n Največji slovenski dnevnik v Združenih državah | Velja M v«e leto - - - " eta..... Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 GLAS NARODA Ust: slovenskih »delavcev v Ameriki. TEUBF0N: C0BTLANDT 2876. Entered as Second Claas Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 222. — ŠTEV. 222. NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 21, 1923. — PETEK, 21. SEPTEMBRA, 1923. VOLUME YXXT — LETNIK XXXI. POSVET MINISTRSKIH PREDSEDNIKOV Francoski in angleški ministrski predsednik bosta par dni razpravljala o zapletenem ruhrskem vprašanju. Komentarji raznih časopisov. — Le Petit Parisien ^ pravi, da je imela že prva seja velik uspeh. — Londonsko časopisje zaenkrat še ne ustvarja nobenih zaključkov. Pariz, Fiaiu ija, 20. septembra. — Včeraj sta se tu-kiij sestala francoski in angleški ministrski predsednik, da dobita na<"in in sredstva, kako bi bilo mogoče rešiti zapleteno porursko vprašanje. Krauroski I i-t i zatrjujejo, da je že pri prvi seji zmagal Poincare ter da je Baldwin izprevidel pravilnost njegovemu stališ«" a. Posvetovala sta se sicer o najbolj splošnih zadv>\aL. Podiobnosti sta prihranila za daua&ijo in jutrišnjo konferenco. Matin pravi: "Poročilo, ki je bilo izdano po prvi seji, jasno kaže, da so se naši sosedje vrnili k dobrohotni nevtralnosti gospoda Bona rja Lawa. ter da nas ne bodo ovirali v naših prizadevanjih. Angleži se nam bodo celo pridružili v zadnjem trenutku, to se pravi tedaj ko bo Nemčija izjavila tla nam plača vse, kar zahtevamo". lie Petit Parisien in Le Journal zatrjujeta, da je bila žr prva seja "kronana z uspehom". London, Anglija, 20. septembra. — Londonsko časopisje še ne ustvarja nobenih zaključkov iz prve seje konference med Baldwinom in Poincarejem. Najuglednejši listi niso posvetovanja niti omenili. Morning Post prerokuje, da bodo pogajanja plodo-nosna. Z doseženimi uspehi bosta morali biti zadovoljni obe stranki. List nadalje namigava, tla bosta francoska iii anurleška politika edinstveni glede reparacij. Glavna ovira reparacij je bila, ker se je Nemčija branila plačati. To oviro j<* treba najprej odpraviti, potem se bo pa že dobil način, kako bo Nemčija plačala. časopis Daily News, ki je velik nasprotnik Francije, piše: "Ne vemo, kako zi mogla Velika Britanija sodelovati s Francijo v politiki, katero je že parkrat dosledno zavrgla". Neki doplomatski izvedenec svari v Daily Tele-graplni na t ud pred velikim optimizmom. Dailv hxpres posveča vso pozornost ugotovilu. da sc včeraj na konferenci ni še ničesar doseglo. Pristavlja, da se Baldwin ne bo mogel prilagoditi francoskim nazorom ter se bo vrnil v Londor, ne da bi kaj opravil. KINEMATOGRAF ZA VZBUJANJE ZAVESTI Nemci kažejo v kinematografih, koliko zahtevajo zavezniki od Nemčije. — Prebivalstvo sled; filmu 2 velikim zanimanjem. — Koliko bo davka. Berlin, Nemčija. 20. septembra, fe bi Nemčija plačala >>dškno sto mark, bi bila vrsta teh bankovcev tako dol-ara, da' bi lahko petkrat obkrožila zemljo. Bankovec za sto mark je dol? šestnajst centimetrov oziroma šest i ne. Na Nemškem kažejo to a- kinematografih. Na platnu se najprej oojavi zemeljska obla, krog nje na začno krožiti bankoy»i. Gledalci dobe na ta način že vsaj nekoliko pojma o teli goro-^tasnih Številkah. Nadalje kažejo v kinematografih, k(-liko kuriva. Živil, živine in Irugih potrebščin zahtevajo zavezniki. Ko pa pokažejo. koliko davka bi morali prebivalci plačati, nastane v kinematografu tnk ropot. ;la morajo večkrat prekiniti "»liko. Brez dvoma.se na ta način zbuja sovraštvo proti versaillski mirovni pogodbi ter se ščuva prebivalstvo k odporu. Ko je film končan, se pojavijo na platnu besede: Bodimo edini, pravični in svobodni! PREDSEDNIK UNIJE TISKARJEV. VELIK PLEN PROHIBICIJSKIH AGENTOV. Slika nam pre 1 -'a ■-'; i Maj r George L. Berrv-a. predsednika International Printing P«-cssm en's and Assistants unije, ki je zadnje dni odločno nastopil proti štrajkujoeim tiskarjem \ New Yorkii. Izjavil je, da so pregTešili proti uniji, ker so zaštrajkali. Večinoma vsi ne vvorški časopisi izhajajo v znianj šani obliki. POSLANCI PROTI GOV. J. G. WALT0NU Governer je prepovedal zborovanje zakonodaje, poslanci pa izjavljajo, da se bodo sestali brez njegovega dovo ljenja. — Očitajo mu, da si hoče postati diktator v državi. — On pravi, da sklicujejo zborovanje ku-kuklukslanki člani. — Goreči kri i so znamenje sovraštva in upora. HALO UPANJA. DA BI IZSLEDILI MORILCE LAŠKIH KOMISARJEV. PROFESOR JE UMRL VSLED OPEKLIN. Oakland, C al.. 20. septembra. — V sled hilnih opeklin, ki jih je dobil pri gašenju gozdnega požara, je umrl profesor C. L. Burekhal-te-r, ravnatelj Cabot observatorija. Mafalde j,- znatno iz':o'jš.'lo. Dekliea bo že po par dneh zapustila posteljo. Zdravniki zatrjujejo, da je imela vročinsko bolezen, d oči m kroži mel »judstvom govorica. da >e je hotela zastrt! p; t:, ker so jo stariši milili v zakon. Washington. D. C.. 20. sept. — V zadnjem fiskalnem letu so pro-hibicijski agent je zaplenili nad .">000 kotlov. To delo je opravilo I manj kot 300 agento^-. Razen kotlov so zaplenili dva i milijona galon majše. petdeset tisoč galon žganja ter 25 pištol in revolverjev. ZDRAVSVENO STANJE ITALIJANSKE PRINCESE MAFALDE. Rim, Italija. 21. «eptmbra. — .Zdravstveno stanje princezinje POLET ZR—1 ZAKASNJEN. Lake wood, X. J., 21. Mpt. — Vsled slabega vremena ni poletel največji ameriški vodilni balon ZR—1 včeraj nad Washington. Polet se bo vršil enkrat prihodnji teden. Sar.ti Quaranta, Albanija. 20. septembra. — malo je upanja. 1 I a bi bilo mogoče kdaj izslediti morilce peterih članov laške obmejne komisije. Albanska žandar-rnerija je sicer aretirala nekega grškega podčastnika, ki se je mudil na albanskem ozemlju. Sprva je padal nanj velik sum, ker mu pa niso mogli ničesar pozitivnega dokazati, so ga izpustili. Splošno prevladuje mnenje, da so morilci pobegnili k morju ter se tam vkrcali na kako ladjo. Ozemlje, kjer se je umor izvršil. je silno nevarno, posebno za --i tujca. Po okolici se klati vsepol- Washington, D. C., 20. sept. — no roparjev, ki ubijejo človeka za Dane« se sprejel v avdijenci pred-1 vsako malenkost, sednik Coolhlge Sam. Gompersa, j Potniki potujejo v onih krajih načelnika American Federation of edinole v spremstvu šestih ali | L^J>ot. Poročal mu je o položaju osmih žandarjev. or{ranizirane Bd^t po«* Is tspUCnJ« *TCr. pofttnl Čekom! «rad" tal "Jadraaak* banka" v Ljubljani Zasrabn. Beograda. Kranju. Celja. Maribora. Dubrovnika, Splita. Sarajeva ali drn*od. kjer Je pač aa hitre Izplačilo najacodaeje. 1000 Din. .. $11.80 .. K 4,000 3000 Din. .. $23.40 .. K 8,000 5000 Din. .. $58.00 .. K 20,000 Prt nakaaltie, ki tnalaj« manj k*t «n tiao4 ainnrje« ntunlm« »aaabel m M «Mte« aa p—tnlw In euft Knito. Italija in nmdene eseznlje: ta iaplaSoJe "Jadranaka banka** v Oimtijl M 200 lir ................$10.00 300 lir ................$14.70 500 lir ................$24.00 1000 lir ................$47.00 J* Draft. FRANK 8AEBEB STATE lv Lawrence, Mass., 21. sept. — Danes se je zagovarjal pred otroškim sodiščem petnajstletni Leo (raifnon, ker je usmrtil desetletnega Ohristofera Flanagana. Večkrat mu je že pretil s smrt- <-'eni I*>be?nili na ulico, jo, pred tremi dnevi ga je pa u-: Potres ni povzročil nobene ško-strelil z malo puško. j de. London, Anglija. 20. septembra. Prebivalei v Cromani so občutili včeraj opoldne par precej močnih potresnih sunkov. Vsi so presene- CCE IN MATI UMORJENEGA VOJAKA PETERSA. ki je na tak način zgrajen kot ame riški ZR—1 bo odplul iz Frie-' drichshafena na Nemškem začetkom meseca novembra proti Ameriki. Ustavil se- bo v Lakehurst, N.. J., kjer bo njegov bodoči dom. Zgradili so ga Xemci, kot so tudi pri gradnji ZR—1 pomagali nemški inženirji. ftredi oeena bo na posebni la-Iji vremenska opazovalnica. Strokovnjaki bodo določali smer vetra ter ugotovili najpripravnejši čas za od plutje. Plul bo iz Nemčija preko Azo-rnv, južnega konca Bermude do svojega končnega cilja. Razdalja znaša 4500 navtičnih milj ter je trikrat daljša kot je zračna črta med Ameriko in Anglijo. L»etalci se ne bodo na poti nikjer ustavili. ZR—3 ima pet Mavbaeh motorjev. ko jih vsak proizvaja 500 konjskih sil. Balon bo plul z naglico 60 milj na uro. Če bo šlo vse posreči, bo v Ameriki tekom 140 ur. Balon bo imel prostora za trideset oseb. Kabine bodo tako u-dobne kot ga so v ameriških spal nih vozeh. Xa prvem poletu bo napolnjen z vodikom, v Združenih državah ga bodo pa na{>oIiiili z helijem. Nepristranski časnikarski poročevalci pravijo, da governer ne bo mogel veliko opraviti, ker je proti njemu veltka veeina prebivalstva. KDO JE ZAKRIVIL |NAČE^oT^rNJE BOLGARSKE NEMIRE? V White Plains se vrši druga obravnava proti mlademu milijonarju Wardu. ki je ustrelil bivšega vojaka Petersa. Milijonar je najel najboljše advokate in potro&il stotisočake, samo da bo oproščen. Državno pravdništvo pa ne bo prej odnehalo, dokler ga ne zadene zaslužena kazen. O poteku obravnave bomo po-roHM ____^ J _________- HINDENBURGOV NASVET. Monakovo, Bavarska. 21. sept Ko so se danes poslovili od Hin denburga general Ludendorff, dr. von Kar, profesor Bauer in drugI ugledni Bavarci, jim je rekel Qin-denburg v slovo naslednje značilne besede: Ne razkrajajte države, ne odcepite Se od nje niti začasno. Bodite taki kot so Pru&i, ki trdno zaupajo v moč nemške države. Bolgarska vlada pravi, da so Rusi izdelali načrt za strmoglav, ljenje sofijske vlade. V vzhod-nji Rumeliji so se vršili vroči boji. London, Anglija, 20. septembra. Bolgarski notranji minister je izjavil, da so bili zadnji bolgarski nemiri posledica ruske "boljševi-ške agitacije. Pri aretiranih ko»munstičnih voditeljih so našli ruske dokumente, iz katerih je jasno razvidno, da so boljševiki izdelali natančen načrt za stromoglavljenje bolgarske vlade. Belgrad, Jugoslavija, 19. sept. I/. Sofije so dospela poročila. o>kto»r in dru^r (tkalnic* ai apretura1* poročajo : V tovarni so zai>*+I«iii sanii um-inet. večinoma žnmke, ki se vpeljujejo v delo na eJektrič-nih tkalnih »trojih. Zato je moglo vodstvo podjetja pristati le na 20 odst. povišuatje m«1«! ki je bilo iletaratm obljubljeno že pr«*d i»ar dnevi. klerikalci, ki !>i radi <* ka-i k i m mezdnim uspehom dobili medi delavstvom v Mariboru tal. pa sodelavke nahujtkati, naj zahtevajo; '» tovarna ni mogla pristati, j« izbruhnil divji itrajk. Sedaj se podaja v imenu delavstva neki Smion'e, tajirlk klerikalne delav-fke Strokovne zvez** v Maribora. V stavki j* o k rot; 280 delavcev in delavk. Tudi * ^raikii'' očitki o nehijrijftfiKniK razmerah v tovarni »o neut« meijeni, ker je bila tovarna sezidana ae!e leto« po najmodernejših lustemih za tekstilne obrate, kakor so urejene tudi dru-ibme tovarne na ('»»kem. Tovarna je opremljena tudi z vaemi najmodernejšimi higi}«ii«nmi napravami. napadi na podjetje m hujskanje delavstva zauledu j«*jo edino eilj, dobiti delavce v klerikalno organizacijo. Češkoslovaški poslanik v Ljub , ljani. Čajanko na <"-ast eeškoslovaške-?a f>oslamika .lana Šobe, ki se je mudil v Ljubljani., je priredil če-j >k< slova>ki jrenerabii konzul dr. lieneš. V salonu kavarne Emona se je zbral« veliko število rojakov poslanika in prijateljev češkoslo-vaukeca naroda. llila je »rečena vfvta napitnic fia čast odličnemu v"*tu in v proslavo <*esk<*»Lova«k<>-ju p-slovanske ga bratstva. Podanik Sel»a se je v iskrenih besedah zali valil za pozdrave ter je napil jujmislovans-ko-tčtJKkoslovaejkJ vzajemnosti. Cajanica je potekla izredno !e»i>o. Poslanik Seba, ki je reden post luiaega letovišča Bleda, -i je v času svojega ljubljanskega po*seta podrobno ogledal vele-sejem, o katerem se je izrazil jako !a»kavo. Nato se je odpeljal z br-zovlakom v Beograd, kjer je zopet prevzel prišle češkoslovaškega poslaništva. Kralj v vinski poskusevalnici vinarskega in sadjarskega, odseka. Iz Maribora poročajo: Povodom peseta mariborske industrijsko-obrtne izložbe dne 28. avgusta je kralj Aleksander s svojim spremstvom počastit fudi vimko posku- Iz Japonske prihajajo vedno poročila o silni potresni katastrofi, ki je uničila prestolico Tokio, veliko mesto Yokohama in še celo vrsto drugih mest. V dolgih zadnjih stoletjih je to, izvzemši svetovne vojne, nedvomno največja nesreča, ki je zadela človeštvo. — Glavno mesto Japonske Tokio po žirajo ognjeni valovi, proti katerim je človeštvo brez vsake moči. Nad mestom letajo neprestano letala, toda silna vročina in ostri dimi, ki so prepregli ozračje, one-mogočujejo vsako rekognoscira-nje. Smrt je danes absolutni gospodar v še pred par dnevi mogočni prestolici japonskega naroda. 11 okrajev mesta je postalo žrtev potresa in strahovitih požarov. Ognjene zublje je bilo videti sedem milj daleč, nebo je podobno žarečemn morju. Po cestah in ulicah leže kupi mrličev. Grozotn je povečal še silni tajfun, ki je divjal po potresu nad mestom. — OpiLstošeno ozemlje obsega 300 kvadratnih milj. Potresno gibanje je trajalo z neznatnimi presledki poldrugo uro in je spravil potres v akcijo tudi več vulkanov, med njimi ognjenik Kozina, ki se nahaja eno miljo o^l Tokia. Položaj v Tokiu postaja od tre-notka do trenotka obupnejši. — Nesrečo povečuje pomanjkanje vode. Uničene so vse vodovodne naprave. Vsi delavci velikanske predilnice Fudyi so bili ubiti. Mostovi preko reke .ki teče skozi Tokio, so porušeni. Žrtev požara so postale tudi enkatere palače evropskih veleposlaništev, med njimi francoska in italijanska. Ceste, ki vodijo v Tokio, so podobne kupom razvalin, pokritih z mrliči. Vlake, ki so bili na potu v japonsko prestoLico, je potres prevrnil in vrgel vagone na kupe. Po poročilih iz Osake je zgorela tudi velikanska cesarska palača v sredini mesta. Usoda vladarja Iliro-hita. njegove rodbine in admirala Yamamota še ni znana. Med potresom se je na stotine ljudi skušalo rešiti v veliki stolp Asakura, ki je pokopal vse nesrečneže pod seboj. Enaka usoda. je doletela 6000 eseb. ki so se zatekle v predor v Sapaku. Vsa pokrajina od Tokia do Osake je opustosena od potresa in požarov. V kopališkem mestu Hakoni je lažje šteti žive kakor mrtve. V Akami je mrtvih 7000 oseb. Mesti Otovara in Kamakina sta izginili z zemeljskega površja. Mesto Erolfiva so po-pavili morski valovi in odnesli s seboj v morske globočine na tisoče in tisoče Ijui. Porušeni sta dalje mesti Kamakura in Yokosum, kakor tudi Yokosuka. Na pogoriščih in razvalinah je videti obupne prizore. Krik in vpitje mater in otrok in starcev pretresa ozračje, od trenotka do trenotka pa je slišati puškino ste-ljanje. Kakor pri vsaki taki veliki katastrofi, se je pojavilo tudi v Tokiu veliko število človeških hijen, ki izrabljajo obupni položaj, plenijo po hišah in snemajo z mrličev dragocenosti. Zato je nad celo po krajino proglašen pre-ki sod. Vojaštvo ustreli brez par-dona vsako tako zverino. Okolica Tokia je ogromno taborišče beguncev, ki so si rešili samo golo življenje. Nimajo ne obleke, ne živeža, rodbine so raztrgane, in vsaka ima objokovati po več mrličev. — Vlada skuša, kolikor je pač mogoče, lajšati položaj teh obunnih siromakov. Tudi o usodi inozemskih poslanikov in sploh tujcev, stanujočih v Tokiu, še ni zanesljivih poročil. O usodi predmestij Enoskima in Kemakura še ni mogoče dobiti no- ševalnieo vinarskega in sadjarskega odseka. Serviralo se je troje vrst vina. in sicer 1917.-eček, rumeni šipon iz Kajžara, Franca Kočevaria v Srediriču ob Dravi; l<*21.-*čck. "Sauvignon blamc" (umska t ni zelenčič) iz Želeanih dvori. Priča Zemljiča v Ljutomeru, in l^SI.-š^ek, dišeči trammec iz Hereegovčaka, Klotarja Bou-vierja v Gornji Rndgruii.. Kralj se je prav laskavo izrazH o kvaliteti teh vin in se je nadalje živaimo zanimal za izglede letošnje vijake letine. Kraljev poset je veljal našim vinogradnikom. benih vesti, ker »ta zaviti v oblake dkna, prihajajočega iz vulkana na otoku Oskuma. Predmestja Pet-sua, Daoja-madori, Fukagava. A-makusa in Yokusuka so popolnoma uničena. Poročila poudarjajo naravnost neverjetno hladnokrvnost novega ministrskega predsednika Yamamota. Sredi najhujših zemeljskih stresljajev in v najhujši zmešnjavi je sklical sejo ministrskega sveta, na kateri so bilitsklenjeni najnujnejši ukrepi za vzdržanje reda in miru. kakor tudi glede pomoči ponesrečencem. Tudi v Yokohami požar še vedno ni ponehal. Vsi predori in mostovi so porušeni. Prebivalstvo, kolikor ga je še ostalo, je v paničnem begu zbežalo iz mesta. — Skupno število vseh potresnih žrtev na Japonskem se ceni že sedaj nad četrt milijona ljudi. — Vsa Japonska se je oblekla v žalno obleko. Katastrofa je prava narodna nesreča in njenih posledic še dolga leta ne bo mogoče izlečiti. Škode ni mogoče niti približno preceniti. Znaša pa najmanj težke milijarde. Opnstošena mesta. Japonsko glavno mesto Tokio, ustanovljeno leta 146, se razteza ob izlivu reke Smidagave, severo-zapadno od tokijskega zaliva in šteje nad dva milijona prebivalcev. Mesto je prepreženo z nete-timi prekopi in razdeljeno po reki v dva dela. Glavni del je na zapadu. V njem je mikadova palača. poslopja ministrstev, veleposlaništev in čudoviti vrti. Dolnji del rnesrta obstoja večinoma iz malih lesenih hišic, ki so nudile plamenom izborno hrano. Izmed drugih znamenitejših poslopij je omeniti budistično svetišče, mavzoleje in veliki muzej, krasne biblioteke in bančne palače. V mestu je cvetela zlasti porcelanska industrija. Pristanišče Šincrava, ki je bilo odprt-o za tujce šele leta 1871 ima ogromen promet. Tokio so doletele v zadnjem stoletju tri velike nesreče: leta 1879 in 1892 so strašni požari opustošili celo vrsto predmestij, dne 20. junija leta 1S94 pa je silen potres zahteval več tisoč žrtev. Yokohama, eno najvažnejših japonskih pristanišč na otoku Hondo, 15 milj od Tokia, ima tri dele. Mesto šteje sedaj 4."»0.000 prebivalcev. V evropskem delu jih je približno 2.000. Bilo je še leta 1835 majhna ribiška vas. Ko pa je bilo odprto za tujce, se je razvijalo od leta do leta in postalo v desetletjih eno največjih japonskih pristanišč. Yokosuka je istotako važno trgovsko mesto in šteje nad 100. 000 prebivalcev. Peter Zgaga Največji "nem?ki bandit. Pred kratkim se je vršila v ilallu razprava protd nekemu Platneru, ki «a označujejo nemški listi kot največjega bandita. kar jih je poznala Nemčija. Platner je bil vodja raybojtrikov v Berlinu. Člani njegove tolpe dobivali fd njega vedno tedensko mezdo. ZagreSil je toliko hudodelstev, da je potrebovala policija pol leta samo za sestavo obtožnice. Platner sam pravi o sebi, da ni noben navaden razbojnik, temveč najboljši učenec l>nina. Svoje mi-sJi je razloži v brošuri, kajteri je dal naslov: tlOrganizirano rdeče nasilje." Pred par meseci se je Platner poročil v jetnišnici z neko mlado in zelo lepo mladenko. Medenih tednov pa ni bilo, temveč samo dvojna poreija ričeta. Manevri čehoslovaške armade. Letošnjim zaključnim manevrom čehoslovaške armade pri Polički bodo prisostvovali mnogoštevilni zastopniki tujih armad, posebno male antante. Jugoslavijo bo zastopal načelnik generalnega štaba Milan Ž. MUovanovi s štirimi drugimi visokim ičastniki. Zastopane bodo tudi Anglija, Francija in Italija. Dobil sem časopise iz starega kraja, v katerih je na dolgo :n ' š;roko pisano o majhnem fantiču I Kristan se je nekoč izrazil o "mali krvavo-mastni kepi mesa" — toda tedaj še ni bil v kraljevi službi). Tega fantka je porodila Maria Sigmaringen-Hohenzollern, ki je sedaj žena jugoslovanskega kra- I Ija. Časopisje naravnost divja samega veselja. "Veseli dogodek v kraljevi hi-, ši", "Jugoslavija ima prestolonaslednika", "Živel prestolonaslednik", taki napisi se vrste preko i celih strani. I i Ob rojstvu so oddali z belgraj--ke trdnjave sto in en strel. To pokanje naj bi označilo svetu. da je Jugoslavija sedaj po-I polna monarhija, kajti monarhije, v katerih ni prestolonaslednika. | so le polovične. , [ Poročila o tem veselem dogod-« ku gredo do skrajnosti. Ni >icer omenjeno, če so porod kinemato-! grafiraU, toda jaz bi rekel, da sol ga. Kaj takega se namreč ne pripe ti vsak dan, tla bi kaka žen.sk.i si- i na rod Ha. O pet ur starem fantiču je bilo! napisanega in natiskanega deset- j krat več kot pa o vsem jagoslo-1 vansko-laškem in laško-grškern1 ■ ° sporu. Kdo se Ih) menil, če nas sosedje izzivajo ,zmerjajo in oštevajo, če je pa krstija v domači hiši. Fantkova pokora se bo že ob rojstvu začela. Krstiti ga bodo hoteli katoliški in pravoslavni škofje, pa tudi muslimanski c^r-k veni dostojanstveniki in židovski rabinci bodo hoteli imeti svojo besedo. Upati je že vsaj. da zahteve židovskih rabmcev ne bodo upoštevane. Potem bo težava zastran imena. Slovenci bodo rekli, naj bo Janez. Hrvatje bodo rekli, naj bo Ivo. Srbi lii _pa radi Jovana imeli. Obveljal bo pa najbrže predlog tašče, rumunske kraljice, ki bo svečano izjavila: Fritz naj bo ali Nande. to so bili vsi moji predniki. Tašča ima namreč pri takih stvareh največ besede. Ona je že vse tstvari ''skoz naredila" kot prav»;o naši ljudje. Po letih bo fant začel hoditi v šolo. Učiti se bo mora! veliko je-i zikov. Znati bo moral srbsko, da bosta s Pašičem pokramljala. j Francosko — kajti ofioijelni je-j zik na jugoslovanskem dvoru je I francoski. Hrvaško — da se bo mogel enkrat v daljni bodočnosti z Radi-čem sporazumeti. Romunsko — da bo lahko z materjo govoril. Laško — da bo lahko korešpon-diral s svojo žlahto na rimskem dvoru. Nemško — da bo lahko s svojim stricem debatiral, če ga bo kdaj zanesla pot v Doorn na Ho-landsko. Slovenščine mu ne bo treba znati. Se bodo morali pač naši otroci učiti vseh zgoraj navedenih jezikov, da ga bodo Slovenci razumeli, če nam bo kdaj kaj pametnega povedal. Nazadnje se bo moral odločiti za narodnost. Najboljše je, da se izda za človeka kake tuje narodnosti, kajti zaenkrat imamo mi Jugoslovani edinole pred tujcem rešpekt. ilmjosUitmttaka Ustanovljena L 1898 Kalni. 3frihrota ' m Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. J Glavni odborniki: Presednlk: RUDOLF PERDAN. S33 E. 166 St.. Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS LALANT, Box 106 IVarl Ave., Lor&ln. O. Tajnik: JOSEFH F1SHLER. Ely, Minn. Začasni blagajnik LOUIS CHAMPA. Bo* 961. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnln: JOHN MuVEK.N, 411 _ lJtb At*. Lulu Lb. Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. ORAHEK. S03 American State Bank Bid*.. 100 Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBA8NTK, Room 206 Bakewell Bldg.. eor. Diamond and Grmet Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIC, 1334 W. 18 Street, Chicago. UL FRANK SKRABEC. 4622 Washington Street. Denver, Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODNTK. Box 4S0. Ely. Minn. GREGOR J. POREXTA. 3lw Stevenson Bl.Jg.. Puvallup. Wash. FRANK ZORJCH, 6217 St. Clair Ave.. Cleveland, u. Združevalni odbor: VALENTTN PTRC. 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC. 3S3 Park Ptr.. Milwaukee. Wis. JOSIP STERLE. 404 E. Mesu. Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CEuARC, 638 Market Street. Waukegan, I1L JednoUno uradno glaallo: "Glas Naroda*'. Vse stvari tlkajoPe ee uradnih laJev kakor tudi denarne poftllj&tve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se po.MlJa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolnlkka spričevala nal se požilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se prlporoCa vsem Jugoslovanom ss obilen pristo»>. Kdor Zeli postati član te organizacije, naj se zelael tajniku bližnjega druStva J. i?. K. J. Za ustanovitev novih drufitev se pa obrnit* na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovi x 8 člani ali Članicami Jugoslavia irredenta. Slovenščina prognana tudi s po-deželnih sodišč. Sedaj je l>il izdan tudi na >nli-5va po deželi na Goriškem uku/., da ima iz vsalct*ga razpravljanja izključiti slovenščina in da morajo biti vse vloge na sodišču sestavljene izključno v italijanskem jeziku. To je nov velik uda-n-c goriškim Slovene**-m v Obraz. Ljudje ne znajo italijanski. Tolmači in prevajanja — to bo nov ogromen davnk za naše ljudstvo. Ta sodnijski davek .n odprava slovenščine, to je nov neizbrisen škandal za Italijo, ki s«- tako rada svetu predstavlja za kavalirsko in kulturno državo! Iz Jugoslavije. O preuredbi cerkvenih okrožij v Julijski krajini razpravlja italijiui.sko časopisje te dni zopet prav živeliuo. Namen .i«* znan. Od gorinke nietrop: 11 jo •dvisni ikofiji v 'I:-»t«i in IVn-eču. Radič povzročil umor Daskalova? lie graj ki "P-alkan" )»:>r>«ea. da j«- Kadir po svojem begu i/ Jugi slavi je p.--t.-l pridobiti z;t to. da s.* -pravi s nj- ln.lgarsko vlado in se vrni- v IJolgaiijit. "da bu postala na zn<>-liaj drejena in inorna v borbi pi<.ti li"»>-moniji Srbije". Daska-lov je bil iznenadmi, \ en dar pa je Kad i«'-a takoj zavru*!, veš, da noče po n« mati K'.buižanovrh grehov ni [skat: n »vili prepirov s Si bi in Srbijo. Kadii' j«.- bil ves. >ri in je <-<"-ital Daskalovu. da ni dober ilolgar. To je n..]».»lilo Daskalova, da je zabrusi Kadi»u v obraz: "<«<»spoti, vi ste izdajale*- in noben pi»vr,-n Ii<»l«i,ir vam ne 1 >• > jj;el v t-..Mi žalimo -kb-p^ti zv»--Z;* sjono sj korel;t:nni- !ii posteni- | mi ljudmi. Vi to ni-ife! Spra\ite e!" tem ra/g .voru je liadie v a. ..... .... ..Peroral v Sofijo in tak<zna11" je italijanskAmu vroeekrvnežu žt Tako list iJalkan". Ravnatelj hranilnice pobegnil. J Iz Vsšea poročajo, da je ravna- /ilavnaj zelo na poti kljub temu. da vrši le svoj nadjxi.sti.nski posel in mu nimajo ničesar očitati. V Čezsoči na Bovškem <0 mladi fantje pel i neko znano slovensko pečeni. Xič hiwlepra. Ita-' lijanske meje -e rad' one pesmi ni-0 pretres!.-. Karabinjerji. kateri inajo nalogo, aretirati Slovence za vsako ničarijo, so prihrumeli v gc-stilno odgnali skupino fan-1 ov v zapore. 1 župana s*> prijeli. Kako se postopa s potniki iz Jugoslavije. V Podbrdu še vedno spehajo potnike, di.-šle iz JugotJavije, v [)os*-ben železniški voz. ki ga pri-kb pi>» vlaku. V fioriei lšee ta voz zdravnik, ki pregleda i>i>tni-ke. predno jih izpuste s postaje Na progi mimo Postojne pa ni ta-j vetra posebnega voza za panike iz j •Jugoslavije. Kaj se vozi ravno - kozi podbrški tunel, obstaja baje nevarnost, da se ne zanesejo bolezni iz Jugoslavije. Pa še neke druge nevarnosti se boje. V PimI-brdn se vrši zelo strogo polk-ijsko pregledovanje prtljage Gorieanov, ki se vraeajo domov. Občuti se prizadevanje po4"!eijskih organov, da bi našli kaj spodtakljivega ali celo državi nevarnega. Morda služi v to svrho tudi omenjena zdravstvena skrb. kam I»e^!iil. PH reviziji branil-nu-e je ni;« -lovi!• >. da j»- nb.-Ani ravnatelj oškodoval hranilnieo za ])ol milijona dinarjev. We'.dner je baje p 'begnil v Ameriko. ALI VESTE, — fi turški toiiak ter sit v lejn-nkafi. ne pa v zavojih? Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljil, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem Uprava "Glas Naroda" er &OJAH, NAKOCAJTK »S HA "GLAS NARODA" NAJ-VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS nct&TAB OPOMIN enim, ki mi kaj dolgujejo. Kdor se v kratkem ne oglasi, ga obelodanim. — Jak Jafe&etič, Box 66, James City, Pa.' (21-24—9) jVOVA zaxubva KHJIOAJ NA KRVAVIH ! POLJANAH 'T^ RPIiENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega ^ slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt- Spisal Ivmn MatiSc CMftipoiteM - ♦I.50 - jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem upora ter njega zakletvi. Knjiga Je trdo vessna, Tiebnj® 270 strani in 26 alik la vojna. "GLAS NAEODA" «1 Cortlandt Stral, New York, N. 7. GLAS NARODA, 21. SEPT. 1923 Morski Spisal kapitan Frederick Marry&t. t i—m i .n, (Nadaljevanje.) 7 poglavje. Sleeper's Bay. N'a iu*padn vodovje južnega At Iant.skegu oceana : to«La to ime je pozabljeno, odkar i/mi bil i svojo nu*" na morju : ime. ki « mu sra nad*4i volno-lasi domačini, se najbrž nikdar ni zvedelo po **vetu ; vendar h t hreiju tega zaliva je nekoliko pristani*«', ki so tudi zelo potrebna; celina pa, ki tvori ta inaLi zaliv, nudi človeškim aeem kaj malo vabljiv in mikaven prizor. Na obrrtyn ni v'uWi niecnar dru-g» ira kakor bel pesek in tuintam majhne griče, ob katere udarjajo Valovi Atlantskega oceana. Vse je g<»lo jn nikjer ni najmanjšega sledu o rastlinstvu. Razgled v noira-iijo dežrl«» zakriva ^»sio tarvu-je z zrji«'-n:m od^'vom, ki kaže ponekod d-t.l.i II Lin jih palm. t<*ia tako zlomljena m pokvarjena c«d lomljenja žarkov, da .si more človek v teli s-likah predstavljati vse dru-ifo kakor dr**vje in nence. Voda v zaliva je mirna in gladka kakor zrcalo. Ob tent obrežju vlada neprestan molk pri rode. Niti majh ne sapice ni nad stekleno vodn<> ghul m o, vse razgreto <»d nJsrpičn padajočih volnenih žarkov, ki razlivajo vez njo obilico »wllilbe ill toplote. Nikjer ni videti niti ene morske ktice, ki bi mahala s perutmi ali mirno (plavala v zraku ali z bistrim očesom prodirala glo bino, vsak trenutek pripravljena planiti na »voj plen. I*ov>#L»di je tmina, samota, pu>itota. Edino znamenje življenja hrbtne plavute morskih somov, ki ali leno plavajo po vroči vodi ali pa mirno leže v poldan^ki vročini. T;tko puste, mrtve, dolgočasne pokrajine sknro ne moremo misliti, raz*«n če l»oletiiuo v duhu v mrtve, ledene j>okrajine na zemeljskih tečajih. Ob vhodu v ta zaliv, v plitvi vodi, je ležala ladja. zasidrana, toda nepremična kakor smrt. Takoj bi bila obrnila nase pozorn«**! vaeh. tudi ako *>i »ila v na j večjem in naj živahne j*em pristanu vseiga sveta. Tako krasne so bile njene poteze, tla bi si človek skono mislil: To je prirodno čudo. namenjeno za p<>življan je oceana in ustvarjeno od roke nebeškega Stvarnika, da prijvujvvre do lepo-te in mnogovrstnosti njegovih Kje bi bilo tudi mogoče najti med vsemi živalmi, ki skujejo ocean na perotih ali plavutah, 1 lile lepo razpostavljene okoli ve-1 ik«-ga jadrenfka, kavlji zatprivla-i -evanje tujih ladij pa sr> Kili raz-J vrsčeni <»k
  • j<> mogli opustiti dol v ladjo in ; ial;riti. Na vsaki strani krova je! italo Tia lafetah po osem medenih, j tkrhno izdelanih topov manjšega! valibia. Sj>lo je pričala vsa ladja i spretnosti ladjedelčevi in njena »prava o njegovi razsodnosti, ko -ii bilo pogrešati ničesar jx>treb-lejra in j«- bilo vse urejeno jaico /kusno. SUrbnost, ki jo je bilo »paziti p«ri notranji uredbi, je pridala, da je roditel te ladje vzdrževal železno redo t ost in di»sii-t)lino ter je l»il na drugi strani do-vKeno izurjen mornar. Kakor .bi ;icer rtjojrla ladja toliko časa ja- ( Irati po svetu protizakonito in vendarle usjiešno? Kako bi l>il<» .■endar drugače mogoče vzdrževati red med tolpo lopovov, ki se ii*) 1'ali niti lioga, niti ljudi, ka-e-i-ih večina je imela na vesti razne umore in m' hujša1 grozovitosti? Vse Uj je bilo pač etliaio mogoče, 'ier je poveljnik daleč presezal vse tako, da ni mogel dobiti n oljčnega tekmeaa. Presezal jih je z na dar jem iroje samokresov in dol?nož za pasom so izpopolnjevali njegovo opravo. (Dalje prihodnjič.) ničlo. To povzroča pogosta obolenja otrok ter zopet slabše materi-jalne razmere. Tudi Zitino zdravje je slabo. Žalost, nevralgični napadi in migrene so storile, da je jZitino sicer krepko telo izgubilo odporno silo..Žita posveča največ časa vzgoji svojih otrok, posebno najstarejšemiu snu Otonu, ki ga misli enkrat posaditi na kraljevski prestol v Budimu. Oton je popolna slika svoje matere: prej Burbonec kot Habsburgovec. Visok, še preveč za svoja leta, je lepe zunanjosti in trdnega zdravja. On je edini solnčni žarek, ki sije na žalostno življenje bivše cesarske družine. Ostli otroci, štirje dečki: Rudolf, Feliks, Robert in KarlwLudovik. in dvoje deklet: Adelaida in Šarlota, preživljajo dneve z učenjem in ob igranju. Zanimivo je prijateljstvo in spoštovanje, ki ga goji okolišno prebivalstvo do Zite in njenih o-trok. Prebivalstvo je v glavnem potomstvo starih Baskov. To konservativno ljudstvo je še ohranilo svoje stare simpatije do Habs-burgovcev, ki so toliko vekov vladali v Španiji. Sedaj so se prenesle na poslednje Habsburgovce. Tri četrtine živil, ki jih porabi bivša cesarska družina, so prosto-1 voljni prispevki Baskov; to zelo olajšuje družinske stroške. V glavnem se da življenje eks^ carice Zite karakterizirati takole: pomanjkanje, bolezen, beda. Vse to napravlja s clovečanskega stališča prav žalosten vtis. Tako poroča avstrijski monar-hist. popravile. Na pomoč smo mogli priti svojim bratom ob vselej zanemarjeni dalmatinski obali, na otokih, v Orni gori itd. le polagoma in dasi je naša beogradsjfia vlada takrat napenjala vse moči.^ se vendar ni dalo preprečit i, da so ponekod v naši državi Še do lani vladale jako nepovoljue prehranjevalne razmere. V avstrijski republiki je vladal enak pojav tudi le do stabilizacije valute. Nepre-možni sloji naroda ob padanju vrednosti denarja niso zmogli naglo naraščajočih cen, premožnim je bilo skoro vselej vse dostopno in korupcija je cvetela celo pri dobro namišljenih vladnih pomožnih akcijah. Cene so poskočile radi tega celo višje, nego bi to razmere upravičile. NAZNANILO ROJAKOM, kateri ljubijo kanaičke ali papige. Imam izvrstne pevce dobre sorte, so čisto rumeni in pisani. Kdor hoče imeti, naj pride ali naroči pismeno, pa dobi. Se priporočam za naroČila. — Frank Wolkar, SI Stamvix St. Brooklyn. New York. (2x 21&25—9) razmer v Avstriji. UELMAR 13 milijonov avtomobilov. Pri cesarici CHi. (Foreign Language Information Service. ! Jugoslav Bureau.) j Beogradska "Pravda" poroča: --j V lepem gorskem kraju severne Število registriranih avtomobi-i Španije, na podnožju pirenejskih lov v Združenih Državah čim dalje'masivov na severovzhodu od San bolj rijste. Od začetka tega leta Sebastiana se nahaja skromen do konca junija je skupna regi- gradič z imenom Lekvecija. To je straeija osebnih in tovornih av- nekdanja lastnina premaganih tomobilov skočila za 7ti4.052, tako španskih kari 1stov in služi sedaj je da 1. julija bilo registriranih v Združenih Državah, 13,002,427 avtomobilov. Obnovljene in dvoj-t ne registraeije so seveda odštet od tega števila., v»aj v kolikor je bilo to mogoee. novim gospodarjem: družini nek- 1 danjega cesarja Karla in njenim . privržencem. Po petdesetih letih stanujejo tu novi karlisti. to pot habsburški! V gradiču živi eksce- o. -i * i -i i sarica Žita in se menda kesa radi .Število avtomobilov rase vedno v istem razmerju, kot od 1. 1916 zadnje svoje avantur/' kl JO Je Pri naprej. Tedaj jc bilo 3,512,996 reJ pravila tudi ob moža. Tu je na-gistriranih motornih vozov, danes stal° središče monarhistične habs-pa je že prekoračen trinajst mi- burške akcije za restavracijo Jjon. habsburške monarhije v Avstriji Tovornih in trgovskih motor-1 in na Madžarskem. Prav pogosti nih vozov je sedaj 1.371.058 t. j. obiski pri nekdanji avstrijski za 92.254 več kot začetkom leta. j cesarici; največkrat prihaja k nji Povišek je pri teh avtomobilih španski kralj Alfonz, katerega so-razmeroma še največji. f proga pa. kakor se govori, teh ob- Bureau of Public Roads, ki spa-!:skov ne trpi baš rada. da pod poljedelski department, iz- , . , ,. , , „ . . . i Neki znan avstrijski monarhist kazuje'nadalje sledeče registraci- , , - ... , - ' Je nedavno posetu ekscesarieo. je motornih vozov za vse Zdruze- „ , , . .... , ,. , ne Države: 11,571,181 privatnih 0iitai Je *>ri dva dneva, ali to osebnih a v tomobilov: 60.188 taksi-* mu Je ^adastovalo da vidi, kako jev, omnibusov in avtomobilov za|živi dnuina zadnjega avstrijske-V najem; 141, 521 motornih dvo- ?a cesarja. Največ težav ji po- koles. Ta zadnja pa niso zapopa-dena v zgornje skupno število. Skupni dohodek iz registracij avtomobilov znaša , čez 167 miljo-nov dolarjev, od katerih-se skoraj 135 miljonov vporablja za gradnjo in popravo cest s strani držav. V mnogih državah •' obstoja tudi davek na gazolin, ki se tudi večinoma rabi v isto svrho.' vzročajo materijalne skrbi. Z njimi se mora Žita boriti stalno. Gradič Lekvecija je zelo skromen, naravnost preprost. Sobe so velike, dobro razsvetljene, ali zelo slabo opremljene. Oprema je stara in izkvarjer'a; udobnosti ni nobene. Posebno neprijetne so kli-matične razmere. Sredi poletja se mora v sobah kuriti,- po zimi pa se temperatura nikdar ne dvigne nad transportnih POZOR! POZOR! Odkar vodi zvezni kancler Sei-pel vladne posle v Avstriji, je opažati v tej državi jako krepak preokret na bolje. Dalekovidna in smotrena zunanja in tudi notra nja gospodarska politika je do-vedla tako daleč, da danes nihče ne govori več o Dunaju kot o — waserkopfuT', ki bo s svojima dvema milijona prebivalcev ugonobil šestmilijonsko državico, na sprotno pa zatrjujejo, poznavalci razmer, da je Dunaj danes na tem pridobiti si zopet prejšnjo velja vo kot središče trgovine in industrije podonavskih dežel. Nas ta oči vidna konsolidacija seveda zanima iz več ozirov. Ne da bi delali kislih obrazov, premišljujemo, kako to, da se sami borimo še z vsemi mogočimi nepri likami, mi, pripadniki zmagovite države, dočim leze premagana Avstrija počasi a sigurno iz mi-zt rije. Iz višjega vidika in kot dobri sosedje jej moramo ta povsem nepričakovani preokret celo privoščiti, saj se vendar le zavedamo, da nimamo več opraviti z nekdanjo Avstrijo, temveč k primerno okrnjenimi njenimi ostanki — današnjo avstrijsko republiko. Predvsem si moramo biti na jasnem, da je našla ta republika v svojih stremljenjih po zboljšanju svojega obupnega povojnega položaja pri naših velikih zaveznikih vselej toliko dobrohotnega "razumevanja, da ji je bilo le treba s pridom zastaviti ves svoj izvežba-ni in izborni diplomatski aparat v (h sego vseh mogočih olajšav, ki so se v danih razmerah sploh dale doseči. Kdo se ne spominja ime-nito organiziranega jadikovanja ko j po vojni in skoro do poslednjega časa? Hrušča in trušča ni bilo konec in naivneži med nami so se čudili, kako to, da pri toliko bedi sploh še kdo živi v tej od vseh bogov zapuščeni Avstriji. No čemo zanikati, da so bile pričetne težave glede prehran etam večje nego pri nas, pozabiti na nasprotno tudi nočemo, kako tiho in potrpežljivo so takrat n. pr. naši Dalmatinei in Bosanci junaško prenašali glad in trpljenje. Že med vojno, ko je Dunaj ie živel v izobilju, je na stotine ljudi, po od-mogočne Avstrije pozabljenih naših otokih naravnost umiralo gladu. Živež pa je šel, rekviriran iz drugih naših krajev, izključno ▼ kraje današnje avstrijske republike. To se je obrnilo šele s preobratom in takrat smo imeli pač priliko opazovati, da se Dunajčan s praznim želodcem čisto drugače vede nego lačni Jugoslovan. Prehranjevalne prilike so se pri nas tudi po vojni vsled desolatnih razmer zelo počasi ALPENTINKTURA je najbolj uspešno sredstvo na svetu, za rast in proti izpadanju las za moške in ženske. Velika steklenica $3.—, srerfna $2.—, s poštnino. Za vse drugo pišite po cenik, ga iJožljtm zastonj. JACOB WAHCIC P. O. BOX 616 CLEVELAND, OHIO NAZNANILO IN VABILO. Društvo št. 103 SSPZ. v Homer City, Pa.( priredi VESELICO dne 6. oktobra, ko bo ravno 11 let, kar j*? je tukaj^aije društvo ustanovilo. Tako bi imeli zadnje leto proslaviti desetletnico, toda zaradi brezposelnosti in ker so tudi v tukajšnjem S. N. Domu stanovali stavkarji iz Black Liak, Pa., se je ta sla vnos t odložila za letos. I)a pa l>oIj proslavimo llletnico tukajšnjega društva št. 103, se je sklenilo na redni seji 0. septembra sledeče: 1. Predsednik napravi kratek govor; 2. tajnik sporoči vsaj nt koliko o dohodkih in izdatkih ; :». vsak član mladinskega oddelka dobi majhen dar; 4. vsak član, ki pridobi novega člana, dobi 1 dolar nagrade, ako dobi 5 članov, 5 dolarjev, ako pa dobi 10 članov, dobi 11 dolarjev nagrade. Vstopnina 75 centov, ki jo plačajo vsi polni člani. Da pa bolj proslavimo llletnieo našega društva, so vabljena vsi tukajšnja društva in rojaki in rojakinje v okolici. da se v polnem številu udeleže tega pomembnega tfcie, ker čisti dobiček jc namenjen v društveno blagajno. Torej, sobratje, na delo in pripeljite vsak po enega novega člana za mesec oktober, ako pa ne mo"š dobiti, pa vsaj pripelji na veselico. I*rošent so, da se udeleže te veselice tudi vsi otroci mladinskega oddelka, ker se bo vsakemu nekaj podarilo. Za vse to bo skrbeJ izvoljeni odbor. Torej nasvidenje dne 6. oktobra ob fl. uri zvečer v S. N. Domu v Homer City, Pa. John Rink, tajnik. Hranjenje ustvarja ugodne prilike, katere razsipnost ovira, postavlja temelj neodvisnosti v Vaši bodočnosti, navdušuje k stvarnemu delu, katero je edini pogoj napredka. Odločite se za varčevanje s tem, da uložite prihranke pri nas na — 4anici; 24. Savska; 25. Oblaček; 26. Planinska ro'a. 27. Hercegovska; 28. Ljubezen in pomlad; 29. Rožica i slavni j; 30. Naša zvezda; 31. Lab ko noC; 32. Pod noč; 33. Kaj bi te prašal; 34. Bože pravde; 35. Na grobih; 36. Nad zvezdami; 37. Vabilo; 38. Usliii nas; 30. Na morju; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. Barčlca; 43. Oblaček; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobova; 47. Katrica; 48- Deklica, ti Bi jokala; 40. Jaz bi rad ru-dečih rož; 50. Zdravita; 51. V mraku; 52. Lepa naša domovina;^. Vigred se povrne; 54. Vinska; 55. Oj dekle, kaj s tak žalostna; 56. Slanica; 57. Oj, te mlinar; 58. Pojdam v rute; 59. Slovenac. Srb, Hrvat; CO. NaSa zvezda; 61. V slovo; 62. Iz-gubi jeni cvet; 63. Sanak spava; 64. Glejte, kako umira pra-▼Wni; 65. Naprej; 66. Kje dom je moj, 67. Hey Sloveni. 71. Domovini ; 72. Sokolska: 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem; 75. Domovina; 76. Slovenski svet, ti si krasen; 77. U boj; 78. Večer na Savi; 70. Zrinsko, Frankopanka; 80. žito *uti5. Srbine tužni?; 81. Pobratim!ja; 82. Pomlad in Jesen; 84. V tihi no«. 85. Milica; 86, NJoj; 87. NJega ni; Pod oknom; 89. Prva ljubezen; 90. Lahko noč; 91, Pri oknu sra tnolče slonela: »2. Strunam: 93. Slovo: 94: Strunam; 95. Pro-inja; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom; 98. Lju-bezen In pomlad; 39. Lahko noč; 100. Raztanek; 101. Svra-Sanje; 102. Tam, gdje stoji; 103. Prelja. ______Cena 8 poštnino $3. '"IS "GLAS NARODA n 82 Cortlandt Street New York (SLAS NAKOPA, 21. SEPT. 1923 CAROVNICA. Spisal JEAN BAMEAU. Za "OUs Naroda" poalovenil J. T. 2 (Nadaljevanje.) Legla je na po-steljo, t<»da zaspati ni mogla. Šele proti jutru ji je zatLsnil kpanec oči. NahJeilnjega jutra je bila njena prvo pot v hlev. Njene kožice ni bilo v hlevu. M ah< »ma •>«- j«? pa jK>rodil v duši Mela ni je trde-n sklep: — K župniku Ikjui šla in pa prosila, naj bere mašo. Koliko maš je že bral župnik Vigneux za bolne otroke, za srečen ribolov, za srečno potovanje itd. In pomagalo je, skoraj vedno je pomagalo. Če gospod eita malo. bo kožica gotovo najdena. Ves ilan je molila, ponoči je pa imela lepe sanje, da je njena ! molitev pomagala. In da je koza prišla sama nazaj v hlev. • * • 2u|)aikčc je bilo malo poslopje, prislonjeno na cerkev. Abbe V ilfnetut s»- je izprehajal jmj vrtu. Bil je star, visokorasel ii*až, dobrodušnega obraza. Na kU »piči sta sebro, dobro, kar pripelji jo. Drkla je odšla pred hišo, kjer jo je čakala Melanija ELECTRIC SIGN Električno znamenje je kot prodajalec, ki stoji pred vratmi vaše trgovivne ter vabi ljudi, naj stopijo notri. Električno znamenje opozori nase več ljudi kot jih more navaden prodajalec, kajti videti ga je mogoče nad en blok daleč podnevi in ponoči. Z veseljem vam bomo pomagali izbrati znamenje, pripravno za vašo trgovino. Vprašajte za podrobnosti The New York Edison Company ~yit T-our Service Electric Sign Bureau 130 Rast 15th Street Telephone: Stuvvesant 5600 Koliko časa še? 1 * Gospodična — ji je rekla. — Gospod župnik vas pričakuje. tudi na italijanski strani. i in doleti — prejalislej — zasluže-i na kazen, ker se maščuje na tem __( svetu vsaka krivica. To resnico je Vsa znamenja kažejo, da se ta- j dokazala kaj grozno svetovna voj-kozvani reški problem približuje na* svoji rešitvi. Značilno je za našo j Na tem za nas poštene pogod-"prijateljico" Italijo zlasti znano j benike jasnem položaju ne more-dejstvo, da je spravila v svet — j" prav ničesar izpremeniti nova ne vemo sicer po kafcih ovinkih — j divjaštva reških fašistov, ki so se vest o svojem formelnem ultima-j dogodila nedavno v Barošu. Motu do 31. avgusta t. 1. Da se ta ra- \ torni brod "Lokar", last Franca ca ni spekla v Jugoslaviji in nje<^j Kukuliča. je v petek zvečer pri-nem časopisju, se sedaj priznava plul iz Raba na Suša k in je pri- Pojdite z m«*noj. Tam spadaj je na desni. Melanija je šla za deklo ter je bila v precejšni zadregi. Neprestano je vrtela v rokah zlat križec, ki ga je nosila na svilenem j nakaterihje imeldrRy- gaje poiskal spričo viharja varnej- stal namesto v Sušaku v luki Ba-Zatem so se pričele in obnovileros, kjer je nastala v petek zvečer zopet seje paritetne komisije v precej huda nevihta. Le zaradi te- traku krog vratu. 'iar staviti po svojih konferencah svoje protipredloge. Do sedaj se ni najnovejših vesti o tej seji in o nadaljnih pogajanjih v Rimu. Iz ♦epa razloga in ker se v potek keh pogajanj načeloma sploh nismo vtikali, najmanj pa na tak na- "inT kakor je to ves čas delalo ita-pia licu mesta potopila. ^aeula je govorjenje. Poznala je župnikov glas, slišala je pa , n instrukcijah v Evian-Iaes-Bains tudi d\a mcska gLa.sova. I verila se je, da gospod župnik ni sam. -— To je pa nerodno — si je mislila. Sklonila je glavico in se je že hotela premisliti. T<>da abbe Vigneux jo je bil že opazil in se ji približal. — Dobro jutro, ljuba gospodična, kako se kaj imate! Kaj pa teta? Ali je zdrava? Melanija je odgovorila v zadregi. Do ušes je zardela, ko je opazila mlada Parižana, ki ista jo motrila precej izzivalno. — No, po kaj ste prišli moj ljubi otrok t — je vprašal župnik. Ona ni odgovorila. — Nekaj mi imate sporočiti, kaj ne? — Da, gospod župnik. — Kaj zaupnega t — Da, če vas ne motim. — Kaj sem stopite, saj sva sama. — Gostoma je rekel, da ga zapustita za par trenutkov. Težkih korakov jo je spremljal v malo vrtno trtico. Rekel ji je naj sede ter nadaljeval: — No, tukaj sva nemotena. — Prečistiti, prišla sem naročit mašo — je zaječijal^j. — Kako prosim? — je vprašal župnik, ki je bil napol gluh. — Prišla sem vas prosit, če bi hoteli citati mašo. — Mašo/ Seveda. Tiho mašo? — Da, prečastiti. — Ali je kdo bolan? — Ne, precast iti. — Ali je kaka duša v vicah? — Ne. tudi ne . . . Maša je za . . . Bila je v taki zadregi, da bi kmalo raztrgala žepno rutico, ki jo je držala v roki. — No, za koga. moj dragi otrok? — jo je bodril župnik. — Za koga naj čitam mašo? — Za mojo kožico. — Za koga / — je vpraševal župnik. —^Za koga pravite? Melanija bi se najrajša udrla v tla. Skrivaj je pogledala skozi zelenje ter opazila mlada Parižana, ki sta s težavo zadrževala smeh. Seveda, ona dva nista bila gluha kot je bil gluh gospod župnik. Obrnila jima je hrbet, zaprla oči, zbrala je ves svoj pogum ter rekla: — Za kožico mašujte, za mojo kožico. Izgubila se mi je. Župnik je vstal ter jo resno pogledal. — Za kozo? No, no to je pa že preveč! — Za kozo? — To pa ni mogoče. — Oh, prečastiti tako zadovoljna bi bila, — Ne morem. Greh bi bil s takimi neslanostmi trapiti nebo. Bog vam bo odpustil, moj dragi otrok, kajti vi ne veste, kaj zahtevate. Z bogom! Pojdite v božjem imenu ter bodite bolj resni v bodočnosti. S takimi svetimi stvarmi te je ne sme šaliti. To niso nobene norčarije. Z Bogom! Toda uboga deklica ni šla. ^Z rokama si je pokrila obrazek ter začela pretresljivo jokati. Staremu župniku se je začelo tajati srce. — Vi ste gotovo zelo ljubili svojo kožico — je rekel z nežnim glasom ter ji podožil roko na rame. — Oh, seveda sem jo, prečastiti. Zelo, zelo sem jo ljubila. Jaz nisem ničesar .slabega nameravala, ko sem vas prosila, da čitajte mašo zanjo. Zame ni bila kožica nespametna žival, bila je moj prijatelj, moj edini prijatelj. Prečastiti, vi ve»te, da me nihče ne ljubi niti v Marilecu, niti drugje na svetu. Tako sama sem,tako strašno zapuščena. Ljubila me je edinole moja kožica. Bila mi 'je zvesta in dobra. . s ga zapazili fašisti, so ga zgrabili in vrgli v morje. Revež se je kon-entf-seveda rešil i^i splaval na svojo ladjo med huronskim kričanjem fašistov na obali. Med tem se je neki dostojen gospod z Reke približal tej fašistovski množici in jo primern/ posvaril. Pa tudi njega so takoj zgrabili in odvedli v procesiji čez Adamičev trg na kve-sturo in v zapore! Med potjo so ga pretepavali moški, ženske pa pljuvale nanj v maniri italijanske kulture. Dasi je vse to trajale nad eno uro. ni bilo niti enega karabi-njerja na izpregled. Po končanem junaštvu pa so prilezli smehljaje od vseh strani in nedolžno povpraševali za to, kar so gledali prej — od daleč. Take obrežne epizode so na dnevnem redu sedaj,Jco se reško vprašanje približuje svojemu koncu. Take so tedaj spremljevalne okolščine in argumenti Mussolinl-jevega nazovi-ultimata! S kakšnimi sredstvi skušajo Italijani pohoditi ali požreti jasno v Rapallu dano svojo besedo! ("Slovenski Narod".') Kretanje pamikov - Shipping News T5^ še zavetje v Barošu. Tu je ostal tudi še v soboto dopoldne. Kar prihrume reški fašisti ob 11. in planejo na motorno ladjo, razbije-jo vse vprek, razdenejo vse stroje itd.! Le še nezadovoljni s tem. začnejo obdelovati ladjo s sekirami tako, da se je v kratkem času lijansko časopisje na povelje ofi-'ijelne vlade ali v smislu fašistov--kih halucinacij — tudi danes no-'emo razpravljati o protipredlogih 'ti jih je imel staviti glasom časnikarskih poročil dr. Rvbar glede Baroša in Delte. Stojimo na stališču za nas sicer leugodne. toda jasne rapallske logodbe, ki je ustvarila docela asen položaj, na čegar podlagi bi :e zdanaj lahko razcvelo in se utr-1 ilo vsaj prilično prijateljstvo ned Jugoslavijo in Italijo. In bas '.aradi te ugotovljene resnice je .'se laško oficijelno oziroma faši-itovsko ruvarenje, umikanje, pre-^edlavanje — naravnost protipo-rodbeno in kaže znova, kako ute-neljen je rek "Romana fides, nul-a fides". Da so se sedanji Italiji nogoče odprle oči, radi verjame-no. Saj ima in bo vendar imela Italija kot polotok nebroj večjih n manjših pristanišč, morskih luk n izhodišč, katerim vendar naš 3aroš in Delta, potem, ko se nam kmalu prenehal h protidržavnitn gibanjem? Ali veste, do boste |x>tom okusa 100% čistega turškega tobaka v Helmar cigaretah kmalu spoznali razliko med dobro cigareto in navadno eigareto? Rad bi izvedel, kje se nahaja JOSIP M AJAR, podomače Kumič iz Loke, okraj Koper, Istra. Naznaniti mu imam nekaj važnega. Prosim rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi poroča, ali naj se sam javi, ker od leta 1915. ne vem nic več zanj. — Josip Bu-zaj, Loka št. 33, p. Cernikal — San Sergio (Cemical), Istri a. Italia. (20-21—9) ROJAKI, NAROČAJTE SE HA 'GLAS »ABODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK * *TOUtMTO DEiAVAJL In deklica je znova zajokala. — Moja kožica je bila tudi vse, kar me je spominjalo na prejšnje lepše ča*e, ko je še živel moj oče. Edino ona mi je ostala iz ogromne črede, ki smo jo imeli. Vem, prečastiti, da sem neumna, ker vam vse to pripovedujem in ker tako jokam, ko vam pripovedujem. Prosim vas, oprostite mi. Kožico sem šele včeraj izgubila, in zato je moja bolest temvečja. Nasvidenje, prečastiti. Še enkrat vas prosim za odpuščanje. Pazabite, če morete za kaj sem vas prosila Sicer pa, če mi zlobneži niso zaklali kožice, jo bom morda sama dobila. Melanija sn je obrisala oči, se priklonila in stopala iz Tite. ^ Župnik jo je pridržal. Iz nagubanega obraza mu je sijala neiz mertHFdobrota. (Dalja prihodnjič.) Jfcj I 1 r< i t * k niti en las na njihovem pomorskem gospodarstvu v Kvarneru in na Jadranu vobče. Obsojati in pribiti pa moramo italijanski namen, ki se sicer u-netno, zahrbtno in spretno skriva v njihovih sedanjih "pogaja-] ijih'\ ki pa je kljub vsemu temu >čit in jasen kot beli dan. In ta italijanski namen ne vsebuje ni£ Irugega. nego da nas kljub Rapallu izrine iz Delte in Baroša, ker je, kakor piše povsem pravilno "Novi list", Italija šele po Rapallu iz-orevideJa, da je z našo posestjo Baroša in Delte in spričo svobodne Reke naša gospodarska neodvis n ost na Jadranu prilično osigura-na in da bi svobodna Reka in naš Baroš utegnila okrožati dominantni položaj tržaškega em por ija. Tu tiči Mussolinijev zajec! In iz tega studenca izvirajo njegove kvarnerske solze, kakor bi lahko { imenovali vse njegovo in italijansko, ne pa naše jugoslovansko, sedaj z debelo tiskanimi brzojavkami naznanjeno umikanje! Beseda dana, ve zvelja! In kdor požre svo-• jo besedo, svoj podpis, tega čaka ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV po znižani ceni Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alesovec. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, fLOO Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alesovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani, Prihajaš. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tn rfikj. ▼ krasni povesti življenje na kmetih z vao svojo resnobo in tež-tvami ter nam predočuje ljudstva resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani, Juan Miseria. Spisal P. L, Goloma. Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani, Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alesovec. Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-•estavljen. Vsebuje 239 strani, Darovana. Spisal Alojzij Dostal. ' * Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani, Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. * Kmečka povest, ki posega do dna t življenje slovenskega ljudstva ter zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih, t— Vsebuje 231 strani, Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. " Kriminalni roman. Po vsem svetu rffnwii povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na Bled akrivnostnim zločinom. Vaebu je 144 strani JI JO Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti u ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani, il Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gube^, nadalje kmet Elija GregoriS in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graiSake in junaško umirali mučeniške smrti. Vaebuje 378 strani, ,TI POŠTNINA PROSTA "GLAS NARODA" New York 22. Mpttmbra President Hardin*. Cherbourg, Bremen Orbita. Cherbourg-, Hamburg; Majestic. Cherbourg; Veendam. Boulogne. 25. eeptembra Berengurla Cherbourg. a. eeptembra Laconla, Cherbourg, Hamburg: Prea Van Buren, Cherbourg; St. Paul, Cher bourg; Glullo Ces&re, Genoa. 27. eeptembra Mlnnekahda, Cherbourg, Hamburg. 2>. eeptembra Albania. Cherbourg: Laffayette. Havre 18" oktobra: Olympic, Cherbourg; Rotterdam, Boulog ne; Colunabue, Bremen. 13. oktobra: Majestic. Cherbourg; America. Cherbourg. Bremen; Saxonla, Cherbourg; Chicago. Havre; Orduna Cherbourg, Hamburg; Kyndam, Boulogne. 16. oktobra: Berengaria. Cherbourg; Reliance Cherbourg, Hamburg; Canopic, Cherbourg, Bremen. 17. oktobra: Muenchen. Hamburg; Prea. Adams, Cherbourg; Tyrrhenia, Cherbourg, Hamburg. Albert Ballln, Hamburg; Rochambeau. Havre. 2. Oktobra: Pittsburgh. Cherbourg, Bremen; Pres. Arthur. Cherbourg, Bretr»en: Resolute, Cherbourg, Hamburg; Aquitanla, Cherbourg 3. oktobra: Paria, Havre; Belgenland, Cherbourg; Pre«. Polk Cherbourg; Seydlltz, Bremen; Conte Rosso, Genoa. 4. oktobra: Westphalia. Hamburg. 8. oktobra: Homeric. Cherbourg; George Washington, Cherbourg. Bremen: Orca. Cherbourg Hamburg; Volendam. Boulogne. 9. oktobra: Leviathan, Cherbourg. Cherbourg; Mauretanla. 10. oktobra: France, Havre; Pre§. Garfield. Cher- bou'g; Yorck, Bremen. 11. oktobra: Pres. Wilson. Trat; Mount Clay. Ham-burg. 20. oktobra: La Savole, Havre: Olympic, Cherbourg; Ohio. Cherbourg, Hamburg; New Amsterdam, Boulogne; Leviathan, Cher. bourg. 23. oktobra: Aquitanla, Cherbourg; Prea. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 24. oktobra: Paris. Havre; Pres. Monroe. Cherbourg. 25. oktobra: Thuringla, Hamburg; Colombo, Genoa. 27. oktobra: Homeric. Cherbourg: Orbita, Cherbourg Hamburg; Pres. Hanllng, Cherbourg, Bremen; Vendam. Boulogne. 30. oktobra: Resolute Cherbourg, Hamburg. Mauritania. Cherbourg. 31. oktobra: France. Havre; Pittsburgh. Cherbourg Bremtn; Bremen. Bremen; America. Genoa.; Bevedere. Trst. HlfRA POTNIŠKA SLUŽBA od NEW YORKA do TRSTA (preko Genove) Najboljia in najkrajša pot po Sredozemskem morju x našimi veličastnimi parni ki •GIULIO CESARE .............. 26. sept. »OUILIO t prvokrutno odplutje) .. 20. nov. COLOMBO ....... 25. okt....... 5. dec* AMERICA ...........31. okt. ♦Največji in najhitrejši italijanski parnlki. Udobne kabine tretjega razreda z J. 4 lo C posteljami ra družine In ženske. Pri okuanlh obedih je vino brezplačno. Za podrobnosti vpraflajte naflega agenta v vašem mestu ali pa naravnost pri mmn geseule italiaka Italia-America Shloplng Corporation ( State Street General. Agenti New York >»aJM xaatopnlkl v Jugoslaviji: Jadranska Banka. Belgrad ln njene podružnica Rad bi izvedel, kje se nahaja moj prijatelj JANEZ ŽABKAR, po-domače Jak so v iz Drnovega pri Krškem na Dolenjskem. Prišel je v Ameriko pred dvemi leti in 9 liMSieei. Bil je pri meni, sedaj pa ne vem, kje se nahaja. Slišal sem, da je nekje pri Pittsburgh«. Pa. Prosim eitatelje, naj ga opo-zore na ta og-las, ako pa sam eita, naj se mi javi. Moj naslov: Frank Jordan, K. F. D. 5, liox 14o A, TJniontown, Pa. IZPLAčlLAvAMERIŠKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji — se more Izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivrednost od 3.00u. — frankov, to Je približno $200.— za enega potnika. V slučaja, da naslovljenec za ls-plačiLo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali Dam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih. Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati pofiiljatl čeke v Jugoslavijo. SploSno mnenje vlada, da se Čeki, ki «e glase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker, kot že zgoraj omenjeno, Je t Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano Izplačevati dolarje. Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriSke čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene ln izplačajo take čeke ▼ dinarjih Sel* potem, ko dobe iz Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni. Onim, ki stanujejo na deželi ln ne potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem t dinarjih, kateri se jim Izplačajo na zadnji poŠti bres neprllik. Tudi za nabavo potnega lista «— (posa) je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. StroSke za razne listine ln potni list se pa lahko plača tudi a dinarji. V Italiji in zasedena« ozemlju — so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko Izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska, če je pa namenjen denar le m potovanje, je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje. T sled naraSčujoOh stroflkor smo se morali odločiti prevreditl pristojbino za dolarska izplačila kakor sledi: Za Izplačila do $25. računamo po 70 centov; od $28. naprej po 8%, to Je po 8 cents od vsakega dolarja. Na Ta pristojbina js veljavna sa dolarska Ifdačfla w JagoaSavlJl In ItalljL FRANK SAKSER STATE BANK 82 Csctka* St, New York City New York. Plymouth. Havre, Parit LAFAYETTE 29. sept.; 10. nov. PARIS ____ 3. okt.: 24. okt.: 14. nov. FRANCE .. 10. okt.; 31. okt.; 5. dec. New York:. Havre. Pari* ROUSSILLON ............ 6. oktobra CHICAGO ................ 13. oktobra ROCHAMBEAU .......... 18. oktobra LA SAVO IE .............. 20. oktobra New York. Vizo [Spain J. Bordeaux LA BOURDONNA1S ......... 27- Okt. Piitle ra Mr»diU lok*lata iftmta ali aa fttrai ar-d: 19 state street. new york Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. T7ELIKH važnosti sa potnika K * da je natanko poučen o potnih listin, prtljagi in druglli stvareh, ki so v zvezi s potovanjem. Vsled dolgoletne IskuSnJe nam Je mogoče o vsem tem dati točna pojasnila. Priporočamo vedno tudi samo najboljše parnlke, ki imajo kabine v IH. razredu. Ako ste se namenili potovati v ■Url kraj, nam piilU kar So fes v Vafio korist. Tudi oni, ki Is niso amsriikl Srfta*. ■Jani, emajo potovati v stari kraj na oblak In i I m Ja dovoljeno vrniti sa. Na teljo dajemo vaaksmu ts-sadsvna pojasnla. Kdor ieli dobiti sorodnike »U znance ls starega kraja, naj nam pite sa navodila, kajti Število priseljencev Je ojnejeno. Za potne stroSke Izplačuje po na-Sem naročilu Jadranska banka tudi v dolarjih. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York Qlavno zastopstvo Jstfrsnaks banks. POTOVALNI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni nabirati naročnino za "Glas Naroda", bo: Joseph Čeme, Anton Simčič in Joseph Smalzel. Upravništvo. Prav vsakdo— kdor kaj iiče; kdor; kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; pr»T vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —• mali oglasi v "Glas Naroda". BAVHOKJLR JM IZŠLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA NajnoTejia UaatroTana isdafe Vsebuje 806 strani, dana s poštnine $2.—* 'U ■LOVZNIO PUBLMHma 09« V«w York Otty. M. T. AOVBRTIII IN »OlA« NARODA«!.