teto VE., 8.13. Glasilo SocfaSisti&ie str Pe5in!»a pSaSeita u gotovia!« ¥ llubllani, y $s*edb 1@a čaituarSa 1912, Pdsim. 22= 5@ par- 5WJrKSSTWT2-.%! aa^b^^UBSIEBanaUKftU«: izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravmstvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Stane mesečno 7 din., celoletno 84 din. Oglasi: prostor 1 X 55 nun 50 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se no priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reki -imacSJe za list so poštnine proste. .Isasesfai&fe. Diktatura? Nemška vojska je bila znana kot ena najboljših. Kljubovala je celemu svetu in še bi je ne ukrotili, če bi ne bilo gladu. Zakaj pa je bila tako izborna V Le vprašajte nemškega vojaka! Povedal vam bo, da vsled izborne discipline. Kaj naše organizacijo niso tudi nekakšna armada? Kaj se mi ne bojujemo z niočnim sovražnikom? :n nas boj ne bo trajal samo pet let! Naš boj bo dolg in ljut! Le poglejte rndlolnu kako je oborožen in vedno pripravljen na naše napade. Seveda je razlika med disciplino pri nemški vojski in pa pri naši stranki. lam K; bil vladar, ki je dajal povelja po svoji volji in glavi, tukaj pa so vsi člani enakopravni pri odločevanju. Tam so se dajala povelja v irnerm vladarja, pri nas se dajejo v imenu zbora In njegovih sklepov, 'l am .ie vladar Svoj sklep lahko vsak trenutek zopet izpremenil ia mu ni bilo treba bati se. ker sc ga ni upal nihče klicati na odgovornost — tu pa se zbor ne more suiti vsak trenutek, da bi sklepal na novo, 7.3 \o je treba že v naprej določiti, kaj naj se zgodi, če nastane to ali ono. kako naj s& stranka ponaša pri tej ali oni nevarnosti, ter kdo naj odločuje, če bi se v naglici imelo kaj pripetiti, na kar zbor ni mogel misliti. Nemška vojska je imela za poveljni-k*1 cesarja, naša stranka Ima pa program, statut in izvoljeno vodstvo. Velikanska razlika je v tem poveljstvu — prav nika-hc razlike pa ne sme biti v disciplini, v izvrševanju. Razlika je zopet šele v posledicah neposlušnosti: tam so vojaka vsled nepokorščine obesili ali ustrelili, tukaj pa ga pošljemo iz fronte' domu, izključimo ga iz naših bojnih vrst. Kdor se ne mn ra bojevati za boljšo nrihodnjost zase in za svoje, naj gre domu za peč, ne dovolimo mu pa. da 1)! delal med nami Zgago. Le poglejmo zgodovino našega gibanja. posebno zadnji čas. Vsepovsod so nam očitali neenotnost, nedisciplino. Vsak — voditelj ali navaden član — je delal, kar se rnu je vzljubilo. Barantali so za kulisami, delali »politiko«, a skoro vse proti volji celo!ne stranke. Delalo se je tajno, iti javnost nam’ je očitala marsikatero nepravilno dejanje, ne da bi bila stranica megla ugotoviti, ali je res ali ne! Ali ni bil že zadnji čas. da smo pomedli z '/tlezrio metlo in očistili naše vrste nereda, ki je bil našemu gibanin samo v k var? Potem pa pFidejo lindje in stresajo glave, ko vidijo, kako uvajamo med svojimi vrstami red in disciplino. Stresajo glave, ko režemo gnilobo in ozdravljamo bolno Mo. Očitajo nam diktaturo! Neumnost! Smo stranka demokracije (seveda ne .1. D. S.!). Pri nas ni nihče general, niti kaplar ne. Vsi srno enaki. Vodstvo ima le dolžnost izvrševati sklepe- ali je to diktatura? Če se je pa moralo vodstvo pri tern postaviti boli strogo proti vsem, ki so bili napoti, ali je to njegova krivda? Bodočnost bo pokazala, kdo je b:i proti redu zanalašč. kdo pa i.o vsled svoje nepoučenosti ... Prvega ne bo v stranko nikdar več. ker je spoznal, da mn ie odklenkalo, drugi se bo pa kmalu vrnil, ker bo spoznal, da je ta red in disciplina v strani:! ne ie potrebna zaradi bodočih bojev, temveč tudi že jJuaj koristna, ker bo delo enotnejše, lažje in ker bo delavcev v stranki več. Vrnil se bo tudi tisti, ki ga je-metla- po krivici morebiti malo preveč oplazila, ker ja.sta! preb! zu. Spoznal bo, da je. bil udarec namenjene neredu, ne njemu. ‘ Začasni pravilnik G. E. S. j. kot edinstvene osrednje in-štance delavskega in uameščeniškega strokovnega gibanja v Jugoslaviji. (Konec.) C]. 8; Današnja pokrajinska torišča: Glavni radnički savez v Belgradu, Glavni radnički savez v Sarajevu in Strokovna komisija v Ljubljani kakor tudi. med-, strokovni odbori v Zagrebu ter Novem Sadu, ki se takoj stvorijo iz po enega zastopnika vseh zveznih organizacij dofcič-nega mesta, postanejo oblastna tajništva G. R. S. J. Poleg teh, a v skladu s krajevnimi organizacijami in njihovih zveznih uprav, bo uprava G. R. S. J. ustanovila tr.di po drugih gospodarsko močnejših središčih svoja okrožna tajništva. Vse stalno nameščene tajnike bo nastavljala uprava G. R. S. .1. sporazumno z odbori tajništev. Čl. 9. V kolikor bi oblastna in okrožna tajništva ne imela svojih sredstev, bo nosil njihove stroške izvrševalni odbor Saveza radničkih sindikata. Ali izvrševalni odbor G. R. S. J. ima pravico kakor do odmievanja tako tudi do nadzorovanja dohodkov in stroškov vseh tajništev. G. P. S. J. bo kril vse svoje stroške in stroške svojih tajništev iz odmerjene vsote, ki mu jo Plačajo Savezne organizacije. Višino te vsote kakor tudi nje razpodelitev določi uprava G. R. S. J. za vsakih 6 mesecev vnaprej. Č!. 10. Tip strokovnih organizacij, ki vstopijo v sestav G. R. S. J. je centralističnega značaja za vso državo in se deli t>o industrijskih ter stfočnih Savezah tako, da niti ena stroka in niti eno podjetje ne more imeti dve ali več organizacij. Izjema od tega pravila more biti■ samo v strokah, ki imajo svoje strokovne organizacije.' ali ki ne pripadajo G. R. S. J. Za -.talce stroke, katerih obstoječe strokovne organizacije ne pripadajo ali odbijejo vstop v družbo tega-'Saveza, so izvrševalni odbor in- njegova tajništva dolžni, organizirali nove organizacije po predpisih tega pravilnika. Čl. 11. Vse današnje .pokrajinske strokovne -organizacije iste stroke, ki So v članstvu GRSJ so dolžne, izvršiti svoje zedinjenje v en osrednji Savez svoje stroke za vso državo. Da bi vse strokovno gibanje odgovarjalo tipu organizacij, ki jih navaja čl. lO.tega pravilnika, se Opči radnički savez, danes s sedežem osrednje uprave v Zagrebu, preuredi v stročno organizacijo industrijskih polti-kvaliiieiranih in nekvalificiranih delavcev in delavk. Vanjo stopijo delavci in delavke tekstilne industrije, grobe lesne industrije (strugarji, žagarji itd.), delavci drugih industrijskih vej, kakor: industrija papirja,, celuloida, mila, kemikalij, stekla, cementa in ostalih, ki nimajo svojih posebnih stročnih organizacij. Po tem postane današnji Savez iabričkih radnika i radnica, katerega osrednja uprava je v Belgradu, sestavni del Opčeg radničkog saveza. Toda s preuredbo Opčeg radničkog saveza tudi Savez radnika industrijske h* mešane male stroke in njegovi današnji podsavezi. katerih stroke že imajo svoje strokovne organizacije, istopajo iz ORS in sc priključijo k Savezom svojih strok, če so v sestavi GRSJ. Podsavez OPS, katerega stroka nima svoje posebne organizacije, ali jo ima, pa ne sprejme, tega pravilnika, se proglasi za osrednji Savea svoje stroke za vso državo. Načelo: ena stroka — ena organizacija, se prenese tudi na: eno podjetje —-ena strokovna organizacija. Po tem: vsako podjetje, v katerem delajo delavci in delavke raznih strok, pripade tisti stro-. kovni organizaciji, katere značaja je do-tično podjetje. Dokler se to tudi praktično ne izvede, vodi mezdno in, če treba, stavkovno politiko v dotičnem podjetju tisto stročno organizacijo, katere značaja je dotično podjetje. V vprašanju organizacijske pripadnosti nameščencev, ki so zaposleni v trgovini, industriji, bankarstvu in ostalem zasebnem gospodarstvu, odredi uprava GRSJ z ozirom ua posebno naravo zaposlenost teh nameščencev izjeme od tega in 10. člena. Zedinjenje pokrajinskih strokovnih organizacij v osredotočene Saveze za vso državo kakor tudi preureditev ORS se izvede najdalje do prvega občnega zbora GRSJ. Čl. 12. Vsi stročni Savezi sprejmejo pri vstopu v članstvo GRSJ nase vse obveznosti, ki so navedene v tem pravilniku in zlasti: a) da redno plačajo predpisano pristojbino: b) da izvrševalni odbor GRSJ in njegova pristojna tajništva obveščajo o vsakem nameravanem splošnem ali delnem gibanju svojih članov: c) da izvr-ševalnenni odboru GRSJ pripravljajo in postavljajo na razpolago vse statistično podatke iz raznih polj svoje stroke; d) da po sklepu izvrševalnega odbora GRSJ in preko tega ter po možnosti svoje blagajne gmotno pomagajo vsem od izvrže- valftCga: odbora <^RS,T odobrili m stavkam, v kolikor bi ne bila sredstva prisojnega Saveza in osrednjega stavkdvv »ega skladadovoljna; in e) da izvršujejo vse sklepe - iz vr sevalnega odbora GRSJ v njegovem državnem in mednarodnem delovanju, kakor so označene v okvirju ifega'pravilnika. Zaključek. 3'a pravilnik stopa kot začasen v veljavo z dnem sprejema na državni Strokovni konferenci in objavljenja v javnosti do Sklepa novih stalnih pravil. Načrt stalnih pravil izdela izvrševal-ni odbor GRSJ. Po izdelavi-tega. načrta, ga razpošlje izvrševalni odbor vsem Sa-vezniin centralnim organizacijam, Tajništvom in krajevnim medstrokovnim odborom v pretres, nakar bo iakoj sklical občni zbor radi končne prireditve. Dan in kraj državnega občnega zbora se objavi 3 mcsece preje z naznače-njern začasnega dnevnega reda. Aktivno pravo soudeležbe na državnem občnem zboru imajo: 1. Vsi člani uprave in finančnega nadzorstva GRSJ, iri 2. odposlanci vseh osredotočenih zveznih organizacij, kateri se izvolijo po tem praven: do .300 članov po eden in dalje za vsakih 500 članov tudi po eden. Stroške za odposlance nosijo one ustanove, ki jih odpošljejo S. januarja 1922. v Bdgradu. (Sledijo podpisi članov uprave GRSJ.) Politične vesti. H-Preljubo »državotvorno Jutro« ali ite bos prav nič poročalo o Riharovem govor«? Predsednik narodne skupščine dr. hran Ribar je imel včeraj daljši govor, ki ga. pa »i prineslo »Jutro«, to pa cajbr/ zaradi tega, ker se ni gospod predsednik prav nič pohvalno izražal o razmerah v naši državi. Če je bil njegov -govor diplomatska poteza, je to njegova stvar. .Vsekakor pa je zanimivo, da je priznal odkrito, da se v naši notranji po-Mi vlada več s silo kot pa s pametjo. Gospod predsednik misli, da ni vo sredstvo dobro za ureditev naših notranjih razmer. Po njegovem mnenju bi morala iti vlada v Belgradu takoj k volitvam, kar je to edina pot, po kateri moremo priti iz dosedanjih razmer. Nato je kritiziral urmudo, o kateri je izjavil, da je postala orodje politike, namesto da bi bila narod-na obramba. Prešel je na posamezne ministrske oddelke in okrivil vodstvo finančne politike, da je zakrivilo s svojimi neumnimi oddredbami neznosno gospodarsko življenje naše države. V času samih državnih blamaž smatra kot eden največjih uspehov diplomacije kraljevo zaroko z romunsko kraljičino Mariolo. Ta čin je po njegovem mnenju pozitivni uspeh in na ta način prihaja prvikrat, naša država v stalen položaj v naši zunanji politiki. Končno je naglasil, da bi bilo potrebno priti z Rusijo v ožji stik, ker sodi, da je uaša moc edinole v slovanski solidarnosti (?!) Moj Bog, moj Bog. zakaj si me zapustil? vzklikamo, ko mislimo na naše žalostne predsednike narodne skupščine. Dnevne vesti. Naša vlada je naročita v inozemstvu nov dvorni vlak, ki bo imel 36 vagonov, opremljenih z naj večjim luksuzom. Novi vlak prispe v Belgrad koncem januarja *ii v začetku februarja ter bo prvič vozil uo novo fchžjico v Brftares£o. V Tem suhoparnem stilu kroži po svetih naše uradno poročilo, ob katerem pa se mi nikakor ne moremo zadržati suhoparno. Kajti občutimo dan za dnem na lastni koži nežno-, sne davke, menda' že na zadnjo žlico, ki jo nesemo v usta in*'vidimo kako se grudi naše bedno ljudstvo pod težo neusmiljenih dajatev. Tudi ne smemo Prezreti hialili šarabank trebnih računskih razpredelnic. Vsakemu delavcu bo v korist. Kdor ga še nima, naj ga takoj naroči ! Lastnikom domačih umetnin. Širom slovenskih krajin se nahaja tudi v zasebni lasti mnogo umetnin (slik, risb, plastik itd.), ki so jih v teku stoletij ustvarili domači podabljaici. Društvo Narodna Galerija v Ljubljani, lastnik istoimenskega razstavišča za umetnine, namerava o veliki noči letos v Ljubljani prirediti umetniško razstavo, ki naj bi predmetoma ponazorila, kako se je v nas tekom stoletij razvijala upodabljajoča umetnost. Ker v to potrebnega gradiva ne more v dovoljuj meri znesti zgolj iz javnih zbirk in hra-nišč, prosi zasebne lastnike tem potem, naj ustrezajoč kulturni nameri dobrotno, po dopisnici sporoče, katere domače umetnine hranijo in bi bili voljni, proti jamstvu za točno vrnitev nepoškodovane umetnine ter na trošek društva prepustiti Narodni Galeriji zgolj za dobo nameravane historične razstave.. Obvestila naj se pošljejo na naslov: Narodna Galerija v Ljubljani. Redni promet »a progah kr. državnih železnic. Z 18. januarjem 1922 se otvori na progah kr. državne železnice v Sloveniji zopet redni osebni promet v istem obsegu kot pred omejitvijo dne 5. t. m. Zahvala. Vsem, kateri so v bolezni naše skrbne žene, dobre zlate matere in stare .matere storili kako dobroto ali uslugo, in vam, kateri ste spremili ljubečo mater, žal da prezgodaj, k večnemu počitku. s.e prisrčno zahvaljuje žanijoča rodbina Kokeij. — Hrastnik. Liublfaita. Predavanja Umetnostno - zgodovinskega društva. Prvo predavanje dr. Voj/ Mole, Umetnost in narava, ki se zadnjič radi odpovedi električnega toka ni moglo vršiti, se bo vršilo v torek 17. januarja t. 1. v fizikalni dvorani Tehnične srednje šole na Mirju. Začetek točjio ob 6. zvečer. Dttisfvo stanovanjskHi najeufnkov za Slovenijo' š sfedežbnt v' Ljubljani opozarja, da se vrši prihodnja javua odborova seja v sredo, dne 18. januarja t. 1. ob 20. v mali dvorani »Mestnega doma«. Društvena pisarna daje elanom dnevno od 18. do 20. Informacije na Sv. Petra cesti št. 12. pritlično desno. Iz strank©. Spodnja Šiška. SSJ sklicuje dne 18. L. ih. ob 7.30 zvečer v »Zadružni dom« vse zaupnike in strankine pristaše. Udeležba dolžnost! Redni diskusijski večeri na Lokah pri Zagorju se bodo odslej vršili vsak drugi četrtek ob 4. popoldne v prostorih kon-fiiimnega društva. Iz strok, gibassis. LJUBLJANSKIM KOVINARJEM! ■ »Delavske Novice« z dne 12. t. m. pri-mašajo dopis, ki je zelo značilen. V tem dopisu trdijo, da zaupniki v Strojnih tovarnah ne vršimo prav svojih dolžnosti. - Na koncu dopisa pa poživljajo kovinarje, naj zapuste svojo organizacijo ter pristopijo v neko »samostojno organizacijo vseh kovinarjev v Jugoslaviji«. Torej to je njihov pravi namen. Če bi fini bilo res kaj na tem. da naša strokovna organizacija dobro posluje, bi jim ne bilo treba jo razbijati, temveč bi skušali v njej napraviti red. Dobro vedo, da se zaupniki nismo sami imenovali, temveč smo bili voljeni. Treba bi ne bilo drugega, kakor da nas na občnem zboru obtožijo in če obtožbe ne bomo mogli ovreči, nas ‘ o itak članstvo obsodilo. Ker pa imajo druge namene, zato nam ne uajo prilike, da njihove laži ovržemo, ne čakajo občnega zbora, temveč lažejo in obrekujejo, da bi napravili zmešnjavo, cd katpre si obetajo uspehov. Naša organizacija ni dekla nobene politične stranke. Kdor priznava razredni b°i._ načela amsterdamske internacionale ter je v kovinski stroki zaposlen, ta spada K nam. Komunisti pa hočejo imeti organizacijo, ki bo le po imenu strokovna, v resnici pa le agitacijsko sredstvo za njihovo stranko, zato jim naša ne ugaja. Ker vedo. da večina kovinarjev politike^ v strokovni organizaciji ne mara in bi ne šel nihče za njimi, če li nnvedali svoj nravi namen, zato lažejo in obrekujejo, da bi' lažje v kalnem ribarili. Ostuden je sovražnik, ki niti strokovnim organizacijam ne prizanaša ter s tem vedoma zmanjšuje že itak majhri košček delavčevega kruha. Zato Je boj proti njemu še bolj potreben. Kovinarji bomo imeli lahko stališče. Oglejmo s; tiste organizacije, ki so šle na komunistične limanice, pa bomo imeli prav lahko izbiro. Članka nisem priobčil v svojo obram-ixp temveč zato, da opozorim tovariše na volkove v ovčjh kožah. Ivan Ropret, predsednik zaupniškega zbora kovinarjev v Strojnih tovarnah. $ Socialna politika v naši državi, in nje minister za socialno politiko sta zelo ™°tterna. Tako je minister za socialno skrb predložil zakonodajnemu odboru zakon zav. proti nezgodam za železničarje. Zakonodajni odbor je zakon tako sprejel, da imajo državni železničarji svojo posebno zavarovalnico, ločili so pa lužne železničarje od te zavarovalnice, in Jih' hočeio s 1. junijem t. I. priključiti splošni 'delavski zavarovalnici. Škodo, ki jo' bo tukaj trpelo južno železničarstvo, more samo tisto preceniti, ki je poznal bivši zakon o zavarovalnicah. Žrtve, katere imamo žalibog radi današnjih neurejenih razmer na železnicah, so tolike, da znašajo na inilione kron letno. Po novem zakonu južnih, železničarjev od železniške zavarovalnice je zgubilo okoli 15.000 uslužbencev svoje priborjene pravice. Kaj je delal zakonodajni odbor in zastopniki, ki sedijo v njem, nam je nerazumljivo. Ali imajo gospodje v odboru kaj zmisla, kaj sklepajo? Minister za socialno skrb in njegov pomočnik, ali ne uvidita, da sta tukaj predlagala nezmisel, ki vam ga južni železničarji ne bodo odpustili, dokler ne popravita svoje neumnosti? Gospod minister Kukovec in Žerjav zelo slabo sta bila poučena zaradi zavarovalnice, ali pa sta hote ali nehote nekaj predložila, kar celo danes ne moreta zagovarjati. Južni železničarji, vam pa kličemo: V organizacijo, da si priborimo naše pravice, da, če nesreča pride, ne bo uboga para pustila molohu kapitalistu svoje kosti; da dobi odškodnino, da ne bomo ne mi ne naše družine od gladu umirali, ali pa morali miloščine prositi, potem ko bi v službi svoje življenje, in zdravje pustili! Južni železničarji, na krov, v organizacijo, da si izvojujemo svoje pravice, ki nam jih danes nezavedni in neodgovorni minister za socialno skrb krade. Prejeli smo iz krogov pekovskih pomočnikov, da naredbe o prepovedi nočnega dela v nekaterih obratih sploh ne upoštevajo in še vedno kršijo kljub temu, da so bili nekateri mojstri že kaznovani. Za sedaj samo opominjamo; če pa ne bo pomagalo, bomo primorani, v našem interesu voditi neizprosen boi. Drugič pridemo na dan z imeni teh gospodov mojstrov, ki mislijo, da zanje ni nobene na-' redbe. Obenem priporočamo nadzorstvu dela, da je tudi njegova dolžnost, da se malo bolj pobriga za delavstvo, ker naredbe niso samo za pomočnike, temveč tudi za gospode mojstre. Najslabši delodajalec — država. V državni cinkarni v Celju zaposleno delavstvo preživlja težke ure. Draginja se je v zadnjih mesecih za okroglo 35 odstotkov zvišala. Plače delavstva so pa ostale kakršne so bile. Osrednje društvo kovinarjev je napravilo že celo vrsto vlog, da se. plače primemo zvišajo, pa komaj, da dobiva nanje odgovore. Po dolgem čakanju je cinkarnško vodstvo vendar privolilo v »povišanje« v obliki enkratnega nabavnega prispevka. Ta povišek je že sam na sebi malenkosten, poleg tega pa še samo enkraten.^ Samski delavec na pr. je sprejel 275 K, oženjen brez otrok pa 325 K. Ne zadostovalo bi. če bi delavci spreSemali ta povišek vsak mesec, kaj še. ko so ga sprejeli le enkrat za vselej. Vodstvo obrata se izgovarja, da obrat ne uspeva. Seveda ue uspeva, če ni nikjer pametnega načrta, Itako obrat preurediti, da bi izdeloval stvari, za katere bi bilo predpogojev ter bi šle lažic v denar. Vodstvo obrata mora o tem razmišljevati ter predlagati načrte. Njegova naloga ni sitnariti nad delavci ter razglašati, tla zaupnikov organizacije ne bo priznala. Če vodstvo ne bo kmalu prenehalo igrati vlogo vaškega policaja, borno prisiljeni misliti. da svoje prave naloge ne razume, da je torej nezmožno. Cinkarna je državna last in država je last državljanov. Delavstvo, ki plačuje državi največje davke s svojim delom, ima velik interes na tem, da. cinkarna ne le, da ne pogine, temveč da prične s polnim .obratovanjem. Vod-sivo tovarne, ki je od teh državljanov plačano, naj pa skrbi, da se bo 'to eirn-preje zgodilo. Premišljuje naj tudi o tem, kako bi se dalo zvišati delavske prejemke vsaj toliko, kolikor jih je zvišala vojna uprava svojim v vojaških delavnicah zaposlenim delavcem. (Glei »Naprej« št. 10, do 1L), Pametno ravnanje. Spomladi lanskega leta je prišlo med organizacijo kovinarjev in zadrugo ljubljanskih kleparskih mojstrov do ostrega boja. Kovinarji so zahtevali za kleparske pomočnike zvišanje plače. »Zadruga« se je pa tem zahtevam uprla. Nastala je stavka, ki je trajala 7 tednov. Takratne zahteve delavcev gotovo niso bile pretirane. vendar jih v nasprotnem taboru niso upoštevali. Vzrok temu ie bilo dejstvo, da so oni mojstri, ki nimajo pomočnikov, pri sestanku glasovali proti povišanju iz golega koristolovstva. Računali so, da bo izbruhnila stavka, pri kamri bodo oni dobili tista naročila, katerih večji obrati radi stavke ne bodo mogli izvršiti. Celih 7 tednov je trajalo, predno so mojstri spoznali, da imajo zadevo s pomočniki, rešiti pač tisti mojstri, ki pomočnike sploh zaposlujejo. Sledil je sporazum, pri katerem so delavci dobili zvišanje, obenem so se pa zaupniki obvezali, da bodo čuvali delovno disciplino. Jeseni, kode draginja narastki zopet za kakih T4 odstotkov, je organizacija kovinarjev predlagala »Zadrugi«, da sc plače delavstvu za 15 odstotkov zvišajo. Tei zahtevi se »Zadruga« ni upirala, temveč je brez vsakih'.pogajanj privolila v povišanje. To pametno ravnanje, mojstrov je prav ugodno vplivalo na razpoloženje pomočnikov. Delovna disciplina se je učvrstila tako, da ni skoraj nikakoršnih pritožb s strani mojstrov. Začetkom januarja 1. i. je organizacija kovinarjev v očigled nastali draginji zopet zahtevala, da se plače pomočnikom draginji primerno zvišajo. »Zadruga« je ta predlog skoraj v celoti sprejela, tako da bodo sedanje plače kleparjev sledeče: 1 kategorija 5 Din. na uro. 2 kategorija 4.25 Din. na uro, 3 kateg. 3.50 Din na uro, 4 kateg. 2.50 Din na uro. Kleparski pomočniki so se na svojem sestanku izrekli, da to povišanje sprejmejo. ter bodo gotovo skrbeli, da tudi z njih strani lojalno razmerje do mojstrov ne bo kršeno. Borba med delom hi .kapitalom bo vsekakor trajala toliko časa, da bo delo zmagalo. Odvisno pa je od ravnanja nasprotnikov, bo li ta borba divja ali.usmerjena. Če delavce vidi, da ie kljub delu in naporu njegovo življenje in-življenje njegove družine v nevarnosii. je.razumljivo, da se poslužuje vseh sredstev samoobrambe. Dejstva, ki smo jih navedli, naj služijo tistim podjetnikom, ki položaja ne razumejo. v razmišljanje. Sodrngi > Ali se nahaja „NAPREJ“ v vseh javnih lokalih, v katere zahajate ? 'S/ ' ri " Spori. Smučarski tečaj za novince otvori Športna zveza še ta teden, če bo sneg za to ugoden. Pouk se bo vršil ob ugodnih dnevih, in sicer v popoldanskih urah od 2. do 5. Natančnejša poročila slede še pravočasno. — Športna zveza. Vsi športniki, ki so se prijavili za smučarski tečaj športne zveze, naj se zglasijo dne 18. t. m. od 15.—16. popoldne na dvorišču tvrdke J. Goreč, Ljubljana* gostilna. pri^Ntanpm svetil« po smuču ?f»’ športna zveza. Iz Bohinja nam poročajo: Radi obilo zapaleva snega v Bohinju odpade na 22. t. m. določena predtekma za sankaško prvenstvo Bohinja 'ni se preloži na poznejši čas. — Športna zveza. Mmmmm še. NA RUSKEM UMIRA ZA LAKOTO 30 MILIJONOV LJUDI. LDU. Mospva. 16. jan. V baronskem ozemlju se širi lakota. Cele družine izumirajo. Ljudje se žive z drobovino padlih živali. Epidemija tifusa se razširja, umrljivost narašča. LDU. Moskva, 16. jan. iz Perma poročajo, da se v Gubevski nahaja 60.000 beguncev. V taborišču vlada tifus. Med Ijudskošolskimi učitelji se je zgodilo radi lakote več samomorov. STRAŠEN VIHAR S HITROSTJO STO MILJ NA URO. LDU. Washington, 14. jan. V New Vorku je bil včeraj strašen vihar, ki je včasih dosegel hitrost sto mili na uro. V sled nezgod in padajoče opeke je‘bilo ubitih pet oseb, nad 50 pa ranjenih. Močni veter je pešce večkrat vrgel pod kolesa vozov. Policija je na raznih cestah napela vrvi. SODRUGI! Ako hočete biti bolje poučeni o kulturnih, gospodarskih in političnih zadevah slovenskega delavstva naročite „NAŠE ZAPISKE**. List stane letno 100 K in sc naroča uri upravi Slovenske Socialne Matice, Ljubljana poštni predal 1.3. Po svetu. — Zapomnite si socialisti, da vrana ni še nikoli izkljuvala vrani oči. Med vojno so razne »patriotične- družbe ogolju- fale vlado Zedinjenih držav pri vofniE naročilih za stotine milijonov dolarjev. Plačalo je ljudstvo. Goljufije so bile tako oči-vidne, da se jih ni moglo zakriti; zato je moralo za ljudstvo slediti neka] preiskav; toda zgodilo se ni nikomur nič in gospodje. katerim jc vojna prinesla na tak način milijone, so šc vedno .-odlični« državljani. — Samo enega niiliarderja navajamo. Rockefellerjevo premoženje se je v teku zadnjih desetih let zvišalo za najmanj 678 milijonov dolarjev, dasiravno natančne številke niso znane. Računajo, da ima mi-liardcr Rockefeller nad 30 odstotkov delnic pri raznovrstnih podjetjih. Če pomislimo, koliko milijonov ljudi bi mogel rešiti naš denarni mogotec, če bi samo z mezincem pomigal, nas prevzame sveta jeza, ki sc pa temeljito stopnjuje, ko si kličemo v spomin, da ta bogataš saino kopiči denar in ne pomisli niti najmanj na svojega bližnjega. Ali je treba sploh še opisovati, kako umira v Rusiji do 30 milijonov ljudi od gladu in da bi bili vsi rešeni, če bi sc jih usmilila kapitalistična gospoda vsaj z drobmicaml, ki padajo iz njihovih zlatih miz? — Naša moč je v zavednosti, toda ker ni le, je vse narobe. Japonska je pomnožila svoje čete v Sibiriji. To je znamenje, da ni sklenila še nobene pogodbe z Daljno-vzhcdno republiko, od katere zahteva, da bi se popolnoma predala japonskemu kapitalizmu. Ker ne more dobiti koncesij zlepa, jih bo vzela; čemu pa ji bo sicer armada? Rusija s Sibirijo sedaj ni dovolj močna izgnati japonske vsiljivce. Enkrat bo. Bila bi žc danes, če bi bilo med delavstvom več solidarnosti in manj de-magogiranja, več organiziranja in manj razdvajanja. Gospodarstvo. =Pristojbenlk za taksno, sodno in poštno tarifo je izšel te dni in se naroča pri dr. Ivanu Černetu, Gospodarska pisarna v Ljubljani. Pristojbenik dr. Ivana Černeta je pregleden Stt vreden vsaEs pohvale. Stane 12 dinarjev. -- Cenitev poljskih pridelkov v Jugoslaviji. Po cenah v decembru cenimo vrednost žetve posameznih poljedelskih pridelkov uiko-le: Vrednost pšenice in rži na 26 rnitiard (179.000 vagonov), ječ' mena na 4 miliarde (36.000 vagonov), ovsa na 4 miliarde, (45 tisoč vagonov), koruze na 33 miiiard (277 tisoč vagonov), krompirja na 6 mliard (129 tisoč vagonov), vina na 6 miiiard, (240 milijonov litrov), fižola na 2 Miliardi (15.000 vagonov). Ves bruto dohodek znaša nad 80 miiiard. Od tega odpade za setev 10 miiiard, 70 miiiard ostane za kritje drugih stroškov. Na vsako glavo v Jugoslaviji bi prišlo iz žetve 550 kron bruto dohodka. ~ Naš državni dolg v Angliji znaša nad 23 milijonov funtov šterlingov. (Funt je vreden po sedanji valuti nad 1000 K. ~ V Švici so bile predvojne cene. s cenami v januarju 1921 in v oktobra 192L kakor 1066.70 : 2591.70 ; 2133.78. — V Ameriki je padla cena žitu že na predvojno višino. UTRINEK. Ni dovolj, da zna človek citati. Važno je, kaj čita in da razume 'o, kar čita. Ljudi. ki bi popolnoma razumeli to, kar čita jo, sedaj še ni mnogo, zlasti ne med maso ljudstva. Zato kupujejo razdvaja! n e kapitalistične in druge liste, medtem ko se socialističnih branijo. In če ;e sodnija taka, kakršna ne bi smela biti, če bi bila res sodnija, je to krivda teea nernislečega ljudstva. List, ki vzgaja, ni »priljubljen« pri ljudstvu, to je vslcd tega. ker noče misliti. Uspeh imajo le kapitalistični listi in somi n tja demagogični fisii, ki se prištevajo delavskim, ker hranijo .svoje čitatclje z bombastičnimi frazami in jih uspavajo % vsakojakimi ustopističnirm obljubami. Izdajatelj: Zveairoir Bernoi (v imenu pokr. odh. SŠ.lj. Odgovorni urednik: France Svetek. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. S “s“«sS„TifSi Čevljarski pomočniki, in se ga dobi ozir. naroči pri izdajatelju dr. IVAN ČERNETU, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva ulica 5t. 6. Gena 12 Din., po pošti kot priporočena j tiskovina Din. 13-50. ki so zmožni najfinejšega Šivanega dela, se sprejmejo v trajno delo. Naslov pove upr., Na preja'. Medič, Rakove & Zanki, praj A. Zanki sinovi. Tovarna kemičnih In rudn. barv ter Sakov centrala. Ljubljana, d. z o. z, Skladišče: Novisad. Telefon 64. Brzojavi: MERAKL, Ljubljana. Telefon 64. Emajlni laki. Pravi firnei. Barva za pod®. 1 Tiznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Fedemeifi), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. »MERAKL*1, Lak zn pode. »MERAKL", Linoleum lak za pode. »MERAKL**, Emajini lak. »MERAKL**, Brunoline. s 33sgg== Cenik! se začasno ne raspoSiljaJo! ===== i - i ® s ! « /■A 1 t* 1 V ■a ts !-|i F- mi&MKT LJUBLJANA Manufaktura in tkanine. SMtestnš trg 25. atummmm Na niz,e cene! Na i nižje cenel r I. SANDRIN LJUBLJANA. Velika zaloga vsakovrstnega usnja kož, podplatov, nih Jermenov in feoksa na dabelo. *Vi MESTNI TRG 6. «i 7* o «c a « u. O ■o UJ VULKAN toorniga guaagjsvih isdaiStov v Kranju m s iid*luie prvovrstne eodpe&nike. Č sto domače podjetje! cel < r: rr c < » v. s* a s a sr Si r* a a