482 ■ Proteus 85/10 • Junij 2023 483Botanika • Novo nahajališče Janezove in Widderjeve murke Dobri vili izpod Karavank v slovo • V spomin Widderjeva murka je v Triglavskem pogorju razmeroma pogosta. Kredi najbližja nahaja- lišča so na Lazovškem prevalu in v zgornjem delu Doline Triglavskih jezer, a jo je ven- darle težko opaziti, saj jo lahko zanesljivo prepoznamo le v času cvetenja. V primerjavi z rdečo oziroma dvobarvno in zlasti temnej- šo Rhellikanovo murko (Nigritella rhellicani) verjetno hitreje odcveti in jo zato najbrž večkrat spregle- damo. Mnogokrat v gorah naletimo na že zelo »zrele«, razpotegnjene in še dišeče in razpoznavne Rhellikanove murke, svetlejše in prej cve- toče vrste murk pa ne opa- zimo več. Janezova murka je v Slo- veniji zelo redka, z do zdaj znanimi zanesljivimi nahaja- lišči le v Dolini Triglavskih jezer in pod Viševnikom, in zato naju novo nahajališče res veseli. Upava, da jo bo- mo lahko drugo leto ali v naslednjih letih pod Kredo še našli. Literatura: Blažič, B., 2017: Taksonomsko- morfološka analiza murk (Nigritella spp.) v Sloveniji. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 115 str. Dakskobler, I., Dolinar, B., Zupan, B., Iskra, R., Strgar, P., Trnkoczy, A., 2012: Nigritella widderi Teppner & E. Klein, a new species in the flora of Slovenia. Folia biologica et geologica, 53 (1–2): 25–43. Dakskobler, I., Dolinar, B., Zupan, B., Poljšak, F., Strgar, P., 2015: Fitocenološka oznaka rastišč vrste Nigritella archiducis-joannis v dolini Triglavskih jezer (Julijske Alpe, Slovenija). Folia biologica et geologica, 56 (1): 105–114. Dolinar, B., 2015: Kukavičevke v Sloveniji. Podsmreka: Pipinova knjiga, 183 str. Strgar, P., Zupan, B., 2015: Zgodnjepoletni botanični izlet na Tosc med murke. Proteus, 78 (3): 126–127. Janezova murka (Nigritella archiducis-joannis) pod Kredo. Foto: Polona Strgar. Dobri vili izpod Karavank v slovo Dr. Nada Praprotnik (25. maja 1951 - 20. maja 2023) Igor Dakskobler Pokojno Nado in vrednost njenega obsežnega botaničnega dela sem spoznaval počasi in postopno, njen vpliv na moje delo pa je bil vedno koristen in blagodejen, zato je zame bila dobra vila izpod Karavank. Najprej je to bila gospa s piškoti, ki je okoli novega leta prihajala na Biološki inštitut Znan- stvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki sem se mu pri- ključil konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Domače piškote je prinesla svojemu profe- sorju Ernestu Mayerju, tudi mojima mentorjema in učiteljema Mitji Zupančiču in Branku Vrešu. Ker sem bil takrat zelo radoveden in sem zbiral starejšo botanično literaturo, je postala tudi ona, sodelavka Prirodoslovnega muzeja, ena izmed tistih, ki sem jih prosil za tovrstno pomoč. Od nje sem dobil tudi dragoceno gradivo o slovenskih imenih rastlin. Poleg tega je prav v tistih letih napisala svojo disertacijo o ilirskih rastlinah v Sloveniji. Nalogo je razmnožila in s pridom sem jo uporabljal in tudi navajal v svojih prvih člankih. Nada Praprotnik v alpskem botaničnem vrtu Juliana v Trenti. Foto: Ciril Mlinar. 484 ■ Proteus 85/10 • Junij 2023 485Dobri vili izpod Karavank v slovo • V spomin Nekajkrat sva se slučajno srečala na žele- zniški postaji v Ljubljani in se skupaj pelja- la proti Jesenicam. Vožnja je minila hitro, prijetno sva klepetala, saj sva imela veliko skupnih botaničnih zanimanj, poleg tega sva ugotovila, da sva hodila na isto gimnazijo in imela kar nekaj skupnih profesorjev. Rad sem prebiral ne samo njene pogloblje- ne znanstvene razprave s f loristično, takso- nomsko ali zgodovinsko vsebino, temveč tudi njene skrbno napisane poljudne članke, tako v Proteusu (v naši reviji je sama ali s soavtorji objavila petinpetdeset prispevkov, prvega leta 1976, zadnjega leta 2021), Pla- ninskem vestniku ali reviji Gea. V slednji je objavljala krajše zapise o izbranih rastlinah, pri katerih je pogosto dodala kakšna nova nahajališča, ob katerih sem navadno zastri- gel z ušesi in jo spraševal za podrobnosti. Sodelovala sva pri reviji Hladnikia, kjer je bila nekaj časa tudi urednica, prav v obdo- bju, ko je reviji najbolj primanjkovalo član- kov. Meni in mojemu inštitutu je pomaga- la pri pisanju poročila in pozneje knjige o evropsko varstveno pomembnih rastlinah v Sloveniji, še posebej pri podatkih o Zoisovi zvončici (Campanula zoysii) in alpski možini (Eryngium alpinum), sam pa sem ji nekoliko pomagal, ko je pisala monografijo o Blaga- jevem volčinu (Daphne blagayana). Oba naju je zelo prizadela prezgodnja smrt profesorja Toneta Wraberja, saj sva ga imela za svojega mentorja in učitelja, še posebej glede visokogorskih rastlin in združb. Po njegovi smrti je Nada v marsičem prevze- la njegovo vlogo. Ni se otepala poljudnega pisanja niti stikov z javnostjo, nastopov v medijih. Na skupnih terenih skoraj nisva bi- la, spomnim se le zadnjega. Nada je sodelo- vala v televizijski oddaji o alpskih rastlinah in zaprosila me je, naj njej in ustvarjalcem te oddaje pokažem nahajališča paradižev- ke (Paradisea liliastrum) nad Drežniškimi Ravnami. Na ta dan imam malo spominov, predvsem neprijetnega, ko sem televizijsko ekipo čakal več ur. Nada je takrat že ime- la resne težave z dihali in le z močno voljo je še zmogla pot do nahajališča redke rože. Ona je bila veliko bolj potrpežljiva od me- ne, pa tudi zelo hvaležna, da sem ji to na- hajališče pokazal. Te televizijske oddaje ni- sem nikoli videl, pač pa dokumentarni film, ki je predstavil Nado kot botaničarko. Bil mi je všeč in sem bil ponosen nanjo, ker je tako lepo predstavila naše delo. Pri gorniških prijateljih sem spoznal, ka- ko je spoštovana v planinskih krogih, saj je med njimi delovala ne samo kot sotrudnica Planinskega vestnika, ampak tudi kot men- torica varuhov narave (gorske straže) in av- torica poljudnih knjig o gorskih rožah (kla- sična med njimi je na primer Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka). Nenadna upokojitev konec leta 2013 (zaradi takratne krize in z njo povezanih zakonov) jo je zelo prizadela, toda zavetje je našla v Botaničnem vrtu v Ljubljani in v letih po upokojitvi sama ali skupaj z Jožetom Bav- conom in Blanko Ravnjak napisala in (ali) uredila več tehtnih knjig, ki so obravnava- le osebnosti iz zgodovine botanike, a tudi druge teme, med drugim etnološke (le o eni od njih smo v Proteusu tudi pisali, v deseti številki 82. letnika). Sam sem pri delovanju v Tolminu imel pri svojem delu vsaj tri zveste podporne skupi- ne – eno v Idriji, drugo v Bohinju in tretjo v Trenti. Ko smo pisali brošure in knjige o rastlinah v Bohinju, sem ocenil, da nekate- rim temam nisem kos in sem za pomoč pro- sil tudi Nado. Takoj se je odzvala in njena besedila so bila odlična, takšna, ki jih sam ne znam napisati. Moji bohinjski prijatelji so to opazili in jih zelo pohvalili. V Idriji smo pripravljali članek o tamkaj- šnjem Scopolijevem vrtu. Spet sem bil pred enako zadrego in ponovno sem prosil Nado. Idrijske botaničarke so ugotovile enako kot bohinjske, Nada zna napisati primerne pred- stavitve rastlin in tudi po njeni zaslugi je čla- nek bil dobro sprejet (glej sedmo številko 83. letnika Proteusa). Sicer je imela Nada že prej v naših botaničnih Atenah ugled zaradi svo- jih predavanj in člankov v Idrijskih razgledih. V spomin • Dobri vili izpod Karavank v slovo Gotovo pa je bila Nada najbolj povezana s Tren- to in njenim botaničnim vrtom Juliana, katerega dolgoletna skrbnica je bila. Vrtu je posvetila več izdaj vodnika, tudi film, po vrtu je vodila šolarje, mladino in odrasle. Pri- jateljsko je bila povezana z družino Tožbar oziro- ma Završnik, še posebej z vrtnarjema, pokojnim Jožetom in Marijo Zavr- šnik. Morda mi je včasih rekla kakšno opombo o Trentarjih kot o posebnih ljudeh in morda so mi tudi Trentarji kdaj potožili, da Na- da pride še premalokrat v Trento. Toda vez med Marijo in Nado je bila tesna, saj mi je Marija ob mojem zadnjem obisku v Trenti, konec aprila leta 2023, omenila, kako sta se dolgo pogovarjali z Nado po telefonu. Hvaležen sem vodstvu Botaničnega društva Slovenije, da je Nado leta 2018 imenovalo za častno članico, in Špeli Pungaršek, Na- dini naslednici v Prirodoslovnem muzeju, da je skrbno pripravila Nadin življenjepis in bi- bliografijo ob njeni sedemdesetletnici (Pun- garšek in sodelavca, 2022). Oboje je Nadi ob njenih vedno hujših zdravstvenih težavah veliko pomenilo. V navezi s Špelo, Jožetom Bavconom in Blanko Ravnjak je še lahko sledila pripravam na bližajoče dogodke ob tristoletnici rojstva Janeza Antona Scopolija, čigar botanično delovanje na Slovenskem je zelo dobro poznala. V monografiji, posve- čeni tej obletnici, ki je izšla le nekaj tednov po njeni smrti, je soavtorica obsežnega član- ka o Scopolijevem botaničnem delovanju na tedanjem Kranjskem (Praprotnik in sodelav- ca, 2023). Nada je dočakala prav toliko let kot Tone Wraber. Odšla je prezgodaj, a nam je zapu- stila izjemno bogato in vsestransko dedišči- no. Preučevalka zgodovine botanike je zdaj sama odšla v to zgodovino kot ena izmed najbolj izstopajočih osebnosti v botaničnem delovanju na Slovenskem v zadnji četrtini dvajsetega in prvi četrtini enaindvajsetega stoletja. Zelo jo bomo pogrešali, a obenem smo ji za vse njeno delo in predanost naši vedi iskreno in globoko hvaležni. Literatura: Praprotnik, N., 2015: Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka. Sprehodi med rastlinami v osrčju Karavank. Žirovnica: Medium Žirovnica in Planinsko društvo Žirovnica, 101 str. Praprotnik, N., Ravnjak, B., Bavcon, J., 2023: Botanično delovanje I. A. Scopolija na Kranjskem. V: Bavcon, J., Ravnjak, B., (ur.),: Ioannes Antonius Scopoli polihistor v deželi Kranjski. Ioannes Antonius Scopoli a polymath in Land of Carniola, Ljubljana: Botanični vrt Univerze v Ljubljani, 62–147. Pungaršek, Š., Bavcon, J., Dakskobler I., 2022: Bibliografija dr. Nade Praprotnik (ob njeni 70-letnici). Hladnikia, 50: 3–46. Nada Praprotnik pri delu v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Foto: Ciril Mlinar. 484 ■ Proteus 85/10 • Junij 2023 485Dobri vili izpod Karavank v slovo • V spomin Nekajkrat sva se slučajno srečala na žele- zniški postaji v Ljubljani in se skupaj pelja- la proti Jesenicam. Vožnja je minila hitro, prijetno sva klepetala, saj sva imela veliko skupnih botaničnih zanimanj, poleg tega sva ugotovila, da sva hodila na isto gimnazijo in imela kar nekaj skupnih profesorjev. Rad sem prebiral ne samo njene pogloblje- ne znanstvene razprave s f loristično, takso- nomsko ali zgodovinsko vsebino, temveč tudi njene skrbno napisane poljudne članke, tako v Proteusu (v naši reviji je sama ali s soavtorji objavila petinpetdeset prispevkov, prvega leta 1976, zadnjega leta 2021), Pla- ninskem vestniku ali reviji Gea. V slednji je objavljala krajše zapise o izbranih rastlinah, pri katerih je pogosto dodala kakšna nova nahajališča, ob katerih sem navadno zastri- gel z ušesi in jo spraševal za podrobnosti. Sodelovala sva pri reviji Hladnikia, kjer je bila nekaj časa tudi urednica, prav v obdo- bju, ko je reviji najbolj primanjkovalo član- kov. Meni in mojemu inštitutu je pomaga- la pri pisanju poročila in pozneje knjige o evropsko varstveno pomembnih rastlinah v Sloveniji, še posebej pri podatkih o Zoisovi zvončici (Campanula zoysii) in alpski možini (Eryngium alpinum), sam pa sem ji nekoliko pomagal, ko je pisala monografijo o Blaga- jevem volčinu (Daphne blagayana). Oba naju je zelo prizadela prezgodnja smrt profesorja Toneta Wraberja, saj sva ga imela za svojega mentorja in učitelja, še posebej glede visokogorskih rastlin in združb. Po njegovi smrti je Nada v marsičem prevze- la njegovo vlogo. Ni se otepala poljudnega pisanja niti stikov z javnostjo, nastopov v medijih. Na skupnih terenih skoraj nisva bi- la, spomnim se le zadnjega. Nada je sodelo- vala v televizijski oddaji o alpskih rastlinah in zaprosila me je, naj njej in ustvarjalcem te oddaje pokažem nahajališča paradižev- ke (Paradisea liliastrum) nad Drežniškimi Ravnami. Na ta dan imam malo spominov, predvsem neprijetnega, ko sem televizijsko ekipo čakal več ur. Nada je takrat že ime- la resne težave z dihali in le z močno voljo je še zmogla pot do nahajališča redke rože. Ona je bila veliko bolj potrpežljiva od me- ne, pa tudi zelo hvaležna, da sem ji to na- hajališče pokazal. Te televizijske oddaje ni- sem nikoli videl, pač pa dokumentarni film, ki je predstavil Nado kot botaničarko. Bil mi je všeč in sem bil ponosen nanjo, ker je tako lepo predstavila naše delo. Pri gorniških prijateljih sem spoznal, ka- ko je spoštovana v planinskih krogih, saj je med njimi delovala ne samo kot sotrudnica Planinskega vestnika, ampak tudi kot men- torica varuhov narave (gorske straže) in av- torica poljudnih knjig o gorskih rožah (kla- sična med njimi je na primer Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka). Nenadna upokojitev konec leta 2013 (zaradi takratne krize in z njo povezanih zakonov) jo je zelo prizadela, toda zavetje je našla v Botaničnem vrtu v Ljubljani in v letih po upokojitvi sama ali skupaj z Jožetom Bav- conom in Blanko Ravnjak napisala in (ali) uredila več tehtnih knjig, ki so obravnava- le osebnosti iz zgodovine botanike, a tudi druge teme, med drugim etnološke (le o eni od njih smo v Proteusu tudi pisali, v deseti številki 82. letnika). Sam sem pri delovanju v Tolminu imel pri svojem delu vsaj tri zveste podporne skupi- ne – eno v Idriji, drugo v Bohinju in tretjo v Trenti. Ko smo pisali brošure in knjige o rastlinah v Bohinju, sem ocenil, da nekate- rim temam nisem kos in sem za pomoč pro- sil tudi Nado. Takoj se je odzvala in njena besedila so bila odlična, takšna, ki jih sam ne znam napisati. Moji bohinjski prijatelji so to opazili in jih zelo pohvalili. V Idriji smo pripravljali članek o tamkaj- šnjem Scopolijevem vrtu. Spet sem bil pred enako zadrego in ponovno sem prosil Nado. Idrijske botaničarke so ugotovile enako kot bohinjske, Nada zna napisati primerne pred- stavitve rastlin in tudi po njeni zaslugi je čla- nek bil dobro sprejet (glej sedmo številko 83. letnika Proteusa). Sicer je imela Nada že prej v naših botaničnih Atenah ugled zaradi svo- jih predavanj in člankov v Idrijskih razgledih. V spomin • Dobri vili izpod Karavank v slovo Gotovo pa je bila Nada najbolj povezana s Tren- to in njenim botaničnim vrtom Juliana, katerega dolgoletna skrbnica je bila. Vrtu je posvetila več izdaj vodnika, tudi film, po vrtu je vodila šolarje, mladino in odrasle. Pri- jateljsko je bila povezana z družino Tožbar oziro- ma Završnik, še posebej z vrtnarjema, pokojnim Jožetom in Marijo Zavr- šnik. Morda mi je včasih rekla kakšno opombo o Trentarjih kot o posebnih ljudeh in morda so mi tudi Trentarji kdaj potožili, da Na- da pride še premalokrat v Trento. Toda vez med Marijo in Nado je bila tesna, saj mi je Marija ob mojem zadnjem obisku v Trenti, konec aprila leta 2023, omenila, kako sta se dolgo pogovarjali z Nado po telefonu. Hvaležen sem vodstvu Botaničnega društva Slovenije, da je Nado leta 2018 imenovalo za častno članico, in Špeli Pungaršek, Na- dini naslednici v Prirodoslovnem muzeju, da je skrbno pripravila Nadin življenjepis in bi- bliografijo ob njeni sedemdesetletnici (Pun- garšek in sodelavca, 2022). Oboje je Nadi ob njenih vedno hujših zdravstvenih težavah veliko pomenilo. V navezi s Špelo, Jožetom Bavconom in Blanko Ravnjak je še lahko sledila pripravam na bližajoče dogodke ob tristoletnici rojstva Janeza Antona Scopolija, čigar botanično delovanje na Slovenskem je zelo dobro poznala. V monografiji, posve- čeni tej obletnici, ki je izšla le nekaj tednov po njeni smrti, je soavtorica obsežnega član- ka o Scopolijevem botaničnem delovanju na tedanjem Kranjskem (Praprotnik in sodelav- ca, 2023). Nada je dočakala prav toliko let kot Tone Wraber. Odšla je prezgodaj, a nam je zapu- stila izjemno bogato in vsestransko dedišči- no. Preučevalka zgodovine botanike je zdaj sama odšla v to zgodovino kot ena izmed najbolj izstopajočih osebnosti v botaničnem delovanju na Slovenskem v zadnji četrtini dvajsetega in prvi četrtini enaindvajsetega stoletja. Zelo jo bomo pogrešali, a obenem smo ji za vse njeno delo in predanost naši vedi iskreno in globoko hvaležni. Literatura: Praprotnik, N., 2015: Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka. Sprehodi med rastlinami v osrčju Karavank. Žirovnica: Medium Žirovnica in Planinsko društvo Žirovnica, 101 str. Praprotnik, N., Ravnjak, B., Bavcon, J., 2023: Botanično delovanje I. A. Scopolija na Kranjskem. V: Bavcon, J., Ravnjak, B., (ur.),: Ioannes Antonius Scopoli polihistor v deželi Kranjski. Ioannes Antonius Scopoli a polymath in Land of Carniola, Ljubljana: Botanični vrt Univerze v Ljubljani, 62–147. Pungaršek, Š., Bavcon, J., Dakskobler I., 2022: Bibliografija dr. Nade Praprotnik (ob njeni 70-letnici). Hladnikia, 50: 3–46. Nada Praprotnik pri delu v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Foto: Ciril Mlinar.