AÑO (LETO)XXII. (16) No. (štev.) 42
¡Komunisti nimajo kruha \
ES LOV E N I A' LI B R E
BUENOS AIRES 17. oktobra 1963
V času žetve je sovjetsko časopisje navadno polno propagande o obilni žetvi, ki jo pomagajo spravljati v žitna skladišča „zadovoljne skupine komunističnih pionirjev“. Toda letos sovjetski tisk in tisk drugih satelitov molči. Ker je proizvodnja žitaric samo v ZSSR pa-, dla za 20%, je Kremelj ukazal tisku molčati.
Moskva ni našla drugega izhoda, kakor ozreti se ha „kapitalistični“ Zahod in prositi za pomoč. Ta prošnja je bila sicer izrečena v trgovski obliki, se pravi, sovjetska trgovska 'delegacija v Ottawi je uradno sporočila kanadski vladi, da Moskva „namerava“ kupiti toliko in toliko ton žita, toda bila je prošnja in z njo priznanje, da doma ni dovolj kruha.	w
Iz Kanade bo ZSSR dobila za 500 milijonov dolarjev žita in moke za kritje domačega primanjkljaja. Sovjetski tisk tudi o tej rešilni pogodbi ni smel pisati komentarjev. Omeniti jo je smel le z enim stavkom.
Toda sovjetsko prebivalstvo je samo hitro ugotovilo, da mu bo manjkalo kruha. Pekarne so dobile ukaz, da morajo kruh racionirati, prav tako špecerijske trgovine olje, milo, zdrob itd. Nazadnje so prišle na vrsto še tobačne tovarne.
Komunistični veljaki so začeli zvra-čati pomanjkanje na sušo in slano. Iz ZSSR se je val pritožb nad sušo in slano razlil na Madžarsko, v Romunijo, Bolgarijo in čez Sibirijo v Kitajsko. Kar iznenada je skoro ves komunistični imperij postal žrtev Vremenskih neprilik, ki da so krive slabi žetvi. Suša in slana sta se zagrizli v komunistični imperij, čez minska polja in bodečo žico, ki delijo ta imperij od svobodnega sveta, pa nista segli!
Ker je pač preveč očividna neutemeljenost takih trditev, ki jim danes niti najbolj nepoučen človek ne more nasesti, še najmanj pa ljudje, ki imajo to nesrečo, da žive znotraj komunističnih meja, ker pač najbolje vedo, zakaj pomanjkanje, se je oglasil Hruščov in začel zvračati krivdo po pravici na slabo upravo komunističnih farm. „Ameriški farmarji,“ je govoril Hruščov, „spravljajo celo gnojila v plastične vreče, med tem ko v ZSSR na kupe gnojil leži na prostem. Pozimi te kupe otroci uporabljajo celo za sankališče. Toda kljub temu,“ tako je utopistično napovedoval Hruščov, da bi spet dal upanje na boljšo bodočnost, ki jo Komunisti že 45 let napovedujejo in nikdar ne pride do nje, „bo ZSSR do 1. 1965 dosegla ameriško proizvodnjo umetnih gnojil, se pravi 35 milijonov ton letno.“ Zamolčal pa je, da je to številko Amerika dosegla že lansko leto.
Pomanjkanje moke je v ZSSR tolikšno, da se je Moskva obrnila za nakup žita še v Avstralijo v višini 100 milijonov dolarjev in v ZDA v višini 250 milijonov dolarjev. Stiska je tako huda, da se je ponižala tako globoko, da je celo v Zahodni Nemčiji potipala za nakup 250.000 ton moke.
Doslej je ZSSR nakupila na kapitalističnem Zahodu: v Kanadi 6,500.000 ton moke, v Avstraliji 1,600.000 ton, v Zah. Nemčiji 250.000 ton in v ZDA
2,700.000	ton.
Za vse te nakupe je 'ZSSR v nekaj tednih prodala na Zahodu nad 200 ton zlata, da se je preskrbela z dolarji in drugimi zahodnimi devizami. Rezerve zlata ima ZSSR zelo močne. Zlato pridobiva iz bogatih rudnikov, v katerih ima najcenejšo delovno silo: na tisoče političnih pripornikov v koncentracijskih taboriščih.
Kljub temu, da si je zahodni svet s tako velikimi prodajami žita Moskvi utrdil svoje valute in z njimi svoje gospodarstvo, pa so se tako v ZDA kakor tudi v drugih zahodnih državah, predvsem v Zahodni Nemčiji, oglasile mnoge vodilne osebnosti proti sklepanju takih pogodb s sovjeti in njihovimi sate-liti, ne da bi nanje navezali tudi poli-j tične pogoje. Pravilni so človečanski oziri, ki spremljajo take gospodarske j podvige na Zahodu, toda so dvorezni . meč: istočasno pomagajo komunistom, da se ohranjajo na oblasti, z vsemi posle-1 dicami za njihovo zasužnjeno prebival-
»R. ARTUR Ü. ILLIA -NOVI PREDSEDNIK ARGENTINE
I
V soboto 12. oktobra 1963 se je Argentina povrnila v redno ustavno in demokratično življenje. Tega dne je prisegel novi predsednik republike ljudski radikal dr. Artur U. Illia. Isto so storili po prestolnicah provinc tudi guvernerji in viceguvernerji, po občinah pa so prevzeli mesta, na katera jih je izvolilo ljudstvo, novi župani. Tako je bila srečno zaključena ena najtežjih dob v argentinski politični zgodovini, ki je nastala z odstavitvijo ustavnega predsednika dr. Arturja Frondizija dne 29. marca 1962. Usoda republike je bila nato vse do nastopa novega svobodno izvoljenega predsednika v rokah predsednika dr, Guida, ki je odstavljenega dr. Frondizija zamenjal kot predsednik senata, ter oboroženih sil. Med temi je v tem času ponovno prihajalo do trenj zaradi različnih pogledov glede povrnitve države v redno ustavno življenje, ki so dobila izraz v dveh 'revolucijah. Končno je prevladala struja, ki je zagovarjala čimprejšnji razpis volitev. To se je zgodilo ter so bile na svobodnih volitvah dne 7. julija i zvoljene nove ustavne oblasti.
Zaprisega novega predsednika
Bila je v soboto, 12. oktobra, dopoldne v kongresni palači. Velika zbornica je bila zasedena do zadnjega prostora. V njej je bilo 192 poslancev, 40 senatorjev, bili so dalje visoki državni civilni in vojaški funkcionarji ter cerkveni dostojanstveniki, člani posebnih diplomatskih odposlanstev 72 držav, s katerimi je Argentina v diplomatskih stikih, člani diplomatskega zbora in ljudstvo, v kolikor je moglo dobiti vstopnice. Teh je bilo mogoče izdati samo 450, prosilcev zanje je pa bilo nad 5000,
Predsednik dr. Illia se je pripeljal v kongresno palačo v spremstvu glavnih poveljnikov za vojsko in mornarico, podpredsednik dr. Carlos Perette pa v spremstvu glavnega poveljnika za letalstvo. Oba je ob vstopu v dvorano pozdravilo navdušeno ploskanje vseh navzočih.
Najprej je prisegel predsednik dr. Illia pri Bogu in evangelijih, da bo spoštoval in branil ustavo ter delal za koristi naroda in republike. Isto besedilo prisege je ponovil tudi podpredsednik dr. Perettč.
Poslanica novega predsednika
državnemu kongresu in narodu
Po zaprisegi je novi argentinski predsednik dr. Artur Illia pred državnim kongresom prebral svojo prvo poslanico, ki vsebuje smernice za delo njegove vlade. V njej med drugim navaja, da mora zakonodajna zbornica spopolniti demokracijo z bistveno spremembo go-spodarsko-socialnih struktur. Republika ne bo mogla rešiti svojih težkih vprašanj, če pri tem narod ne bo sodeloval. Zato poziva k sodelovanju sodržavljane ob uri narodne obnove, velikih odgovornosti in velikih odpovedi. Soudeležba pri vladi vseh političnih sil obvezuje njeno odgovornost. Dalje je navajal, da bo njegova vlada z vso vestnostjo ohranjala delitev oblasti ter bo delala tako, da bo vzpostavljeno resnično federalistično načelo, da se bo utrdila republikanska oblika vladavine. Napovedal je dalje napore, ki jih bo vlada vložila za pospeševanje gospodarskega razvoja, zavzemal se pa za pravičnejšo razdelitev narodnega bogastva. Poudarjal je potrebo po vsakodnevnem urejenem delu ljudstva, ker
samo tako bo mogoče premagati sedanje težave. Za dosego boljših rezultatov je pa napovedal gospodarsko načrtova-i nje. Tak načrt se bo začel izvajati 1. 1 novembra 1964. Vsako leto ga bodo revidirali. Napovedal je dalje zboljšanje državne uprave, varčevanje v njej, pospeševanje industrijske in poljedelske proizvodnje. Napovedal razveljavitev petrolejskih pogodb. Za energetski razvoj naj skrbi edino Državna petrolejska družba — YPF. Vlada ne bo izključevali trgovskih zvez z nobeno državo, ki bo nudila koristno izmenjavo blaga, odločno pa pospeševala integracijo la-tinsko-ameriškega trga, pri tem pa ne bo opuščala zanimanja za afro-azijski trg. Napovedal je dalje, da, bo nova vlada spremenila davčni sistem, znižala javne izdatke in izdatke državnih ustanov ,da bo zmanjšala primanjkljaj v državnem proračunu. Zavzemala se bo za pravične plače delavnega ljudstva. Delavce, kakor delodajalce poziva naj izbegavajo škodljive mezdne spore. Napovedal je izdanje zakonika o delu in socialni varnosti. Vlada bo v državi ustvarila potrebno vzdušje za investiranje inozemskega kapitala v državi. Končno je naglašal, da je važno, da socialni čut demokracije ne'obstoja samo v programih strank, ampak je nujno, da so Argentinci pripravljeni ga izvajati v praksi. Da pa bo družba lahko socialno pravična do človeka, je potrebno, da tudi človek ne odreka družbi tega, kar ji pripada. Poslanico je dr. Illia zaključil z besedami: „Nismo prišli na vlado, da bi imeli oblast nad našo državo, ampak, da bi služili njeni veličini.“
Nastop novega predsednika
Po zaprisegi v parlamentu in prebrani poslanici, se je dr. Illia odpeljal v predsedstvo vladetl kjer ga je pričakoval doted, predsednik dr. Guido S člani svoje vlade, člani posebnih inozemskih odposlanstev in ostalih odličnih osebnosti ter mu izročil znake predsedniške oblasti: lento in palico. Oba predsednika sta se nato objela. Dr. Guido se je takoj poslovil od predsednika dr. lilije ter zapustil vladno palačo, lačo.
Pred novim predsednikom republike je bila nato vojaška parada, s katero so izkazale čast novemu vrhovnemu poveljniku vse vrste argentinskih oboroženih sil. Pri paradi so sodelovali tudi oddelki vojske iz Urugvaya.
Nova argentinska vlada
Po vojaški paradi se je predsednik dr. Illia vrnil v vladno palačo, kjer je zaprisegel 8 ministrov svoje vlade. Toliko jih namreč predvideva sedaj veljavna ustva, ostali državni funkcionarji •so pa državni tajniki z min. položajem.
Dr. Illijeva vlada je sestavljena takole: min. za notranje zadeve dr. Juan Palmero, za. zunanje zadeve dr. Miguel Angel Ortiz, za gospodarstvo dr.Eugenio Blanco, za vzgojo in pravosodje dr. Carlos Alconada Aramburu, za narodno obrambo dr. Leopoldo Suarez, za delo in socialno varnost dr. Fernando Sola, za javna dela in javno službo ing. Miguel Angel Ferrando in za socialno skrbstvo ter ljudsko zdravje dr. Arturo Onativia; drž. tajnik za vojsko brigadni general Ignacio Avalos; za mornarico viceadmiral Manuel A. Pita; za letalstvo comodoro Martin R. Cairo; za poljedelstvo in živinorejo ing. agronomije Walter Kugler, za komunikacije dr. Carlos Alberto Garcia Tudero; za industrijo in rudarstvo ter začasno za trgo-
Slovo Adenauerja — nastop Erharda
so že takoj po drugi svetovni vojni pod predsedstvom Hooverja rešili komunistični režim v ZSSR, ko je tam zavladala zaradi njihovega nereda strahovita lakota in se je prebivalstvo že začelo dvigati proti njim. Milijoni ton ameriške moke so potolažili lačna usta sovjetskemu prebivalstvu in ga pomirili, komunistom pa pomagali, da so se zasidrali v Sovjetiji.
Med najbolj vidnimi zahodnimi osebnostmi, ki so opozarjale pri sedanjih prodajah moke in žita komunističnemu bloku na dvoreznost take pomoči, sta Adenauer in bivši ameriški podpredsednik Mxon.
Adenauer je izjavil, da se „svet nahaja na pragu nove dobe, če bo Zahod
znal izkoristiti gospodarske in politične težave Sovjetske zveze. Moskva se mora sedaj boriti na treh frontah: obo-roževati se mora proti Zahodu, oboro-ževati proti rdeči Kitajski in se truditi, da zviša življenjsko raven svojemu prebivalstvu. Zato morajo vse zahodne države skrbno proučiti, če in pod kakšnimi pogoji naj prodajajo moko ali katera koli živila Sovjetski zvezi.“
Nixon pa je izjavil: „Prodaja žita Sovjetski zvezi škoduje svobodi in pomaga sovjetom vzdrževati kontrolo nad svojimi sateliti. Ne smemo pozabiti, da komunisti izrabljajo tudi trgovino izključno za politične cilje.“ stvo in za svobodni svet. Amèrikanci
Dne 15. t. m. je po* 14 letih vladanja Zahodni Nemčiji Konrad Adenauer zapustil vladno palačo v Bonnu in se vrnil na svoj sedež v nemškem parlamentu kot poslanec. Čez nekaj tednov bo star ¿S let.
Adenauer je v tej kratki dobi dvignil Zahodno Nemčijo iz ruševin v drugo gospodarsko silo na svetu, z ameriško pomočjo in z modrim vodstvom države po načelih krščanske demokracije. Imel je‘srečno roko pri izbiri svojih sodelavcev v stranki in v vladi.
V parlamentu je ob priliki ceremonije odstopa s predsedniškega mesta izjavil: „Po vojni je bilo biti Nemec sramotno. Danes je biti Nemec častno. Pridobili smo si mnogo prijateljev, brez katerih na bi bilo današnje Nemčije.“ Opozoril je na nevarnost komunizma in spuščanja v razgovore z Moskvo, ko je dejal: „Zahodna Nemčija se ne sme nikdar sama spuščati v pogajanja s Sovjetsko zvezo za dosego združitve z Vzhodno Nemčijo.“ Prav tako je opozoril na nevarnost, da bi se sovjetom posrečilo izolirati Zahodno Nemčijo od ostalega sveta. „Moskva s svojim prijaznim ponujanjem roke Washingtonu išče poti, da bi odpravila konflikt med 'ZSSR in ZDA. Tako bi ostal samo konflikt med ZSSR in Zahodno Nemčijo.“
Adenauer je tudi dejal, da se je po njegovem mnenju ZSSR znašla v slepi ulici v svojem komunističnem planiranju. Ima tri alternative: ukloniti se mora ali Zahodu, ukloniti se mora ali Vzhodu (rdeči Kitajski) ali pa dati lastnemu prebivalstvu vidne koncesije. S tem, da Zahod prodaja žito in moko Moskvi,
vino dr. Alfredo J. Concepción, za energijo in goriva dr. Antulio F. Pozzio; za promet ing. Pedro Gervasio Fleitas.
Vsi ministri so po zaprisegi prevzeli svoje resore, podpredsednik republike dr. Perrette pa predsedstvo senata.
Slovesna služba božja v katedrali
Slavnosti ob nastopu novega ustavnega predsednika v Argentini so se v j soboto zaključile s slavnostno predstavo v gledališču Colón, v katerem so izva-1 jali 3. in 4. dejanje baleta od Čajkov- j skega Labodje jezero. V nedeljo dne 13. t. m. je pa bila dopoldne slavnostna zahvalna služba božja z zahvalno pesmijo v katedrali. Sv. daritev je imel buenosaireški kardinal Gaggiano. Kardinal je imel ob tej priložnosti tudi cerkveni govor o pomenu sedanjih dogodkov v Argentini, kajti Argentina ni samo upanje za lepšo bodočnost njenih prebivalcev, ampak vse Amerike. Naglašal je dalje, da je treba pokazati, da je z demokratskim režimom mogoče ustvariti pogoje za splošno blaginjo v redu, pravičnosti in ljubezni. Ob zaključku je navajal, da se je sv. oče ob zadnji avdienci, ko mu je dovolil, da lahko prekine svojo udeležbo na II. vatikanskem koncilu, živo zanimal za dogajanja v Argentini ter mu naročil, naj nove ustavne oblastnike v Argentini pozdravi in blagoslovi v njegovem imenu, sam pa pošilja prošnje k Bogu za njeno srečo in blaginjo. Kardinal Caggia-no je zatem izvršil naročilo papeža Pavla VI. ter podelil apostolski blagoslov predsedniku dr. liliji in vsem na-vzočim.
Izgredi med slavnostmi	¡
Za sobotne slavnosti v Buenos Ai-1 resu ob nastopu novega predsednika | republike, so se pripravili tudi komunisti, delno pa tudi peronisti. Komunistič- j ni elementi so imeli v gumbnicah rdeče j kokarde, ponekod pa nosili tudi napise j za Kubo, proti Severni Ameriki, Med- ] narodnemu denarnemu skladu, za preklic ; vseh dekretov, ki prepovedujejo delo-1 vanje komunistični stranki itd. Komuni- , stični izgredniki so nastopali organizi-1 rano na raznih mestih na področju med kongresno palačo in predsedstvom vlade na Majskem trgu. Na avenidi 9 de Julio so odvrgli tudi petardo. Slavnostno razpoloženje, so motili s svojimi gesli, peronisti pa z vzkliki Peronu. Policija je povsod nastopala ter demonstrante razpršila. V spopadih z njimi je bilo več policijskih stražnikov ranjenih. V vsem so v soboto zaprli 109 komunističnih in peronističnih izgrednikov. Po zaslišanju so jih večino izpustili, proti ostalim je pa v teku kazensko postopanje.
pomaga Hruščovu reševati notranje pro. bleme, tako da mu ni treba dajati koncesij nikomur navzven.
Adenauer je tudi opozoril na besede umrlega ameriškega zun. ministra Du-Uesa, da Zahodna Nemčija ne sme pasti pod sovjetski vpliv, če še bo to zgodilo, potem se bo konflikt med ZDA in ZSSR pravzaprav šele začel.
Adenauerju sta poslala topli pozdravni pismi Kennedy in Macmillan. Kennedy mu v pismu zatrjuje, da ima prav, ko „noče sprejeti kot stalno nenaravno delitev nemške države, kapitala in nemškega naroda“.
Zahodno Nemčijo bo odslej naprej vodil gospodarski minister Ludwig Erhard, ki ga imenujejo „očeta nemškega gospodarskega čudeža“. Erhard govorjenje o „čudežu“ nejevoljno zavrača ter prisoja gospodarski dvig Zahodne Nemčije pridnosti nemškega prebivalstva in ameriški pomoči.
Erhard je star 66 let. Vse svoje življenje se je zanimal za gospodarstvo, tako tudi pod Hitlerjem, ko ga je poklical v uporniško vlado leipziški župan e arl Goerdeler, ki je z drugimi pripravljal atentat na Hitlerja leta 1944. Ame-rikanci so Erharda postavili leta 1948 za gospodarskega upravitelja ameriške in britanske cone Nemčije, čeprav je bil Erhard pristaš stranke Svobodnih demokratov, je kmalu ugotovil, da je kršč. demokrat Adenauer večji politični genij in da bo mogel samo z njegove politične platforme razviti svojo gospodarsko teorijo. Zato se ji je pridružil tudi on.
Po rodu je Bavarec iz fnesta Furth, protestantskega otoka sredi katoliške province. Tudi njegova žena Luisa je doma iz istega kraja ter sta oba protestanta.
O sebi Erhard pravi: „Bil sem neodvisen profesor. Nikdar ne bom strankarski politik v ozkem pomenu besede. Adenauer mi je nekoč dejal: ‘Misli na volitve!’, pa sem mu odgovoril: ‘Volitve nikdar ne morejo spremeniti mojega prepričanja., Sem zelo različen od svojega prednika. Zanima me človeštvo kot tako.“
Hruščov pritiska na Castra
Orkan „Flora“, ki je pretekli teden razsajal po vzhodni Kubi več dni, je strahovito opustošil nekatera področja in povzročil več sto milijonov dolarjev ¡kode. Pobitih je bilo nad 1000 ljudi.
Poleg opustošenja, ki ga je doslej kubanskemu gospodarstvu povzročil komunistični režim, se je nad prebivalstvo zgrnila še ta nesreča. Tako se je Castro znašel v največji gospodarski stiski, odkar se je povzpel na oblast v Havani, kljub temu, da ga sovjetski blok zalaga z en milijon dolarji dnevno.
Po opustošenju orkana „Flora“ je Kuba zaprosila sovjetski blok za več sto milijonov dolarjev posojila, ki ga je Moskva oddala, v pretres gospodarskim delegatom Komekona, ki so se pretekli teden sestali v Moskvi. Hruščova vznemirja Castrovo ljubimkanje z rdečo Kitajsko ter pomoč, ki jo Peking daje Kubi. Toda, ker je rdeča Kitajska tudi sama v veliki gospodarski stiski, se Castro ne more v celoti navezati nanjo. Prisiljen je še vedno prejemati in prositi za stalen dotok finančne in gospodarske pomoči iz ZSSR in njenih satelitov. Sovjetski delegat je na zasedanju sporočil, da je ZSSR sicer pripravljena priskočiti Kubi na pomoč zaradi opustošenja, toda pod pogojem, če bo „Kuba reorganizirala svoje gospodarsko življenje pod primernim vodstvom“.
Sovjetski delegat je tudi izjavil, da bo Komekon prenehal pošiljati živila ali drugo blago na Kubo, če Castro ne bo pristal na kontrolo, ki jo bo izvajal nad njenim gospodarstvom poseben 709 članski odbor držav Komekona, katerega so sklenili ustanoviti na zasedanju. Istočasno je sovjetski delegat objavil, da bo ZSSR zahtevala od Kube, da uredi odnose z ZDA ter zmanjša število vojske in policije za eno tretjino, zveča pa delovno silo.
Zaradi orkana „Flore“ je opustošeni Kubi hotel priskočiti na pomoč, ne glede na vladajoči režim v Havani, ameriški Rdeči križ, pa je Castro ukazal kubanskemu Rdečemu križu pomoč odkloniti, ker da je „ameriška ponudba zlonamerna“.
Stran 2
ITOIOSIA I H T I H U A
Buenos Aires, 17. oktobra 1963
«Avtor brez maske»
„Narodni junah“ v oUlopnem avtomobilu
Slovenci na Koroškem nikdar niso imeli lahkega stališča. Vedno so se mo- j rali boriti za svoje najosnovnejše pra-1 vice, ki jim po vseh božjih in svetnih l postavah gredo. Včasih je pritisk nemških upravnih oblasti popustil, višek je pa dosčgel po priključitvi Avstrije Nem- i čiji, ko so se nacisti odločili, da bodo z odločnimi ukrepi spravili s sveta „slovensko vprašanje na . Koroškem“. Zatrli so slovensko tiskano besedo, prepovedali rabo slovenskega jezika in slovenska beseda ter pesem sta umolknili. Nikjer ju ni bilo več čuti. Še več. Slo-' vence so začeli preseljevati z lastne rodne zemlje v druge čisto nemške pokrajine, na njihove domačije pa dovajati nemške naseljence.
Tako je bilo med Slovenci med vojno pod nacisti. Po obnovitvi demokratske Avstrije je v prvih letih kazalo, da so se nemški upravitelji dežele iz zgodovine le nekaj naučili in so zato začeli pravičnejše postopati s slovensko narodno manjšino. O tem je pričal zakon o dvojezičnih šolah v narodno mešanih krajih na Koroškem. S poznejšimi ukrepi pa so znova začeli izigravati določila prvotnega zakona tako, da imajo Slovenci na Koroškem še vedno težave s poukom otrok v osnovnih šolah. Kljub temu je treba priznati, da je pri vseh krivicah, ki jih še trpe slovenski rojaki na Koroškem, bolje kot je bilo pred zakonom o uvedbi dvojezične šole na Spodnjem Koroškem. Sedaj pa je zanje nastopila težava s tiste strani, odkoder bi je nikdar ne smelo biti: s cerkvene. To se je zgodilo prav v letu, ko se je prejšnji papež Janez XXIII. v svoji encikliki Mati in učiteljica zavzel tudi za pravično postopanje z narodnimi manjšinami. In kdo je bolj poklican kot ravno Cerkev, da je pravična do svojih vernikov! Krivično zadržanje generalnega vikarja na krški škofiji dr. Josefa Kadrasa glede poučevanja verouka slovenskih otrok v materinem jeziku je hudo zadelo ne samo Slovence v deželi Miklove Zale, ampak tudi vse slovenske naseljence po svetu, ki so se začeli spontano, ko so zvedeli za to krivico, s prošnjami obračati na celovškega ordinarija ter ga prositi, naj kot krški nadpastir ukrene, da se bodo slovenski otroci lahko seznanjali z božjimi resnicami v maternem jeziku.
!Za razpoloženje koroških nemških nestrpnih cerkvenih krogov do Slovencev je nad vse značilno pismo župnika pri Gospe Sveti Wilhelma Mucherja, ki ga je poslal celovškemu škofu dr. Koest-nerju, generalnemu vikarju dr. Kadra-su in Narodnemu svetu koroških Slovencev. Ob branju tega pisma se človek naravnost zgrozi. Ali je sploh mogoče, da katoliški duhovnik tako sovražno govori o .Slovencih in svetih bratih Cirilu in Metodu in s svojo kritiko delovanja pokojnega papeža Janeza XXIII. izpoveduje nepokorščino celo vrhovnemu cerkvenemu poglavarju.
Narodni svet Koroških Slovencev tega pisma ni hotel objaviti, ker stoji na stališču, da je treba vsa vprašanja, ki se tičejo slovenske manjšine in Cerkve, najprej sporočiti škofu in z njim iskati ustrezajočo rešitev. Tako je tudi Mucherjevo pismo poslal škofu dr. Koestnerju 31. julija 1963. Ker so se pa
sedaj v javnosti pojavili letaki z odlomki pisma župnika Mucherja, tudi za Narodni svet koroških Slovencev ni nobenega razloga več, da bi o vsebini tega pisma še dalje molčal. Zato ga je objavil v Našem tedniku-Kroniki pod gornjim naslovom dne 26. septembra.
V njem župnik Wilhelm Mucher svoje mnenje o Slovencih, svetih bratih Cirilu in Metodu ter o papežu Janezu XXIII. razlaga takole:
„Prizadevanja Cerkev in krščanstvo nacionalizirati in nato izrabljati kot sredstva v narodne namene niso nova, ampak starejšega datuma. Odgovarjajo čisto slovanski in sploh vzhodni liniji ter so v najostrejšem nasprotstvu z mednarodno latinsko linijo. Vzhodno Cerkev so temeljito nacionalizirali, s tem so jo pa tudi ohromili, otrpnili in celo sterilizirali. Ciril in Metod, katerih ti-sočstoletnico letos najslovesneje proslavljajo od Dunaja preko Salzburga do Rima, sta napravila to pot in kot prva poskušala z njo prodreti na Zahod. Danes razumemo odpor tedanjih zahodnih škofov, ki niso mogli razumeti, da morejo biti drugačni škofje, katerim je nacionalizem važnejši kot pa njihova vera. Pravkar umrli papež Janez XXIII. — Gospod naj podeli večni mir njemu in njegovi komunistom prijazni vzhodni naklonjenosti — je za 11. maj 1963 naslovil na Slovane plamteč poziv, naj obnove tisto edinstvo, ki sta ga učila sveta Ciril in Metod“ (Furche z dne 25. maja 1963, str. 8). Lepo pismo je, žal, naslovljeno na napačni naslov in temelji na napačnih predpostavkah. Zahodnim protestantom je bila vera vedno verska zadeva, kljub vsem zmotam, vzhodnim kristjanom je pa bila in je vera —• z malimi izjemami —• v prvi vrsti narodna zadeva in šele v drugi ali zadnji vrsti verska: Zahod in Vzhod zato, kadar govorita o veri, govorita o različnih zadevah in zato nikdar ni moglo priti do edinstva; drug razlog zato je pa ta, da vlada na Zahodu razum, na Vzhodu pa čustvo; zato vseskozi pobožno bistvo gotovih slovanskih krogov, ki jih pa to prav nič ne ovira, da ne bi svojega krščanstva vrgli v žrelo komunizma... Zato je čisto zgrešeno sklicevanje na oba kot na „učitelja edinstva kristjanov“. To izhaja iz samega pisma, v katerem je med drugim zapisano „da so Slovani že stoletja delno Rimu zvesti, delno pa od svete stolice ločeni pravoslavni“. Rimu so ostala zvesta tista področja, v katerih oba (sv. Ciril in Metod, op. ur.), nista nikdar oznanjala svojega slovanskega evangelija, ali bolje svoje slovanske abecede, ali pa, kjer sta, kot npr. na Moravskem doživela polom; kjer sta pa uspela, tam so • samo pravoslavni. Oba nista učila edinstva, ampak sta prišla, da bi s pomočjo slovanske liturgije ta področja iztrgala iz edinosti Cerkve. Tako sta na tem področju med Zahod in Vzhod prvič spustila železno zaveso. Človeka zanima, kake hvalospeve jima bodo dvigali na kongresu v Salzburgu, in če se bo kdo upal življenje obeh tako kot je primerno njunim opisom življenja, katerega kritičen študij je zelo priporočljiv, malo podrobneje osvetliti. Oba (sv. Ciril in Metod, op. ur.) nista bila ne svetnika, ne apostola, ker sta samo ši
O Titovem obisku v Brasilu, Čilu in Boliviji smo bralce seznanjali s podrobnejšimi poročili. Prav te dni pa smo dobili od prijatelja lista iz Bolivije več izrezkov iz tamošnjih listov, iz katerih zvemo še za druge zanimivosti, ki jih danes sporočamo bralcem.
Bolivijski list „Presencia“ v prestolnici La Paz je 12. septembra objavil na uvodnem mestu na prvi strani članek „La visita de Tito a Bolivia“ (Titov obisk Boliviji). V njem govori o sedanjih pogostih obiskih državnikov. Navaja, da bo Bolivija tudi imela tak obisk, ki je pa lahko nevaren, ker je njegov namen sedanjo njeno usmerjenost med narodi spremeniti ali pa na prikrit način z raznimi pogodbami spraviti vanjo komunistične agente pod masko „tehnikov“. Zatem pa nadaljuje:
„Prav to je sedaj. Skoro istočasno z napovedjo Titovega obiska, sta postala znana dva načrta: zgraditev hidroelektrarne, ki jo bo financirala Jugoslavija za dobavo električne energije rudniškim centrom s potrebnimi tehniki. Uprava v Comibolu bo pa kot rešitev sedanjih problemov v Boliviji ista, ko je v komunistični Jugoslaviji, to je. vodili jo bodo delavski sveti. Tako bodo iz Jugoslavije importirali tudi voditelje sindikatov, kakor da Comibol že sam ne bi imel zadosti glavobola s tistimi redkimi komunisti, ki jih ima tam. Zaradi tega dejstva zasluži načrt Camibol vso pozornost. Zato mora družba objaviti o njem še več podatkov, da bo javnost točno poučena o stvari.
Na vsak način je namen obeh načrtov, ki tako kmalu še ne bosta izvedena, ta, da bo obnovljena komunistična država Jugoslavija oba izkoriščala za pošiljanje agitatorjev in izšolanih komunistov za širjenje komunizma in kot podpora v kitajsko-sovjetskem sporu. Toda Bolivijanci ne smemo pozabiti despota, ki je svoj narod ponižal, ga oropal svobode, mučitelja in morilca kardinala Stepinca in mnogih drugih katoliških duhovnikov.
Zaradi tega narod ne sprejema s simpatijami človeka teh in mnogih drugih zločinov. Tudi ne bomo dopustili, da bi se pod masko tehnične pomoči , še naprej pošiljali komunistični agitatorji v Bolivijo. Prepričani smo, da bo prebivalstvo Cochabambe, zvesto svoji tradiciji borbe za svobodo in svoja katoliška načela pokazalo Titu s svojim hladom in indiferentnostjo obsodbo, ki jo izreka velika večina Bolivijancev njegovega režima, njegovih zločinov in njegovega poskusa komunistične penetracije v našo domovino.“
In res se je zgodilo tako, kot je zapisal gornji list. Tito je doživel v Co-chabambi zelo hladen sprejem. Sprejele so ga samo uradne osebnosti, naroda ni bilo, čeprav sta si vlada in njena stranka mnogo prizadevali, da bi spravili kmete iz kraja Tunari v Cochabambo. V ta namen je vlada zakupila več kamionov, ki so se pa vsi vrnili prazni, ker kmetje niso hoteli oditi na parado za rita. Ves čas svojega bivanja v Boliviji je bil Tito izredno zastražen ter se je vozil na sestanke z bolivijskim predsednikom vedno samo v oklopnem avtomobilu. V prav takem avtomobilu se je vozila njegova žena Jovanka. Listi so pisali, da so bile tako stroge varnostne odredbe zaradi tega, ker so iz Titovega poslaništva stalno zatrjevali, da se boje atentata na Tita. Zato so bolivijanske varnostne oblasti izdajale take ukrepe, kakor je svetovalo številno Titovo oz-novsko spremstvo, ki je tudi ves čas vršilo policijsko službo.
Tito z narodom nikjer ni prišel v stik. Prav tako ni imel razgovora s časnikarji. Glede njegovega zunanjega ministra Koče Popoviča so pa bolivijanski časnikarji sklenili, da ga sploh ne bodo prosili za tiskovno konferenco, ker jim je ostal še v slabem spominu iz prejšnjega obiska, ko je proti časnikarjem
OSEBNI PODATKI ARGENT. PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKA
Sedanji argentinski predsednik dr. lilija je star 63 let. Rodil se je 4. 8. 1900 v mestu Pergamino v prov. Bs. Aires v družini italijanskih naseljencev, v kateri je bile 13 otrok. Srednjo šolo je študiral v salezijanskem zavodu Pij IX. v Bs. Airesu, medicino na buenos-aireški univerzi. Zdravniško prakso izvrševal v mestu Cruz del Eje, prov. Córdoba. Leta 1939 se je poročil s Silvijo Martorell. Ima tri otroke — hčerko in dva sinova. Hčerka in 1 sin študirata pravo, 1 sin pa medicino. Politično je ves čas pripadal radikalni stranki. Na njeni listi je bil izvoljen najprej za pro-vincijskega poslanca, zatem za zveznega poslanca in za viceguvernerja prov. Córdoba in končno za predsednika republike.
Podpredsednik dr. Carlos Perette je tudi sin italijanskih staršev. Rodil se je
12.	12. 1915 v prov. Entre Ríos. Po poklicu je odvetnik. Bil je občinski svetovalec radikalne stranke v mestu Paraná, zatem provincijski poslanec, od leta 1952 pa zvezni poslanec do razpusta parlamenta lansko leto.
rila slovanstvo, ali poskušala širiti. Nikdar tudi nista bila na Koroškem; od slovanskih nacionalistov sestavljena priloga brevirju je v glavnem pesnitev.“
Objava glavnega dela pisma župnika Mucherja je v slovenski javnosti na Koroškem in po vseh državah, kjer žive Slovenci, napravila mučen vtis. Ljudje se presenečeni vprašujejo: Ali je kaj takega sploh mogoče? Ali je sploh mogoče, da gre katoliški duhovnik v nacionalni nestrpnosti tako daleč, da sv. bratov Cirila in Metoda, ki slučajno nista nemške narodnosti, sploh ne priznava za svetnika in trdi da papeška okrožnica slovanskim škofom o svetih bratih ne temelji na pravih osnovah!
Gotovo niso vsi duhovniki nemške narodnosti na Koroškem enakega mnenja, kot je župnik Muečher, toda že samo dejstvo, da je sploh kak tak duhovnik, je žalosten pojav, ker priča, da je raje glasnik nasilja, zatiranja, kot pa apostol ifiiru, ljubezni in sprave med ljudmi in narodi ter edinstva kat. Cerkve, za katero si Cerkve toliko prizadeva, zlasti pa njena velika oznanjevalca pok. papež Janez XXIII. in sedanji sv. oče Pavel VI.
I
T £
Politična napetost v Brazilu ne popušča. Poslanec laboristične stranke, kateri pripada sam predsednik republike dr. Goulart, je izjavil, da se komunisti niso samo vrinili v to politično skupino, ampak se jim je posrečilo dobiti v svoje roke tudi važne položaje v javni upravi. Istočasno je v Río de Janeiro izjavil guverner države Guanabara Lacerda, da so ga skušali vojaški padalci ugrabiti in ubiti. Guverner Lacerda je namreč odločen nasprotnik sedanjega predsednika dr. Goularta. Je vplivna osebnost v brazilskem političnem življenju in je doslej Zrušil že dva predsednika. Prvi je bil Getulio Vargas, ki je svoje življenje končal s samomorom, drugi pa Janio Quadros. V Río de Janeiro je dal izjavo tudi polkovnik Ventura o odkritju zaloge orožja, s katerim da razpolaga guverner Lacerda. Omenjeni polkovnik je zatrjeval, da je to orožje dobavila Lacerdi Zveza za napredek. Ameriški predstavniki v Brazilu so trditve polkovnika Venture, da bi Zveza za napredek pošiljala orožje v Brazil označili za povsem izmišljene.
Britanski ministrski predsednik Macmillan se je po operaciji odločil, da bo odstopil tako kot predsednik vlade, kakor tudi kot predsednik konservativne
Iz poliiičnenga življenja jugoslovanske emigracije
Kako globoko ,so objektivni vzroki hrvatsko-srbskega spora (povezanost prebivalstva, vera itd.) in v koliko otežujejo rešitev, je danes še zelo težko reči. Tem objektivnim vzrokom se je s časom nagrmadila psihološka in delno psihopatološka nadstavba predsodkov, ki odnose delajo še bolj komplicirane in občutljive. V tem pogledu ni sumnje, da ,so ustaši in njihov režim dosegli en del ciljev dajoč sporu še težji krvavi pečat. Na 'podlagi vsega tega, kar se je zgodilo, je čisto gotovo, da je enostavna rešitev Jugoslavije na osnovi narodnega edinstva danes manj mogoča kakor kdaj koli poprej. To pomeni, da bodoča skupna država Srbov in Hrvatov ne more biti v nobenem slučaju niti centralistično urejena niti ne more biti federativna v komunističnem smislu. To bi bilo mogoče sam.o v slučaju, če bi Hrvate k temu s silo nagnali. Brez ozira na to, da za take rešitve ne obstojajo več pogoji, bi morali Srbi v taki državi znova prevzeti vlogo žandarjev. To bi pa zopety celo če bi Srbi to hoteli, za kar pa pri demo-
samo pravica samoopredelitve in suverenost vsakega naroda. To pomeni, da ima vsak narod zase pravico odločiti, ali hoče in pod kakšnimi pogoji hoče sprejeti državno skupnost ali rie. Če se odločijo za to rešitev, morajo biti narodi popolnoma informirani o možnostih in posledicah ;te njihove odločitve.
Tako, kakor je v svojem članku zelo dobro pojasnil dr. Pešelj: „Preči vsakim plebiscitom mora biti napravljen sporazum, glavnih demokratskih političnih skupin pri Hrvatih in Srbih, ki bodo to vprašanje razložili v dveh alternativah pri (glasovanju — razhod ali skupnost,“ Izhajajoč s tega stališča, je dr. Pešelj v svojem članku, še bolj po-podrobno pa še prej v predavanju na Srbski ljudski univerzi v čikagu, povedal svoje mišljenje glede ureditve bodoče državne skupnosti Srbov in Hrvatov, ki po mojem mnenju lahko služi za osnovo za razgovore. Pri tem ni važno, če se vsi do podrobnosti strinjajo z njegovimi pogledi (mnogim, kakor tudi meni ni jasno, zakaj bi Bosna
krafcsko razpoloženih Srbih nikjer ne Hercegovina morali imeti nižji po-
vidim, znakov, istotako to, državo napravilo nesposobno za življenje, kakor bi bila Hrvatska z dvema milijonoma v njo nasilno vključenih Srbov. Zaradi vsega tega more biti osnova kake demokratske skupnosti Srbov in Hrvatov
ložaj v odnosu do ostalih delov državne skupnosti), ampak je važno Ito, da je v tem stališču v resnici resen in premišljen pred];og, ki vsaj -s stališča Hrvatov upošteva razpoloženje in težnje tistih, ki so pripravljeni z demokratski-
mi Srbi iskati rešitev v -okviru skupnosti.
Ni si treba delati utvar. Tudi na tej poti je še veliko težav. Toda kljub temu je važno in pomembno t-o, da se tako zaradi koristi Hrvatov, kakor tudi Srbov poskuša iti po tej poti. Velika prednost te poti je ta, da je samo na ta način mogoče prebroditi naš najtežji problem: pomešanost Srbov in Hrvatov. Po mojem mišljenju je to čisto pravilno poudaril g. Vlajič: „če je v vprašanju določitev meje med dvema državama — članicama v federaciji, potem je z obeh strani možno najti več ali manj zadovoljivo rešitev.“ Ta problem je pa z razbijanjem Jugoslavije, kakor 'sem skušal prikazati, nerešljiv.
Okvir skupne države prinaša s sabo zopet druge težave. Osnovni problem, je v tem, da mora biti bodoča demokrats-ska skupnost zadosti močna, da bo izpolnila naloge modeme države, njeni sestavni deli pa zadosti zavarovani pred izrabljanjem centralne oblasti in od majorizacije. Ta princip —- postavljen na hrvatsko-srbske odnose pa zadobiva še zelo navidezen etični izraz: brvat-ska edinica mora biti zadosti jaka, da se bo branila pred hegemonijo -Srbov, skupnost pa tudi zadosti močna, da bo zavarovala manjšine pred' hegemonijo večine v edinicah.
To je problem oblike in duha bodoče skupnosti. Eno in drugo je potrebno za garanitiranje njenega obstanka in za ustvaritev neo-bhodnega vzdušja
medsebojnega zaupanja. Obliko je relativno še lahko najti. Mnogo težje je pa vprašanje, če med narodi. Jugoslavije -obstoja tudi razpoloženje za skup-. no življenje. 'Sodteč po naši šovinistični emigraciji na eni,-kakor na drugi strani, j ta pogoj .ne obstoja, še več. Na naši, hrvatski strani .se pogosto ne samo osporava pravica razgovora s Srbi o problemih skupnosti, ampak se po neki neumni logiki smatra za izdajo -koristi lastnega naroda. To je gotovo povsem napačno. Vse to, kar se v emigraciji dela, dobi svoj pomen samo tedaj, če in kdaj bodo mogli narodi o tem -po svoji volji izreči -svojo suvereno besedo. Če ima kdo pravico pripravljati za svoj na-rod predloge, ki vodijo v ponovni spopad, potem je gotovo, da imajo ljudje, ki tega spopada ne žele, ne samo pravico, ampak tudi dolžnost pripravljati predloge za h-rvatsko-srbski sporazum. V ostalem,, jaz kljub vsej bučnosti šovinizma v emigraciji delim optimizem dr. Pešlja in sem prepričan, „da bo alternativa skupnosti, dogovorjene po sporazumu ter jasno določene in medsebojno zagotovljene dobila pomembno zmago nad alternativo razhoda. . .“
Zat-o je v prvi vrsti treba izdelati predlog za državno skupnost, ki bo odgovarjal tem pogojem. To pa zopet ne gre brez razgovorov.“
Tako je zaključil svoje razmišljanje o rešitvi spornih vprašanj v Jugoslaviji ing. V. Predavec.
nastopal zelo agresivno in je nekatere celo žalil.
Med Titovim^ bivanjem v Cochabam-bi pa ni bil močno zastražen samo Tito, ampak tudi vse njegovo spremstvo, ki iz strahu pred morebitnimi napadi nanje s strani emigrantov ali pa domačih nasprotnikov- sploh ni zapuščalo svojih stanovanj in zahajalo v restavracije in nočne lokale, kot so to delale bolivijanske vladne osebnosti, ki so se za tiste dneve, ko je bil tam na obisku Tito, preselile iz prestolnice v Cochabambo.
V Cochabambi so bile tiste dni tudi avtomobilske dirke. Vsa pozornost ljudstva je bila posvečena njim, ne pa Titu.
E
stranke. Svojo zadevno odločitev je že sporočil kraljici in vodstvu konservativne stranke. Sodijo, da bo njegov naslednik v vladi in konservativni stranki sedanji podpredsednik vlade Rihard Austen Butler.
Italijo je prejšnji teden v sredo zadela velika nesreča. V Dolomitih so se z gore Toc odtrgale ogromne količine skalovja in zemlje — sodijo da okoli 500 milijonov ton — ter zgrmele z velikim truščem v jezero, ki ga je v koritu reke Vajont napravil 262 m visoki jez, za katerega so porabili 50 milijonov ton železobetona. Vdor tako velikih količin zemlje in skalovja je v jezeru pognal v zrak do 300 m visoko vodo, ki je nato preko jezu in na njegovem poškodovanem delu na desni strani z nepopisnim truščem grmela v strugo reke Vajont, nato se pa valila po njej v korito reke Piave. Ogromni plaz vode je za sabo puščal strahotno razdejanje in pustoš. Z zemeljske površine so dobesedno zginila cvetoča naselja. Zlasti Longarone. Sodijo, da je v nižje naplavljenih količinah blata in skalovja pokopanih še na tisoče žr(tev. Doslej so jih izkopali 1427. Računajo pa, da jih je nad 4000. Med ljudstvom v okoliških krajih je veliko ogorčenje, ker so bili ljudje od vsega začetka proti graditvi omenjenega jezu za veliko elektrarno, češ, da bo kraju prinesel nesrečo. V tem pogledu so ljudi begali še komunisti, ki tudi sedaj najbolj izkoriščajo to nesrečo v svoje politične cilje ter namene. Vlada je s svoje strani takoj odredila strogo preiskavo, ki naj ugotovi, če za nesrečo res zadene kaka odgovornost inženirje ter ostalo strokovno osebje v elektrarni Vajont. Listi so namreč pisali, da so inženirji sami še pred nesrečo ugotovili, da se zemlja s planin seseda proti jezeru Vajont, da pa niso prebivalstva opozorili na nevarnost.
Ogorčenje ljudstva je tolikšno, da so npr. v nedeljo, ko so imeli v Longarone prvi skupni množični pogreb žrtev omenjene nesreče, predsednika republike Segnija sprejeli z vzkliki „morilci“, nato pa zahtevali preiskavo. Predsednik je bil zaradi očitkov „morilci“ in drugih besednih izpadov ljudi tako ogorčen, da je enostavno sedel v helikopter ter se odpeljal.
ŠTUDIJSKA DNEVA KATOLIŠKEGA IZSELJENSKEGA ODBORA V ARGENTINI
bosta 22. in 23. oktobra v Buenos Airesu.
Na njih bodo razpravljali o raznih izseljenskih problemih. Med predavatelji bosta tudi g. direktor Anton Orehar, blagajnik Kat. izseljenskega odbora v Argentini in p. Lino Pedišič ,direktor hr-va.tskih dušnih pastirjev v Argentini,
Buenos Aires, 17. oktobra 1963
STOB
HA I1.9THH1
'Ilovice in<ñoveti¿ie^
žalosten rekord. ,S statistiko samomorov se v ljubljanskih Perspektivah ukvarja H. P. K. Po zadnji statistiki pride na milijon prebivalcev na Madžarskem 256 samomorilcev, v Avstriji 289, v Švici 230, v Italiji 61 in v Egiptu manj kot eden. Potem pisec v Perspektivah navaja še podatke za Jugoslavijo: 120 samomorov. Toda Slovenija ima skoraj svetovni rekord: 254, je torej takoj za Madžarsko, v Jugoslaviji pa nima „tekmeca“: Vojvodina 199, Črna gora 162, Hrvatska 132, Srbija 90, Makedonija 26. „Slovenija se, “tako piše pisec, „v samomorilni energiji nahaja na samem vrhuncu suicidne svetovne statistike.“ Vsekakor je to velik „uspeh“ komunističnega režima v Sloveniji, če primerjamo predvojne statistike, ko je imela Slovenija eno najnižjih suicidnih kvot na svetu.
Inštitut za geografijo pri univerzi v Ljubljani — vodi ga dr. Vladimir Klemenčič — je osrednja geografska inštitucija v Sloveniji. Njegovo znanstveno delo je razdeljeno na 4 področja in sicer fundamentalno, aplikativno ( tako, ki služi uporabnim namenom), pedagoško in splošno družbeno ter kulturno. Inštitut je doslej v svojem raziskovalnem delu prišel med drugim do ugotovitev, da se na Bledu razvijajo take gospodarske panoge, ki ne služijo turizmu, da se je dalje zaradi razvoja avtomobilizma precej razširilo turistično področje okolice Bleda. V Bohinju je ugotovil nazadovanje majhne kmečke posesti na račun turizma ter zaradi bližine jeseniškega industrijskega območja. V raziskovanju „učinkov procesa socialistične preobrazbe“ dveh komun, Škofje Loke in Celja, je ugotovil, da se „s stopnjevanjem gospodarskega razvoja funkcija centralnih naselij hitro spreminja“, zaradi šolstva se pa uveljavljajo tudi nova središča. V vinogradniških območjih Slovenskih goric in Haloz izginja stara slika, ki so jo nudili vinogradi posameznih vinogradnikov zaradi „širjenja družbenega sektorja“. Odtod presežna delovna sila tudi odhaja v industrije v Maribor, Kidričevo in Majšperk. Pri preiskovanju procesov, ki se uveljavljajo na kmetijskih območjih v občini Bežigrad in na področju Dravsko polje, je Inštitut za geografijo prišel do ugotovitev, da precej ljudi zapušča dosedanji poklic in prehaja v druge. Zasebni kmetje da so ostali samo starejši ljudje, „ki poklica zaradi starosti ne morejo več menjati“. Tak položaj je gotovo posledica načrt-
Zaradi slabega vremena v ne- : deljo, 13. oktobra, v Našem domu ; v San Justu ni bilo prireditve ne v j proslavo sedme obletnice Našega ■ doma, niti v proslavo 29. oktobra, * našega narodnega praznika.
Obe proslavi bosta v nedeljo, 20. s oktobra, z istim sporedom in ob : istem času, kakor je bilo nopove- jj dano za preteklo nedeljo.
Dopoldanski spored za 7. oblet- : nico Našega doma v San Justu bo : začel ob 10 dopoldne, popoldanski jj spored v proslavo narodnega praz- ; nika pa ob 15 popoldne.
i nega dela komunistične uprave proti j svobodnim kmetom, ko jih zlasti z dav-; ki in drugimi upravnimi ukrepi tako ! pritiskajo, da pri mladini ubijajo ljube-' zen do zemlje in voljo do kmečkega de-i la ter zato ista raje zapušča podeželje ! ter veča delavski kader po tovarnah, i V Slovertj gradcu so ta mesec pri-; pravili prvo retrospektivno razstavo j slovenjgraških rojakov Franca Mihaela i Straussa st., in njegovega sina Jane-| za Andreja Straussa. Franc Strauss je j živel od 1674 do 1740, sin Janez An-I drej pa od 1721 do 1783. Umetniško sta | delovala zlasti v okolici Slovenj grad-j ca ter v Mislinjski, Savinjski in Drav-j ski dolini ter v sed. Avstriji. Za raz-1 stavo so odbrali 60 najboljših njunih j del.
V drugi polovici avgusta je v Ljubljani gostoval afriški balet iz Senegala, ki je bil prvi črnski balet v Ljubljani.
Inozemski turisti ter potniki maloobmejnega prometa so julija meseca v Sloveniji zamenjali ali drugače porabili tujih valut za več kot dve milijardi dinarjev.
Etnografski muzej v Ljubljani je
pripravil za prodajo cejo vrsto spomin-karskih malih kruhkov. So to različni izdelki v obliki srčkov, konjičkov, cvetja ali človeških figuric. Izdelani so iz odporne mavčne mase ter prevlečeni z istim svetlorjavim leskom. Etnografski muzej ima v pripravi dalje zaokroženo razstavo raziskovalnih izsledkov materialne in duhovne kulture od prastare etnografije do življenja sedanjih ljudi na pobočju Pohorja, Paškega Kozjaka ter v okolici Vitanja. Za jesen pripravlja ta muzej razstavo s prikazom praznoverja v Sloveniji od prazgodovinskih idolov do današnje dobe, ter razstavo, ki bo prikazala folklornega slikarja Maksima Gasparija tudi kot etnologa.
škofjeloške poletne igre v proslavo 40-letnice smrti dr. Ivana Tavčarja so se začele 25. avgusta z uprizoritvijo dramatizirane Tavčarjeve Visoške kronike. Igra je bila na prostem na grajske mdvorišču ter je v njej nastopilo okrog 200 igralcev, članov amaterskih igralskih družin iz škofje Loke in okoliških krajev.
Na okrajnem odboru Socialistične zVfeze delavnega ljudstva Ljubljana so udeleženci posveta ugotavljali, da, sedanja družba „premalo skrbi za razbremenitev družine“. Med drugim so navajali, „da je položaj postal kritičen predvsem zato, ker niso vzporedno z gospodarskim razvojem ustvarjali pogojev za
Sl O V I N C I V
jbsebne novice	j/
Imenovanje. G. Drago Šijanec je bil na predlog posebne komisije glasbenih strokovnjakov imenovan za ravnatelja — dirigenta mestnega simfoničnega orkestra v Buenos Airesu — Banda Sinfónica Municipal de Buenos Aires v činu „director general“. Konkurza za to mesto se je udeležilo poleg g. šijanca še šest drugih argentinskih dirigentov.
G. šijanec bo dirigiral prvi koncert buenosaireškega simfoničnega orgestra v j ponedeljek, 21. oktobra, ob 18,45 v Teatro Presidente Alvear (Avda, Corrientes, poldrugo kvadro od avde. Callao),
organizirano vzgojo in varstvo otrok in 'ker je še premalo drugih ustanov za razbremenitev družine, da bi se žensike lahko v polni meri uveljavile kot proizvajalke. Predloge, ki so jih dajale občinske konference za družbeno aktivnost žensk skupaj s SZDL, sindikati, društvi prijateljev mladine in drugimi organizacijami ljudskim odborom in gospodarskim organizacijam, so doslej premalo resno upoštevali. Ni čudno, saj je imela skrb za razbremenitev družine še do nedavnega nekakšen socialni prizvok in šele v zadnjem času- obravnavajo pri-1 stojni organi in organizacije to področje kot važen element celotnega standarda in dviga produktivnosti, v kateri je vloga žensk nedvomno velika, če upoštevamo število zaposlenih.
Prav neurejeno varsitvo je najhujši problem zaposlenih žensk in jih zadržuje že pri sami odločitvi za strokovno usposabljanje ter pozneje ovira pri strokovnem usposabljanju in izpopolnjevanju, ker ne morejo obiskovati tečajev, če imajo neurejene družinske razmere. „Mnogokrat se zgodi, da podjetja organizirajo tečaje za usposabljanje delavk, ki ge zanje ogrejejo, postopoma pa odpadejo, tako, da ostanejo na koncu samo moški“.
V	Sarajevu so komunistične oblasti prepovedale prikazovanje filma „Mesto“ in odredile da se kopije uničijo, „ker film ne prikazuje naše družbene stvarnosti v pravi luči in je škodljiv za mladino.“
Julija meseca so imeli v Sloveniji sušno vreme, ki je povzročilo precejšnjo škodo na posevkih. Prizadeti so bili zlasti severovzhodni deli Slovenije. V prvi polovici avgusta so sicer imeli več padavin, ki pa so prišle prepozno.
Umrli so. V Ljubljani: Antonija Uršič, Jošt Bajželj, upok., Angelca Bogataj, Franc Duhanič, biv. pekovski mojster, Dragan Sladonja, pravni svetovalec podjetja Kurivo, Fran Selan, krojaški mojster, Milka Čubrak roj. Tomažin, Edi Južnič, vlivalec svinca, Martin Leder, kovinostrugar, Ivan Reisner, upokojenec, Eva Rovan roj. Gorjup, Dora Vovko roj. Pretnar, vdova člana opere, Frank Thoman, direktor tovarne v p., Mirko Malovrh, strojni ključavničar, Marija Mikuž roj. Prijatelj, vdova po šolskem upravitelju, Julijana Škerl roj. Maleza, vdova in Ana Janežič v Bre-brovniku, Pavla Pistovnik, učit. v p. v Velenju, Roza Firk ioj. Markič v Renčah, Bogomil Malovrh, strojni ključavničar na Viču, Jože 'Rešek, upok. v Kamni gorici, Marija Štiglic roj. Kobe, knjigovodkinja v p. y Celju, Andrej Robič, pos. v Gozdu Martuljku, Mirko Plut v Drašičih in Anton Pavlenc, biv. mizarski mojster v Trbovljah.
TlT I	N T I H I
ki bo posvečen delom Riharda Wagner-ja za 150-letnico njegovega rojstva. — Čestitamo. J BERAZATEGUI
V	soboto dne 21. septembra je imel za vse otroke tukajšnjega slov. šolskega tečaja predavanje g. nadučitelj Kovač. Predaval je o komunizmu in domobranstvu. Na zelo preprost in lahko razumljiv način je razlagal otrokom, kako so brezverci iznašli komunizem, da bi zavladali nad vernimi narodi. Razjasnil jim je, kako so komu- I nisti pri nas v Sloveniji med zadnjo I
¥ spomin junakom Grčaric
Letos septembra je poteklo dvajset let od tragedije Turjaka, Grčaric, Jelen-dola in drugih slovenskih krajev na Dolenjskem, po katerih se je razdivjal komunistični bes po kapitulaciji Badoglie-ve Italije. Tedanjih žrtev so se spominjali Slovenci v Argentini na več prireditvah. Glavna skupna prireditev za žrtve Turjaka in Grčaric je bila dne 15. septembra letos v slovenski dvorani v Buenos Airesu' z govorom pisatelja in protikomunističnega borca Ivana Korošca. Spominska proslava za te žrtve je bila tudi na domobranskem taboru dne 22. septembra na Pristavi v Moro-nu, na kateri je govoril borec na Turjaku, četniški kurat g. župnik Tone Škulj. Sorodniki, sodelavci in prijatelji junakov iz Grčaric so pa tem priredili še posebno spominsko proslavo v soboto dne 12. oktobra tudi v Slovenski hiši v Buenos Airesu.
Za žrtve Grčaric je imel v slovenski kapeli najprej g. direktor' A. Orehar sv. mašo, ki je pozival v govoru slovenske protikomunistične izseljence na zvestobo idealom padlih junakov in trdno povezavo med sabo. Po sv. daritvi je izmolil tudi molitve Reši me. Pri sv. maši je pel pevski zbor Gallusa pod vodstvom dr. Savellija
Po sv. opravilih je bila za junake iz Grčaric spominska proslava v dvorani. Zanjo je bil oder primerno okrašen. V ozadju je visela slika gorečih Grčaric, delo slikarja Cirila Skebeta. Na levi strani slike sta viseli argentinska ter slovenska zastava, na desni pa jugoslovanska. V ospredju je bila miza, pregr-njena s slovensko narodno zastavo, na njej pa postavljena velika slika generala Draže Mihajloviča. Na desni strani je bilo pred sliko gorečih Grčaric stojalo s prižgano svečo.
Ko so po dvorani še odmevali akordi mogočne rapsodije, sta prišla na oder vsak od svoje strani, mala Monika Ri-glerjeva s šopkom rdečih nageljnov, povezanih s slovenskim trakom, ter lo-vorjevim vencem, tudi povezanim s slovenskimi trakovi, ter g. Rudolf Žitnik. Monika Riglerjeva je najprej položila šopek nageljnov pred Mihajlovicevo sliko, lovorjev venec pa pod sliko Grčaric.	i
Zatem je spregovoril g. Rudolf Žitnik. Prvi pozdrav je naslovil Argentini, ki je prav ta dan dobila novega predsednika. Po teh besedah so vsi stoje poslušali argentinsko narodno himno. Zatem je poudarjal zvestobo Slovencev Jugoslaviji in vero v njeno vstajenje. Državna himna Bog pravice je sledila tem govornikovim besedam. Naslednji pozdrav je veljal ruskim gostom,, ki so bili navzoči s predsednikom ruske kolonije v Bs. Airesu, vseuč. prof. dr. Fjo-
vojno izrabili zmešnjavo ter z izdajami in pobijanjem vernih in izobraženih Slovencev skušali priti na oblast. Da bi to preprečili, so se slovenski fantje in možje organizirali in ustanovili domobranstvo. Otrokom je lepo objasnil trpljenje vsega slov. naroda v tistih težkih časih in junaštvo naših domobrancev.	!', ¡#| psi'
Predavanje je bilo vseskozi zanimivo in prepričljivo. G. govorniku se prav iskreno zahvaljujemo za njegov trud in mu želimo enak uspeh tudi v drugih šolskih tečajih.	J- V.
Vsak teden ena
TREBA NI, TREBA NI...
Treba ni, treba ni dekle moje ljubiti.
Jaz koj sam, jaz koj sam dekle svoje rad imam.
Treba ni, trgba ni k ljubci moji v vas iti.
Jaz koj sa)m, jaz koj sam ljubco svojo rad imam.
.......
dorjem Vrbickim. Njim na čast je bila odigrana Slovanska koračnica od Čajkovskega. Pozdravu Hrvatom in Srbom so Gallusovi pevci priključili pesem I „Grem med južne brate“. Zaključne go-! vornikove besede so veljale Slovencem j in njihovi nalogi v svobodnem svetu za j graditev lepše bodočnosti narodu. Tu so Gallusovi pevci znova nastopili. Moški zbor je zapel pesem Slovenec sem.
G. Rudolf Žitnik je zatem prebral pismo, ki ga je pripravljalnemu odboru poslal tajnik NO za Slovenijo g. Miloš Stare, ter brzojavko Franca in Zorana Pristavca iz Rosaria.
Slavnostni govbr o tragediji na Grčaricah je imel g. Radivoj Rigler. Udeležence proslave je pozival na zvestobo idealom junakov, ki so dali svoje življenja za lepšo bodočnost domovine v svobodi in demokraciji ter na odločnost in vztrajnost v boju proti komunizmu in njegovi tiraniji.
S tem je bila spominska proslava zaključena. Za vse udeležence je bilo nato pripravljeno v dvorani skupno kosilo, med katerim je imel lep nagovor g', ing. Vasiljevič o nujnosti neprestane borbe in nastopanja proti vsem oblikam komunizma.
Spominske proslave se je udeležilo okoli 130 ljudi. Med drugimi so bili navzoči: člana NO za Slovenijo gg. dr. Celestin Jelenc in dr. Mačus, predsednik društva Zedinjena Slovenija prof. Lojze „Horvat, g. dr. Vinko Zorc podpredsednik Slov. demokratske stranke, predstavniki nekaterih organizacij ter društev in slovenskih domov. Prav tako srbski vseuč. prof. ing. Milosav Vasiljevič, znani protikomunistični borec in publicist, ter predstavnik ruske kolonije vseuč. prof. dr. Fjodor Vrbicki z gospo.
GORIŠKA IN PRIMORSKA
Praznik grozdja v števerjanu
Slovensko katoliško prosvetno društvo v Števerjanu pri Gorici prireja že nekaj let sem vsako leto ob pričetku trgatve „praznik grozdja“. Prireditev je vedno lep kulturno-prosvetni nastop. Program pripravijo navadno števerjanci sami, včasih pa povabijo tudi kako igralsko skupino od drugod. Letos so povabili za praznik grozdja koroške študente „Mladjevce“, da bi prikazali na prostem pod števerjanskimi borovci ljudsko igro v treh dejanjih „Mati Tereza“. S to igro se je Oder Mladje že večkrat predstavil na koroških odrih.
Ker pa je bilo ravno za napovedani dan zelo slabo vreme, so mladi koroški igralci uprizorili igro v „Katoliškem domu“ v Gorici. Med odmori je igral lepe domače godalni kvintet koroških študentov. Goriški Slovenci, ki so v velikem številu napolnili dvorano, so koroške mlade prosvetne delavce nagradili z obilno proslavo.
Iz življenja mendoških Slovencev
Ko smo se zadnjikrat oglasili iz zbrali v tukajšnji nadškofijski katedrali
Mendoze v Svobodni Sloveniji, smo poročali o vnetih pripravah na proslavo 1100-letnice prihoda sv. bratov Cirila in Metoda med naše prednike.
Spomin smrti ravn. M. Bajuka
V kroniko našega skupnega življenja moramo zatem uvrstiti spomin 2. obletnice smrti našega pevskega očeta, ravnatelja Marka Bajuka. Na obsmrtni dan, 20. junija je zbor pel pri zasebni slovesni maši zadušnici v tukajšnji fari Virgen Niña. Naslednji dan, v nedeljo pa je bila skupna slovenska maša tudi posvečena njegovemu spominu po namenu pevskega zbora. Naši pevci se svojega pevovodje trajno spominjajo z vso spoštljivostjo. Pred vsako vajo zmolijo očenaš za pokoj njegovi duši. Pri tej spominski maši pa so tudi prepevali
k slovesni sv. daritvi, ki jo je v vzhodnem obredu daroval ukrajinski rojak, župnik v Bowenu, č. g. dr. Bazilij Vi-ničuk. Pripeljal je sabo tudi nekaj svojih rojakov iz ukrajinske kolonije v Bo-\venu, ki jo je zastopal predsednik njihove tamošnje organizacije dr. Dmitro Moš. Slovesnosti so se udeležili tudi mnogi zastopniki drugih slovanskih narodnosti v Mendozi. Pred pričetkom sv. maše so ob glavnem oltarju zavzeli svoje mesto tri pari narodnih noš s svojimi zastavami: hrvatski, slovenski in ukrajinski. Poleg njih pa se je postavil naš zbor. Vabilu za udeležbo se je z velikim veseljem odzval tudi mendoški nadškof msgr. dr. Alfonz Marija Bu-teler ,ki je po sv. evangeliju imel pomemben nagovor.
Govor mendoškega nadškofa
in časti Boga, ki nas vodi v vseh predelih vesoljnega zemeljekroga. Vse mora prepevati slavo Bogu! Zlasti je mora biti polno vse tisto, kar služi izrazu kulture čolveške duše. Takšno je bilo vselej mišljenje sv. Cerkve.
Letos se vrše proslave 1100-letnice tega, čemur ste danes tu navzoči tudi vi, ki ste latinskega obreda. Pred 1100 leti sta sv. brata Ciril in Metod po verskem bogoslužju združila v latinski j Cerkvi narode, ki danes prebivajo na Balkanu in v delu vzhodne Evrope. Dva |. sv. brata, dva brata po rodu, rojena v j Grčiji, sta po božji Previdnosti imela nalogo, da nedotaknjeno ohranita kul-, turo teh narodov, pa jih tesno povežeta j v edinosti s sv. Cerkvijo, z edino Cer-1 In pri tem različnost jezika ni bila ni-kaka ovira. Sv. Cerkev ni imela nobene- : ga pomisleka za dovolitev slovanskega \ jezika tem narodom pri njihovih bogo-1 služnih obredih.
mki latinskega obreda, sinovi te nase domovine, ceniti in spoštovati bogato pestrost božje Cerkve, njeno edinost v vsej njeni veličastni raznolikosti obredov, v katerih človeštvo daje čast svojemu Bogu.
Predragi moji! Tu v naši dragi Mendozi imamo vsi priložnost, da z občudovanjem spoznavamo, kako bogato izrazno moč ima krščanstvo v svojih bogoslužnih obredih pri mnogo manjših, pri mnogo ubožnejših narodih, kot je naš argentinski. Že dolgo vrsto let uživamo visoko glasbeno kulturo Slovencev. In danes se jim pridružujemo, ko njihova kultura dosega svoj višek v verskem obredu, v katerem opravljajo vzvišeno daritev sv. maše.
Naj velja danes naše spoštovanje, ljubezen in občudovanje bogati pestrosti in edinosti sv. Cerkve. Prosimo Bo-kvijo Jezusa Kristusa, s Cerkvijo, ka-
njegove skladbe.
Proslava sv. Cirila in Metoda
Prvo nedeljo v juliju smo posvetili spominski proslavi sv. bratov Cirila in Metoda. Skušali smo ob tej priložnosti zbuditi zanimanje za velika slovanska apostola tudi med mendoškimi domačini. Radio jih je že nekaj dni preje opozarjal na nedeljsko sv. mašo v vzhodnem obredu. Ob 10 dopoldne smo se
Dragi moji verniki, zlasti vi, ki pripadate drugemu obledu in drugemu jeziku! Na žalost zaradi neodložljivih nujnih dolžnosti, za katere sem se obvezal že mnogo preje, ne morem do konca ostati pri sv. daritvi, ki se opravlja v tem obredu; a predno zapustim ta sveti kraj, bi rad spregovoril nekaj besed nadpastirja in dal izraza svojemu občudovanju, spoštovanju in cenjenju raznolikosti, v kateri človeštvo proslavlja
Tako poslušate danes vse te slavospeve in molitve v, njihovem lastnem jeziku. In to je delo teh dveh sv. bratov. Eden je umrl v Rimu — Ciril. Tik pred smrtjo je še posebej molil za edinost sv. Cerkve, za njeno edinost v veri, v sv. zakramentih, za edinost v pokorščini, v oblasti, ki ne vidi nobenih težav v raznolikosti kultov in krščanske kulture med različnimi narodi sveta. Prav zato morate znati tudi vi, ver-
tere poglavar ima svoj prestol v Rimu. ga, da bi vzvišeno prizadevanje, ki se mu sv. Cerkev danes posveča na II. vatikanskem koncilu, obrodila vse tiste sadove, ki jih skuša doseči: čim popolnejšo versko edinost; edinost tudi s tistimi brati, s katerimi nas še ločijo osnovna načela; s tistimi narodi, katerih verske obrede danes spremljamo in občudujemo.
Naj vlada nad vami vsemi, ki ste
latinskega in vzhodnega obreda, mir Gospoda našega Jezusa Kristusa.
Med sv. mašo je naš zbor v cerkve-noslovanskem jeziku prepeval obredne pesmi. Ogromna množica navzočih, sko-ro bi lahko rekli, vsa cerkev je pristopila k sv. obhajilu pod obema podobama ob ubranem ljudskem petju slovenskih evharističnih hvalnic.
Popoldne smo v Domu za naše rojake in ukrajinske goste iz Bowena pripravili spominsko akademijo. Za uvod je zbor zapel St. Premrla skladbo „Sv. Ciril in Metod“. Sledil je izčrpen govor č. g. J. Horna o pomenu proslave in velikem poslanstvu, ki sta ga izvršila sv. slovanska brata. V drugem delu pa je zbor zapel venec naših domorodnih pesmi. Uvodoma je zadonela A. (Ntedvedova „Naša zvezda“ (S. Gregorčič), sledili sta dve „emigrantski“: .Sattnerjeva „Studenčku“ in Groebningova „V tujini“, nato pa dve občuteni: Riharjeva „Savica“ ( v priredbi M. Bajuka za naš zbor) in B. Ipavca „Slovanska dežela“. V srce nam je vsem segla Ocvirkova „Bog in Slovenija“ z mogočnim Pregljevim besedilom. Rodoljubno razpoloženje nam je do vrhunca poživila Adamičeva „Zdravica“ na zemljo našo; „Pozdrav Gorenjski“ v Bajukovi priredbi nas je spet raznežila za lepoto naše domače grude in Prešernova „Zdravica“ (St. Premrl) nas je razgibala v mogočnem do-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Stran 4
SVOBODNA SLOVENIJA
OBVESTILA
I
Misijonska nedelja. Na misijonski praznik, 20. oktobra bo ob 16 v župni cerkvi v Eamos Mejii najprvo misijonska sveta ura, nato bo pa v dvorani sester dominikank igra „Gospodova ura“, ki jo je z. velikim uspehom že igral misijonski krožek iz Lanusa pod spretnim vodstvom g. Štancerja, in katero bodo zdaj ponovili v Ramos Mejii. Do-1 hodki prireditve so namenjeni misijonom. Vsi prijatelji misijonov vabljeni!
Skupna proslava Misijonske nedelje in praznika Kristusa Kralja bo v nedeljo, 27. oktobra popoldne v Slovenski dvorani. Na programu bo praznična sv. maša in igra: „Kakor v nebesih, tako na zemlji“, v režiji g. Maksa Borštnika.
Tombolni dan bo letos v Slomško-/ vem domu v nedeljo, 17. novembra. Tablice, po 30 pesov, so že v predprodaji.
Velika skavtska prireditev, združena z blagoslovitvijo' skavtskega prapora, je preložena na soboto in nedeljo, 21. in 22. decembra ter bo na Pristavi.
V Slovenskem domu v Carapachayu
bo prosvetni večer v soboto 26. oktobra. O slovenskem narodnem prazniku bo govoril g. Rudolf Smersu.
Drugi pomladanski piknik Slovenskega doma v Carapachayu bo v nedeljo,
20.	oktobra t. 1. Začetek bo ob pol 11 dopoldne s sv. mašo nato tekmovanje v balinanju. Opoldne skupno kosilo, popoldne ob pol štirih materinska proslava otrok šolskega tečaja Josipa Jur-

Pri republiškem sekretariatu za šolstvo so ustanovili komisijo za šolske televizijske oddaje. S temi oddajami so začeli 1. oktobra. Republiški sklad za šolstvo je zanje odobril 7,700.000 din. Oddaje, ki so enkrat na teden z enkratno ponovitvijo, vodi svetnik pri re-plibliškem sekretariatu za - šolstvo Miro Lužnik.
Čiča. Zatem nadaljevanje tekmovanja v balinanju in prosta zabava. Za veselo razpoloženje preskrbljeno. Sodeluje orkester. Pridite, ne bo vam žal!
Na nedeljskem slavju v San Justu bo brez dvoma vzbudil pozornost in odobravanje vseh udeležencev duet Du-ricevih s spremljavo kitare.
SFZ in SDO Morón vabita na izlet v Parque Pereyra, ki bo v nedeljo, 20. oktobra; ob 6 sv. maša v župni cerkvi v Moronu; točno ob 7 odhod s posebnim omnibusom, ki bo čakal, pred cerkvijo.
Dr. Lojze Berce bo govoril na prosvetnem večeru v Slomškovem domu v soboto, 26. oktobra ob 20. uri.
Preložitev XII. kulturnega večera SKA. Kulturni večer s predavanjem č. g. dr. Filipa Žaklja o Baragi, Slomšku in Vošnjaku (Problemi ob treh beatfi-kacijah) je preložen na soboto, 26. oktobra ov 17. pri Bullrichu, Sarandi 41. Capital.
Sestanek vzgojiteljev bo zadnjo sredo 30. t. m. ob 18 v Slovenski hiši. Učiteljska seja pa 23. t. m.
Počitniška kolonija v Cordobskih gorah. Prijave se sprejemajo v Dušnopa-stirski pisarni do vključno srede 23. oktobra. Rezervirali bomo toliko mest, kolikor bo prijav do tega dne. — Mladinski odsek Zedinjene Slovenije.
Slovenski rojaki iz Lanusa bomo proslavili četrto obletnico blagoslovitve slovenske cerkve Marije Kraljice s prireditvijo v nedeljo, 17. novembra.
Tradicionalni Mladinski dan vse slovenske mladine bo v nedeljo, 3. novembra na Pristavi. Skupni izlet pa v nedeljo 10. novembra.
Akcija za brezposelne. Družabna pravda sporoča, da dobe delo: izučen mizar in metalurgični delavec. Za delo prosijo: nočni čuvaj, skladiščnik, tekstilna delavka. Interesenti naj se tele-fonično javijo g. Janezu šestu (telefon 21-3292).
Razvitje in blagoslovitev slovenskega skavtskega prapora bo ’v dneh 21. in
22.	decembra na Pristavi.
Zaključek šolskega tečaja škofa Gregorija Rožmana v San Martinu bo v soboto, 30. novembra' popoldne. Istega dne zvečer pa bo sv. Miklavž obiskal
sanmartinske otroke. _______________
2.	pevsko glasbena priredjfcev Slov. doma v San Martinu bo v/nedeljo, 1. decembra, popoldne v.pro.storih zavoda S-agrado Corazon (nasforjefti doma).
v "
Če pride v hišo bolezen ali nesreča 3 Vam- bo zelo prav prišla vloga v |

SLOVENSKI HRANILNICI ~1
z. z o. z. "j

S
i
3
j
Ne odlašajte več! Pričnite vlagati ■ danes, da boste v potrebi imeli kje | jemati.
I Avda. San Martin 263, Ramos Mejiaji
llradne ure ob sobotah od 16—20 j
■
Dežurna ob nedeljah od 9—11	!
PORAVNAJTE NAROČNINO!
ADVOKAT
DR. LOŽE LOŽAM
Tucumán 1438
T. E. 46-5458 in 40-5353 planta baja ofic. 2
V PROSLAVO MISIJONSKE NEDELJE IN PRAZNIKA KRISTUSA KRALJA
v nedeljo, 27. oktobra, ob 5 pop.
v Slovenski dvorani,
Ramón Faleón 4158
Hochwälder jeva drama v petih dejanjih
v prevodu Nikolaja Jeločnika in v režiji Maksa Borštnika
fSafsoa® v melJesifij íí&Ss© a a ja saeiBßSji
Veličastna misijonska igra iz zgodovine paraguajskega jezuitskega misijona.
Noben rojak ne bo zamudil te izredne predstave svetovno sloveče verske drame, ki je istočasno velika duhovna in umetniška vrednota.
Buenos Aires, 17. 10. 1963 - No. 42
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor,: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Faleón 4158, Buenos Aires
T. E. 69-9503 Argentina
O	FRANQUEO PASADO
o? • St-i	Canecflióa N* 577*
c Cfl •	TARIFA REDUCIDA
OficO <	Conceoióa N >834
Registro	Nacional de la Propiedad
Intelectual 'rio. 770.902	
Naročnina Svobodne Slovenije za let® ,1963: za Argentino $ 650.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado« Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
JAVNI NOTAR
Francisco Saúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Buenos Aires
NAS DOM V SAN JUSTO
V NEDELJO, 20. OKTOBRA 1963
Ob sedmi obletnici Našega doma
DOPOLDAN Začetek ob 10. uri
Otvoritev
Govor predsednika Našega doma Recitacija „Spomin na domovino“ Pozdravne besede zastopnikov Duet Duričevih s spremljavo kitare Poje sanjuški cerkveni pevski zbor Napitnica Kosilo
Proslava 29. oktobra našega narodnega praznika ob 45-letnici
POPOLDAN Začetek ob 15. uri» _
9 Dviganje zastav ob zvokih narodne himne 0 Pojejo otroci šolskega tečaja „France Balantič“ 0 Recitacija „Na dan, Slovan“
^	29. oktober v luči sedanjosti — govori Miloš
Stare
0 Poje moški oktet 0 Narodni plesi 0 Mati Slovenija v letu 1918
Tudi letos bo na razpolago
GOSJA PEČENKA poleg ostalih dobfot na
martinovanju
ki bo na martinovo- nedeljo
10.	novembra popoldne v Slovenskem domu v San Martinu
Na predvečer — v soboto, 9. novembra ob 8 — pa bo na športnem prostoru velika šahovska tekma med moštvi iz Našega doma v San Justu in Slov. doma v San Martinu.
ZAHVALA
Odbor Slovenskega doma v San Martinu se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k lepemu uspehu druge sanmartinske tombole. Zlasti se zahvaljuje vsem darovalcem dobitkov in peciva, vsem, ki so sodelovali pri pripravah in pri izvedbi tombole. Zahvaljuje pa se tudi rojakom, ki so obiskali to prireditev v tako velikem številu.
Vse za dom
POPRAVILA, BARVANJE IN ZAMENJAVA HLADILNIKOV IN TELEVIZIJSKIH APARATOV •
T. E. 621-1036
Cerrito 2245 Lomas del Mirador
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
Po popoldanskem sporedu
DRUŽABNA PRIREDITE
sodeluje orkester Donau Melody
(Nadaljevanje s 3. strani) morodnem in slovanskem navdušenju.
Po končani proslavi so pevci ostali z ukrajinskimi prijatelji še ves večer ob „asadu“ v prisrčnem družabnem razpoloženju.
Delovna razgibanost pevskega zbora
Naš zbor neutrudoma nadaljuje s svojim pomembnim poslanstvom v verskem življenju mendoške nadškofije. Večkrat ima toliko prošenj in vabil za sodelovanje pri raznih cerkvenih slavnostih, da dejansko ne more vsem ustreči. Je seveda njegova prvenstvena naloga, da s petjem vzdržuje kulturnp, na-rodno-prosvetno in versko življenje predvsem v našem domačem, slovenskem krogu, da s pesmijo poveličuje vse naše domače narodne in verske prireditve. Vendar se ne brani tudi dokaj občutnih žrtev, da po svoji možnosti prepeva tukajšnjim domačinom pri raznih cerkvenih slovesnostih. Tako je v zadnjih mesecih sodeloval pri procesiji in večerni sv. maši pri jezuitih na čast Srcu Jezusovemu ob navzočnosti mendoškega nadškofa; enako kasneje v stolnici Loreto. Pel je pri sv. maši ob zavodskem prazniku sirotišča v Parku; pri večerni maši pri jezuitih na praznik sv. Ignacija; pri večerni maši na praznik sv. Kajetana v cerkvici, ki jo v Barrio de Banca-rios oskrbujejo oo. kapucini. Na Roko vo nedeljo je pel pri slovesni maši v Rivadaviji, na praznik sv. Roze v fari c. g. Tomažiča. Sodeloval je pri devetdnevnim v čast Virgen de Cuyo na ve čer pred malim šmarnom. 22. septembra je sodeloval pri slovesni maši v Villa Nueva in 24. septembra pri svečani večerni maši pri oo. mercedarcih za praznik njihove patrone Virgen de la Merced ob navzočnosti predstavnikov tukajšnjih civilnih in vojaških oblasti.
Lanuški igralci so se zopet pokazali
Ne da se tajiti, da je v, Slovenski vasi vedno več prireditev, zlasti na odru. Dramsko družino, ki nastopa včasih pod naslovom „igralci društva Slovenska vas“, drugič zopet pod kakšnim -drugim imenom, tvorijo skoraj vedno ene in iste osebe, ki pa še niso med seboj povezane kot organizacijska enota, kakor smo jih imeli svoječasno doma n. pr. oba Ljudska odra.
V večini so mladi igralci; vzeti iz obeh mladinskih organizacij, dekliške in fantovske. Kot igralci še ne štejejo veliko let odrskega udejstvovanja, vendar opažamo pri nekaterih, da se vedno bolj dvigajo izmed ostalih. Ti so že „kar abonirani“ na težje oziroma pomembnejše uloge. To smo videli tudi pri predstavah dne 5. in 6. t. m „ko smo gledali burko „Pričarani ženin iz Amerike“. Je to veseloigra v treh dejanjih, ki že sama po sebi vzbuja mnogo smeha. Te vrste igre po večini nimajo namena občinstvo vzgajati, niti ga učiti odrske umetnosti in lepote domačega jezika. Njih namen je pač gledalcem, nuditi priliko, da se pošteno nasmejejo. In to se je tokrat tudi Lanuškim igralcem v polni meri posrečilo. Kdo bi jim to zameril, še tem manj, ker so nam pred kratkim na istem odru dvakrat zaporedoma uprizorili zelo resno igro „Gospodova ura“, ki da mnogo misliti in katero so deloma isti igralci tako dobro zaigrali, da se je slišala kritika: take igre m takega igranja še nismo videli v Lanusu.
Pa vrnimo se zopet k „Pričaranemu ženinu“. Vsa tri dejanja se dogajajo na nekakšnem dvorišču dveh sosedov. Igra je polna zapletljajev, ki se odvijajo in zopet zavijajo skozi vsa tri dejanja. Včasih bolj, včasih manj, na nepričako-
van in posrečen način, tako da se ne, more še tako resen gledalec ubraniti smeha.
V prvem dejanju se predvsem uve-' ljavljajo vaške klepetulje. Da so zmogle pravilno zadeti tudi mlade lanuške igralke, je ogotovo zasluga režiserja g. M. Jana. Sicer so pa tudi same Strah Francka v vlogi čevljarjev žene Lenke, Suhadolnik Anica v vlogi Mete in Burja Pavla v vlogi Neže v izdatni meri pokazale, da se tudi te vrste vlog ne ustrašijo. Le Meti se je mestoma (v ge-stikulacijah) poznalo, da je bila prvič na' odru. Pohvaliti moramo njeno pravilnoj in jasno izgovorjavo. Precej naporni vlogi sta imela čevljar Urh in poštar.
Mislim, da bi težko našli za ti dve vlogi boljše moči, kakor sta bila Novljan in Stanič, oba že znana komika.' Črnak in Grkman sta zopet dobila sebi; prvenstvo. Prvi v vlogi zdravnika, dru-| gi kot Amerikanec. Zdi se, da.je tokrat odnesel prvo mesto Grkman, kakor jo^ je v „Gospodovi uri“ nesporno Črnak. Jan Ciril v vlogi Tončka je tudi tokrat pokazal, da mu mladinske vloge vedno bolj ležijo. Njegova nevesta Urška, ki jo je igrala Burja Milka, ni nič zaostajala za svojim partnerjem. Mojca Zabukovec je predstavljala Cilko tako posrečeno, da se je moral Amerikanec — hočeš nočeš — odločiti za njo, pa tudi gledalci so priznali: Mojca je kakor rojena za oder. Jan Barika je ciganko Ro-zamundo zaigrala zelo dobro, gotovo je to njena najboljša vloga do sedaj. Vsem igralcem želimo, da bi vztrajali na tej poti in, ne bi zgubili veselja do igranja. Odrsko udejstvovanje je poleg petja tisti faktor, ki bo našo slovenski mladino še mnoga leta spominjalo na naše narodne vrednote.	L. S.
Spored:
SLOVENSKI DOM CARAPACHAY
vabi na
II. POMLADANSKI PIKNIK
združen z
MATERINSKO PROSLAVO v nedeljo 20. oktobra 1963
® Ob 11,30 sv. maša za Slovence v kapeli v Carapachayu • Tekmovanje v balinanju in skupno kosilo ® Ob 15 materinska proslava otrok šol. tečaja Josipa Jurčiča 9 nadaljevanje tekem v balinanju in prosta zabava
Sodeluje orkester
Prireditev bo ob vsakem vremenu
Prostovoljni prispevki hvaležno sprejeti
111 nastopajočih
Carapachay
Lanús
Morón
Ramos Mejía San Justo San Martín študentje
MLADINA OHRANJA IZROČILA
Petje
Vasovanje
Recitacije
Prizori
Folklora
Vaje
SLOVENSKA DVORANA sobota, 19. oktobra 1963 ob 19. uri.
Prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je dne 25. septembra 1963 umrla v 89. letu starosti v Žalni pri Višnji gori naša ljuba mama, stara mama in babica gospa
Frančiška šeme roj. Tomle
K zadnjemu počitku so jo položili dne 27. septembra 1963 na domačem pokopališču v Žalni.
Za njo žalujejo
V Argentini: hči Pepca por. Mehle z družino v ZDA: hči Francka por. Habič z družino v domovini: hči Marija por. Habič z družino ter sinova Jože in France z družinama.