TABORNIŠKI VOZLI Na skici je prikazanih nekaj osnovnih voz-lov, ki jih uporabljamo v praksi, pa naj gre za privez čolna, planinca v navezi ali le za skraj-šanje vrvice pri šotoru. Naj jih na kratko opre-delimo, v kakšne namene jih lahko uporab-ljamo tudi v vsakdanjem življenju, ne le ta-borniki! TKALSKI VOZEL je primeren za zvezovanje dveh vrvi različnih debelin, kjer drugi vozli zdrsijo. NAPENJALNI VOZEL v glavnem uporabljamo za privezovanje šo-torske vrvice na količek v zemlji. Uporabimo ga, če se nam pokvari napenjalec. S tem voz-lom napenjamo ipr. tudi mreže za odbojko, perjanico, privezujemo čolne itd. MRTVI VOZEL poznajo zelo dobro tudi planinci; s tem vozlom sta navezana prvi dn zadnji v navezi. Vozel napravimo v eni potezi okrog pasu. VODNISKI VOZEL je v bistvu navaden dvojni vozel, ki ga hitro naredimo. Drugače pa je, če ,ga zavežemo sre-di vrvi! Ta vozel je varen, ker ne drsi; upo-raben je lie le za planince, ampak pogosto tudi na taboru. Skica prikazuje ta vozel, kako ga ojačamo z ostankom vrvice. . AMBULANTNI VOZEL je primeren za zavezovanje dveh enako da-belih vrvi, za zavezovanje trikotne rute, za utrditev zlomljenega uda. Vozel je ploščat in ne tišči. To ime je dobil, ker ga pogosto upo-rabljamo pri prvi pomoči. Vozel lahko lepo razvežemo, četudi je star ali močno zategnjen. SKRAJSEVALNI VOZEL uporabimo, če je vrv predolga, pa nam jo je žal rezati in jo rajši skrajšamo. Vozel je upo-raben le, če je vrv napeta, sicer ne drži. Vozel je tudi zaniniiv, ker dolžino vrvi lahko urav-navamo. Ce vlečemo za krajni zanki, se vrv krajša., če pa potiskamo notranji polzanki na-razen, se vrv razveže. Če povlečemo za srednjo vrv, se vozel takoj razveže. ZANKA S POLVOZLOM je neke vrsle drseči vozel, ki ga uporabljamo pri povezovanju zavojev, za pritrditev zanke na vejo, na obroč ipd. PROVIZORICNI VOZEL Z njim začasno pritrdimo vrvico k šotoru, če nimamo priroki napenjalcev, zavežemo hlod, ki ga vlečemo skozi gozd ipd. Vozel dobro dr-ži le, če je polzanka nizka in široka. RIBIŠKI VOZEL poznajo ne le ribiči, ampak tudi drugi. Upo-rabimo ga za zavezovanje dveh vrvi, ki sicer ne bi dobro držali, če bi ju povezali z drugim vozlom. KAVBOJSKI VOZEL uporabimo za pritrditev sredine vrvi na debe-lejšo vrv ali na druge predmete kljuko, obroč, vejo, drog). OSMICA ali vrzni vozel uporabimo takrat, ko moramo pritrditi sredino vrvi na predmet. Da pa bo ta vozel tudi držal, moramo s koncem glavnega dela narediti zavarovalni vozel (lahko npr. na-penjalni). KRIZNI VOZEL je od vseh navedenih vozlov najtežji in tudi najlepši. Ta vozel uporabimo pri izdelavi brvi čez potoR, pri izdelovanju ročnih del za okras, za privezovanje enega konca vrvice k sredini druge vrvi ali če morajo iz enega vozla pote-kati štiri vrvi v različne smeri. SPLETENA ENOJNA VRV je niarsikomu že znana; otroci se radi igrajo z vrvjo in spletajo na ta način npr. bič. Šicer pa na ta način tanjše vrvi spletamo v močnej-še, in to dvakrat, trikrat, če gre za zelo tčinko vrv, iz katere želimo narediti močno vrv. Toliko le na kratko o vozlih, ki se jih učijo taborniki že na svojih prvih sestankih. Vsi vozli so preprosti in se jih lahko vsak nauči po skici. Morda bo malce težji le mrtvi vozel, če ga vežemo okrog pasu. Do večjih akcij v naravi se otroci mimo-grede ob igri naučijo teh vozlov. Pomerijo se v hilrosti vezanja posameznega vozla; naučijo se vezati vse vozle z zavezanitni očmi ipd. V praksi pa za učenje vezanja vozlov upo-rabljamo »ta'borniško vrvico«; to je pleteua 5 mm debela vrvica, dolga 5 metrov in ozna-čena po metrih ter slrfži taborniku še kot pri-pomoček za inerjenje krajših razdalj.