.aaaaaaaaaoaaaaaaa aofaaaaaaaaa^aaaaa a, kartonazne -A- : tovamfe—---------------------- c |j| € *d \^d d d d o a cddddddd dddddddddddde e / e J e\J e*** e V? eeeeeeeeeeee eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeceeeeeeeeeeeee lz vsebine: stran: "Odločitev o novi 1.2 organiziranosti 3 " Dohodkovna Povezanost 4 " Nabavna proble -matika 4 " Dobrodošlica Miranu Rižnerju 5 ~ O izvajanju ukrepov 6,7 "S seje DS DO KTL 7 " Poslovanje v Petih mesecih 7 ' Proslava 60 -'etnice KUVERTE 8,9 " §[stem izkori -sčanja kapacitet 10,11 ^la Franjič v Pokoju 11 Pepov kot 12 Srečanje KTL lstragrafika 12 Strelsko tekmovanje 13,14 Mali nogomet 14 Nogometna tekma Priprava - offset 14 Numor 15 ^Ografije: ^enie, Plaznik, Bakovnik, p°9ačar, Malovrh 30. julija smo se osebno odločili o naši novi poslovni in samoupravni organiziranosti DO KTL V delovni organizaciji KTL smo se še ob koncu lanskega leta odločili, da pri inštitutu za ekonomiko,organizacijo in informatiko pri Visoki ekonomsko-komercialni šoli Maribor naročimo izdelavo analize in diagnoze samoupravne in poslovne organiziranosti TOZD in DSSS v DO KTL Ljubljana. Odločitev za izdelavo takšne analize je slonela na podat- kih poslovanja v letu 1982, ki so v primerjavi s podatki iz leta 1981 in sprejetim planom za leto 1982 ter doseženimi rezultati kazali na določeno stagnacijo v gospodarski celoti DO KTL. V KTL smo ob spremljanju poslovanja še zlasti v letu 1982 sami poizkušali stvari sproti popravljati z vnašanjem sprememb v sistem poslovanja, tako z organizacijskega kakor tudi ekonomskega vidika. S sklepi samoupravnih organov v juniju smo sprejeli program ukrepov za poslovanje v zoženih in zaostrenih pogojih ter za izboljšanje poslovnih rezultatov; v mesecu oktobru pa ukrepe za odpravo motenj.Kot vsebinska osnova ukrepom je služila poslovna in politična ocena situacije. Iz pregleda in splošnih ugotovitev o stanju v KTL je nastala potreba, da se pristopi k analiziranju stanja in organiziranosti ter poslovne sposobnosti gospodarske celote KTL in na rezultatih analize pripravi predlog za ekonomsko upravičene rešitve. Analiza in diagnoza samoupravne in poslovne organiziranosti TOZD in DSSS v DO KTL (v nadaljevanju PROJEKT) izhaja iz intenzivnega razvoja delovne organizacije, ki je nosil s seboj nerešene probleme,s tem pa vnašal motnje in težave v poslovanje in medsebojne odnose med delavci in posameznimi poslovnimi področji ter TOZD in DSSS kot organizacijskimi sistemi. V "projektu" se analizirajo pravne in organizacijske rešitve, kjer se ugotavlja, da je pravno-statusna ureditev zadovoljiva in odgovarja zakonskim določilom, vendar tudi ugotavlja, da so pri konstituiranju DO KTL z dencen-tralizacijskimi in integracijskimi procesi in neizvajanjem določil samoupravnega sporazuma o združitvi v DO KTL nastale hibe zaradi neizoblikovanih skupnih interesov za organiziranje racionalne in potrebne vsebine skupnih zadev. Med probleme iz analize sodita tudi koncepcija litijsko štabne organiziranosti podsistemov DO KTL in tehnična delitev dela med njimi. Linijsko štabna organiziranost pomeni vodenje organizacijskih enot od zgoraj navzdol in štabno reševanje problemov; tehnična delitev pa več nivojsko opravljanje določenih nalog oz.neracionalno opravljanje nalog na različnih mestih in nivojih. Iz "projekta" izhaja predlog za bodočo organiziranost v DO KTL in sicer funkcionalno timsko matrično obliko (FTMO) organiziranosti delovne organizacije (TOZD in DSSS), ki se je v zadnjih letih uveljavila v svetu in se vsebolj uveljavlja tudi pri nas. FTMO nadomešča zastarele koncepte gospodarjenja (defenzivno gospodarjenje) in linijsko-štabnega principa vodenja (avtoritativno- avtokrat ično vodenje) (nadalj. na 2. str.) ČESTITAMO OB 22. JULIJU dnevu vstaje slovenskega naroda Montaža novega valja papirnega stroja v Lepenki TRŽIČ (nadalj. s 1. str.) ter prekrivanje poslovnih aktivnosti in predimenzioni-ranja služb s kolektivnim poslovodenjem in dvodimenzionalnim (matričnim)povezovanjem vseh subjektov sistema . "Projekt" vnaša v sistem KTL in poslovanje sistema radikalne spremembe in sicer iz defenzivnega načina gospodarjenja v ofenzivni način gospodarjenja, ki ga prikazujejo naslednji koncepti: 1. Koncept gospodarjenja Politika gospodarjenja mora temeljiti na ofenzivnem gospodarjenju in prevzeti poslovne aktivnosti v lastno iniciativo; v tem okviru morajo parcialne politike prevzeti aktivnosti in to: „ a) Politika trženja se mora preusmeriti v agresivno politiko plasmana na domačem in tujem tržišču. Nabava pa skrbeti za kontinuirano dobavo repro-materiala; b) Finančna politika mora v določenem časovnem obdobju nabaviti in akumulirati potrebna sredstva za reprodukcijo in za vračanje. Neposredno odgovarja za likvidnost TOZD in DO; c) Raziskovalno, razvojna in investicijska politika mora zajeti: . želeni položaj na tržišču; . usmeritev razvoja dejavnosti ; . razvoja tehničnega nivoja; . razvojno usmeritev rasti TOZD in DO in določiti obseg investicij; . ohraniti razvoj v optimalnih mejah; . oblikovanje celotne proizvodnje itd. d) Politika proizvodnje mora usmerjati proizvodni obseg, asortiman in kvali- teto proizvodnje, tehnološke procese in tehnično raven v okviru določenih ciljev. V tem okviru morajo vsaka temeljna organizacija v združenem sestavu realizirati: . optimalne učinke in učinkovitost od produktivnosti, ekonomičnosti 40 rentabilnosti; . zagotoviti trajni obstoj delovanja tehnoloških procesov; . racionalno izkoriščati tehnične zmogljivosti; . racionalno izkoriščati programirane normative časa in repromateriala; . zagotoviti varnost pri delu in razporediti delavce po principu "pravi človek na pravo mesto"; . produktivnost mora zagotoviti tehnično učinkovitost (čimvečja količina ob čimmanj ši porabi sredstev in časa); e) Kadrovska politika mora imeti jasno določena enotna načela in usklajena merila in se mora prilagoditi ofenzivnemu gospodarjenju in potrebam prestrukturiranja politike gospodarjenja; 2. Splošna poslovna politika Splošna poslovna politika definira splošna določila in dogovore, ki omogočajo splošno smer odločanja v upravljalno ravnalnem delovanju gospodarske celote. V tem okviru politika deluje: . izbira namenov in ciljev; . oblikovanje organizacijskih značilnosti; . opredelitev ukrepov in mobilizacijo za doseganje ciljev; . določa pravila obnašanja znotraj TOZD. in znotraj združenega poslovnega sistema ter do okolja za doseganje ciljev; Z novo koncepcijo organiziranosti poslovanja združenega poslovnega sistema oz. gospodarske celote moramo preprečiti motnje v sistemu, ki lahko nastanejo vsled DIVERGENTNEGA Obnašanja in opredelitve ukrepov v TOZD in v DSSS, kar je sedaj prisotno v sistemu; 3. Koncept mikroorganizaclj-ske zgradbe DO KTL: Z ozirom na celotno preusmeritev gospodarjenja in splošne poslovne politike se pojavljata dva kompleksa poslov v enotnem združenem sistemu,ki pa sta usklajena, povezana in medsebojno odvisna: PROCES PERSPEKTIVNEGA GOSPODARJENJA PROCES OPERATIVNEGA (TEKOČEGA) .GOSPODARJENJ^; Vse poslovne prvine v tem okviru so funkcionalno team-sko matrično postavljene in povezane; Perspektivno gospodarjenje integrira vse poslovne prvine odgovorne za razvoj in v naprej določanje ciljev in politiko poslovnih dogodkov kot: . s področja raziskav trženja, razvoja produkta, tehnologije do investicijske izgradnje; . s področja pospeševanja in propagande trženja s proda j no-nabavno operatlvo; . s področja integralnega usmerjanja nadzora kakovosti ; . s področja programskega usmerjanja in organiziranja sistema gospodarjenja; Operativno ali tekoče gospodarjenje združuje vso osnovno, pomožno in vzporedno dejavnost proizvodnje ter vse potrebne poslovne prvine za nemoteno proizvodnjo in dispozicijo produkta: . s področja usmerjanja in spremljanja tekočega gospodarjenja; . s področja posebnih finančnih poslov z neposredno odgovornostjo za likvidnost gospodarske celote KTL; . s področja pripravljalnega ciklusa in izvršilnega ciklusa proizvodnje; . s področja nadzora kakovosti; . s področja vzdrževanja delovnih sredstev (po principu preventive); . s področja knjigovodskega spremljanja in analiziranja stanja gospodarjenja; 4. Koncept usmerjenosti organizacije poslovanja združenega poslovnega sistema: V celoti so tri možnosti: a) funkcionalna usmerjenost organizacije, ki je uporabljiva v OZD (organizacije združenega dela): . z malim številom produktov in malega števila tržišč; . z malim poslovnim obsegom; . z veliko odvisnostjo med produktom, tržiščem in posameznih funkcij; b) produktno usmerjenost organizacije poslovanja, Bralce obveščamo, da je zaradi tehničnih ovir, številka tega Glasila izšla šele v juliju mesecu Pakiranje kuvert za izvoz ki je uporabljiva v OZD: . s čimvečjim številom produktov; . čimvečjim obsegom poslovanja; . čimmanjšo odvisnost posameznih produktov in čimvečja povezava med funkcijami in produktnega okolja; c) tržna usmerjenost organizacije poslovanja je uporabljiva v: . čimvečje število tržišč; . čimvečje OZD in . čimvečja odvisnost med posameznim tržiščem in čimvečja oz. močnejša odvisnost med funkcijami ,in produktnega okolja; V glavnem so tržno usmerjeni v OZD za široko potrošnjo in trgovina; Z ozirom na prisotne probleme in preusmeritev politike gospodarjenja je celotna organizacija poslovanja združenega poslovnega sistema "produktno usmerjena organizacija." S tako organizacijo bomo dosegli: . pravočasni razvoj konkretnega produkta; . pravočasno pospeševanje plasmaja; . strokovno povezovanje s tehnološkim inženiringom; . željeno količino in kvaliteto produkta; . pravočasne raziskave tržišča, produkta in proizvodnje itd. Koncepti iz"projekta" nakazujejo zaenkrat še v makro obliki razporeditev poslovnih funkcij tako, da konkretizirajo združevanje funkcij in poslovnih prvin v določeno organizacijsko strukturo. Ta razporeditev je izvršena ločeno za področje perspektivnega gospodarjenja in za operativno (tekoče) gospodar' jenje. To izrazito ločevanje perspektive od operative je posledica raziskovalno-razvojne dejavnosti in, da se preprečijo enostransko usmerjeni vplivi iz operative. Tako dobimo izdvojene odgovorne nosilce nalog posebej za perspektivo in posebej za operativo, ki pa morajo biti usklajeni in med seboj povezani na podlagi projektov, programov in planov. Dinamično povezavo med razvojem in proizvodnjo izvajajo skupine poslovnih prvin, ki združujejo: a) sistemske naloge marketinga, ki je osrednja organizacijska rešitev, ki odgovarja za raziskave in razvoj; b) naloge in opravila ekonomskega in organizacijskega usmerjanja poslovnega sistema. Nosilci so odgovorni za projekte, ekspertize,programe in plane na področju ekonomskega sistema fn organi-zacije poslovanja v posle' nem sistemu; c) vse tekoče naloge pripravljalnega ciklusa proizvodnje, katere povezuje in usklajuje priprava ,, proizvodnje, ki predstavi) (nadalj. na 3. sV (nadalj. s 2. str.) osrednjo organizacijo v pripravljalnem in izvršilnem ciklusu proizvodnje in je nosilec,celotne odgovornosti v proizvodnji; d) naloge odpreme in distribucije; Združevanje funkcij in skupin poslovnih prvin omogoča oblikovanje organizacijskih struktur na podlagi funkcijske delitve dela. Na podlagi funkcijske delitve dela je v "projektu" pripravljena makro-koncepcija organiziranosti , ki glede na sedanje stanje organiziranosti prinaša novosti s tem: a> da se oblikuje FUNKCIONALNO TIMSKO - ORGANIZACIJSKA OBLIKA, v kateri so vse organizacijske enote in delovne skupine v enakopravnem položaju in da vsaka enota ali skupina sodeluje z vsako drugo pri uresničevanju ciljev enotne organizacije; k) da se funkcionalna timska oblika organizacije dopolni s PROJEKTNO MATRIČNO OBLIKO, ki obvezuje mrežno koordinacijo v delovnem procesu in se delavci dvakrat povezujejo in sicer: - v matičnih organizacijskih enotah, katerim pripadajo po svoji funkcionalnosti in ~ v delovni skupini s strokovnimi sodelavci pri neposrednem izvajanju nalog po projektih,programih in Planih; - vsak delavec mora biti DVAKRATNO PODREJEN in si- cer disciplinsko je podrejen vodji matične organizacijske enote, strokovno pa vodji organizacijske enote ali delovni skupini, ki je odgovorna za konkreten projekt, program, plan, nalogo ali rešitev problema. c) da so temeljna načela FUNKCIONALNO TIMSKO MATRIČNE (FTM) zasnove oblikovanja organizacije dela : - skupno postavljanje in izvrševanje nalog, ki imajo enak pomen in vrednost. Vsak v delovni skupini ima enako avtoriteto; - razporeditev kadrov izvesti po organizacijskih enotah glede na njihovo specializacijo; - ustvarjanje medsebojnega sodelovanja z minimalnimi obveznostmi do formalnega organa; - izločevanje protislovij, da se doseže ekonomsko ravnotežje med organizacijskimi enotami; - da se samo za pomembnejše razlike v mnenjih seznanjajo višji organi, da o njih odločajo; - spodbujati skupinsko (timsko) delo za optimalno doseganje ciljev (projekti, programi, plani); - časovna razporeditev in stroškovna odgovornost se določa s projektom,programom, planom. V FTMO sistemu organiziranja nastopajo projekti, programi in plani kot nosilci optimalnega režima, kar zahteva zelo elastično organizacijo poslov- Dopisujte v vaše Glasilo ! Delo na navijalnem stroju-DE 20 nega sistema, ki mora biti sposobna prilagoditi se ali zoperstaviti se vplivnim pogojem. d) da pomeni odgovornost za usklajevanje in povezovanje dela in opravil obvezno usklajevanje in povezovanje vseh delavcev pri izvajanju določenih strokovnih opravil in sicer: v matični organizacijski enoti in v organizacijski enoti, ki je odgovorna za izvršitev programa,projekta, plana. To pomeni: - da se v matični organizacijski enoti srečujejo specializirani strokovnjaki za razne strokovne naloge, ki med seboj usklajujejo strokovna mnenja in se strokovno dopolnjujejo; da se v organizacijski enoti, ki je odgovorna za realizacijo projekta, programa, plana, sestanejo razni strokovnjaki za določeno reševanje naloge ali problema ter v timski povezavi izvajajo svoja opravila. Tako se oblikuje strokovni tim iz vrst raznih strokovnjakov za določeno nalogo ali za reševanje določenega problema. Strokovni sestav in obseg tima je odvisen od zahtevnosti naloge ali problema, oziroma od projekta, programa, plana, ali od vhodnih in izhodnih informacij. Iz "projekta" izhaja, da organizacijska oblika, ki organizacijske enote zapira vase, naj bo to v DSSS ali v TOZD, je sebi cilj in povzroča neučinkovit delovni proces. V principu se morajo delavci ]povezovati med TOZD in DSSS na podlagi skupnih interesov za reševanje enotnega cilja. Predložena oblika organiziranosti iz "projekta" kaže makro organiziranost delovne organizacije KTL. Zaradi lažje predstave opisane nove organiziranosti temu članku prilagamo shemo MAKRO pregleda oblikovanja poslovnih funkcij. J.D. in F.S. VSE TOZD PMZMOUA M PREDELAVA raziskave tržifča IZDELAVA PAPIRNE KONFEKCIJE raziskave h razvoj proizvodnje prodajno nabavna opera!iva priprava investicijske izgradnje PREDELA* PAPIRJA IN GRAFIČNIH STORITEV .RAKA" Ljubljano UVESTCIJSKI MZEMRING načrtovanje m ussnerjanje razvoja PREDELAVA PAPIRJA M GRAFIČNA STORITEV .KARTOHAZNA1 Ljubljana EKONOMSKO M ORGANIZACIJSKO USMERJANJE SISTEMA umerjanje organizacije poslovanja ZMtoe RAZISUK RAMJA kontrola razvoja izdelkov PROCES PERSPEKTIVNEGA GOSPODARJENJA DOJCTL* kontrola izdelkov na tržišču USMERJANJE KONTROLE PREDELAVA PAPAJA H GRAFIČNH STORITEV, KNJIGOVEZNICA Trbovlje KAKOVOSTI usmerjanje kontrole tehnoloiga prodaja n nabava v lokaciji načrtuanje m analiza stanja PROIZVODNJA 1 PREDELAM PAPAJA M LEPENKE „tEPEJAA' Tržič načrtovanje n analiza tek gosp sredstvo m denarni tokovi USMERJANJE F MARČNEGA POSLMNJA USMERJANJE IN SPREMLJANJE TEKOČEGA GOSPODARJENJA združena sredstva,krediti in PREDELA* PLASTIČNIH MAS .JELPIAST" K Gorica načrtovanje sredstev m likvidnost PROCES OPERATIVNEGA GOSPODARJENJA OO.KTL* tehnoločka pripravo PRIPRAVA PROIZVODNJE PREDELA* VALOVITEGA KARTONA JIARTONAZA" Rakek vbodna kontrolo MTE6RALNA HAT ROLA izhodna kontrola PROIZVODNJA EMBALAŽE VSEH VRST M OSTALE PREDEL M PAPIRJA Kdper priprava proizvodnje KADROVSKO SPLOŠNE UPRAVIČUJE ZADEVE VZORŽE*NJE DELOVNIH SREDSTEV preventivno vzdrževanje PROIZVODNJA PAPIRNE EMBALAŽE M OSULE PRED P6PKJA .SIGMA* G Mitanovac tekoča vzdrževalna dela fin. likvidaturo finančno računovodstvo KNJIGOVODSKO SPREMLJANJE M ANALIZ.SUNJA GOSPODAR JEN. blagajno jtroAkovno računovodstvo WEWJE k IZDELAM« STROJEV « UPRAV .METALPSODIAl' Ljubljana KADROVSKE M SPLOŠNE ZADEVE Makro pregled oblikovanja poslovnih funkcij varstvo pri delu utajevanje varstvo pri delu Poleg dohodkovne povezanosti sedaj še združevanje dela in sredstev za druge namene Delavci ae vse bolj zavedajo, da le združeni dosegajo večje delovne in poslovne rezultate, merjene v večjem dohodku na vloženo delo in uporabljena sredstva ter da se samo tako lahko zagotovi enakopraven samoupravni in družbenoekonomski položaj vseh delavcev. To je smisel in bistvo dohodkovnega povezovanja in sicer na osnovi skupnega prihodka kot rezultata skupnega dela pri proizvodnji in prodaji proizvodov ter skupnega dohodka kot rezultata združevanja dela in sredstev. Tudi med temeljnimi organizacijami DO KTL je neposredna reprodukcijska povezanost kar pomeni, da delavci več temeljnih organizacij združujejo delo v proizvodnji skupnega izdelka. Takšna reprodukcijska povezanost obstoja: a/ v proizvodnji in predelavi valovitega kartona: - TOZD Valkarton:TOZD Karto- naža. Tika, Embalažni servis, - TOZD Lepenka:TOZD Valkar- ton; b/ v proizvodnji registra-torjev, toaletnega papirja in drugih izdelkov iz lepen- ke: - TOZD Lepenka:TOZD Papirna konfekcija; c/ v proizvodnji doz in zvitkov: - TOZD Jelplast:TOZD Karto- na ž na, Papirna konfekcija; d/ v proizvodnji papirja in lepenke: - vse TOZD razen Jelplast /dobava pap.odpadkov/ : TOZD Lepenka. Rezultati združevanja dela in sredstev med delavci temeljnih organizacij DO KTL pa se pravkar realizirajo v izgradnji oziroma rekonstrukciji temeljne organizacije "Lepenka". Medsebojni poslovni odnosi delavcev temeljnih organizacij DO KTL, ki združujejo delo v proizvodnji skupnega proizvoda, razen med temeljnima organizacijama Lepenka in Papirna konfekcija, so sicer formalno urejeni na kupoprodajnih odnosih, vsebinsko gledano pa so to dohodkovni odnosi. Poslovanje med vsemi temeljnimi organizacijami namreč poteka na osnovi skupnega planiranja, usklajevanja proizvodnih kapacitet, skupnega rizika in dogovorjenih cen, ki zagotavljajo vsem delavcem enakopraven položaj pri pridobivanju dohodka. Razlika med odnosi oblikovanimi na teh osnovah in dohodkovnim odnosom skupnega prihodka je samo v tem, da se medsebojne dobave še vedno fakturirajo in da vsaka temeljna organizacija za sebe planira svoj celotni prihodek. V sistemu skupnega prihodka pa udeležene temeljne organizacije v proizvodnji skupnega proizvoda istočasno formirajo celotni prihodek in sicer šele takrat, ko je skupni - končni proizvod na trgu realiziran in tudi plačan. Vendar pa, ker gre večinoma za naro-čilniško proizvodnjo z relativno kratkimi proizvodnimi ciklusi, tudi ni večjih časovnih zamikov med formiranjem celotnega prihodka posamezne temeljne organizacije in menim, da je takšen sistem v teh razmerah tudi sprejemljiv. Temeljni organizaciji Papirna konfekcija in Lepenka pa urejata medsebojne odnose v proizvodnji registra-torjev, toaletnega papirja in grobe embalaže na čistih osnovah skupnega prihodka, tako da v delu skupnega poslovanja, razen da skupno usklajujeta proizvodne kapacitete, nosita skupni lizik, tudi istočasno formirata celotni prihodek in dohodek Ne samo sovlaganja-še devize za našo redno oskrbo materialov Že v lanskem letu smo predvidevali vse težje nabavne možnosti za našo delovno organizacijo, ki se žal v letošnjem letu tudi dejansko izpolnjujejo. Skoraj v vseh naših temeljnih organizacijah se je v minulih mesecih letošnjega leta občasno pojavljalo pomanjkanje osnovnih in pomožnih materialov. Da je danes temu tako, je posledica sprememba nabavnih pogojev, saj ne moremo več govoriti o enostavni nabavi, češ da se lahko preskrbi material na osnovi danih potreb v enostavni naro-čilniški obliki. Tega smo se sicer že zdavnaj zavedali in se tudi zato že pred leti povezovali z dobavitelji v obliki sovlaganj za pridobitev njihovih povečanih kapacitet. Žal pa ugotavljamo, da svoječasno vložena sredstva v tuje kapacitete niso več garancija za izvrševanje redni dobav materialov po sklenjenih sporazumih, saj nastopajo dobavitelji v nadaljnjih novih zahtevah -združevanju deviznih sredstev. Velik del naše nabave je že pogojen na devizni udeležbi in kot na primer naš dosedanji največji dobavitelj kartonov pogojuje uvoz celuloze v višini $ 423.500.-. Lahko bi naštevali celo vrsto artiklov,ki jih že nabavljamo - bodisi bolj ali manj uspešno, na osnovi združevanja deviz. Težava je v teni, in poudariti moramo,da zaradi močne konkurence naših izdelkov na"prodajnem področju, ne uspevamo vedno uspešno v pridobitvi deviznih sredstev od naših kupcev za tiste artikle, artikle, ki vsebujejo pretežni uvozni material, še nadalje nastopajo težnje od naših potencialnih dobaviteljev za združevanje sredstev,bodisi na osnovi ustvarjanja skupnega dohodka ali kreditni osnovi pod najugodnejšimi pogoji za dobavitelja, vendar lahko danes to pojmujemo le kot "vstopnico" za uvrstitev v njihov spisek eventl.bodo- čih kupcev. Realizacija nabave lahko sledi šele na osnovi efektivne devizne udeležbe,ki predstavlja preko 70% vrednosti gotovega izdelka na svetovnem trgu (bela pločevina). V zadnjem času pa vse pogosteje prejemamo sporazume z zahtevo po novih cenah,temelječih na samoupravnem sporazumevanju. Vse dokler ne vrnemo podpisanega sporazuma, se nam začasno ustavljajo vse dobave. Problem, ki s tem nastaja na našem prodajnem področju, menimo, da ni potrebno posebno naglašati, saj je že dobro poznana naša neugodna situacija prilagjajanja in doseganja cen na domačem trgu. Eno izmed bistvenih vplivov za redno in pravočasno oskrbovanje pa ima tudi naša finančna likvidnost. Marsikatero deficitarno blago bi bilo občasno mogoče dobiti brez zahteve devizne udeležbe, s predpostavko, da blago avansiramo. To nam vedno ne uspeva, saj nas že mesece nazaj stalno spremlja naša neugodna likvidnost, in posledica je, da prihaja občasno do pomanjkanja nekaterih materialov. Pri nekaterih dobaviteljih občutimo njihov monopolni položaj, saj svoje dobave pogojujejo ž izključnim plačilom v gotovini in to že pred iztekom po vnaprej dogovorjenih deležih iz skupnega prihodka. Poleg dohodkovnega povezovanja v proizvodnji skupnih proizvodov in izgradnji ter razširitvi skupnih proizvodnih kapacitet, delavci vse bolj združujejo delo in sredstva tudi za realizacijo skupnega izvoza, uvoza in tekoče likvidnosti. S. B. Foto vest: V temeljni organizaciji Kuverta se v povprečju vsak teden ustavi kamion z velikim kontejnerjem, namenjen za prevzem proizvodnje za izvoz. V tak kontejner naložijo delavci lo ton kuvert ali v številu kar cca 3 milijone. M.S. dolžniško-upniškega razmerja. To vse nam onemogoča nabavljati material po potrebah posameznih TOZD in zagotovitvi zalog njihovim željam, saj moramo često preiti na minimalne zaloge, kar pa se zopet odraža v neproduktivnosti proizvodnje-V nabavi je tudi stalna prisotnost prizadevanja za'nabavljanje nadomestnih.materialov, vendar moramo poudariti,da v nekaterih temeljnih organizacijah ni vedno pravega posluha za prilagajanje na eventl.druge materiale. To dejansko ni vedno enostavno, vendar menimo, da bi bilo potrebno v sklopu z razvojnim oddelkom, ki do danes v tem pogledu še ni pokazal posebnih rezultatov, pristopiti bolj resno k nakazanemu problemu. Iz vsega navedenega lahko zaključimo, da bo v bodoče še v naprej potrebno zelo hitro ukrepanje in iznajdljivost na nabavnem področju,saj se zavedamo, da devizni priliv iz našega izvoznega programa ne more zadovoljevati vseh naših potreb in zahtev s stra' ni naših dobaviteljev. V.A. h DOBRODOŠLICA MIRANU RIŽNERJU 10.maja je, glede na sklep delavskega sveta KTL z dne ‘5.4.1983, nastopil delo "Iran rižner, prvi predsednik novo organiziranega kolegijskega poslovodnega odbora kartonažne tovarne Ljubljana, ki bo v bodoče, namesto dosedanjega generalnega direk-torja, kolektivno vodil poslo-Vanje naše delovne organizacije. ■ Predvsem naša želja in ne samo obrčaj, nas je vzpodbudila,da vam ga ob njegovem prihodu v delovni kolektiv obširneje Predstavimo, kot osebo,ki smo 3i zaupali, da vodi naše novo vodstvo delovne organizacije v teh težkih časih gospodarske krize našega kolektiva n družbe kot celote. Miran RIŽNER, po poliču diplo-™-ran ekonomist, se je rodil •decembra 1929.leta v Ljubljani kot sin delavske družine. jegov oče - delavec - je bil Predvojni revolucionar in lan KPJ. starši so bili orga-Izatorji vstaje na štajerskem okolici Celja. Leta 1942 mu 1® gestapo ustrelil očeta,mati ‘a interniral. Tudi on pri-Pada skupini takratnih ukradenih otrok, ki jih je leta 1942 kupator odvzel staršem. o osvoboditvi se je šolal na ^rednji Ekonomski šoli v Ljub-lani in ge po opravljeni buri leta 194 8 za kratko ob-°bje zaposlil, nato pa nada-loval s študijem in leta 1956 Iplomiral na Ekonomski fakul-®bi v Ljubljani. Po končanem tujiju je nastopil delo na Skupščini občine Ljubljana-enter in kasneje, leta 1959 tovarni LTH Škofja Loka kot ®kretar podjetja in vodja ektorja za napredek proizvodnje . v letih 1960 in 1966 j!6 bil v delovnem razmerju v „°varni gumijevih izdelkov Sava" Kranj kot direktor uktorja za kadre in socialno Politiko oz. ekonomski pomoč-lk glavnega direktorja. Od .Prila 1967 do konca leta 1978 j!® bil direktor Tovarne kemič-Ph izdelkov "Belinka"Ljubija- li' zadnja štiri leta, do pri-°da k nam, pa predsednik r?slovodnega odbora SOZD Petrol ^Ubljana. , Vseh sredinah, kjer je živel delal, je bil družbeno-jbitično aktiven in to že kot c ®dinec s prevzemom prve funk-Q 3e predsednika mladinske ganizacije na Ekonomski i^cdnji šoli. Leta 1947 je spre-1 b v SKOJ in nato v šolskem Srv 1947/48 opravlja funkcijo M=kretarja SKOJ na isti šoli. m j® 1948 je bil sprejet v ZK. u študijem na fakulteti je fPbhvljal različne politične del po vključitvi v doixVno razmerje Pa ponovno Sek nost sekretarja 00 ZK, t- kretarja tovarniškega komi-obž? ZK v LTH Škofja Loka,člana f;nskega komiteja, člana n^sbne konference ZK v Ljublja-lz' člana ekonomskega sveta g.Vršnega sveta skupščine SR GQ°Venlje, člana skupščine ®Podarske zbornice Jugosla-t-a"1®' člana Izvršilnega odbo-ta ljubljanske banke, Ljublja-in predsednika odbora za ta ^ 5°^šor°čne naložbe pri LB, Od-0® komiteja za ekonomske Šx,°se s tujino pri IS skup-SVe?e Slovenije ter člana ba za družbeno-ekonomske Na prvi seji delavskega sveta DO po prihodu v KTL...... odnose in tekočo gospodarsko politiko pri Mestni konferenci SZDL Ljubljana. V vsem svojem 37-letnem družbenopolitičnem delu pa je opravljal tudi številne druge naloge. Za izjemno dobre dosežke pri delu je leta 1979 prejel Kraigherjevo nagrado in bil odlikovan z Redom dela z zlatim vencem. Vsestranska delovna pot tovariša Mirana Rižnerja in njegove bogate vodstvene izkušnje, povezane z družbenopolitičnim delovanjem, so vsekakor izredno priporočilo, da smo vodenje poslovodnega organa zaupali v prave roke. Z nekaterimi obiski posameznih temeljnih organizacij in hitrim vključevanjem v celotno poslovanje KTL smo prepričani, da je že deloma spoznal naš notranji utrip, probleme in težave, pa smo ga zato zaprosili, da se delavcem tudi sam predstavi z odgovori na nekatera vprašanja: UREDNIŠTVO: "Katerim zadevam v KTL boste kot novi predsednik kolegijskega poslovodnega odbora posvetili v začetku največ pozornosti?" MIRAN RIŽNER: "Glede na to,da smo sedaj v izjemno težki gospodarski situaciji in da bo tako še nekaj let, torej bodo še ostali zaostreni družbenoekonomski, tržni, eksterni in kakor tudi interni pogoji gos-gospodarjenja, bo seveda moja naloga, v novem okolju z danimi sredstvi in motiviranjem delavcev in strokovnjakov, doseči kar se da dobre gospodarske rezultate. S pomočjo nove poslovne in samoupravne organiziranosti pa povrniti zaupanje delavcev temeljnih organizacij v učinkovitost združenega poslovnega sistema KTL. Ne nazadnje pa z zgledom kolektivnega vodenja preko poslovodnega odbora dosledno uvajati principe teamskega vodenja poslovnih procesov z udeležbo vseh strokovnjakov bodisi v temeljnih organizacijah ali na nivoju delovne organizacije v monolitne delovne skupine s poenotenimi poslovnimi cilji." UREDNIŠTVO: "V KTL naj bi izvedli novo poslovno in samoupravno organiziranost, kako gledate na te spremembe in v čem naj bi taka organiziranost imela prednost?" MIRAN RIŽNER: "Osebno gledam na te spremembe izredno pozitivno, kajti sedanja v KTL uveljavljena poslovna organizacija z močnim linijsko-štab-nim karakterjem, nima kaj iskati v sodobnih konceptih organizacije in uveljavljanja zakona o združenem delu v praksi. Še več, linijsko-štabni princip organiziranja je odtujeval odločanje, bil je izvor nastajanja vse večje birokracije, ter tudi izvor konfliktnih situacij,ki je razdvajal kolektiv na "mi" in "vi" oz. obratno. Nova funkcijsko matrična teamska organiziranost bo omogočala enakopravne in vodoravno povezane poslovne funkcije za izvrševanje planov, programov dela,projektov vseh strokovnih delavcev, ne glede v kateri organizacijski enoti se nahajajo. Klasične linijske "avtoritete" odmirajo. Prednost take organizacije mora biti prav gotovo v večji učinkovitosti, v poudarjenem občutku vseh udeležencev poslovnega procesa, da aktivno doprinašajo k. uspehu. S tem pa tudi k opredeljevanju in identificiranju z nalogami in jačanju osebne odgovornosti za rezultate dela" UREDNIŠTVO: "V KTL se čuti zadnje obdobje nekakšna kriza vodstvenega in strokovnega kadra. Kako nameravate reševati ta problem ?" MIRAN RIŽNER: "Skaljeni odnosi, nizki osebni dohodki vodstvenega kadra, omajano zaupanje strokovnjakov, da se bodo razmere spremenile na bolje, so imeli za posledico, da je zaskrbljujoče veliko število strokovnjakov dalo odpoved in tudi že zapustilo delovno organizacijo. Vzroke za tako stanje, da ne bo osip še večji, je treba čimprej odpraviti. Seveda brez novih kadrov, in to kvalitetnih in v praksi preverjenih ne bo šlo. Tudi nagrajevanje bo potrebno spremeniti,kajti dobri strokovnjaki se obnašajo pri zaposlovanju na osnovi ponudbe in povpraševanja na trgu. Predvsem pa bo potrebno zdraviti medsebojne odnose." UREDNIŠTVO: "Kot dolgoletni vodilni gospodarstvenik ste seznanjeni s problemi našega gospodarstva in v zvezi z njim tudi naše delovne organizacije. Ste tudi vi optimist o možnostih dobrih perspektiv KTL, kot je to izjavil Tone Florjančič v intervjuju ob njegovem odhodu in v čem naj bi te perspektive bile?" MIRAN RIŽNER: "O kakšnih hitrih in izjemno dobrih perspektivah KTL glede na splošno gospodarsko klimo v državi in v svetu nisem tako prepričan, pač pa trdim, da je možno bistveno izboljšati gospodarske učinke KTL in s tem povečati materialno osnovo dela delovne organizacije in temeljnih organizacij, kakor tudi osebni standard delavcev KTL. Zelo se bo potrebno potruditi, da bi se KTL v razvojni tehnologiji in programski usmeritvi dokopala blizu jugoslovanskega vrha, kjer je že nekoč bila, in da bo povečala svoj delež na jugoslovanskem trgu." Milan SIME ... in ob spoznavanju proizvodnje v PAKO Ukrepe, ki so še v izvajanju smo vgradili v planske dokumente za letošnje leto Delavski svet delovne organizacije je na svoji 16.redni seji dne 17.maja obravnaval poročilo v.d.generalnega direktorja Henrika Odlazka o uresničevanju programa ukrepov za poslovanje v zoženih pogojih gospodarjenja in za izboljšanje poslovnih rezultatov DO KIL v letu 1982. Poročilo je zajemalo 3 poglavja in sicer: I. 1.0 Delavski svet DO KTL je na svoji 12.redni seji dne 25.2.1983 razpravljal o poročilu o uresničevanju programa ukrepov za poslovanje v zoženih pogojih gospodarjenja in za izboljšanje poslovnih rezultatov v DO KIL, ki ga je podal generalni direktor, ter sprejel sklep, da se o ukrepih razpravlja, ko bo pripravljena analiza poslovanja za preteklo leto. Izvleček iz analize poslovanja DO KTL za leto 1982 je obravnaval delavski svet na 14.redni seji dne 29.3. 1983. Glede izvajanja ukrepov pa ugotavljamo naslednje: 2.0 Ukrepi za odpravo motenj poslovanja v treh TOZD /Valkarton, Kartonaža in Kartonažna/ so bili uspešni v toliko, da nobena TOZD ni zaključila poslovnega leta z izgubo, niso pa bili uresničeni vsi planski cilji za leto 1982 niti vse zadolžitve po ukrepih glede poslovnih rezultatov. Nerealizirane cilje poslovne politike iz leta 1982 smo vgradili v planske akte teh TOZD za leto 1983, kakor tudi v plan DO KTL za leto 1983.S tem se zagotavlja kontinuiteto prizadevanj za boljše poslovne rezultate. 3.0 V ukrepih na področju obsega poslovanja smo si v DO KTL zastavili vrsto konkretnih ciljev za izboljšanje poslovnih rezultatov ter obsega dela v vseh TOZD in DSSS. Ti ukrepi so glede na objektivne možnosti /nabavno-prodajna problematika,proiz- vodne in finančne težave/dali določene rezultate, ki smo jih ugotovili ob zaključnem računu. V letu 1983 smo postavili realnejši plan,tako da rezultati za I.tromesečje kažejo na izboljšanje poslovnih rezultatov v letošnjem letu ter na učinkovitejše izvajanje planskih nalog. 4.0 Ukrepi na področju materialnih stroškov poslovanja so imeli enak namen kot so navedeni pod predhodno točko. Ukrep je imel za posledico zlasti to, da povečamo stopnjo izkoristka materiala ter da učinkovito poskrbimo za relativno zmanjšanje stroškov. Nadalje, da usposobimo delavce in postavimo tak sistem na področju projektiranja, kalkuliranja in organiziranja izkoriščanja materiala, da bomo lahko dosegli boljše rezultate tudi na tem področju. Teh ciljev nismo v celoti dosegli /npr.predvidena stopnja rasti izkoristka materiala je bila 87,4$, dosegli pa smo 86,3 #/. Aktivnosti na tem področju se nadaljujejo tako kot nalagajo planski akti. 5.0 Ukrepe na področju živega dela smo delno realizirali in sicer izplačila sredstev za osebne dohodke z družbenim dogovorom in resolucijo. Nadalje je v teku akcija za spremembo in dopolnitev naših aktov o nagrajevanju, s ciljem odprave nekaterih večjih anomalij ter na področju oblikovanja in delitve sredstev za OD. Ukrepi s tega področja zahtevajo daljšo pripravo, zato je bil cilj glede roka nerealno postavljen in je zajet v aktivnostih v letošnjem letu. 6.0 Ukrepov o zaposlovanju v primeru motenj v poslovanju ni bilo potrebno uporabiti, ker do takih motenj v poslovanju ni prišlo. Ob vzporednih ukrepih Delo na tekočem traku - DE 20 smo v delo vnesli skrb za znižanje nadurnega in pogodbenega dela, v politiki kadrovanja razen v nujnih primerih nismo nadomeščali delavcev,ki so odšli, z novimi delavci. 7.0 Ukrepi za zagotovitev finančne likvidnosti so dali pozitivne premike, kL hkrati s povečanim obsegom finančnega poslovanja pomenijo ugodnejše stanje kot je bilo to v II.polletju lanskega leta. To je bilo možno doseči tudi e tem, da »mo se držali ukrepov, ki so bili za to področje sprejeti. 8.0 Ukrepi za odpravo motenj v DSSS so bili sestavljeni iz dveh delov in sicer e kadrovskega vidikta ter z opredelitvijo nekaterih zadolžitev. Ukrepi s kadrovskega področja niso dali pozitivnih učinkov. Slasti slabo je, da so odšli nekateri vodilni delavci,kar negativno vpliva na delo v DSSS in DO. To Se zlasti zato, ker jih bomo lahko kadrovali šele po formiranju kolegijskega poslovodnega organa in sprejeti organiziranosti po projektu Ekonomskega inštituta Maribor. Ta projekt bo ena izmed osnov za nadaljnjo organizacijo DSSS in DO KTL kot celote. Ukrepi, ki se nanašajo na organiziranost DSSS, so bili izvršeni delno v okviru posameznih sektorjev, globalno pa se niso izvršili v celoti, ker smo določili s samoupravnimi akti novo obliko vodenja DO KTL, Dela na tem področju se nadaljujejo. Pripravili smo tudi osnutke novih samoupravnih aktov in sicer Samoupravnega sporazuma o združitvi v DO KTL, Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in Samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela med TOZD in DSSS. Ko bomo oblikovali in sprejeli novo organiziranost DO KTL bo lahko stekla nadaljnja razprava in sprejem ‘omenjenih aktov. Te naloge pa bodo tudi sestavni del programa dela DSSS v letu 1983« II. Iz povedanega izhaja, da so se nekateri ukrepi nanašali izključno na poslovanje v drugem polletju 1982, ter zato za letošnje leto ne pf*' dejo več v poštev. Aktualne naloge, ki jih nismo realizirali oz. jih v treh mesecih lanskega leta nismo mogl’ realizirati, smo prenesli v plan DO KTL, v plane TOZD plan ter program dela DSSS za letošnje leto. Pri tem smo upoštevali naše in družb* ne usmeritve ter razvojne m° nos ti. III. Glede na to predlagamo, da DS DO KTL potrdi to poročil0 o izvajanju ukrepov, da pa v bodoče več pozornosti posve' tirno izvajanju planov za le' to 1983, tako v TOZD kot DSSi kakor tudi na nivoju DO. V uvodnih besedah k obrazio' žitvi prejšnjega poročila,K* so ga prejeli delegati kot gradivo za sejo delavskega (nadalj. na 7. str.) (nadalj. s 7. str.) sveta, je v.d.generalnega direktorj a Henrik Odlazek navedel, da so bili v lanskem letu poleg tega sklopa ukrepov sprejeti tudi drugi glede poslovanja delovne skupnosti skupnih služb, ki pa bodo obravnavani na sejah njihovih organov upravljanja. v nadaljevanju je podal širšo obrazložitev poročila, v kateri je navedel rezultate izvajanja ukrepov tudi z vidika poslovanja c temeljnih organizacij Kartonaža Rakek, Valkarton,Logatec in Karto-nažna,Ljubljana v prvem tromesečju letošnjega leta. Ob zaključku obrazložitve je Predlagal, da bi glede na dejstvo, da smo ukrepe, ki so sicer še v izvajanju, vgradili v naše letošnje planske dokumente, zato ugotovili, da je sklep delavskega sveta °0 o uvedbi ukrepov s sprejemom tega poročila prenehal. s tem bi odpravili neke vrste izredno stanje, naše poslovanje pa vklopili v izpolnjevanje rednih planov za letošnje beto. če pa bi se pokazalo za Potrebno, da je v kateri od naših temeljnih organizacij potrebno obdelati katero Področje, morda organizacijo dela ali ekonomizacijo materi- alov oz. druga, bi imenovali posebno skupino strokovnjakov, ki naj pripravi ustrezne rešitve . V razpravi na poročilo je Milan Bricelj dal poseben poudarek dejstvu, da pri izkoristku repomateriala še vedno za 0,9% odstopamo od planskih obveznosti letošnjega leta. Čeprav se 0,9% sliši malo, pa to pomeni. 700 ton materialov, ali če to prevrednotimo, predstavlja finančno naš rezervni sklad oz. sklad skupne porabe. Zato se je potrebno v tej smeri bolj temeljito in bolj ostro pogovarjati v posameznih temeljnih organizacijah, da bi te planske cilje dejansko tudi realizirali . Delavski svet je na kraju soglasno sprejel naslednji sklep: Delavski svet potrjuje poročilo o uresničevanju programa ukrepov za poslovanje v zoženih pogojih gospodarjenja in za izboljšanje poslovnih rezultatov DO KTL v letu 1982, da pa v bodoče več pozornosti posvetimo izvajanju planov za leto 1983, tako v TOZD kot DS SS, kakor tudi na nivoju DO KTL. Foto vest: ^konstrukcija papirnega v temeljni organiza-Lepenka Tržič, ki Je v°V2ročila zastoj v proiz-°dnJi papirja Je v zakljue- ************************************* ******************* ni fazi in že koncem meseca junija bo stekla poskusna proizvodnja. M. S. Kako smo delali v prvih petih mesecih V mesecu maju smo proizvedli 6.Slo t izdelkov, to pa je v primerjavi z lanskim majem za 333 t ali 5 % več narejenega, medtem ko je bil letni dinamični plan za maj dosežen loo % smo operativnega za 1 % presegli. Podatki za 5 mesecev pa kažejo, da smo v DO KTL proizvedli 686 t oziroma za 2 % več kot lani v istem obdobju, nismo pa dosegli dinamičnega in operativnega plana. Več kot v prvih 5 mesecih so proizvedli v Kartonaži, Valkartonu, Kuverti, Embalažnem servisu, Tiki in Sigmi, prav tako pa so te TOZD presegle tudi dinamični in operativni plan. Kot vemo, po v Lepenki sredi investicijskih del, zato je proizvodnja bila okrnjena in so rezultati v tonah nižji kot bi sicer bili. V Kartonažni je bilo precejšnje pomanjkanje triplez kartonov, medtem ko v Papirni konfekciji proizvajajo z ožjimi širinami materialov, kar pa vpliva na slabši izkoristek in nižji fizični obseg. V Jelplastu ne dosegajo plana fizičnega obsega proizvodnje zato, ker na jugoslovanskem trgu ni dobiti ustreznih količin nias. Izvozni rezultati za maj so vzpodbudni, sdj smo izvozili 378 t izdelkov več kot v istem obdobju lani oz. lanske rezultate smo presegli za 17o %. V letošnjih petih mesecih smo izvozili na konvertibilno in klirinško področje 1.73° t izdelkov v vrednosti 89.589.ooo din ali za 12 % več kot v istem obdobju lani in za 9 % manj od kumulativnega dinamičnega plana. Pomembno pri izvozu je tudi to, da smo povečali prodajo na konvertibilni trg za 27 % in da je končno prispel material za izvoz na klirinško področje. V preteklem mesecu smo dosegli 4o5.582.ooo din fakturirane realizacije, kar je 27 % več od lani, 15 % več od dinamičnega plana. Za pet mesecev letošnjega leta smo dosegli fakturirano realizacijo v višini l-975.629.ooo din, kar je v primerjavi z dinamičnim planom 3 % več, če pa doseženo realizacijo primerjamo z doseženo v istem obdobju lanskega leta, vidimo, da smo jo za 2o % presegli. Dinamični plan fakturirane realizacije so dosegle TOZD Lepenka, Valkarton, Papirna konfekcija, Tika in Sigma (le-ta ga presega za 47 %). Izkoristek materiala na ravni DO KTL se je izboljšal za 2 %, v petih mesecih pa je izkoristek enak tistemu iz lanskega leta. Poleg Kartonaže, Valkartona in Papirne konfekcije, ki so na lanski višini, so izkoristek izboljšali v Kuverti (za 6 %), v Embalažnem servisu (za 2 %) in v Tiki za 2 %. Slabši izkoristek pa sta v 5 mesecih dosegli Kartonažna in Sigma. B.J. Na seji delavskega sveta DO KTL dne 25.5.1983 imenovani člani poslovodnega odbora Na seji delavskega sveta je bil obravnavan osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v DO KTL. Podane se bile vse spremembe od dosedanjega sporazuma, vnesene so že nekatere ugotovitve in predlogi, ki jih je podal Inštitut za ekonomiko, organizacijo in informatiko Maribor, s katerim imamo sklenjeno pogodbo. Obširno je bila obrazložena in podana nova organiziranost TOZD in DS SS v DO KTL, kakor tudi analiza in ugotovitve sedanjega stanja organiziranosti. Podana je bila že koncepcijska usmerjenost organizacije poslovanja združenega poslovnega sistema s predlogom funkcionalno teamske matrične oblike organizacije na nivoju poslovodenja in izvrševanja nalog ter že organizacijska oblika kolegijskega poslovodnega organa. Delavski svet je sprejel sklep, s katerim je določil predlog samoupravnega sporazuma o združitvi v DO KTL ter ga posredoval v 15-dnevno poprejšnjo obravnavo. Po pripravljenem rokovniku bi temeljne organizacije sprejemale ta samoupravni sporazum še pred dopusti, to je koncem junija meseca. Naslednja seja delavskega sveta pa .bo 14. junija, na kateri bodo obravnavane pripombe na predlog sporazuma in razpisan re- ferendum za sprejem. Pod naslednjo točko dnevnega reda je predsednik razpisne komisije podal poročilo razpisne komisije s predlogom za imenovanje članov poslovodnega odbora. Delavski svet je na osnovi poročila ugotovil, da vsi predlagani kandidati izpolnjujejo vse pogoje iz razpisa ter so zanj# pridobljena vsa potrebna mnenja in soglasja družbenopolitične skupnosti. S tajnim glasovanjem so bili imenovani naslednji člani poslovodnega odbora: - za člana poslovodnega odbora za finančno področje, ekonomiko poslovanja in planiranje tov. HENRIK ODLAZEK, dipl. oec., - za člana poslovodnega odbora za samoupravno organiziranost, organizacijo poslovanja in urejanje poslovanja delovne skupnosti tov. SLAVKO STANKOVIČ, dipl.ing., - za člana poslovodnega odbora za področje blagovnega prometa tov. JANEZ MODER, oec., - za člana poslovodnega odbora za proizvodno tehnično in razvojno področje pa tov. JOŽE NOVOSEL, dipl.ing. ož PROSLAVA 60-LETNICE TEMELJNE ORGA Vsak delovni jubilej predstavlja za tistega, ki ga praznuje, oceno prehojene poti in s tem dogodek, ki se ga še mnogo let nazaj spominja s posebno pozornostjo. Tudi svečana seja delavskega sveta temeljne organizacije "Kuverta" Ljubljana ob njeni 60-letnici, bo ostala vsem prisotnim v lepem spominu. Dne 27.maja 1983 so se zbrali v posebni dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani vsi delavci temeljne organizacije in njeni upokojenci, da bi skupaj z vabljenimi gosti praznovali 60-letnico svojega obstoja. Že ob prihodu so nam delavke temeljne organizacije za dobrodošlico pripele rdeč nagelj in jubilejno značko kuverte, kot spomin na ta dogodek. Uvodno besedo za pričetek svečane seje je podal predsednik delavskega sveta temeljne organizacije Anton Drobež in po izvolitvi delovnega predsedstva seje, v katero sta bila poleg njega izvoljena še predsednik 10 OOS Leopold Medved in sekretar 00 ZK Miha Celarc, iskreno pozdravil prisotne goste: Emila Šuštarja, predsednika Skupščine občine Ljubijana-Bežigrad, Toneta Florjančiča, predsednika Mestne konference SZDL Ljubljana, gospoda Willija Dikerja, predstavnika firme Winkler-Dunnebier iz ZKM, Mirana Rižnerja, predsed- nika poslovodnega odbora KTL, Mirota Varška, predsednika poslovodnega odbora SOZD Slovenija papir ter druge predstavnike družbenopolitičnih organizacij občine Ljubljana-Bežigrad, predstavnike samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij KTL ter vse'predstavnike njenih temeljnih organizacij. Poseben pozdrav je izrekel vsem predstavnikom delovnih organizacij, s kateri-mi"Kuverta"dolgoletno uspešno sodeluje, na kraju pa pozdravil tudi vse prisotne bivše in aktivne člane kolektiva temeljne organizacije "Kuverta", Ljubljana. Za pozdravnimi besedami predsednika delavskega sveta "Kuverte" je spregovoril direktor Marjan Žitko in v svojih besedah opisal pot delovanja kolektiva "Kuverte" tja od samega začetka nastanka v letu 1923 /glej Glasilo KTL št.4/83 - pripis uredništva/, sedanje poslovanje in predvsem njihovo zadnjo izredno uspešno vključitev v proizvodnjo za izvoz. Temeljna organizacija je iz popolnega, pasivca že v letu 1982 postala pretežni izvoznik s 53% izvoza fizičnega obsega proizvodnje. Za leto 1983 se predvideva, da bo ta izvoz še večji. Na koncu svojega govora je direktor Marjan Žitko dejal, da so nadaljnji načrti temeljne organizacije predvsem nabava še dodatne strojne Za dobrodošljico: rdeč nagelj in jub. značko opreme, s katero se jim bo uspelo še učinkoviteje uveljaviti na zahtevnih konvertibilnih tržiščih, povečati socialno varnost delavcev in sicer tako pri osebnih dohodkih, kakor tudi pri reševanju stanovanjske problematike in družbenega standarda zaposlenih delavcev. Temeljna organizacija se bo trudila za čimvečji doprinos k stabilizaciji in sicer predvsem z.dobrim gospodarjenjem njim zaupanih delovnih sredstev ter z nadaljnjim razvojem samoupravnih odnosov. Predsedujoči se je zahvalil direktorju za podan slavnostni govor in predal besedo predsedniku Skupščine občine Ljubijana-Bežigrad Emilu-Šuštarju. Le-ta je med drugim poudaril, da je potreb' no predvsem izreči priznanje njihovim delavcem za napore, ki so jih vložili pri delu, saj je težko najti ne samo v Sloveniji temveč vsej Jugoslaviji tako majhno temeljno organizacijo, ki bi v tako kratkem času dosegla tako velik poslovni uspeh na zunanjem tržišču in na katere- Prve vrste vabljenih gostov in udeleženceu proslave NIZACIJE »KUVERTA” Del udeležencev proslave ®a Plasira več kot polovico Sv°jega letnega proizvoda, Prav tako pa pri tem ne po-Zabi poskrbeti za delavca z UsPešnim reševanjem njihovih stanovanjskih problemov in rasti družbenega standarda. ^ nadaljevanju proslave je spregovoril Tone Florjančič, Predsednik Mestne konferen-°e SZDL Ljubljana in med ^ngim tudi kot bivši gene-ralni direktor KTL zaželel klavcem tega kolektiva obi-nadaljnjih proizvodnih ^■n poslovnih uspehov. Idriji slavnostni govornik ^lan Bricelj, predsednik delavskega sveta delovne 0r6anizacije KTL, je poleg ^rečenih pozdravov v imenu °r8anov upravljanja in poslovodnih organov KTL dejal: ^nilo je 6 let odkar ste Se kot ena temeljna organi-Ja°ija vključili v 2400 planski kolektiv delavcev a:ptonažne tovarne Ljubija-in njenih 10 temeljnih ^Sanizacij. To sicer krat-°bdobje skupnega delo-n^ia, je omogočilo tako °iektivu "Kuverte" kot 8balim temeljnim organist jam še hitrejši napredek ^ boljšo perspektivo. Vese-Sfflo, da se ob proslavija-^ 60-ietnice ustanovitve vaše temeljne organizacije lahko pohvalite z dobrimi trajnimi poslovnimi rezultati. To je še toliko bolj pomembno ob dejstvu, da tudi oteženi pogoji gospodarjenja v Jugoslaviji niso oslabili vaše uspešnosti. Poudaril bi, da je nam vsem prijetno dejstvo, da ste se sicer kot majhna temeljna organizacija uspeli izredno hitro vključiti v našo prednostno nalogo, tako Karto-nažne tovarne in družbe kot celote, to je izvoz. Zato ob tej priliki izrekamo priznanje vsem, ki so s svojim zalaganjem pri delu pripomogli k tem rezultatom, ne glede kakšne napore so pri tem morali premagati. Skupno začrtana razvojna pot vaše temeljne organizacije je torej hitro uspela realizirati željene cilje. Upamo, da nam bo to vaše uspešno poslovanje vzpodbuda, da s pričeto potjo še nadaljujemo s skupnimi močmi v iskanju vseh tistih možnih rešitev, ki bi ne samo omogočile nadaljevati sedanjo uspešnost,temveč jo tudi povečati v korist vaših delavcev, kolektiva KTL in družbe kot celote." Na kraju je zaželel vsem delavcem oblilo delovnih Nova organiziranost KTL omogoča večjo poslovno uspešnost! uspehov. Direktor "Kuverte" Marjan Žitko je ob zaključku prvega dela proslave prebral vsem prisotnim še'pismene čestitke firme Vinkler-Dunnebier, h kateri je bilo priloženo posebno darilo, povezano z njihovo oskrbo prepotrebnih rezervnih delov, prav tako pa je vsem pokazal "velik krožnik,kovan v njihovi lastni firmi kot spominsko darilo "Kuverti". Jožica Žabkar, ki je vodila drugi del svečane seje, je najprej zaprosila direktorja temeljne organizacije Marjana Žitka, da glede na sprejeti sklep delavskega sveta podeli upravičencem jubilejne nagrade za 10, 20 in 30 let dela v njihovem kolektivu, posebno za 35 let dela, to je polno pokojninsko dobo v Kuverti pa delavki Anici Špehar. Sekretar 00 ZK "Kuverte" Miha Celarc je prisotni delegaciji pionirskega odreda iz šole Laze pri Logatcu, nad katerim ima "Kuverta" pokroviteljstvo, v znak priznanja za njihove nastope v kolektivu "Kuverte" ob dr- žavnih praznikih pripel na pionirski prapor še spominski trak 60-letnice obstoja temeljne organizacije"Kuverta" Za podeljeno priznanje so se zahvalili pionirji in njihov mentor Jože Simčič. Sledila je vročitev pismenega priznanja kolektiva "Kuverta" svoji ekipi prve medicinske pomoči za njeno požrtvovalno delo in udeležbo na občinskih tekmovanjih,ki ga je sprejela vodja ekipe Martina Kure, in podelitev pokalov ter priznanj ekipam za dosežene plasmaje na športnem tekmovanju ob 60-letnici "Kuverte" v disciplinah streljanja, kegljanja in malega nogometa. Vsa ta priznanja je podelil vodja tega tekmovanja Anton More in se na koncu vsem zahvalil za njihovo udeležbo. Slavnostnemu delu proslave je sledila pogostitev in zabavni del, vse v želji,da se v sproščenem razgovoru kot člani kolektiva KTL medsebojno še bolje spoznamo. M.S. Podelitev raznih priznanj in na koncu še posnetek zbranih jubilantov Sistem izkoriščanja kapacitet in prizadevanja za povečanje produktivnosti dela v TOZD Kartonažna V mesecu maju letošnjega leta je bilo končano uvajanje dnevnega izkoriščanja kapacitet v posameznih oddelkih. Dejavnost je začrtana kot bistveni del v celotnem sistemu izkoriščanja kapacitet, ki ga uvajamo v našo temeljno organizacijo. Poskušajmo ponovno priklicati v spomin za kaj pravzaprav gre. Sistem izkoriščanja kapacitet je celovit način, ki s svojimi delnimi metodologijami bistveno pripomore k ekonomskim izidom v materialni proizvodnji. Sestoji se iz: zagotovi višja stopnja angažiranosti proizvodnih kapacitet. Reševanje teh aktivnosti ni kratkotrajen proces. Potrebno je namreč uskladiti vrsto tehnoloških grl ter zagotoviti poleg tržnih pogojev še kvalitetno enakomeren proizvodni potencial. - V delovnem procesu se pojavlja vrsta motenj, ki po svoji vsebini segajo od neusklajenosti proizvodnih operacij, do mikro preskrbe delovnih mest z materialom, do delovnih navad v času dela ter do delovnega tempa vsakega posameznika v proizvodnji, ki je bila analizi- nekaj mesecih povsem osvojiti. Doseči moramo namreč tako strukturo plana, da bodo proizvodne kapacitete zasedene vsaj 55 do 60*. 3. Kadrovska matrika; Ta del metodologije pomeni preverjanje kadrovskih možnosti za izvedbo plana meseca in za doseganje s kapacitetno matriko načrt anih kapacitet. V kadrovski matriki je za posamezno enoto planirano knjižno stanje delavcev, dalje planirana odsotnost zaradi dopustov in boleznin ter objekti- cev iz enega v drugi oddelek /enoto/ tako, da je razporeditev po skupinah in enotah najbolj enakomerna. Običajno se dogaja, da vsi vodje proizvodnje želijo več delavcev za izvedbo plana, pozneje pa ugotavljajo, da jih imajo v osnovi preveč. Poseben problem predstavljajo seveda delovni invalidi, kar nameravamo reševati vzporedno. Dnevno izvrševanje kapaci-tetne in kadrovske matrike spremlja naslednja metodologija, ki ji rečemd:"dnevna evidenca doseženih kapacitet" 4. Dnevna evidenca doseženih Dobro sodelovanje med operat. pripravo dela in proizvodnjo-boljši osebni dohodek za vse 1. Kapacitetne analize; Namen analize je ugotoviti, koliko so obstoječe proizvodne kapacitete angažirane v obstoječem stanju. Izhodišče za analizo so posnetki stanja in dejstvo, da vsa proizvodna oprema, s katero razpolagamo, ustvarja novo vrednost v materialni proizvodnji. Ta oprema predstavlja naše "bogastvo",ki ga moramo z obratovanjem angažirati tako, da bo ustvarjalo dohodek. Na osnovi posnetkov je bilo ugotovljeno predvsem dvoje: - Proizvodne kapacitete so relativno slabo izkoriščene in so zato načrtane aktivnosti na plansko-tehničnem področju tako, da se s proda j no-proiz vodnimi plani in z materialnim pokritjem rana. Reševanje tega dela predstavlja krajši postopek tako da lahko po izvedbi posameznih relativno preprostih aktivnosti že govorimo o planiranju in doseganju boljših rezultatov. Druga stopnja sistema je-: • 2. Kapacitetna matrika; S kapacitetno matriko, ki je praviloma mesečna, ugotavljamo kako se s proizvodnim planom prihodnjega meseca zasedejo proizvodne kapacitete. Jasno je, da terja tak postopek natančno planiranje. Torej je potrebno zagotoviti plan, ki se bo v mejah minimalnih odstopanj tudi realiziral. V ta namen je bilo načrta-nih nekaj aktivnosti in postopkov. Njihovo uresničevanje je naša skupna naloga, ki jo moramo v vizacija časa. Objekti-vizacija časa pomeni zmanjševanje fonda časa zaradi preseganja normativov ter zmanjšanje fonda časa - postavljeno kot cilj - zaradi motenj po obratih, ki jih želimo v naslednjih mesecih zmanjšati. Ena izmed bistvenih prednosti kadrovske matrike je ta, da preko nje ugotovimo, ali imamo za izvedbo plana preveč ali premalo delavcev. Če ničesar ne ukrenemo se nam bo pri "višku" delavcev v poznejšem izračunu dnevnih rezultatov izkazal slab rezultat, ker delavci svoje prisotnosti niso pokrili s proizvodnjo. Po drugi strani pa premalo delavcev ne more realizirati plana in so potrebne ojačitve. Sledi, da prihaja do sistemske selitve delav- kapacitet je pri nas že dva meseca uvedena ter v nadaljevanju tudi prikazujemo dosedanje rezultat6 Preprosto sklepajmo tako- V dnevni evidenci izračunamo dnevno realizirano proiz-vodnjo v urah. Te ure objektiviziramo skladno s kadrovsko matriko /zmanjšanje fonda časa zaradi preseganja delovnih normativov ter zaradi postavljenega cilja po zmanjšanih motnjah. Tako dobimo števec. V imenovalcu postavimo vloženo delo v urah. To vloženo delo je standard po knjižnem stanju« upoštevajoč pri t;em zmanjšanje zaradi načrtovane odsotnosti. Rezultat predstavi doseganje cilja za dan. Isto' časno računamo tudi vsoto z8 vse prejšnje dni tekočega (nadalj. na 11. str.) (nadalj. z 10. str.) meseca, temu rečemo kumulati-va, do zadnjega dne v mesecu, ko je rezultat izražen z 1 odnosno a 100 % garancijo,da smo cilj dosegli. Tedaj tudi sklepamo, da smo delovne normative dosegali vsaj tako kot v prejšnjem obdobju ter da smo motnje v procesu proizvodnje zmanjšali, kar pomeni, da smo izboljšali produktivnost živega dela. Najprej poglejmo kakšne razmere smo upoštevali v posameznih enotah in skupinah: SKUPINA (ENOTA) PREGLEDNICA RAZMER: fDN FAKTOR DOSEGANJA NORM £M FAKTOR MOTENJ fskup. F KAP. z 31.5.83 v % ce-io 10/1 OFFSET 10/2 IZSEKDVANJE 10/3 USPUENJE 10/4 KNJ.+KFDŽ. CE-20 20/1 ŠPIRAL.NAV.STR. 20/2 TRAKOVI 20/3 BD STROČNICE 20/4 OSTAIA DODELAVA DB-30 20/1 AVTOMATI 20/2 ENDSTR.STROJI 20/3 DODELAVA 20/4 PROZOIHA EMB. ■TOzd-skupaj * fDN je faktor doseganja norme za vsako analizirano skupino enote,izračunan za pretekla obdobja (npr.1,15 je 15% presega norme za skupino); * fM je faktor motenj, ki je dobljen na osnovi kapa-citetne analize za vsako delovno mesto posebej. Faktor je izračunan za vsa delovna mesta oddelka skupaj (npr.1,11 je 11%); * fSKUP je skupni faktor objektivizacije * izračunani Fkap za maj 1983; V mesecu maju dosežene kapacitete so glede na uvajalno obdobje razmeroma dobre. Prvi 'thevi maja v poprečju kažejo Se boljše rezultate. Izjema je še v DE-30/IV /prozorna embalaža/, ki je v razvoju Proizvodnje in programa. Rezultati so si dokaj blizu in kažejo trend izboljšanja do 100 in nad 100 St. Z gotovostjo torej trdimo, da se bo v vseh enotah produktivnost dvignila. Vzpodbujati moramo še nadaljnja Prizadevenja,predvsem delavcev, vodij izmen in drugih delavcev pripravljalno-nad-2ornih struktur, da bodo doseženi načrtovani cilji. Rosebej je potrebno poudariti, da je pripravljen Predlog, po katerem naj bi 1,25 1,15 1,44 87 97 1,26 1,19 1,50 81 1,23 1,13 1,39 78 1,24 1,15 1,43 69 1,24 1,10 1,36 77 88 1,22 1,17 1,43 71 1,21 1,12 1,36 92 1,19 1,14 1,36 66 1,26 1,13 1,42 78 89 1,23 1,10 1,35 77 1,24 1,11 1,38 68 1,24 1,11 1,38 46 izkoriščanje kapacitet 81 uved- Z nekaj zdravega optimizma lahko torej ugotavljamo,da bomo postavljene cilje zanesljivo dosegli ter da imamo še nadaljnje možnosti. Ker so rezultati lahko v poprečju dobri, bomo z upoštevanjem teh rezultatov v oseb- nem dohodku delavcev dosegli tudi višje osebne dohodke. S povečano produktivnostjo in kvaliteto dela pa zanesljivo prispevamo svoje delež .v sedanjih stabilizacijskih prizadevanjih. H.S. Boljši izkoristek materiala dodatna sredstva sklada skupne porabe ! Ela Franjič v pokoju li kot posebno stimulacijo pri osebnem dohodku. Tako je že zapišemo v sporazumu o razporejsmju sredstev za osebne dogodke, le da tega nismo še izvajali. Sedaj imamo možnost, da uporabimo skupinsko merilo za posamezno skupino /enoto, oddelek/ v strukturi osebnega dohodka. Povečana produktivnost se po eni straniizrazi individualno kot doseganje norme, skupinsko pa kot rezultat skupnega, usklajenega delovanja skupine. Vrsta teoretičnih in s prakso podprtih ugotovitev je nakazala,da je tak način ustrezen, saj se izkaže, da si delavci v skupini pomagajo, da se nadomeščajo, da krmilijo svojo odsotnost skladno s planom, da racionalneje izkoriščajo delovni čas ter da je zato skupinsko merilo in stimulacija prizadevanja ustrezna. S faktorjem doseganja kapacitet po enotah naj bi se torej pomnožil individualni delovni uspeh /relativni delež osebnega dogodka,pomnožen z vrednostjo točke/ - odnosno do sedaj ugotavljani osebni dohodek, s ponderjem 1 ali manj - odvisno od sprejete variante v modelu. Po 25 letih nepretrganega vsakodnevnega dela pri blagajni, Ela Franjič odhaja v zasluženi pokoj. Redki so starejši delavci Kartonažne tovarne katerih delovna pot se ne bi vsaj enkrat srečala z našo blagajničarko - Gabrijelo Franjič. Letos se je odločila, da kljub še z nekaj neizpolnjenimi leti pokojninske dobe, odide z 62. leti starosti v pokoj. Po končani 9—letni meščanski in 3-letni trgovski šoli, je še pred vojno, septembra 1939. leta že nastopila prvo delo. Le v vojni in po osvoboditvi je zaradi družinskih obveznosti začasno prenehala z delom, toda se že 10.septembra 1955.leta napotila na delo med računovodske delavce naše tovarne. Od 1.aprila 1958.leta,torej polnih 25 let, je razporejena na delo "blagajnik podjetja", ki ga je ves čas v zadovoljstvo vseh uspešno opravljala. Da, po polnih 25.letih, toliko in toliko dnevih, dan za dnem, je končno konec vsakodnevnih skrbi, da se bo dejanski saldo blagajne ujemal s knjižnim stanjem blagajniškega dnevnika. Le tisti, ki so kdaj v svojem delu imeli vsaj malo opraviti z denarnim poslovanjem, vedo kaj pomeni tako delo. Vestnost, natančnost in predvsem tudi poštenost, vse to mora združevati delavec, da bo opravljal z zadovoljstvom za sebe in pravilno za delovni kolek- tiv to delo. Nekaj je sicer resnice, da tudi stalno delo z denarjem prinese prakso in s tem lažje delo, toda stalna skrb "ali se morda le nisem kje zmotil" ostane. Toda Ela Franjič na svojem delovnem mestu ni bila samo blagajničarka, njeno delo je zajemalo še in še raznih drugih finančnih opravil, upam si trditi da vse, kar je se je vključevalo še tedaj, ko je bila Kartonažna tovarna majhna delovna organizacija in pa še kaj dodanega. Zato ni presenetljivo, da med vsemi lastnimi kadri tako finančnega kot tudi računovodskega sektorja ni bilo delavca,ki bi želel opravljati to delo. a se vprašamo zakaj? Morda , če bi bilo to delo pravilno vrednoteno napram drugim -ali ne bi bilo to napredovanje? Tako pal Ela Franjič je odšlal Vsi ji izrekamo priznanje za njen delovni prispevek in doprinos k poslovanju Kartonažne tovarne.Prepri-čani smo, da se bo rada odzvala vabilu na srečanje naših upokojencev in obenem srečanju tudi z nami. M.S. REPOV KOT (predlog za enodnevni izlet) Južno ostenje Planjave nad Repovim kotom Zima se je že zdavnaj dokončno poslovila, kmalu bomo že kar negodovali nad vročino, zato se bo včasih prijetno umakniti malo vise, ker so zime hujše in . daljše, zato pa so poletja toliko prijetnejša. Nekateri smo se čez zimo kar pošteno polenili, drugi so se morda ukvarjali z zimskimi športi,3 vsem pa bo dobrodošel enodnevni izlet v nedotaknjen planinski kotiček v Repov kot. Planinske koče bodo že kmalu odprte, a vseeno pojdimo raje v gorsko tišino, kamor še niso posegla planinska društva z markiranimi potmi. Samo lovci in in alpinisti se sprehajajo po teh stezicah, zanje pa markacije niso potrebne, saj se v hribih počutijo kot doma. In kako pridemo do Repovega kota? V Kamniški Bistrici se napotimo po markirani stezici proti Kamniškemu sedlu. Začetna strmina kmalu popusti in brez hude sape dobro uro opazujemo, kakšno razdejanje pustijo za seboj plazovi z Brane. Po prečenju hudourniškega potočka zavije pot levo v nekoliko strmejši breg, mi pa moramo po nekaj sto metrih najti stezico, ki vodi v desno visoko po levi strani hudourniške doline. Po slabi uri ne preveč napetega vzpona, pridemo do navideznega konca doline. Vendar tod sploh še ni pravi Repov kot. Na levi strani se začenjajo stene Planjave, z desne pa nas vseskozi spremljajo Zeleniško špice, na katerih je že marsikateri alpinist doživel svoj ognjeni krst. Po krajšem počitku nadaljujemo pot v desno navzgor preko strmega pobočja in kmalu nam je jasno, od kod je že nekaj časa prihajalo prijetno šumenje vode. Samo ruševje moramo odgrniti in pred seboj zagledamo skoraj prava "Plitvička jezera". Seveda so precej manjša, a v največjem je dovolj prostora za nekaj kopalcev, ki se ne bojijo ledeno mrzle vode. V poletni vročini je prav prijetno ležati na skalah ob kristalno čisti vodi in prisluhniti spevom narave. če nam še ni zmanjkalo moči, gremo lahko še na polurni sprehod po visokogorskem gozdičku. Ker hodimo po lovskem revirju, nas kaj lahko presenetijo plašni gamsi, seveda č^ne bomo preveč hrupni. Prav na vrhu gozdička bomo brez težav odkrili težko pričakovani lovski ijštant". Če ne bo zaseden, se bomo na njem prijetno odpočili. Pa tudi malica se na tej enkratni razgledni točki prileže, zato nam ne bo žal, da smo nosili nahrbtnike tako visoko." Pred seboj pod steno opazujemo votline, ki ob nevihti nudijo varno in prostorno zavetje. Izkušeni planinci vedo, da mimo njih vodi "divja" stezica, po kateri se z nekaj plezanja pride na vrh Planjave. Če pa gremo po melišču navzgor v desno, bomo še v avgustu naleteli na sneg. Tudi po tej strani se da preko Srebrnega sedla osvojiti mogočno Planjavo, če krenemo po polici, ki se vzpenja po levem pobočju visokogorske doline. Mi seveda nismo prišli osvajat vrhov, zato raje uživajmo v prelepi naravi. Na jugu se šopirita Mokrica in Kalši greben, na vzhodni strani pa bomo z dobrim očesom lahko opazili navdušene alpiniste, ki plezajo po razgibanem grebenu Zeleni-škib špic. Lepote nas tako prevzamejo, da kar pozabimo pogledati na uro. Sonce se že skriva za Kalški greben, Repov kot bo kmalu v hladni senci, zato se moramo odpraviti v dolino. Utrujenosti naslednje jutro ne bo več, ostali bodo samo prijetni spomini na ta čudibvit kotiček Kamniških planin. Verjetno se bomo še radi vračali tja gor, saj bomo ob vsakem obisku spozna' li kakšno novo skrivnost gor' skega sveta. Vedno pa se zaV0' dajmo, da bi tudi tisti, ki bodo prišli za nami, radi opazovali živobarvno planinsko cvetje brez raznih pločevinastih ali plastičnih dodatkov. T.P. Sprejeti zazidalni načrt za otok CO-1/21 določa, da se sedanji spremljajoči objekti TOZD Papirna konfekcija v kotnikov! ulici rušijo. Tudi če ne bi bilo te zahteve, bi bilo potrebno misliti, kako odpraviti neustrezna skladiščenje v TOZD-u! Strelsko tekmovanje-tudi naša priprava za splošni ljudski odpor Sprejem navodil pred tekmovanjem Ob proslavi 60-letnice temeljne organizacije "Kuver-ta" Ljubljana so delavci te temeljne organizacije orga-nizirali na strelišču ob Savi 8a Bežigradom v Ljubljani atrelsko tekmovanje med te-®®ljnimi organizacijami KIL. Bila je sončna sobota, ^■5.maja - topel dan,kakršnih v Prvih petnajstih dneh tega ®eseea ni bilo malo. Zato je k-Uo ne samo prijetno, da si 86 tekmovanja udeležil kot ^an ene izmed tekmovalnih 6lc:i-S, temveč tudi kot organizator ali gledalec, vsi amo to izkoristili za 'Cratko bivanje v prebujajoči a® zeleni naravi. Po uvodni obrazložitvi Previl tekmovanja, ki jih *®e zbranim podal ta dan Vo Mia, Ot, lasi, Ancona, cer, Slovan, Kcal, Noe, A.Š., mera, Kaunda, ikona, skica, Blaž, AEG, iyavina, natura, Anam, SO, kača, antene, sopota, Eten, agava, pora, NRT, UR, MA, šato, proizvod bodočnosti, tikim plošča, Idrija. 1. KARTONAŽNA L j . 2. DSSS 3. KUVERTA 832 (Galešič 315, Štruc 196, Vinkovič 321) 820 (Baškovec 289, Gladek 293, Luthar 238) 714 (Divjak 202, Jalovec 215, Vlrag 297). Od skupaj poslanih 115 rešitev, je bilo izžrebanih pet pravilnih in nagrade prejmejo naslednji reševalci: v prvi skupini je tik pred dnevom Humor n cJZ5l*-LJ< — še po nečem smo Jugoslovani drugačni od drugih narodov — ? — Drugi narodi zaradi padca življenjskega standarda ali podražitve za 3 % nergajo in demonstrirajo na ulicah, a mi ob podražitvah za 40% Humor ŠKRTALO ^iAŠANJE: Bliža se čas sin-^•kalnih izletov, med njimi tudi "Dan KTL". Ali se mi, ®^ede na razpoloženje, obi-Ono za tovrstne prireditve, '*'ahko pripeti kaj neprijetnega? °^G0V0R: Marsikaj se vam lahko kipeti, tovarišica, zlasti se ^a2ite moških udeležencev, ki ^as bodo želeli s sladkobnimi 6aedami zvabiti v okrilje 8tlaovja, kjer vam bo/verjetno en/ pričel z rokami sega-1 Ded. krilo, ne bo prišlo do Poletno pričakovanega dogod- M.P. ka, slekel vam bo le hlačne nogavice /žabe/ in zadovoljen odšel, to pa je najneprijet-nejši dogodek, ki se vam lahko pripeti v teh lepih dnevih. I VPRAŠANJE: Ali likovne razstave v tovarniških prostorih kaj pripomorejo k boljšemu počutju delavcev? ODGOVOR: Vsekakor da; že dolgo nisem videl toliko zadovoljnih obrazov kot v jedilnici TOZD Kartonaža, Rakek, kjer zaposleni vsaj na slikah vidijo banane /južni sadež iz uvoza/. VPRAŠANJE: V prejšnji številki "Glasila" je v članku "Odločanje je naša pravica" postavljena trditev, da z nesklepčnostjo sej ni problema tam, kjer delavci dejansko odločajo. Glede na težave pri zagotavljanju sklepčnosti, zlasti naših zborov delavcev, vprašujem, kako je z našim odločanjem? ODGOVOR: Vprašanje je skrajno neumestno; saj ste si odgovorili že v samem vprašanju. X VPRAŠANJE: V zadnjih časih vedno večkrat zasledimo kratico V.D.- Kaj pomeni? ODGOVOR: Verjetno mislite na kratico VD 40, to je antikorozijsko sredstvo ali po domače maža proti zarja-velosti in boljši utečenosti nosilnih delov, potrebni za nemoteno delovanje stroja. Več o tem lahko po 1.7. povprašate svoje direktorja /V.D./. VPRAtiANJE: Ali je res, da MPS metoda analitične ocene del in nalog prinaša 30 oz. 20# povišanje akontacij osebnih dohodkov delavcem v DSSS? ODGOVOR: To ni res, kajti MPS /matematika, pismenost, strokovnost/ metoda se v nov sistem nagrajevanja šele vgrajuje. Verjetno je povišanje doseženo po metodi PMS /popravki mimo sistema/. 1. nagrada 500.- din IVKLTČ Karolina, EE-30 2. nagrada 400,- din BOŽIDAR Spomenka, DSSS 3. nagrada 300,- din DORNIK Ludvik - DE-50 4. nagrada 200,- din KURE Martina - TOZD Kuverta 5. nagrada 100.- din TRONTELJ Ana - DSSS. Naj navedemo, da so bili sioer izžrebani,toda zaradi napak izpadli naslednji delavci: ŠKRLJ Tomaž, DE-10, REBOLJ Anton, DE-10, Ivanuša Mihael, DSSS in TERAN Tatjana, DSSS. Pa drugič malo bolj natančno, seveda če bo tudi žreb naklonjen. Pri zadnjem žrebanju sta izvlekli številke reševalcev Aleksandra Jovanovič iz Kartonažne Ljubljana in Maja Ribič - DSSS. Pošljite nam fotografijo z letovanja! Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine ŠR Slovenije, z dne 6. 6. 1979, je Glasilo Kartonažne tovarne Ljubljana, na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. Nagradna križanka m*.«. L0VK.0 JIE^NO T£UEnt resen VlLTNA, CVETI- CA A11E- t-OA VOLAKl J?. [Bo Uk ‘M &Lc\u2Ai ITAUA Morska Z.IVAL nobn- ski PESNIK listič PLAKAT avtoh. tdvar., v sarat fc-CKA SlRMl KEKA Švici mamilo ARAfc>. ZREfc£X astat IZOLA- CIJA UM.V 1E7JE bRUVRA PROSTbR. V G- LC' bAtiiču hopo- niA SLOVAK glina- sta 2X K GA PLIN \tec-, STfc-Vi ahe- SR-ITAN. POLrnk OS ZAIM RAA- PRAVa STRok. ZA bA-LISTIKO MlLHA- tbA Me«T PEČA' šrAnoA, pu$ČAy- MIKl TONE bOUNAR bolA. iUVAL ČISTOČA STARE] SLOV. PEVKA REtAK- "SAcGA hp\r m Reog. GLAVMO MC*TO AihEN. tVEN- TUCLNO bi Mirko vek A, SELEN ZNIŽAJ NOTA 'd* NASEG6 rimoap. ObLACKO EISEN- IVovUEL NOVO Mesto CRLAtJ- t>€tt bESET euor NAS OTOK amer.. na M.IME b0^EK OTOČEK PCJ OG LIANO Z601 LUK. ŠTEV. AZKn EMA RILA AMpevti NOVO SpO- ZMVN1E GRŠKA fcOGIMA mrak blAGO KOPNIM* HHOR7U VRSTA Lom- ROMOV OSEb zaimek T^VMl. POR iir. fRtGOV. PIE PO NELI M. IME ŠARIT bELAVCC NA A- KOg.l PTIČ VELE TALEC, Lk- JTeT OSE La iz KEKCA EbVAtL KARUCI FILM. I- g-calka GLAV. Mesiti KOU^RA- NPišr. MAt> NAŠA REKA MURSKA so LoTA uti: SAMO- KRES U MITER NAŠI PAIGUE- b’. LETNI c AS STA P SLOVAN RIM- b IMCČLK CL O SPRI- MEK 1.1M6 REŠ. oOLN) PLAZI- LEC. ROURT ŠTER- ANSLHI AriToN ČE VVpV bEL Poke *\Gn. uws. P6ELV.S ROMUN. RL KA TOV. V OLL7U ENAKA S A KOG. Vo NOSA Tomc ČAST LA ToŠ OLGA aob. ORO-AM 100 hi1" našice KRALTICA ILIR. ABbnc: CEV OfeRAT V ŽE-UEZAR. V« PC.C- blVO PtoSTM V GLE-tAuiču ANCONA SES1AVIL IN RISAL 2t,eANr|i . Vo ORAN - ZAbA Zmnoz/ Vb GLASILO KARTONAŽNE TOVARNE LJUBLJANA, IZDAJA DELAVSKI SVET DO V NAKLADI 2500 IZVODOV, IZHAJA MESEČNO, UREJA UREDNIŠKI ODBOR: ANTON ČOŽ-PREDSEDNIK IN ČLANI -SLAVKO LASIČ, TONE PRAŠNIKAR, JOŽE ZAPUŠEK, MARTIN JELNIKAR, MIHA CELARC, MILAN SEME, GLAVNI-ODGOVORNI IN TEHNIČNI UREDNIK: MILAN SEME. TISK KTL-TOZD KARTONAŽNA LJUBUANA, UREDNIŠTVO : ODDELEK ZA SAMOUPRAVLJANJE IN INFORMIRANJE KTL-LJUBLJANA-ČUFARJEVA 16, TELEFON 316-922