L. Stev. 4 1926 CEIBESJAffl GLASILO ČEBELARSKEGA DRIMVA Ik SLOVENIJO Vsebina: Svaz Zemskych Ustredi spolku včelar- Čtivo za začetnike..... .... 59 skych republiky Československe . Čebelni krpelj.......... 49 50 Opazovalne postaje .... .... 62 Pomen barv v čebelarstvu...... 51 Društvene vesti...... .... 62 Nekoliko odgovora........ 52 Drcbiž......... .... 63 0 uspešnem in neuspešnem čebelarstvu . 55 Listnica tajništva..... .... 64 0 umetnosti, pomislekih in drugih nad- logah ............. 58 Listnica upravništva .... .... 64 ČEBELARJI, POZOR! Društvo rabi za književni dar odličnemu čebelarskemu delavcu vse letnike ^Slovenskega Čebelarja". Za društveno knjižnico pa rabimo več popolnih izvodov 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 16., 17., 21. in 22. letnika »Slovenskega Čebelarja«. Posamezne kompletne letnike zamenjamo eventuelno tudi za 8., «15., 24., 27. in 28. letnik »Čebelarja«. Ponudbe z navedbo cen pošljite društvu! Lukman, čebelar na Bu- krilllHfPV izvrstnih plemenjakov na prodaj, kovšci, pošta Selca, ima več III tlllJllAsV Cena po dogovoru. Prodam po ugodni ceni ffllfllli VAJ s 32 A.-Ž. panji. Pojasnila daje še skoraj nov, dobro ohranjen 1»1*IHjIIII Ivi Alojzij Živko, Pobrežje, Poljska ulica 1, Maribor. Čebelarji, pozor! ČEBELARSTVO STRGAR, Bitnje, p. Bohinjska Bistrica, Gorenjsko, nudi vsem naprednim čebelarjem novi črpalni razpršilec „Triumpii" v dveh velikostih (29 cm in 41 cm dolg), prvovrstno, lično izdelan, iz medi in dobro ponikljan. Pri odjemu večjih množin znaten popust. Pojasnila brezplačno. Poceni se pro da i dobro ohranjen J IlAViliAlt z osm'm' čebelnimi družinami v panjih dunajske [WIII|UII mere. Paviljon se nahaja pri šoli v Hajdini pri Ptuju. Povpraša naj se v hiši št. 5, Rajčeva ulica v Ptuju. Naprodaj imam ¿^llfljirdii) VATi) eden primeren tudi za drugo uporabo, A ILlflsltll 911(1 f "£,11 ker se lahko plošča odstrani. Cena po dogovoru. Ign. Grom, mizar, Vrhnika št. 254. Prodam 1 'V |{l*AIV§i2*tf>W z mladimi maticami. Cena po dogovoru. Franc Godec, I HI UlI|ll»V» W vas Mala noga, p. Kresnice. Več A naniPV dobro obljudenih in tudi še zadostno preskrbljenih z |IUI1|LV medom ima ceno na prodaj Valentin Jakelj, čebelar v Lahovičah, p. Komenda. Prodam Cebelnjali • z 10 ali večjega z 20 obljudenimi A.-Ž. in drugimi panji; l prodaio se tudi posamezni panji. Cena po dogovoru. F. Helebrandt, Laško. Radi selitve |l|*Aflf) ftftVlIV Ali z 8 čebelnimi družinami v panjih dun. mere. se poceni |FI "UU §111TIIJUH Vprašati: hiša št. 3, Herbersteinova ul., Ptuj. > SLOVENSKI« llEBEHHR GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V L]UBL]ANI UREJUJE AVGUST BUKOVEC, LJUBLJANA, GRUBERJEVO NABREŽJE ŠTEV. 14 Letnik XXIX. V Ljubljani, dne 1. aprila 1926. Številka 4. r Svaz Zemskych Ustjredi spolku včelarskych republiky Ceskoslovenske. Prijatelji, bratje čebelarji! eta 1910. je bila ustanovljena vseslovanska zveza čebelarjev, ki je pripravila prvi kongres slovanskih čebelarjev v Sofiji, na katerem je bila potrjena velika ideja bratstva vseh Slovanov čebelarjev. Po tem uspešnem in prav tako znamenitem kongresu tudi z narodnogospodarskega stališča so bili prirejeni dobro obiskani kongresi: v letu 1911. v Beogradu ter leta 1912. v Moskvi. Vsi čebelarji so se veselili velikega vseslovanskega kongresa čebelarjev, združenega z razstavo leta 1914. v Pragi. Priprave so bile dovršene, hoteli smo pozdraviti mile goste s pravo slovansko gostoljubnostjo, toda nesrečna svetovna vojna je vse skazila. Od te dobe se je mnogo izpremenilo. Prvi delavci so že v grobu ali pa so se postarali. V Evropi so nastale nove razmere, toda ideja združitve in vzajemnih stikov slovanskih čebelarjev ni umrla, živi tudi dalje med nami! Prijatelji, bratje čebelarji slovanski! Sedaj hočemo obnoviti vseslovansko zvezo čebelarjev na društveni podlagi ter z vašim soglasjem prirediti velik vseslovanski kongres v Pragi in tam pokazati napredek in zrelost slovanskega čebelarstva in bratske vzajemnosti slovanske. Prosimo vas za vaše soglasje. Ko ga dobimo, hočemo takoj na delo. Prosimo, da bi čim gorečneje propagirali to idejo v svojih strokovnih listih. Ko dobimo vaš pristanek, bomo sklicali sestanek urednikov čebelarskih časopisov ter zastopnikov pokrajinskih osrednjih čebelarskih društev, da sestavimo pravila ter rešimo vse podrobnosti glede obnovitve zveze. Po našem mnenju bi bilo za to posvetovanje najprikladnejše mesto Bratislava, ki leži skoraj v sredini slovanskega sveta. Vašega odgovora prosimo kar najhitreje, najdalje do 28. februarja t. L, posvetovanje pa bo v aprilu mesecu t. 1. Mi sami pripravljamo v tem letu razstavo in kongres češkoslovaških čebelarjev v avgustu mesecu v Plznu, ki bo priprava za veliki vseslovanski kongres, na katerega si vas dovoljujemo vabiti. Z vsem prepričanjem pričakujemo, da boste soglašali z idejo nove ustanovitve vseslovanske zveze čebelarjev. Z radostjo in dostojnostjo vas bomo pozdravili v slovanski materi Pragi in vaša prisotnost bo za nas velik praznik. Z bratskim pozdravom vam udani: Svaz Zemskych Ustredi spolku včelar-skych republiky Československe. B. Vančura, starosta. Vacl. Šmidlik, tajnik. Čebelni krpelj. A. Bukovec. ri pregledovanju panjev naletimo včasih na kako matico, ki se je drže kakor makovo zrno velike živalce rusaste barve: čebelni krplji ali čebelne uši. Tudi na čebelah, zlasti mladicah, zgoraj na oprsju (hrbtu) jih opazimo čestokrat. Če se ušice s klinčkom dotaknemo, bomo videli, da se začne prav urno in spretno izprehajati po čebeli. Ker je že ob rojstvu obsojena, da ostane vse življenje v temnem panju, izvzemši takrat, kadar napravi na hrbtu čebele kak neprostovoljen izlet v naravo, ne potrebuje oči in jih tudi nima. Zato tudi ne vidi pregrešnega sveta in se ne zmeni za svojo okolico, kvečjemu takrat, kadar po nerodnosti ali nesreči zdrkne s čebelinega telesa na panjevo dno. Potem se zbegana suče na vse strani in sega s čvrstimi nožicami naglo okoli sebe, da bi otipala kako čebe-lino nožico, po kateri potem urno spleza v varno zavetje kosmatega čebelinega hrbta. Tam čepi nepremično. Le kadar pita čebelar matico ali pa zalego, se urno spusti po rilčku do jezička in krade čebeli ali pa matici izpred ust sladki mleček. Mi ji tega pravzaprav ne bi smeli zameriti. Kako naj si slepa živalca, ki je vrh-tega še brez kril — naravoslovci so jo uvrstili med muhe — sicer išče hrane? Res je, da žive na tuje stroške in brez truda, toda škoda, ki jo napravlja, ni tako velika, da bi bila pomembna za čebelarstvo. Krpelj se najraje naseli na matici, ker je pri njenem jezičku neizčrpen vir hrane za njegov razvajeni goltanec. Na kaki matici, zlasti starejši, je včasih toliko teh zajedavcev, da je z njimi na gosto posuta od glave do zadka tako, da se je drže kar v kepcah druga na drugi. Dr. Zander omenja, da je nekdo opazoval matico, ki je imela na sebi 187 takih gostov, kakršne kaže današnja podoba 20 krat povečane. Seveda ovira veliko število krpljev matico pri hoji in pri njenih poslih za zarod. Zato moramo ušivo matico rešiti te nadlege. Primimo jo previdno s prsti za krila, vtaknimo jo v matičnico in puhnimo vanjo trikrat, štirikrat dima. Kmalu začno omo-čeni krplji cepati z nje in skoro bo brez njih. Čez dva, tri tedne jo moramo zopet pregledati in jo, če treba, vnovič nakaditi. Čebelni krpelj. (Po dr. Zanderju.) Krplji se zarede zlasti ob slabih letinah in v nesnažnih panjih. Spomladi so čebele večinoma brez njih, zamnože se pa čez poletje in na jesen. Rode žive mladiče, ki se kmalu po rojstvu skobacajo vsak na svojo čebelo, najrajši na mladico. Kakor že omenjeno: škoda, ki jo na-pravljajo čebelni krplji, ni tolika, da bi si zaradi teh zajedalcev napravljali posebnih skrbi. Pazimo, da bodo matice brez uši, pa smo storili svojo dolžnost. Le če bi imeli kak posebno ušiv panj, n. pr. da bi imela vsaka druga čebela takega jezdeca, storimo prav, če čebele jeseni uničimo. Že večkrat sem dobil jeseni tuje ušive čebele, pa sem jih brez pomisleka združil s svojimi. Spomladi ni bilo v do-tičnem panju o krpljih ne duha ne sluha. Naj omenimo še to, da smo pred dvajsetimi leti preganjali uši po nemškem receptu na ta način, da smo potisnili v ušiv panj papir z naftalinom ali pa s kafro. To se pa ni obneslo, ker so s krplji vred padale tudi čebele, ki jih je omamil močni vonj »dišav«. Pomen barv v čebelarstvu. Fr. Kunaver - e od nekdaj je moralo biti lično ozaljšano vse kar je našemu človeku posebno pri srcu. Njegovo oko je hrepenelo po lepoti in porabil je sleherno prilko, da olepša svojo okolico. O tem pričajo lepe cerkve, znamenja in kmečki domovi. Najljubši kraj vsakemu čebelarju je bil pri hiši vedno čebelnjak. Njegovo pročelje je bilo videti kakor razstava slik. Z najpestrejšimi barvami so bile poslikane končnice domov njegovih ljubljenk, slike pa so predstavljale vse mogoče prizore iz življenja in iz domišljije. Toda čas hiti in z njim »napredek« na vseh poljih človeškega udejstvovanja. Častitljivi kranjič se polagoma umika panju velike mere. Tudi teh vidimo malo »belih«; večinoma so prepleskani z različnimi barvami, ponekod pa tudi poslikani, včasih zelo okusno, včasih pa tudi ne. Na podlagi dejstva, da je že povsem rešeno vprašanje, ali razločujejo čebele posamezne barve, bi bilo tudi pri nas na mestu in koristno, da spravimo pleskanje naših panjev in čebelnjakov v sklad z uspehom preiskavanj v tej zadevi. Na zborovanju naravoslovcev v Inns-brucku septembra meseca 1. 1924. je nemški učenjak profesor Frisch dokazal in pri- Selo pri Žirovnici. trdil trditvi profesorja Hessa, da so čebele slepe za barve. One ne morejo razločevati barv kakor jih mi, pač pa razločujejo moč svetlobe, ki jo oddajajo posamezne barve. Čebele razločujejo belo in črno — rumeno in modro, začetne in končne točke pisanih in nepisanih barv, toda ne kot barve, marveč razločujejo te po jakosti svetlobe. Glede pleskanja, oz. barvanja končnic imamo sedaj smernice, Uporabljati bi bilo torej pri končnicah le gori navedene barve. Glede črne bi bilo pripomniti, da jo zaradi njene neprikupljive zunanjosti lahko zamenjamo s temnosivo, ki jo dobimo, ako zmešamo približno 80 c/o črne z 20 % bele barve. Prvikrat pleskajmo z redko barvo, da se les firneža dobro napije, drugič pa pleskajmo z gostejšo barvo in jo dobro zvlečimo. Ako barvo še z lakom prevle-čemo, moramo paziti, da to delo izvršimo, kadar čebele ne izletavajo, ker bi se sicer prilepile na desko. Marsikateri čebelar se bo vprašal: ali ima vse to kak pomen, ali res pleskanje s »pravimi barvami« kaj koristi? Vsekakor! Marsikatera matica, ki se vrača od prahe, ostane čebelarju ohranjena. Koliko matic se izgubi, ker zgreše svoj panj. Sam sem letos ugotovil, da mi je rdeče popleskan A. Ž. panj pri prašenju izgubil matico. Pri pravilnem pleskanju je torej veliko večja gotovost, da matice pri prašenju ne zaidejo v tuje panje. In to je vsekakor velik dobiček, Tudi berejo čebele najraje na belih, rumenih in modrih cvetlicah. Da pa ne pozabimo in zavržemo lepe zelene in rdeče barve, okrasimo in oživimo čebelnjak z njima. S tema barvama po- pleskajmo okna, paž, zapahe itd. Potem bo čebelnjak zelo prijeten za oči.. Te barve bodo nekak, čeprav bolj slab nadomestek za izgubljene mikavne slike na naših kra-njičih. S pleskanjem bomo storili lepo in — koristno delo. Nekoliko odgovora. Avgust Bukovec. 12. lanski številki je objavil »Slov. Čebelar« članek »Kaj je z nosemo v Sloveniji«. Povod za to je dal belgrajski »Pče-lar«, ki je prinesel vest, da je bila nosema ugotovljena tudi v Sloveniji. Pisec te trditve, g. urednik Jovanovič, je odgovoril na naš članek v 1. letošnji številki »Pčelara«, da je vest o pojavu noseme v Sloveniji zajel iz »Slov. Čebelarja« samega, in sicer iz L 1924., str. 94 in 1. 1925.. str. 111. Piše, da nam ne šteje v zlo, če nismo čitali vesti v letniku 1924., ker je bil takrat urednik še g. Humek (!), toda »ne može se razumeti i objasniti, kako je to, da se posle pet meseci (po objavi članka v lanskem »Slov. Čebelarju«! Op. pisca.) u istom listu i pod istim uredništvom može kategorički tvrditi, da noseme u Slo-venačkoj nema, pa se još začudeno pitati, iz koga je izvora urednik gosp. Jovanovič uzeo ovu neistinitu vest i tražiti, ko je otac ove izmišljotine«. Predvsem je treba, da ugotovimo, da je pri nas vsak dopisnik odgovoren za strokovno vsebino članka sam (glej izjavo uredništva v 4. štev. lanskega »Slov, Čebelarja«), Če kdo torej piše, da je bila v tem ali onem čebelnjaku ugotovljena nosema, mora uredništvo to vest objaviti. Vendar pa še ni gotovo, je li bila tista bolezen res nosema ali ne. Gosp. Jovanovič naj ne zabi, da sta uredništvo in dopisnik A. Bukovec dva faktorja in da prepušča uredništvo odgovornost za navedbe dopisnikom samim. Kar se tiče »kategorične« trditve, omenjamo, da si jo je g. Jovanovič kar na lepem sam izmislil, kajti v našem članku je pisano: »Vsaj piscu teh vrstic ni znano, da bi kak slovenski čebelar imel opravka z njo (z nosemo)«. Nikar ne pretiravajmo! Zmisel in namen našega razglabljanja v članku »Kaj je z nosemo v Sloveniji« ¡2 bilo to, da je treba pri ugotavljanju noseme skrajne previdnosti in da ni zadosti, če čebelar stre na bradi panja čebelo in ugotovi — nosemo, kajti ni baš prijetno za dotičnega, če pozneje drugi dokažejo, da o nosemi ni moglo biti govora. Slovenski čebelarji so dobro razumeli namen našega članka, le g. Jovanovič ga noče, kajti on je potreboval za članek, ki ga je spisal, ocvirkov, pa je segel po nosemi v Sloveniji. Ker je on toliko ljubezniv, da nam ne šteje v zlo, da nismo čitali, mu tudi mi ne štejemo v zlo, če ni čital naše notice v 4. številki lanskega »Slov. Čebelarja«, str. 64, kjer smo pisali: »Nosema, ta najnevarnejša čebelina kužna bolezen, gospodari po vsej Evropi strahotno. P r i nas je še ni, ali vsaj mislimo, d a j e ni. Če se pojavi, ali bomo pripravljeni nanjo? Za take prilike bi morali imeti natančne načrte, da bi vedeli, kaj nam je storiti. Naše podružnice naj se za to reč zanimajo, da ne bomo presenečeni«. Ta notica govori prav jasno, da mi nikakor ne zanikamo, da se lahko pojavi nosema v Sloveniji in da se zavedamo nevarnosti, ki utegne s tem trenutkom nastati. Sedaj si pa dovoljujemo vprašali gospoda Jovanoviča, zakaj ni upošteval pred objavo svojega članka v »Pčelaru« izjave našega potovalnega učitelja J. Okorna na lanskem dunajskem kongresu, katerega se je udeležil tudi on kot delegat »Saveza«. Tam je g. Okorn pred zastopniki čebelarjev z vseh strani Evrope izjavil, da noseme v Sloveniji ni. G. Jovanovič bi se bil moral brezpogojno ozirati na to važno izjavo in bi bil na podlagi nasprotujočih si vesti o pojavu noseme v Sloveniji prav lahko sklepal, da si slovenski čebelarji o tem nismo čisto na jasnem. Potem bi bila njegova dolžnost, da bi bil počakal z objavo v »Pčelaru«, da se je nosema pojavila v Sloveniji. Gospod Jovanovič, ako hočete, da »iskreno služite interesima pčelarstva u celoj našoj domovini, onda je potrebno, da povodom« takih vesti pretehtate vsako besedo, kajti škodo je napraviti lahko, popraviti pa težko. V našem članku se nismo spuščali v polemiko z g. Jovanovičem, ker poznamo občutljivost belgrajskih čebelarskih barometrov. Gospod Jovanovič nam je pa posvetil kar štiri strani. Ker spada večina tega, kar pripoveduje, v poglavje najpreprostejše čebelarske abecede, se ne bomo z njegovimi izvajanji ukvarjali. So pa nekatere trditve, na katere moramo odgovoriti. Piše namreč, da je glede noseme mnogo bolje in koristneje, da smo boječi, nego lahkomiselni. Točno! Toda boječnost ne sme imeti za posledico, da izgubimo glavo in ugotavljamo nosemo tam, kjer je ni. Besedo »lahkomiselnost« odklanjamo prav odločno, če je bila namenjena nam. Morda bi bil gospod Jovanovič umestneje izgovoril to besedo takrat, ko so nekateri faktorji »z zadovoljstvom ugotovili, da se čebelna kuga in gniloba v naši državi prav redko in le tu pa tam pojavljata, pa še za te primere ni točno ugotovljeno, ali sta te bolezni resnični kugi in gnilobi ali le umiranje zalege iz kakih drugih vzrokov«. Gospod Jovanovič opisuje, kam sta lahkomiselnost in zapiranje oči pred prvimi pojavi zavedla češke čebelarje. Pripoveduje, da je urednik »Včel. rozhledov«, gospod Kitzberger, naletel povsod na gluha ušesa, ko je opozarjal na pojave noseme v Češki. — Gospod Jovanovič pa je zamolčal, da je g,* Kitzberger dognal bolezen na tak način, da je bil vsak dvom izključen in da je pri teh ugotovitvah uporabljal znanstvene pripomočke, ne pa samo prstov. — Vse kaže, da gospod Jovanovič menda ne ve, da imamo v Sloveniji star zakon o zatiranju kužnih bolezni čebeline zalege, na podlagi katerega je oblast ob pojavu kake kužne bolezni dolžna, da nastopi proti lastniku okuženih čebel najodločneje. Zato je treba pri ugotavljanju bolezni velike previdnosti, da ne spravimo čebelarja z napačno diagnozo v nesrečo. Gospod Jovanovič čisto dobro ve, da je bilo baš to jedro naših izvajanj. Nerazumljivo nam je, zakaj sedaj oči zapira, da se po njegovo izražamo. »Zapiranja oči« pa mi ne poznamo. Še vselej, kadar se je pojavila kaka kužna bolezen čebel, smo segli takoj po najra-dikalnejših sredstvih, da smo jo zatrli že v kali. »Slov. Čebelar« neprestano objavlja članke o gnilobi, kugi, nosemi. Naš čebelarski potovalni učitelj Okorn predava neprestano o kužnih boleznih. Na našo iniciativo je bila razposlana vsem podružnicam, občinam in orožniškim postajam v Ljubljanski in Mariborski oblasti v začetku januarja meseca okrožnica glede zatiranja kužnih bolezni. V Mariboru smo zborovali marca meseca. Takrat je bilo poglavje o zatiranju kužnih bolezni glavni predmet, ki smo ga obravnavali. Doslej je bil zakon o zatiranju kužnih bolezni samo na papirju, sedaj smo ga začeli izvajati v praksi in »zaprli« več čebelnjakov, ki so okuženi od kužne zalege. Iz teh navedb je razvidno, da skrbimo, da bi našemu čebelarstvu pomagali tam, kjer je najbolj treba, ker se zavedamo, da so zdrave čebele prvi pogoj za uspehe v čebelarstvu. Če smo pa sedaj nastopili proti neosnovanemu razširjanju vesti o nosemi v Sloveniji, imamo zato tehtne vzroke, ki jih ne bomo obešali na veliki zvon, ker spadajo v poglavje »domačega perila«. Eno pa je, kar je treba omeniti, namreč, da n i h č e ne bo mogel preprečiti, da bi se nosema ne razširila po naši domovini, če se kdaj pojavi. V Sloveniji ni organiziranih niti tretjina čebelarjev, drugi se pa odtegujejo naši kontroli. Nihče ne ve, kaj se godi po njih čebelnjakih. Izkušnje nas pa uče, da so baš neorganizirani čebelarji razširjevalci kužnih bolezni. Dokler ne bo zakona, ki bo določal, da mora biti vsak čebelar organiziran in da mora dovoljevati, da javni organ pregleduje njegove čebele, kadar se mu zdi potrebno, dokler ne bo zadostno število državnih nadzornikov za kužne bolezni čebel in dovolj sredstev za (delno) odškodnino za panje, ki jih oblast uniči, ne bo naše delo pri zatiranju bolezni mnogo zaleglo. Tudi Švicarji s svojo najvzornejšo čebelarsko organizacijo, ki reagira na vsak pritisk iz centrale z občudovanja vredno točnostjo, se niso mogli ubraniti noseme. Zato smatramo marsikako misel, ki jo je zapisal g. Jovanovič, le za suho teorijo, ki v praksi po navadi odpove. Preden završimo, oglejmo si g. Jovano-viča še kot čebelarskega strokovnjaka (teoretika, kajti to smo glede noseme vsi, ker nam vsem manjka izkušenj — hvala Bogu!). Piše namreč; »Prostome i neuko-me pčelaru težko je razlikovati srdobolju (grižo) i nosemu, jer pčele i kad obole od srdobolje, i kad obole od noseme, u oba slučaja izbacuju izmete iz creva po koš-nici«. — Pogrešna je ta trditev g. Jovano-viča! Dr. Zander, ki je našel provzročitelja noseme, piše v svoji knjigi »Krankheiten u. Schädlinge der erwachsenen Bienen«, 1921, str. 33: »Jako od trebeža ponesna-žena notranjščina panja ni značilno znamenje za nosemo«. Stran 36: »Če se zaradi dolge in trde zime čebele ne morejo otre-biti, se včasih pripeti, da se pokažejo znamenja griže (dann komrat es gelegentlich auch zu Ruhrerscheinungen)«. Ista stran, 5. odstavek: »Nikakor pa ne smemo smatrati slučajnih znamenj griže za znamenja noseme«. — Največkrat ne kažejo od noseme napadeni panji sledov griže, marveč so znotraj popolnoma čisti. Gosp, Jovanovič piše dalje; »Drugo mnogi prosti pčelari, kad im koja košnica ugine preko zime od gladi, ne vide ni u tome nikakvu opasnost, medjutim ova pojava, umiranje pčela od gladi, u mnogo slučajeva se javlja kao posledica noseme«. Ta razlaga je pogrešna, preveč primitivna in utegne čebelarja zavesti v zmoto. Če je čebelar pustil vsem panjem enako in zadostno množino zimske zaloge, pa umre kak panj za lakoto, je lahko, da so ga druge čebele jeseni izropale, ne da bi bil čebelar opazil, ali pa, da je umrl za posledicami noseme. Če pa čebelar ni pustil čebelam zadosti medu, potem ni čudno, če umre kak panj za resnično lakoto, s katero nima nosema nič zveze. Pogrešna je tudi razlaga g. Jovano-viča, da panji, ki so bolni za nosemo, poginejo od gladu zaradi tega, ker živalce, ki provzročajo nosemo, sesajo živež iz organov čebel, te so pa zaradi tega prisiljene, da uživajo toliko več hrane, kolikor je iz~ sesajo živalce. — Nosema apis živi samo v celicah črevesne sluznice, napada torej samo ta organ (dr. Zander, str. 25). Čebele použijejo toliko medu zato, ker jim zaje-dalec provzroča težave in bolečine. Zaradi tega postanejo nemirne, in ker črevo ne deluje pravilno, se pojavi v njih občutek 'akote, ki se kaže v čezmernem uživanju medu in v žeji (dr. Zander, str. 35). Gospodu Jovanoviču nimamo v tej zadevi ničesar več povedati, »Slov. Čebelar« bo pa izkušal prinesti natančno sliko vseh pojavov »noseme« v Sloveniji. Potem bodo naša izvajanja v članku »Kaj je z nosemo v Sloveniji« še bolj razumljiva (morda tudi g. Jovanoviču), O uspešnem in neuspešnem čebelarstvu. Fr. D. Jud. Uvod. sbelarstvo je v naših krajih starodavno, staro toliko, kolikor je star slovenski rod. Dr. Grudnova knjiga »Zgodovina slovenskega naroda«, str. 27., omenja, da so Slovenci že gojili čebele v svoji prvotni domovini na južnem Ruskem, kjer so bili obsežni lipovj gozdovi. Ko so se pa preselili v naše sedanje kraje, so tudi tukaj pridno čebelarili. Izsekali so na ugodnih, prisojnih krajih obširne gozdne obronke in jih pustili, da so se prerasli z resjem. Tu so imele čebele bujno pašo. V mnogih listinah so taki pašniki izrecno omenjeni. Najstarejši urbarji ali zapisniki davščin iz 6. stoletja izpričujejo, da so morali podložniki dajati graj-ščakom za davek poleg drugih pridelkov tudi med in vosek. Ista knjiga na str. 433. zopet omenja iz 12. stoletja, da so morali čebelarji v okolici Stare Loke dajati tudi nekaj medu in voska. Na str. 438. pa pripoveduje zgodovina, da je bilo v srednjem veku čebelarstvo med našim ljudstvom zelo domače. Najbolj razvito je bilo v laški in mariborski županiji ter v ptujski okolici. Posebno pa so še pospeševali in širili čebelarstvo v istem času cerkve in samostani ter tudi sami pridno gojili čebele, ker so rabili mnogo voska za cerkvene potrebe. To so dokazi, da je čebelarstvo v našem narodu že izza starodavnih dni ukoreninjeno ter ni prenehalo do današnjega časa. Ni mi namen, da bi v tem spisu raziskoval, kako so čebelarili naši pradedje. Namenil sem se le nekoliko razmotrivati o splošnem čebelarstvu današnjega časa po naših krajih. O splošnem čebelarstvu. Slovenci kaj radi trdimo, da je čebelarstvo gospodarska, oziroma kmetijska pa- noga. Pa je tudi v resnici, a se zelo razlikuje od drugih kmetijskih panog, na priliko od živinoreje ali sadjarstva. Živinorejec je lahko vsakdo, da ima le primerno posestvo, dober in praktičen hlev ter potrebne zmožnosti za negovanje živine. Pri čebelarstvu pa ni tako. Čebelar ne more biti vsak kmetijski posestnik, ampak komaj izmed petdesetih eden. Čebelnjak, ki ima 30 do 40 močnih panjev, potrebuje ob navadnih pašnih razmerah, kakršne so v Sloveniji, 3 do 4 km2 obsežno pasi š č e , da se morejo čebele ob normalnih letinah same preživljati in še nekaj čebelarju za nagrado nabrati. Ako se naseli na tem prostoru še en čebelar s tolikim številom panjev, je že prvemu v škodo, ako se pa pridruži še tretji, nima ne prvi, ne drugi in tudi ne tretji nič koristi od čebel. Tako seveda le v splošnem. Ponekod so tudi boljše pašne razmere, a le redko-k j e. Živinoreja donaša, ako gre vse po sreči, živinorejcu gotove dohodke, s katerimi lahko preživlja sebe in družino. Čebelarstvo pa v Sloveniji, ki je mrzla planinska dežela, ne donaša toliko, da bi mogel čebelar s tem sebe in svojo družino vzdrževati. Zato pa v Sloveniji ni čebelarjev po poklicu, ali so vsaj zelo redki. Zaradi tega je pri nas čebelarstvo le postranska panoga, s katero se radi pečamo poleg drugih stanovskih poklicev, bodisi za dobiček, bodisi iz idealnih razlogov ali pa zaradi zabave. Pred vsem si malo natančneje oglejmo te tri glavne namene našega čebelarstva. Čebelarstvo iz gmotnih ozirov. Semkaj spadajo čebelarji, ki čebelarijo zgolj zaradi dobička. Ker pa pri nas niso v splošnem dobre pašne razmere, nimajo te vrste čebelarji obstanka. Zato ne bom dosti govoril o njih. Omenil bom le, kako se od časa do časa pojavljajo in zopet izginejo. Ob kaki prav dobri čebelarski letini, ki se pojavi le na redke čase, so navadno čebelarji vsi srečni pa tudi bahati, kadar težke panje tehtajo ali pa bogati pridelek merijo kar na škafe. Tedaj se pojavi v marsikaterem poželenje po čebelah iz same lakomnosti. Misli si, na kako lahek način si je letos ta ali oni čebelar pridobil od čebel lepe dohodke. Zakaj bi pa tudi jaz ne poskusil čebelariti? Saj imam iste pravice kakor drugi, — Ne da mu žilica miru toliko časa, da zares kupi kje nekaj panjev čebel in si napravi zasilen čebelnjak ter sanja o bogatih dohodkih, katere bi mu donašalo čebelarstvo. Za dobro čebelarsko letino pa pride navadno slaba. Pa ne samo ena! Večkrat čebele tudi po več let zaporedoma naberejo komaj zase. Tedaj pa dobička željnemu čebelarju upade pogum, ker se mu ne cedi med tako, kakor si je domišljeval. Polagoma izgubi veselje do čebel in se spomni pregovora: »Muha ne da kruli a.« Čebele proda, ako mu niso že pomrle, pa je konec čebelarja materialista. Čebelarjev materialistov v današnjih časih, odkar se je razvilo čebelarstvo s premičnim delom, ni več. Le tu pa tam še kdo poizkuša svojo srečo; kajti dandanes si bo vsakdo dobro premislil, preden bi izdal denar za drage panje. Te vrste čebelarji so se pogostoma pojavljali v prejšnjih časih, ko so še čebe-larili s kranjiči in je še cvetela medarska trgovina in trgovina z živimi čebelami, zlasti pa, dokler so čebelarji še dobivali sladkor po znižanih cenah. Da je tako, najlaže potrdi »Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani«, Dokler je bilo mogoče dobivati sladkor po posredovanju društva po znižani ceni, je število članov stalno naraščalo in doseglo število 4000. Ko ga pa ni bilo več po znižani ceni, se je začelo število članov krčiti in je polagoma padlo na polovico. Odpadli so vsi tisti, ki so čebelarili samo zato, da so imeli pravico do sladkorja, in pa tisti, ki brez sladkorja sploh ne morejo čebelariti. Pri društvu so ostali le še tisti, ki so res pravi in vneti čebelarji po srcu in po duhu. Čebelarji materialisti so sovražniki čebel in nimajo nikakega sočutja do njih in nič srca za nje, ker jih prevladuje pohlep po njih pridelku in po obilnih rojih. Čebelar materialist ne streže čebelam tako, kakor zahteva njih narava. Pusti jih večkrat stradati in jim ne privošči zadostne zimske hrane in odeje. Moj sosed čebelar je minulo jesen vprašal svojega drugega soseda čebelarja, zakaj svojih panjev kranjičev ne spravi bolj skupaj in jih ne odene? Odgovoril mu je: »Boljše je, da so panji tudi čez zimo bolj narazen, da toliko ne pojedo.« Kako so nekdaj čebelarji materialisti mučili to ubogo nežno živalco, nam je opisal »Slovenski Čebelar« v zadnji številki lanskega letnika v članku »Čebelarski sejmi«. Vredno je, da ta članek še enkrat s premislekom prečitamo, da spoznamo vso krutost nekdanjih čebelarjev materialistov. Idealno čebelarstvo. Idealen ali vzoren čebelar je tisti ki ne goji čebel zaradi lakomnosti, pa tudi ne iz gole zabave in kratkočasja, ampak ker ima do čebelarstva posebno in prirojeno veselje. To se pravi, da mu je že od Boga dano neko notranje nagnjenje do tega posla. Tako notranje nagnjenje čuti v sebi marsikdo, a mu niso dani naravni pogoji, da bi mogel uspešno čebelariti. Naravni pogoji pa so: primeren kraj, (primerno podnebje) in lega čebelnjaka ter zadostna paša v neposredni bližini, da se morejo čebele tudi ob slabih letinah same preživljati brez posebnih čebelarjevih stroškov. Kdor ima take naravne dobrine v svojem kraju in v bližini svojega doma, naj le prične čebelariti, iz početka za poskušnjo le bolj na malo. Kdor pa prične čebelariti brez teh naravnih dobrin, ne ubere pravega pota, čeprav ima veselje in nagnjenje do čebelarstva. 0 idealnem čebelarjenju bo v prihodnjih člankih še večkrat govora. Tu hočem le še na kratko omeniti nekatere lastnosti idealnega čebelarja. Čebelar, posebno začetnik, mora biti potrpežljiv. Ne sme obupati, ako mu ne gre prva leta vse po sreči. Navzeti se mora potrpežljivosti od soseda sadjarja. Ta vsadi na vrtu drevo, pa ne pričakuje od njega sadu že prvo leto, ampak mora čakati, da doraste. Isto velja tudi za idealnega čebelarja začetnika. Pravi izkušeni idealni čebelar ljubi svoje čebele. Kadar mu v dobri letini naneso več medu, nego ga same zase potrebujejo, jim je za to hvaležen. Ako pa pride tako slaba letina, da se živalce še same ne morejo preživiti, jih zato nič manj ne ljubi, ampak seže, če je treba, tudi globoko v žep, da jih pošteno založi z živežem za zimo. Idealni čebelar skrbi za čebele. Vsako jutro je prva njegova pot k čebelnjaku, da pogleda, je li vse v redu. On vedno ve za vsak posamezen panj, kako in kaj je z njim. Nikdar nobenega ne odpre, ne da bi vedel, kaj ima v njem opraviti. Čebele so zaradi spretne oskrbe izkušenega idealnega čebelarja zelo na dobrem. On lepo ž njimi ravna, jim ne stori nobenega nasilja, ker pozna njih naravne potrebe. On jim je skrben gospodar, ki vse pravočasno stori, kar je za njih razvoj potrebno. Zato so mu pa tudi »hvaležne« in mu njegovo skrb in trud večkrat z obilnim donosom medu poplačajo. Zabavno čebelarstvo. So čebelarji, ki si omislijo čebele zgolj zaradi zabave, da se z njimi kratkočasijo. Taka zabava ni napačna. Je tudi za marsikoga pametna, telesno in duševno koristna. Vendar, kar se tiče čebelarstva v splošnem, ni tako čebelarstvo vselej na pravem mestu ter je večkrat tudi drugim čebelarjem v občutno škodo. Poznam uradnika, ki se za čebele silno zanima. Vselej, kadar pride do mene, me z zanimanjem izprašuje o tem in onem iz čebelarstva. Nekoč mi je rekel: »Komaj čakam, da pridem v pokoj. Takoj si bom napravil pri svoji hiši čebelnjak ter si kupil kar 5 do 6 panjev čebel. To bo zame najlepša zabava.« Ni pa pomislil, da tisti kraj, kjer je njegovo bivališče, ni prikladen za čebelarstvo. Stoji namreč na odprtem polju proti severu in je oddaljen od paše. Na ta način se pojavljajo marsikje nepoklicani čebelarji, ki so drug drugemu v škodo. Posebno okoli mest in trgov se dandanes množe novi čebelnjaki, ki jih postavljajo ljudje zgolj zaradi zabave ali pa zaradi dobička. Da, še celo v mestu samem, med visokimi hišami, postavljajo čebelnjake brez preudarka, ali se bodo mogle čebele same preživljati ali ne. Kdor postavi čebelnjak v tak kraj, kjer je že drugih čebelarjev preveč, ali pa ni zadosti paše v bližini, ta je za vedno navezan na milost in nemilost tujih oddaljenih pasišč, v katera mora leto za letom prevažati svoje čebele. Tuja pasišča pa niso v oblasti čebelarjev, ampak posestnikov, ki v takem kraju bivajo. Zato ne more čebelar na tujem pasišču vselej določati okoliša svojim čebelam, ker se čestokrat zgodi, da sprejmejo še drugi posestniki čebele na isto pasišče. Tako navozijo na eno pasišče ali v en kraj preveč čebel. Vsled tega pa nima zaželjenega uspeha ne eden ne drugi. Prevažanje čebel v tuja ali oddaljena pasišča pa ni nikakršna zabava za čebelarja, ker je združena z mnogimi težavami in s stroški ter z raznimi sitnostmi. Poleg tega mora čebelar prepustiti svoje čebele dalj časa tujim neveščim, večkrat tudi nezvestim rokam. Sicer so že od nekdaj vozili čebelarji čebele v pašo in jih bodo morali tudi v bo- doče, ker pač drugače ne gre. Zakaj čebelarji niso in ne morejo biti tako razdeljeni, da bi imel vsak zadosti paše v svojem okolišu. Vendar bi za splošno čebelarstvo v Sloveniji v sedanjih razmerah veliko bolje bilo, da bi se v vrste čebelarjev ne vrivalo toliko nepoklicanih čebelarjev, predvsem takih, ki čebelarijo le zaradi zabave ali pa samo zaradi dobička. Kdor ima čebelnjak v takem kraju, da mora svoje čebele leto za letom prevažati na pašo drugam, tako čebelarstvo n i niti idealno niti zabavno. Do-bičkanosno pa redkokdaj. Nisem imel namena, da bi s temi vrsticami komu kratil veselje do čebelarstva, pač pa sem hotel dokazati, da so nepoklicani čebelarji, ki nimajo od narave pogojev, kakršno zahteva vzorno čebelarstvo, večkrat le v škodo vsemu čebelarstvu. (Dalje.) O umnosti, pomislekih in drugih nadlogah. (Nekaj raztresenih misli.) Ivan Kristan, svoboden občan in čebelar. tajerc podira kranjiče, Kranjec proslavlja Žnideršiča. Čebelarstvo se razširja in napreduje. To je, zdi se mi, današnje stanje slovenskega čebelarstva. Ali je res vse to dobro ? Ali ni ta napredek nevaren ? Če si napravim kakršenkoli panj s satniki in vanj vsadim roj, ali je to že umno čebelarstvo ? Ne trdim, da sem Bog ve koliko slovenskega čebelarstva pregledal; toda kar sem videl, tudi ni baš tako malo in je kolikor toliko izpodbudno. Nekdaj skrbno negovani čebelnjaki stoje zanemarjeni, osiroteli, polni mrčesa, nesnage in gnilobe. Žal, ne vem, kako je bilo prej v »starih časih«, in zato morda vidim vse prečrno, da namreč kljub temu, kar jaz vidim, čebelarstvo ipak na splošno napreduje. Morda? Uradnik, invalid, delavec posveča čebeli svoj prosti čas; o tem ne pravim nič. Pa tudi kmetu brni po ušesih brez konca, od vseh strani »napredni panj«. No, pa dajmo še mi! Tako rečeno in storjeno. Kako dalje, o tem nima pojma. Nihče se zanj ne briga, nihče mu ne svetuje in ta stvar naj — napreduje? Tole je gotovo, da gniloba napreduje. Preživel sem na Ptujskem polju tudi to in strah me je te strašne bolezni! Imaš krasne čebele, nihče nima ne lepših ne močnejših in vsak dan pričakuješ roja, ki ga ni in ni. Pogledaš in se zgroziš: tu ena, tam ena bolna zalega, oh, in pred tem že pol sata gnilobe. Zatečeš se k vsem knjigam, ki so ti dostopne, pelješ se k temu, pelješ se k onemu, vse povprašuješ ■— zaman! Knjiga pravi, da je smrt edini lek, prijateljska tolažba pa so le dobrohotne in še škodljive besede. Vse preizkušaš, saj se ti krči srce ob sami misli: to le krasno življenje naj v hipu vse uničim? Ne moreš, lečiš dalje in razkužuješ dotlej, da z uspehom še druge okužiš. Ne, o gnilobi bi moralo časopisje ne le pisati, ampak kričati tja do zadnje vasi! Tako strašna, ker neozdravljiva, je ta bolezen vsaj za tega, ki s srcem in za srce čebe-lari. . . To je zlo! V narod prihaja »umetnost«, potrebnega znanja pa ni od nikoder; in ti ne maloštevilni gospodarji, ki jim »roji« po glavi preveč drugih skrbi in katerih vsa umetnost in znanje je v tem, da si enkrat za vselej nabavijo panj s premičnim satjem, ali se vam ne zdi, da utegnejo ti narodnemu »gospodarstvu« več škodovati, nego zmorejo oni, ki znajo koristiti? Moj znanec je dolga leta s kra-njiči srečno čebelaril in medaril. Zdaj si je omislil 6 eksportnih in 4 žnideršiče, seve, največje z 10 okviri. V žnideršiče je vrgel na osnove 2 roja, 2 panja sta še prazna in eksportni še čakajo neznane svoje usode. Povrhu mož nima niti satnic niti kožice! In to je vrl, res izobražen naš gospodar, ki je zbolel za modernim »umetništvom«. Torej: najprej znanje, potem panje; pri nas pa gre vse obratno. Pretiranost škoduje. Zdi se mi, da je propaganda za umetne panje sploh, za A. Ž. še posebej, preveč enostranska, preglasna in brezobzirna, recimo premalo objektivna. Ljudje zdrevijo za glasom in se krvavo izpodbijejo, čim naletijo na stvar, ki o njej nimajo pojma. Jaz imam resno voljo in željo, lotiti se čebelarjenja v A. Ž, panju, pa se ga bolj bojim, čim dalje ga premišljujem in — vsepovsod, kjer le mogoče — opazujem. Saj ne tajim in ne podcenjujem njegovih vrlin prav nič; pa —? Ta zlohotni »pa« vedno nekaj ugovarja in nihče mu jasno ne odgovarja. Izdatki so veliki, to je gotovo; ali se v malem obratu povrnejo? Ali ne gredo panjeve vrline v prid le vele- čebelarstvu s prevažanjem itd.? To je le približno eden izmed pomislekov; na druge ne dobiš enotnega odgovora ali si jih niti izustiti ne upaš. Povedal sem o priliki strokovnjakom tisto mnenje g. Levstika »ob dobri paši begata žetev, ob slabi paši dvojno vračanje«, če ne prevažaš namreč. Molk mi je bil v odgovor vse do danes, pikro zasmehovanje dunaj-čana samo mi ne zadostuje, me ne prepriča. Napisal sem to le brez sistema. Mnogo drugega, mnogo bolj važnega me še tare. Morda bi sploh bilo dobro, da človek piše takrat, ko se še uči, dvomi, premišljuje, ker učitelj prerad govori o tem, kar njega zanima in prelahko izpregleda ono, kar bi učenec najraje vprašal in zvedel. To sem doživel često; najposled ob neki knjigi, ki stane 40 Din. Malenkost za dragoceno domačo knjigo. Ni mi žal, saj je izvrstna, kakor vsi pravijo, ki vedo, kaj pravijo. Zato me veseli, da jo imam, le moja radovednost je ostala neutešena. Pozdravljam Vas z odkritim spoštovanjem! Iv. Ju Doslej nam pomlad ni naklonila mnogo toplih dni, vreme je bilo večinoma zmerno hladno. Prva paša: leska, zvončki in še nekatero drugo cvetje, vse je ostalo neizrabljeno. Vsekakor pa je bilo to enakomerno hladno vreme čebelam v korist. Zalega se ni prezgodaj čez mero množila in čebelam so bili prihranjeni mnogi nepotrebni izleti, na katerih se baš v prvi pomladi poizgubi premnogo živali. Ko pa je vreme že kolikor toliko stalno, izleta-vajo na pašo redno po več dni; pride tudi r a n c i c, čas, da panje lahko brez škode in nevarnosti odpremo ter njih žival pregledamo. Čez zimo se v panju lahko zgodi marsikaj, kar ni vidno čebelarjevim očem. Zato moramo v tem času, kadar je toplo vreme, panje temeljito pregledati. S tem opravimo tako zvano spomladansko revizijo. S tem pa ni rečeno, da se morajo vse družine razkopati do zadnjega sata. Izkušen čebelar sodi že po vedenju čebel zunaj panja, ali je v njem vse v redu ali ne. Zato pregleda navadno le sumljive družine in take, ki zaostajajo za drugimi. Na kaj pa moramo paziti, oziroma zakaj moramo spomladi pregledati panje? 1. Živež. Že v zadnjem spisu sem poudarjal, da moramo vedno in vselej paziti na zalogo živeža. Naj se nikomur ne zdi odveč, če to ponavljam. Saj nas uči stara izkušnja, da od gladu umrje več družin spomladi nego pozimi. To je lahko umevno, ker v zimi čebele ves mesec porabijo manj nego spomladi v enem tednu ali celo v nekaj dneh. 2. Zalega. Ako je v panju vse v redu, je zalega lepo strnjena. Če vidimo to, se nam za matico ni treba dalje brigati. Če je pa zalega raztresena, nepravilna ali celo pomešana s trotovsko, je znamenje, da je matica stara, onemogla ali sicer slabotna in jo moramo nadomestiti z zdravo, rodovitno. 3. Satje. V čebelnem gnezdu, to je v plodišču mora biti satje lepo, ravno, ne prestaro. Trotovine zadostuje za 1 dm2 na panj; kolikor je je več, jo izrežimo, dokler je še nezaležena, ter nadomestimo s če-belno. Tudi morebitne druge nerednosti, n. pr. podrte ali od miši razgrizene sate itd. moramo popraviti in nadomestiti, kolikor je to mogoče brez škode za zalego. Nerednost, ki bi je ne mogli takoj popraviti, si zabeležimo, da jo popravimo ob prvi ugodni priliki, vsekakor pa vsaj med letom. 4. Najvažnejše pravilo pri reviziji bodi: Posegajmo v čebelno gnezdo samo toliko, kolikor je neogibno potrebno! Delo izvršimo po možnosti hitro, da se panj preveč ne razhladi. Glavna umetnost uspešnega čebelarjenja je, da vzgojimo močne panje ob pravem času, t. j. do glavne paše. Pašne razmere so v raznih krajih različne. Ponekod je najboljša paša spomladi, drugod v poletju, ponekod jeseni. S tem mora čebelar računati in ne bo mu težko doseči, da bo imel čebele ob pravem času močne, če vpošteva, da čebela potrebuje za razvoj od jajčeca do popolne živali tri tedne, prav toliko časa pa da postane godna za bero. Potemtakem morajo biti čebele šest tednov pred glavno pašo dobro preskrbljene z vsem, kar potrebujejo zase in za prehrano zalege. Glede rojenja velja isto. Kdor pričakuje rojev, se jih sme nadejati šest tednov po prvi izdatni pomladanski paši, ki je v večini krajev na črešnji. Kadar imajo čebele vsega v izobilju, matico dobro hranijo in ona vsled tega obilno zalega. Narava sama čebele najbolje prehranjuje. Tega ne moremo popolnoma nadomestiti umetno tudi z dragimi sredstvi ne. Toda ako narava začasno odreče, mora čebelar priskočiti čebelam na pomoč s tako imenovanim spekulativnim pitanjem. Ker je pa ta posel precej kočljiv in uspešen le v nekaterih krajih, se začetnik z njim ne more ukvarjati. Zato naj samo skrbi, da njegove čebele ne bodo nikdar trpele pomanjkanja. Kadar se čebele tako namnožijo, da gnezdo na gosto zasedajo ter zjutraj in zvečer pri žrelu prisedajo, jim moramo gnezdo razširiti s tem, da jim dodamo nekaj satov. Najprej dodajemo dodelane sate, pozneje pa, ko se pojavi v panjih nagon za stavljenje satja —- pa satnice. Nove sate, oziroma satnice denemo v panj tik ob zalegi, ne pa v sredino gnezda. Plo-dišča ne smemo s praznimi sati deliti. Čebele si ga same najbolje uredijo, zato naj čebelar ne popravlja ali izboljšuje njih dela, ker vsa človeška umetnost ne doseže tega. Panjevo dno moramo spomladi večkrat osnažiti, da odstranimo čebelne vešče, ki jih je v drobirju na dnu obilno. S tem najbolj zatiramo to golazen, ker jim uprav prvi zarod uničimo. Satovje v shrambi moramo od začetka aprila do konca septembra vsak mesec enkrat zažveplati. »Dunaj je videl na svoje oči bogato korist, ki so jo imele moje čebele od pre-peljanja v drugo bogato pašo.« Anton Janša, 1775. lJinAOJ}3A — X M — — to CO Tf m CO CM co t- m X o CM Tf t— m co tJIUSBl rf X m co CM CM -t a> CM m CO m - m - co ■«J* CO -tt co bilo qiusBl jod 00 co X X o> — o CO co CM <31 CM m to t in CM X — v H!U?Ejqo tO t- m r- Oí 1— CO O! co o CO CM o — tM a> O (J> CO to Tf Dni UIOpSUS s — — - — — 1 — — CM 1 — 1 1 1 1 1 t 1 1 1 - ijiaAazap X o> m CM O CT5 t- m CM m X tO tO X m t m qiajajzi tO — CN CN CO o> CM — — t— r— r- O CM m co o cc — to co m m tO ■«t CO _ Ol m t-~ tO tO tO tO Tt a tO sredn me-sečn tO m + tO + n + to + 1 t + 1 o + + tO + tO + tO i T -t + 1 + m + tO + + N n H "S. najnižja o iT) 1 t 1 M 1 m 1 m 1 CM 1 CM 1 -tt 1 1 TJ-1 1 o co 1 T m 1 1 tO 1 1 7 m 1 o 1 o H i rt - m co t— CO CM - - CM X -tf X CM tO - -sf co m « > + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + »u U -O > o •5-3 D s. 3 §> u $ tu to 01 J3 S '-5 1 I I I I I I I ! I I I I I 1 1 I I ! I ! I ! I I I I o m O O o 00 o 00 o X o> o I I I I I I I ! s ¡ o o in r- m o o m to co o co o in t m o co co tt o -t I o o m co m o CM 00 o co O o to m o CM O cm O Tf m o o cM co ro lili I I I I I I I I I I I I I I I I I [ I I cd -O >u m p N O • ra O rt N 0) 18 c 5 s- « & >N >N >N >N >N >N ■ i i i < < < < ™ >N >N 'N ■ï 1 ' 1 I < N i t < < ■oÍ O 3 >N «i •o« C O .!£. >N >N is i ■  < < Q >N I 3 :rt u oc o " K i (fl M . „ S 6 ^ a S S 00 a o š £i '3 « -TT rt iO" S "S o # " ^ ^ t J -o s a -i S. a> 3 J2 M i> 3 >y o ¡2! >w -p . 6 S > C ■»—t ro O bi O "0Í S o a O a rt ro h rt ro >tr> ON T3 ¿í n u a H-l rt C rt o d v O -o rt bi H > S s NO NO ro ^H o Ë Ë Ë vO - 5 s m o t- Ü C/0 C/0 S W A) 00 w E 'C ° & « o to —« Si ° v g T3 ^ c 5 C M > >N CS O O b. Z PÍ K 3 JJ "čs >N bi a « u bi « S ¿ rt > O nO C-" 3 bi w fl S s p s? "s 00 H cs a nS > o -a . 4» a > v) O c/3 C >N O 1-1 -C 3 Q ^ r s ^ o ro bi > ' a o — C ctí O rt *-> >N N >« b, Oi 3 > O O O -c o Cu « C u a a> u > o i-J > oo Opazovalne postaje. Jo s. Verbič — Ljubljana. V drugi polovici letošnjega februarja meseca so čebele skoraj vedno iz-letavale. Nosile so obnožino iz mnogih pomladanskih cvetlic, ki so se razcvetele v tem času. Množina zalege je naglo naraščala. Vzrok tem zgodnjim pojavom je bila visoka toplina zraka. V Ljubljani, večinoma tudi drugod, je črez noč padla le dvakrat pod ničlo. Solnčnih dni je bilo žal prav malo. Dve postaji sta izkazali v vsem mesecu le po en tak dan. Prepeljevanje v pašo se je že pričelo. G. poročevalec iz Tacna je prestavil vse svoje čebele v pomladansko resje. Odmiranje čebel zaradi lakote se je nadaljevalo. Čebelarji še vedno ne vedo, koliko hrane potrebujejo čebele v zimskem času kljub temu, da že toliko let redno objavljamo tozadevne podatke. Da bo stvar še bolj jasna, izračunal sem po naših izkazih povprečno porabo medu v le- tošnji zimi, to je od druge tretjine septembra meseca 1925. 1. do konca februarja meseca 1926. 1. Čebele so povprečno porabile: . 2-764 kg . 1-017 „ v septembru 1925 . ,, oktobru ,, ,, novembru ,, ,, decembru ,, ,, januarju 1926 ,, februarju ,, 0-680 0-879 0-775 1-205 v tej dobi skupaj 7-320 kg Pomniti pa je še, da nekateri panji potrebujejo več nego kaže povprečna množina porabljene zaloge in da pri nas ni ne marca ne aprila meseca tolike paše, da bi se čebele od nje preživljale ter da čebele zahtevajo v teh mesecih zaradi množitve zalege več hrane nego v kateremkoli prejšnjem mesecu. Mesečni pregled za mesec februar zadnjih štirih let. Povprečna kletnih Solnčnih Sneženih Deževnih poraba toplina dni je bilo povprečno V februarju 1923 88'2 dkg + 1-5» C 6-7 70 7-1 27 V februarju 1924 113-5 dkg — 1'1° C 33 70 8-9 07 V februarju 1925 105 0 dkg + 4-3» C 11-4 7-3 4-0 35 V februarju 1926 120 5 dkg + 5'7° C 12-4 3'8 0-7 82 Društvene vesti. PREDAVANJA IN TEČAJI V APRILU. 5. aprila v Selcih nad Škofjo Loko ob 12 pri g. Janezu Vrhuncu. 11. aprila v Kočevju v osnovni šoli ob 10 dopoldne. 18. aprila v Gorenjivasi nad Škofjo Loko ob 2 popoldne pri Anšku, 25. aprila v Domžalah. Celodneven tečaj pri čebelnjaku g. Koširja; začetek ob 9 dopoldne. 18. aprila v Rogatcu tečaj o kužnih čebclnih boleznih. Začetek ob 10 dopoldne v ljudski šoli. 2. maja v Mariboru celodnevni tečaj o kužnih boleznih za delegate »Zveze čebelarskih podružnic v Mariborski oblasti«, ob 9 dopoldne na III. deški osnovni šoli na Ruški cesti, ter pri enem okuženem čebelnjaku. Čebelarji, udeležite se predavanj in tečajev v obilnem številu. Seja ljubljanske podružnice bo dne 7. aprila 1926 ob 8 zvečer v gostilni pri Perlesu. Prešernova ulica hšt. 7. Po končanem sporedu bo predavanje o prestavljanju v A. Ž. panju. Vse čebelarje vljudno vabimo na ta sestanek. Odbor. Podružnica čebelarskega društvs na Jesenicah, Gorenjsko, priredi sestanek vseh čebelarjev in prijateljev čebel dne 18. oziroma 25. aprila t. 1. pri čebelnjaku g. I. Šetinca, Javornik, ob 9. uri zjutraj. Podružnica za Maribor in okolico je imela svoj redni občni zbor dne 6. januarja t. 1. v Mariboru. Predsednik je pozdravil navzočne, posebno sedem gostov iz okolice, obžaloval pa je, da je kljub vabilom v »Čebelarju« in v treh tukajšnjih listih bila udeležba jako pičla. Taka brezbrižnost je ne-odpustna, to tem bolj, ker je bilo na sporedu predavanje o kužnih boleznih čebel, od katerih je najhujša —. gniloba —. v tukajšnji okolici zelo razširjena in utegne v kratkem uničiti tukajšnje čebelarstvo, če ne storimo posebno energičnih ukrepov za zatiranje. Navzočni so poslušali izborno, izredno poljudno predavanje g. Okorna z največjim zanimanjem ter so se na koncu udeleževali prav živahnega razgovora. Občni zbor je rešil običajni spored s potrebnimi poročili in z volitvijo dosedanjega odbora ter sklenil, da bo tudi letos prirejal sestanke pri čebelnjakih v okolici. Na ta način se lahko po-dado potrebni praktični migljaji starim ter tudi mladim čebelarjem. Kraj in čas prvega pomladanskega sestanka bo pravočasno objavljen. Želimo pa, da bi posnemali vsi čebelarji svoje ljubljenke v marljivosti. Tajnik. Podružnica na Viču. Na občnem zboru, ki je bil dne 3. januarja t. 1., je bil izvoljen naslednji odbor: p. Teodor Tavčar za predsednika, Albin Bergant za podpredsednika, Janko Babnik za tajnika in blagajnika, za odbornike pa Jožef Mrak, Alojzij Pogačar, Alojzij Bacič. Za delegata sta bila izbrana Albin Bergant in Alojzij Pogačar. Tajnik. Redni občni zbor podružnice v Trbovljah se je vršil dne 27. decembra 1925. 1. po običajnem redu. Podružnica je napredovala. Prebitek v blagajni znaša 203 Din 93 p. Izvoljen je bil stari odbor. Za delegata se je določil Ahac, za namestnika pa Hanek. Tajnik. Podružnica v Dobrepoljah je imela svoj redni letni občni zbor dne 3. januarja 1926 na Vidmu. Izvoljen je bil stari odbor, in sicer: Janez Erčul v Podgori za predsednika, Jožei Miklič za tajnika in blagajnika, Janez Strnad za odbornika. Za delegata za društveni občni zbor je bil izvoljen Jožef Kajfež. Tajnik. Drobiž. Urednik. Tako je prav! Lanski »Slov. Čebelar« je priporočal sajenje akacije. Nekatere podružnice so na podlagi tega naročile večjo množino akacij, ker se zavedajo, da je treba dejanj, ne pa samih besed, od katerih ne bodo čebele site. Podružnice pa opozarjamo, naj naroče sadike že jeseni, kajti spomladi se jim utegne pripetiti, da bodo z naročilom prepozne, ker bodo sadike pobrali že drugi. Aka-cijevih sadik nimajo državne drevesnice Bog ve koliko odveč. Uvažujte to! Z rokavicami ali brez njih? Nekateri čebelarji gledajo čez ramo tiste čebelarje, ki rabijo pri čebelarskih opravilih rokavice in krinko. So mnenja, da mora imeti čebelar toliko poguma, da se loti čebel brez tega »orožja«. Ne trdimo, da ni čebel mogoče oskrbovati brez rokavic in krinke, saj je naša čebela krotka kakor jagnje. Večina naših čebelarjev ne pozna rokavic in krinke in tudi urednik se ne more privaditi tem predmetom. Toda so časi in prilike, ko si jih čebelar želi, n. pr. kadar mu je ogrebsti razdražen roj ali pa kadar pobira po cesti panje, ki so padli z voza. Takrat so naše »miljenke« le prepri-jazne in ni prav prijetno, če dobiš nekoliko tucatov pikov. Seveda jih preneseš, včasih s kislim in zateklim obrazom in z nabreklimi rokami. So pa čebelarji, ki tega ne prenesejo, ker jim pik v resnici škoduje. Takim čebelarjem svetujemo, naj ob kritičnih trenutkih brez sramežljivosti sežejo po rokavicah in krinki. Store dobroto sebi in čebelam, kajti vsaka čebela, ki piči, je zapisana smrti. Krinka in rokavice so pa potrebne, kadar ob hudi vročini jemljemo med, zlasti kadar je delo dolgotrajno. Če stojimo ves dan od petih zjutraj do pozne noči za čebelami in ometamo žival z medenih satov, smo že popoldne od neprestanega težavnega in razburljivega dela tudi duševno tako izmučeni, da nas vsak pik mnogo bolj peče nego običajno in nas le še bolj razburi. Zakaj bi se ob takih prilikah branili rokavic in krinke? Ali nam ni v korist, da ohranimo sleherno čebelo pri življenju, ki bi sicer morala zaradi pika umreti? Ali ni v dobro čebelarju, da je ves dan zmožen za delo in kolikor toliko dobro razpoložen in da ni več dni po točenju tak, kakor bi imel vse kosti potrte? Spominjam se, kako sva 1. 1921. z gospodom prijateljem Trinkom pod Krimom en panj krotila. Bil je natrpan z medom, ki sva ga mu morala pobrati, ker je bila paša še imenitna. Čebele so bile »nastrpensko« hude, kakor pravi oče Pavlin. Enkrat jim je vzel g. Trink en sat, potem je prišla name vrsta in tako sva se vrstila, plesala okoli panja, mečkala čebele, ki so naju klale, in zdihovala. Izgubila sva s tem panjem več časa nego s petimi drugimi. Ali bi bila najina čebelarska čast kaj trpela, ko bi bila ravnala po pameti in zgrabila za rokavice in krinko? Da, bilo bi bolje za čebele in za naju. To nas uči: pri navadnih čebelarskih opravilih se navadimo delati brez rokavic in krinke. Rabijo naj jih le tisti čebelarji, ki se morajo zaradi srčne napake ali zaradi živcev varovati pika. Kadar pa moramo pri čebelah delati ves dan, in opazujemo, da so slabe volje, ne mučimo njih ne sebe ter sezimo po rokavicah in krinki. Da rojenje preprečimo, je včasih zelo težko, zlasti takrat, kadar se je panj že pripravil za to. Izrezavanje matičnikov je sredstvo dvomljive vrednosti, uničenje stare matice in čakanje na mladice ter odstranitev nepotrebnih matičnikov pa dolga pot, ki je ne hodi rad čebelar z večjim številom panjev. So leta, ko vsa sredstva za preprečenje rojenja kratko-malo odpovedo. Čebelar ne sme čakati, da se čebele že začno pripravljati na roj in da šele potem ukrene, kar se mu zdi umestno. Takoj ko opazi, da je panj natrpan s čebelami in da je zaležen tudi že zadnji košček satja, naj mu vzame štiri sate racionelne mere, manjših pa še več in jih pridene s čebelami vred kakemu slabejšemu panju. Pazi naj pa, da bo jemal le pokrito zalego in od kraja, ne tu pa tam kak sat. To »puščanje« se kako leto izvrstno obnese. Brezpogojno zanesljivega sredstva, da preprečimo rojenje, pa ni in ga ne bo, dokler bodo čebele živele po svojih zakonih, kajti rojenje je klic novega življenja, do katerega ima čebela vsaj toliko pravice in potrebe kakor sleherna živalca in rastlina. Gorkote potrebujejo čebele zlasti spomladi. Sedaj imajo v panjih že mnogo zalege — nežnih otročičev, ki jih morajo greti, da ne poginejo. Zato so toplote mnogo bolj potrebne nego po zimi. Skrbimo, da bodo panji zlasti v marcu in v aprilu mesecu dobro zapaženi, odeti, s slamnicami zadelani, kakršne panje ima pač kdo. Nič se bridkeje ne maščuje nego hlad v panjih v aprilu mesecu! Čitali smo, da bo čebelarski zakon v kratkem predložen skupščini, čitali smo, da so jugoslovenska čebelarska društva prejela 1,000.000 Din podpore za pospeševanje čebelarstva, čitali smo, da bo še letos ustanovljena velika državna čebelarska šola, čitali smo, da se je nekaterim našim čebelarjem posrečilo pridelati v »Jugoslov. ulištu A« po 300 kg na panj, čitali smo, da je bezeg »medo-nosno bilje«, čitali smo, da se kapital, ki ga vtaknemo v čebele, obrestuje po 35 % (tepci ljudje, ki ga nosijo v banke in hranilnice!), čitali smo, da čebelarji v marcu letošnjega leta niso »iznašli« nobenega novega panja, čitali smo, da se je število članov naših podružnic letos podvojilo, čitali smo, da je ko- roško slovensko čebelarsko društvo v Celovcu začelo živahno delovati, ko smo pa vse to pravili našim prijateljem, so vsi začeli na nas kričati: »Prvi april!« Ali ni to grdo? Listnica tajništva. Vse podružnice prosimo, naj nam v bodoče, ko prosijo za predavanje, redno sporoče tudi lokal, kjer se ima predavanje vršiti in kdaj se ima pričeti. Dosedaj so vse take prošnje kljub okrožnicam ostale brezuspešne. Ta malomarnost podružnic pa napravlja društvu zaradi korespondence precej stroškov. Zato prosimo, naj v bodoče podružnice to upoštevajo. Listnica upravništva. Vse čebelarje, ki niso v redu prejeli vseh letošnjih številk »Čebelarja«, prosimo, naj ne-došle številke takoj reklamirajo. Domnevamo, da se je pri zadnji pošiljatvi izgubilo na pošti veliko izvodov druge številke, dasi smo vsem članom poslali vse letošnje številke, in sicer novim 1., 2. in 3., starim pa 2. in 3. Uprava in ekspedicija sta list točno odposlali vsem članom, ki so plačali članarino za tekoče leto. Krivda je edino le na pošti. Ko prejmemo vse reklamacije, se pritožimo do poštnega ravnateljstva in ga prosimo, naj pri dostavljanju našega lista napravi red. V vlogi bomo navedli vse nerednosti, zato z reklamacijami, ki so brezplačne, ne odlašajte! Nekaterim podružnicam in članom pa tole v vednost: Dogodilo se je, da so člani ponekod plačali članarino že v januarju, a jo je uprava prejela šele v marcu. Zaradi nerednosti podružničnih blagajnikov je upravništvo prejelo več reklamacij. Istotako se dogaja, da nam podružnice pošljejo imenike šele 2. ali 3. v mesecu, 5. pa ima uprava že reklamacije v rokah. Prizadeti člani naj upoštevajo, da list razpošiljamo redno zadnjega v mesecu, skupno z novo izišlo številko. V februarju in marcu smo list izjemoma poslali še 15. vsakega meseca, to pa le zaradi tega, ker se je priglasilo vsakokrat nad 100 novih članov. Ekspedicija je namreč sedaj, ko poštnina ni pavša-lirana, zelo otežkočena in zato list razpošiljamo vedno skupno z novo izišlo številko vsem novim naročnikom. Na to dejstvo naj podružnice nove člane pri vplačilu opozore. Za nove člane imamo še dovolj letošnjih številk na razpolago, zato pridno agitirajte, da se bo število članov vsepovsod pomnožilo. Izdajatelj za Čebelarsko društvo za Slovenijo in urednik Avgust Bukovec. Za Jugoslovansko tiskarno Karel Čeč. Cenik čebelarskega orodja in potrebščin ki jih ima v zalogi blagovni oddelek Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo (poleg stolne cerkve). A.-Ž. panj na 9 satnikov najnovejšega sestava, kompleten z vsemi pritiklinami (s pripravo za prevažanje)..................... Isti na 10 satnikov, najnovejši in najpreciznejši izdelek.......... Baloni za 1 liter Din 8-—, z odprtim podstavkom vred.......... Baloni z zaprtim podstavkom za pitanje iz medišča............ Čistilnik za med z dvojnim sitom, iz zelo močne pločevine, emailiran...... (Kupljen obenem s točilom samo 100 Din.) Deska za pritrjevanje satnic..................... Doza za 25 kg medu, iz line pločevine................. Doza, leseni obod, za pošiljanje po železnici............... Garnitura za vdelavo satnic (dvojni topilnik za vosek, cevka za lepljenje) .... Kapa, čebelarska, za odpiranje (s tkanino)................ Kolesce za vtiranje žice....................... Kožica, zaklopna, za odlaganje satnikov s čebelami............ Matičnice (kletke) raznih vrst od 2 do 13 Din............. Ista z oddelkom za hrano za razpošiljanje po pošti............ Mreža, žična, za okna (pocinkana), kvadratni meter........... Nastavek s taco za odkrivanje satja ob točenju medu........... Nož za izpodrezavanje satja..................... Nož za odkrivanje satja....................... Odvijač za vijake......................... Okvirčki za A.-Ž. panje (nezbiti), za komad............... Pitalnik za A.-Ž. panj iz bele pločevine..... .......... Posode za med, pločevinaste, a 4 kg.................. Iste za 55 kg........................... Posoda, glej doza za 25 kg..................... Iste (leseni sodi) za 50 kg..................... Posoda za čiščenje medu, z dvojnim sitom............... Razpršilnik za škropljenje čebel z medeno vodo.......... ... Kazstojišča, pločevinasta, namesto kvačič za 9 ali 10 satnikov....... Rešetka, matična, močna (domačega fabrikata) za 1 panj......... Reietka, matična, šibkejša, nebrušena, za m2 ..... ......... Sipalnik, lesen, za A.-Ž. panje na 9 in 10 satnikov..........■ . . . Sito za čiščenje medu (pločevinasto) .................. Stiskalnice za umetno satje .........•............ Strgulja za snaženje A.-Ž. panjev................... Šablona, jeklena, in zabijač (priprava za pritrjevanje kvačič)......... Ščetica za ometanje čebel...................... Šilo za vrtanje luknjic....................... Točilo za med, najnovejšega sestava, pločevinasto, za 3 satnike 27X41 cm in emajl. Točilo za med z bronastim okriljem in emailirano............. Točilo s čistilnikom, samo 100 Din več. Topilnik s svetiljko in žličko za lepljenje satnic.............. Topilnik! za voščine........... ............ Vilice za odkrivanje satja...................... Zapahi za žrela: a) kovinski, enostranski...................... b) leseni (Trinkov sestav) s peresom................. Žica, v klobčiču, dkg........................ Kovinski deli za A.-2. panj: a) 6 finih palic, 40 cm, d Din 1-25.................. b) 2 nosilca za matično rešetko a Din 1-50.............. cj 2 tečaja za vratca a Din 1-75.................. d) 4 tečaji za brade a Din —-50.................. e) 2 mreži za okenca a Din 4-50 .................. f) 4 zapahi za okenca & Din —-75................. g) 2 zaporici za zaklopnico & Din —-25................ h) % kg kvačic ........................ i) 1 kljukica za vratica..................... j) rešetka za 1 panj, zelo močna, brušena.............. 325 350 16 18 130 6 40 12 30 45 20 28 3 46 100 10 10 3 1 18 16 200 40 50 130 8 2 15 94 25 20 1000 10 20 8 3 1120 1220 50 80 7 3 3 2 9 3 5 75 50 50 50 50 50 50 50 GOSPODARSKE KNJIGE Janša, Nauk o čebelarstvu zr!&tkima^iS l,MM " "WMWMI gl,M panj. M. Humek. Din 24--. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, po- Humek, Praktični sadjar. ^vsz 92 s,;- Slovenska kuharica. Priredila S. M. Felicita Kalinšek. Velika izdaja s slikami v besedilu in 33 barvnimi tabelami v naravnih barvah. Sedma izdaja. Vezana Din 220-—. Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači \9fllO tf ff flCflflflin ICtlll 9 sadni uporabi in o konserviranju sadja in zele-OullJC f yUd|JUUIIipiVU. njadi. Za gospodinje in dekleta prir. M. Humek. Pojasnjeno s 13 barv. prilog, in 42 slik, 30 Din. n _ ___ m*ISm S «tu« Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. bUSDOUiniSIVO. Priredila S. M. Lidvina Purgaj. S 156. slikami. Zdravstveni r S ' del spisal dr. Franc Dolšak. Din 40-—. Mma.mA. U!Xa ¡m Za vsako gospodarstvo in gospodinjstvo vele- Nasveti za niso in dom. k°"stna ^ Um 32'—, vezana Din 48-—. CtrJnn „:nn 0i: Aorliniinn Navod, kako ga izdelujmo in kako z njim oauno vino an saujevec. jg™!- 42apJdbiOstrin? iLSk0»!)0 n-I,—., s„ „>».«#«1!»««« Navodilo, kako ju vzgajajmo in oskrbujmo. Z DlGSKGV m ITiar6IICa. s,ikami. in 2 barvnimi tabelami. Sestavil M. Humek. Din 12-—. ••i*!»** Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob. S 75 barvnimi NuSc 000e tabelami. Sestavil Ante Beg. Slike izvršil Dragotin Humek, rav- natelj meščanske šole. Vezano Din 100-—. l/llllinno unni m:nn v novi meri s pridejano naštevanko do 100. Pre-l\UIJICna raCUniCa gledna in praktična strokovna knjiga za posestnike in lesne trgovce. Sestavil Janko Dolžan. Vez. Din 30-—. RaCUnar v kronski in dinarski veljavi. (Hitri računar.) Vezan Din 30-—. — .11.. kraljevine SHS. Izdalo društvo slovenskih profesorjev. zemljepisni anas p°dr°bnih zemiievid°v-izvrsii «ž- vikt°r n°- VlnUPnOi Zemljepisni, zgodovinski, politični, kulturni, gospodarski in socialni pre-OIU vCllbl. gled. Napisal Fran Erjavec. Vezan Din 60-—. (Zgodovinski razvoj trgovine in prometa. Gospodarska geografija. Narav-požoii in človek Produkciia--Trso" vina. Promet in njegova sredstva.) Sestavil dr. Vinko Šarabon. Vezana Din 48-—. Navodila kurjačem, posestnikom parnih kotlov itd. Spisal ing. Gvidon Gulič. Din 30-—. Parni kotel. |k!_»__, Učna knjiga za stavbne šole in stavbne obrtnike. I. del. Izra-II aPPn |jPT|lfl čunavanje konstrukcij za visoke stavbe iz ojačenega in neoja- VJMUU" čenega betona. Spisal ing. Jaroslav Foerster. Din 30-—. jugoslovanska knjigarna V Ljubljani