidarstvom. »Najrajši bi bil zidar. Ko bom zidar, bom pa naredil novo hišo. Ko bo pa. hiša sezidana, bom pa napravil še okna.« Jej! Kje na vsem božjem svctu tako delajo; Naj-prvo stenc in potem, ko bo videl, da skozi stene ne Stran 6 ANGELČEK Leto 31 pride nič luči v hišo, bo pa šele steno preluknjal in okna vdelaval. To je izguba! Pa naj nam še Kremenjakova Micka pove, kaj si ona najbolj želi. »Da bi vedno krave pasla!« Skromna želja, pa vendar — težko se ji bo izpolnila. Micka je prepridna. Lažje bo pa ustreči Kopišnjekovi Franci, ki hoče, da bi bile kmalu črešnje zrelc, ali pa Hribovčevi Minki, ki se ji sline cede le po zrelih hruškah, Debeljakov Tine bi bil pa rad bogat. Nevarna želja je to! Bogastvo jih je že mnogo pogubilo. Kaj, čc bi še njega? Škoda bi ga bilo, Toda znabiti si želi bogastva zato, da bi revežem pomagal? Lepa želja — samo da je med željo in rcsnico velik, zelo velik prcpad. Kdo ve, kako bi bilo, če bi bil Tine zares bogat? Saj je, žal, le prcmnogokrat res, da se samo rcvež revežu smili. Mihčeva Angela bi bila pa rada velika. Ta žclja ji bo pa le veliko prezgodaj uslišana. In kadar bo velika, si bo pa želela, da bi bila spet majhna, da bi bila še enkrat otrok, a takrat se ji ta želja ne bo izpolnila. Mnogo otrok pa želi novo obleko. Drobnetov France si je želi zato, da bi ga Ijudje bolj gledali. .. Njegov bratranec in sestrična pa zato, ker jc njiju sedanja obleka že vsa ponošena. No," ata in mama bosta že vedela, če je želja opravičena, in tako na-fcdila, da bo prav. Šc Trdanov Lojze naj nam pove, kje plavajo hje-govc željc. »Najrajši bi bil čevljar. Za vso vas bi delal nove čevlje, stare bi pa popravljal. Atu in mami bi dclal zastonj, drugim pa za denar. Ko bi se šel učit, bi rad imel več tovarišcv, pa vsi bi morali manj znati Letojl________ ANGELČEK _______Stran 7 kakor jaz sam. Ko bom pa izučen, potem si pa to želim, da bi prišel k meni kakšen otrok. Koj bi pa potegnil drcto okoli njega, potem bi ga pa malo zbo-del s šilom, Jaz bi pa vriskal od veselja.« Take-le želje imajo nckateri otroci! Kdo bi si mislil! Ali so poredne ali celo hudobne? Kolikor poznamo Lojzeta, je dobrega srca, in končno: Ko smo že drugi vse dobro pobrali, kaj naj nam pa še on imenitnega povc? Imenitno pa biti mora. Znabiti zato je krenil — malo v stran?