t S* koristi dola v sli	
.^dstva Datavci so o<	pro.
¿¿•lani 4« vsofa, kar	w-
doc ira jo	
This pa por ia davalad	•o
tfco in t aros Is of t ko *n	
ins class- Workor»	aro
ontitiad to all wfcat tkay	
producá.	
Katarad as mommI-«)••• matur, »m. f. mo7. at (lia post oMsa a« Chicmm». III.. uad«r th« Aet of ( un*.... of Marali trd. 1»7».
OfTIei: 4008 W. If. St., Chicago, »II. Delavci vaeh dežela, združite te!"
" pazite f
m številko v oklapaju, bi w nahaja pclof vaicfa
naslova, prilaplja-n«fa spodaj «II na ovitku. Ako i« (5261
številka ........ * '
t «daj vam a prihodnjo it«, vilko naša ga lista potoka naročnina. Prosimo, po-novita jo takoj.
ŠTEV. (Na) 535.
slovensko glasilo JUCOSLOV. SOCIALISTIČNE zveze.	CHICAGO, ILL., DNE 11. DECEMBRA, (DECEMBER 11.) 1917. LETO (VOL.) XII.
er t '.y ■.■ - ; ■1 t¡ manes
Delo in socializem
"Nemogoče je, kar hočejo socialisti. Kajti v socialistični družbi ne bo nihče hotel delati. Človeka ne vodi veselje do dala, temveč samo dobiček. Tega ne bo v socialistični družbi in zato tudi dela ne bo."
To je navklezuo zelo dober ugovor, ki ga je pogostoma slišati od nasprotnikov socializma, a vendar je ubožno površen in puhel.
Zdravemu človeku je prirojena potreba po delu, tako kakor ptiču letanje in ribi plavanje. — Zdravi udje se morajo gibati, zdravi možgani morajo misliti in oba efekta se morata združiti v premišljeno in plodouosno delo. So pač tudi taki ljudje, ki niso sposobni za delo, a njim ne da te primanjkujoče sposobnosti nobena vaba dobička in bogaatva. Hromeč ne bo mogel prenašati bremen, slepec ne slikati, idiot 11* bo razumel socializma, pa če bi se mu pouujali miljoni. A tudi normalen, zdrav človek se ne bo pripravil do tega, da bi ležal po 24 ur na dan ua poatelji in spal z odprtimi očmi. Umetnik bo slikal ali klesal, če le pride do platna in barv ali do ila in mra-rnorja, pa fe ne bi nikdar upal, da proda avojo sliko ali svoj kip bogatemu mecenu. In pravi pesnik bo pisal svoje verze v duhu, če nima papirja in črnila.
Takih primerov ¡tuamo pač danes predolgo wato, da bi jih mogli zanikati. Pomen dela ni* tak ,kakor ga je uaredil kapitalizem, ki ga je ponižal kakor še marsikaj druzega. Denar, ki mu kapitalizem neprenehoma poje slavo, degradira vse, kar je po naravi lepo in visoko, potem pa trdi, da je vse ataioodael* hlapčevsko in nizkotno.
Delo je (joaledH** dvojnega vzroka: Človeške gibčnosti in človeških potreb. Kamen leži leta in leta na hribu, ne da bi se — \saj za naše spo-
znanje — količkaj gibal. Če ga kdo suue z uogo, se zatrklja, a ko poueha zunanja moč, ki ga je spravila v gibanje, obleži zopet in se ne zgane, dokler ga ne sune zopet kaj. Rastlina pa ne more ostati uespremenjena, kakor jo je človek zu-sadfl, temveč se ntora hraniti iz zemlje in iz zra ka, mora rasti, razvijati listje, cvet iu roditi sad.
Tudi človek je organizem za gibanje iu vsak organ ima svojo posebno nalogo, ki''jo mora izvrševati pod kaznijo oslabi jen ja in smrti. Poraba organov je prijetnost, askeza neprijetnost, in-dijski fakir, ki se postavi na eno nogo, ali pa dvigne eno roko in stoji tako uepremičuo leta iu leta, misli, da si s tem trpinčenjem zasluži nekaj višjega. Naravno delo smatra — po pravici — za prijetnejše; žrtvuje pa naravno porabo organa, misleč, da služi s tem višjim ciljem, torej vedo*, da si je naložil neugodnost. Neraba vsakega organa se maščuje Če past» roka zistematično lenohrf, postane nesposobna za svoje naravne namene; prav tako noga, pljuča, možgani.
Delo, to se pravi raba človeških organov, je torej naravna organska potreba.
Delo je pa tudi plod druge potrebe, ki je enako naravna :• Samo z delom si pridobi človek sredstva za svoje življenje v najširšem zmislu l>esede.
Ko ko prvi ljudje začeli delati, jim še na mi sel ni prišlo, da bi s tem pridobili denarja. Živeti so hoteli. Zato so morali porabiti svoje moči, morali so.delati. Danes delajo ljudje za denar, ker je denar edini ključ do vseh užitkov, od najnižjih do najvišjih. A tudi danes ogromna množina človeštva ne dela za pridobitev bogastva, temveč za ohranitev svojega življenja in življenja svojih družin.
Delo za pridobitev bogastva ni prvotno, temveč je šele posledica razmer. Če delajo danes ljudje, da bi obogateli, se godi tako, ker vidijo, da daje bogastvo kos vsemogočnosti, doeini je v pomanjkanju bogastva trajna nevarnost bed« in pogina.
Toda to je posledica sedanjega gospodarskega redu, ne pa človeške narave. Najboljši doka/, je pač ta, da nastauejo naj vet* ja bogastva brez dela, vsaj brez dela onih, ki ohogate, dočiiu je velika izjema, če pride kdo z lastnim delom do velikega premoženja, iu tudi tedaj navadno ni njegovo delo samo ustvarilo njegovega bogastva, temveč so ga uukupičile druge lastnosti, špeku-lativnost, predrznost itd.
Kakor za|>eljuje kapitalistični gospodarski red ljudi, da iščejo S hudodelstvom, s tatvino, goljufijo, razbojništvom, oderuštvom, nepošteno špekulacijo, z izrabljanjem politične moči itd. dosego kgpitala, tako bi nekateri radi prišli z delom do premoženja. Odtod tista brezprimerna konkurenca, tisto skrajno nupenjanje moči, ki slabi živce celih rodov in degenerira človeštvo.	v
V sedanji družbi presega organsko in življon-sko potrel)0 ljudstva, ker služi samo kopičenju kapitala, brez ozira, ali je taka množina kapitala. ali so nagripadcni produkti za življenje človeštva potrebni, ali ne; tudi brez ozira, če uničuje tako delo tisoč duhov in teles.
Kapitalizem je v tem oziru resnično nevaren.
Kar se pa tiče socialistične družbe, je samo dvoje mogoče: Ali bo tedaj narava kar sama dajala ljudem vsega, kar potrebujejo — tedaj sploh ni nevarnosti, če se ne bi delalo. Ali pa bo delo še zanaprej potreba človeštva, tedaj bodo ljudje delali tudi ne misleči na bogastvo, na medalje
in ordne, ker bodd ljubili svoje življenj«, kakor ga ljubimo mi in še bolj — kajti življenje jim bo več dajalo kakor sedaj. Saj so delali tudi no-madje in trogUditi, čeravno še vedeli niso, kaj da je "kapital" in "bogastvo."
Toda bogastvo ostane tudi v socialistični družbi privlačna moč za delo, ker bogastvo ne iz-Vine, temveč se poveča. Le da ne boltičalo bogastvo v posameznih rokah iu ne bo služilo -posameznim srečnikom, ampak bo splošno in bo koristilo vsem. Zavest, da je od dela vseli odvisno čim prijetnejše življenje vsakega, je pač motor, kateremu se lahko prisodi toliko moči, da bo priganjal vse na delo.
.»•• ' f i 'ti* '
Ce je pa res kontrola neizogibna za preprečen jo lenobe, tedaj tudi te kontrole ne bo manjkalo. Prtd vsem bo splošna. Če ne bi bilo nikjer nadzornika iu priganjača, je vendar gotovo, da sodelavci nc bodo trpeli hudobne lenolje {lenoba je namreč lahko tudi bolezen) in bodo skrbeli za to, da ne bodo vsled lenuharenja enega ali več tovarišev sami prikrajšani. Koutrola bo tudi pri oddajanju produktov in če bi se že izkazala potreba direktnega nadzorovanja, se vpraša, zakaj ne bi mogla družba nastaviti organov, ki Iii imeli to nalogo. Etično opravičeno bi bilo nadzorovanje tedaj pač bolj, kakor sedaj; kajti zahtevalo sc tte bo, da naj dela posameznik kakor J suženj za drugega, ampak delal bo zase. Danes se škodljiv lenuh np more izključiti od uživanja; kajti v njegovih rokah je moč, da lahko od-pödi od sklede one, ki so jo napolnili. V socialistični družbi se pa lahko izpolni nauk krščanstva, ki ne velja za sedanje kristjane: Kdor ne dela,, naj tudi ne je.
i'' à «
Gospodarske razmere v predmarčnf dobi.
Današnji kapitalistični gospodarski red je razmeroma še jako uilad. V predniarčni dobi t. j. pred I. 1848. ni še dovolj razvit. Na deželi smo imeli ua eni strani kmeta-tlačana, na drugi atrani gospoda rja- plemiča, V mentih je v obrtt prevladovalo rokodelstvo. Pod jetnikov v našem modernem smislu je bilo prav malo. Še-le v zadnjih desetletjih je nastal oni velikanski razkol, ki je razdelil človeštvo v dva tabora, v posedujoče in o posedujoče.
Zasledujoč zgodovino gospodarskega razvoju predniarčni dobi se moramo ustaviti pri onem ;odovinskem mejniku, ki je provzročil cel preobrat v tedanjem gospodarstvu. Ta mejnik je postaviti v dobol4—16. stoletja. Pred tem časom smo imeli na dežeji to-le sliko: kmet je garal in tla-čanil za grašČaka, a ni mu bilo še tako hudo, ker je ajegoto izkoriščanje imelo svojo mero v — želodcu graščakovem. To se pravi, graščak je iz-žcl iz kmeta pač le toliko žita, sadja, vina in sploh pridelkov, kolikor jih je mogel s svojo družino jVivžiti. Kar je bilo več, je ostalo kmetu.
V mestih pa jc bilo poaebno življenje. Prevla-tlavalo je rokodelstvo, ki je hilo vse organizirano v cehih. Ti cehi so določali mero izvajanja posameznih izdelkov in njih prodajo: izključevala se je na ta način nadprodukeija in konkurenca. (V našem medernem smislu.) I* radi so te cehe seveda v vsem podpirali. Živila so si prvotno meščani sami nabavljali, ker so bili istočasno tudi sami kmetje in so imeli v mestih svoja polja; pozneje so dobivali Živila iz najbližje okolice.
VaJed omeujenega gospodarskega preobrata, ki ga je povzročil razvoj trgovine, se je pa iz-premenilo to razmerje meščana do kmeta. Mesta so naraščala, in meščani so morali živila iskati pri kmetu. Pni denar, ki ga je kmet prejel, je bil zanj poguba. Kajti graščak, ki prej ni vedel, kaj početi s živili, se je sedaj, ko so ta dobila denarno vrednost, znal vse drugače okoristiti s svojim gospodovalnim stališčem nad kmetom. Predvsem je začel povdarjati in uveljavljati svojo lastninsko pravico do vse zemlje. Kmetom, se je trdilo, gre le užitek od gosposke zemlje, in še ta užitek si morajo odkupiti z davščinami v pridelkih in osebnih službah, s tlako. Graščak je pustil kmetu sevedi le najslabšo zemljo. V podporo svoje "pravice" se je graščak skliceval tudi na rimsko pravo, ki se* ja tačas začelo Uveljavljati po na-Sih in nemških deželah. To "pravo" je kajpada dalo prav graščaku in ne kmetu. Državna oblast se je končno obrnila tudi proti kmetu, in tako je ostal sam v svojem obupnem boju proti graščaku; kinetske revolucije aH kmetski punti iz te dobe so končali s porazom kmeta in zmago gra-ščaka. In v tem kmečkem tlačann, ki mu je gosposka roka uropala zemljo, imetje in osebno svobodo, v njem imamo prvi zarodek modernega proletaria! a.
Ako hočemo z druge strani zaslediti prve kapitaliste, jih ne najdemo med rokodelci, ki so si z lastnim trudom nekoliko opomogli, ali ki so tudi obogateli, marveč jih dobimo med bogatimi trgovci koncem srednjegs in začetkom novega veka. Kako je do tega prišlo?
S križarskimi vojnsmi od 11. sli 12. stoletjs dslje se je Zapadu odprl Orlen t z vsemi svojimi zakladnicami kulture in narave. Benečanske ladi-je, ki so prevažale križarje v Palestino, so se vra
čale polne orientalskih produktov, pouajveč lu-ksurioztiih izdelkov. Od Benetk se je trgovina širila črez Alpe v Nemčijo. V 15. stoletju si» je ta trgovski tok zajezil s prihodom Turkov v Evropo. /m tO > bila trgovin» prisil j«ma potnkaiti 4*»» gilt patov, in res, naJRa se je pot v Indijo o k trti A/rike in t dkrit se je nov svet — Amerika. Iz jadranskega in sredozemskega morja se je glavni tok trgovine preselil v atlantiški <»eean, na mesto Benetk je stopila Lizbona.
Sieer pa je treba tu takoj pripomniti, da to, kar so delali Benečani, Uenovežani in za njimi Španci, Portugalci iu drugi, ni bila nobena trgovina, marveč rop in goljufija. Portugalci ho n. pr. "trgovali" z velikanskimi profiti, do 2000% (dva tiaoč od sto). Kako so ropali iu morili Španci v Ameriki, o tem nam pripoveduje zgodovina strašne zgodbe. (Irozovita pohlepnost po denarju in zlatu je prevzela Evropo. Ko je n. pr. Frane Piz-zarro podjarmil državo Peru, je odnesel ves zlati prestolni kinč v vrednosti kakih 1(X) miljonov kron. To zlato se je ua Španskem prelilo v cekine. In znana angleška kraljica Elizabeta jc nastavljala roparske ladje, da so prežale na trgovske ladje, vračajoče se iz Indije in Amerike. Španci so poguhili v Ameriki cele rodove. Prej prosti in svobodni, so ti rodovi morali delati Špancem kot sužnji, kot črna živina. Navajeni nečloveškemu delu so ti ljudje poginjali na stotisoče. Brihtni dominikanski menih Las Casas je temu zlu odpo-inogel in ga nadomestil z drugim: pripeljal je krepke črne sužnje iz Afrike, da so delali v ame-rikanskih rudnikih in na plantažah namesto šibkejših Indijancev.
S polno pravico pravi torej Marx, da se je prvi kapital rodil iz blata in krvi; slepo in brezobzirno izkoriščanje, goljufija, ropanje, suženjstvo, to so bili činitelji, ki so stali ob zil>eiki ka-• pftt»U. -t— Toda prvi kapital *m «i Uiu4Aakas»wt>l, kakor se n. pr. izkorišča ^dandanašnji. Ljudje niso vedeli pravzaprav, kaj z njim početi. Niso ga še znali, niti ga še niso mogli produktivno naložiti t. j. tako, da bi kapital rodil zopet drugi kapital. Zato pa vidimo, kako se po čudni ironiji usode iz onega s krvjo in blatom ošk ropi je nega kapitala oživlja hrepenenje po helensko-rimski lepoti, vidimo, kako se s tem kapitalom ustvarjajo čarokrasne tvorile renesančne umetnosti, vidimo, kako se baš v tej dobi slikajo najkrasnejfte slike. ustvarjajo umetniški kipi in postavljajo imenitni spomeniki, kako se grade bajne palače in cerkve. — vse to, kar nam še danev prjča o nekdanji slavi in moM neresančne dob? . . .
Kapital se je produktivno, induatrijaluo izkoristil šele tedaj, ko se je prelomil stari cehovni red. Storila je to država oziroma posamezni knezi in vladarji, ki so potrebovali denarja od bogatih meščanov-kapitaliitov. Ti so dali denar, J! zanj so dobili razne svoboščine iu predpravice, ki so jih na škodo cehom uveljavili v trgovini in obrti tako uspešno, da so oni denar, ki so ga dali knezu. dobili nazaj z obrestmi vred. Ti bogati uie-ščattje so bili z eno besedo resnični gospodarji politične situacije, četudi jo na zunaj nastopalo plemstvo s knezi na čelu kot predstavitelj politične moči.
Zanimiv dogodek nam v tem pogledu pripoveduje zgodovina. Karl V. ne bi bil nikdar zasc-
Še nikdar ni prišla v bližino Lawtona, Ohio, stvar, ki bi tako prestrašila in napolnila z grozo Komanče in Apče, kot je bil aeroplan.'Pred nekaj časa je prišla skupina teh Indijancev na zra-koplovno postajo v Camp Doniphan ter pričela zreti skozi vrata zrakoplovne lope. Notri je nekaj počilo. C "mf! — je vzkliknil neki stari Indijanec, zavit v zeleno i ti rumeno odejo, dočim so mu padali na hrbet lasje v dveh kitali. S tem vzklikom je skočil na stran nervozne, stare Indi-jankc, ki se je tudi tesneje zavila v svoj plašč.
— Umf! — je vzkliknila tudi ona. Nato pa sta se oba imaknila nekoliko v ozadje.
Med tem časom pa so žc privlekli iz lopo neki aeroplan. Indijanka, ki je tehtala morda 300 funtov, je priraoala bliže. Vsem se je zdelo čudno, da si upa tako blizu. Nato pa je pričela hoditi prav okrog aoroplana ter se obrnila smeje k svojim ljudem. Kadar se dvigne kak aeroplan v zrak, uprizore Indijanci svoj narodni ples. Neki stari Indijanec, teninčga obraza in sivih kit, je pričel teči za aeroplanom, ko se je slednji dvignil v zrak. Nič več se ga ni bal. Odšel je in Indijanec jc bil zadovoljen. Ko pa je pričel aeroplan ropotati v zraku, med zemljo in solncenr, so si Indijanci zakrili oči ter strmeli v višino.
Stvar, tla se dvigne človek v mrtvem telesu proti nebu, je prišla za Indijance prehitro, a kljub temu se je celo Indijanec že privadil aero-planu.
Prvi koraki so podvzeti za uravnavanje masne industrije. Vsa mesna industrija pride pod nadzorstvo mesnega odseka f živilski upravi, ka-
teremu načelu je Joseph I. Cotton. Pod Cottonovim nadzorstvom bodo vsi mesarji — veliki in majhni mojstri. Profit v mesni industriji nc sme presegati 2.5% od prodaje. Letni profit petih veleme-sarskih tvrdk je podvržen še neki omejitvi. Profit ne sme presegati deset odstotkov (d vloženega kapitala v mesni industriji.
V poučenih krogih pravijo, da ta odredba prepreči špekulativne pridobitve in krivičen profit iu da zniža mesne cene. Izdali bodo Še posebne odredbe, s katerimi preprečijo skrivanje pro-fita in da so knjige mesarjev vedno odprte k/n-troli. S posebnimi določbami bedo varovali male mesarske mojstre. Uravnavanje cen na račun govedine in bravine ali narobe ni dovoljeno.
Določbe za profit fH» veljavne od I. novembra. Med velike mesarske tvrdke, za katere veljajo posebno omejitveno določbe so: Armour Co., Cu-dahy & Co., Morris & Co., Swift & Co. iti Wilson Si Co.	r
To tvrdke so v minolem letu napravile izreden profit. Posebno tvrdka Armour Co. je rnzdč-lila tako pogačo med delničarje, da so dividende obudile občno pozornost in ostro kritiko.
Meso so je podražilo in velemesarji so dolžili železnice, farmarje in druge, da so zakrivili draginjo mesa. Pogreli so tudi pravljioo o ponudbi in povpraševanju na trgu, ki služi vsem špekulantom in priviligirnnini interesom za ščit. kadar ženejo eeno navzgor. Ali miljoni, ki so jih velemesarji razdelili med seboj kot profit, so glasno zahtevali, da prde mesna industrija pod kontrolo, če ne se lahko dogodi, da izgine meso popolnoma z delavčeve mize.
del L 1510. nemškega cesarskega prestola, da mu
ni bil-posodil bogati trgovec Jakob Fugger iz Avgsburga, tzv. Rotschild XVI. stoletja, 100.000 cekinov, s katerimi so se dali podkupiti volilni
.itn**!»	«k m*.,,»tu i-'¿'i*riirfAi-
Obrt se jc bila že davno otresla starih ozkih
mej, ko se jo doma izdelovalo in tudi doma porabilo; naredila je 1udi že davno korak naprej k rokodelcu, ki jc izdeloval za trg in pristopala še k daljši, popolnejši obliki izdelovanja, k ntanu-f al rt uri. Pod to obliko se razume ona obrt, kjer zaposluje eu podjetnik večje število delavcev, rokodelcev, ki izdelujejo sicer doma t. j. izven podjetnikovega bivališča ali delavnioe, a ne zase, ampak na podjetnikov račun. Ti delavci izdelujejo iz svojih surovin iu s svojim orodjem, ali pa s podjetniokvjn» orodjem in surovinami, in oddajajo že gotov izdelek podjetniku tako, da je ta le trgovec, ali pa oddajajo še ne popolnoma izgotov-ljene izdelke podjetniku, ki jih v lastnih delavnicah spopolni iu nato, kot trgovec in obrtnik v.eni osebi, izroči daljnemu prometu. Pri tej manufak-turni obliki obrti je bogati podjetnik izkoriščal do. krvi posebno kmečke delavce, ki so mu vsled svoje gospodarske in duševne zaostalosti delali pač zn vsako ceno.
Toda še nismo dospeli h modernemu kapitalizmu. O tem moremo govoriti šele tedaj, ko si jo podjetnik zgradil svojo tvornico, ko jc torej v lastnem obrtovališču zaposlil večjo število delavcev, ki so pod njegovim neposrednim vodstvom iu nadzorstvom potom delitve in specializacije dela začeli hitreje in racionalneje ustvarjati nove izdelke, in ko je slednjič podjetnik uvedel v'tvor-nieo prvi stroj, s katerim je šole mogel proizvajati posamezne izdelke v.velikih množinah. Tvor-ničnt» delo s pomočjo stroja je torej zrevoluciqni-ralo obrt in z njo vso gospodarsko-socialno življenje človeka. Stroj so je uveljavil ne le v tvor-niei, ampak trdi v prometu. Voznik so jo umaknil železni cesti, jadrnica pamiku, trgovina po suhem in po morju je naenkrat razmahnila mogočna krila po v ho m svetu.	^^
Slika goapodarakih razmer o predniarčni dobi ne bi bila cela, ako ne bi pogledali, kaj se jc v toku razvoja modernega kapitalizma zgodilo s kmečkim ljudstvom. Podaniitvo in tlaka, ki sta kmeta osebno in gospodarsko zasužnjila graščaku, so nista dala več vzdrževati. Koncem 18. in počet kom lil. stoletja, do I. 1848. in s tem letom, so jo rešilo veliko socialno vprašanje kmečkega stanu v trojni smeri s osebni, gospodarski in politični.
Novodobni tehnični preobrat v poljedelstvu, ki je nujno zahteval svobodnega kmetovalca, raz-Sirianje fiziokratičnega nauka, ki je baš poljedelstvu pripisoval edino produktivno sposobnost nietl vsemi proizvajalnimi načini, prosvetljenoat dobe in proglašen je človeških pravic — vse to se ni moglo več strinjati s suženjstvom kmečkega stanu. (Predvsem se jo kmetu z zrušenjem podaništva dala osebna svoboda. Nato sta se odpravila tlaka in desetina, ki jo je kmet moral odrajtovati graščaku, užitne pravice do zemlje so se izpre-mcnilc v pravo lastnino, ki so je oprostila starih realnih bremen, srnina in policijska oblast grašČa-1<ota nad kmetom se je zrušila in kmetu so ae podelile politično iu državljansko pravice.
Slovensko republičansko združenje.
SEDEŽ V CHICAGI, ILL
IZVRÛEVALNI ODBOE:
Frank Bostič, Filip Godina, Martin V. Konda, Etbin Kristan, Frank Kerže, Anton J. Terbovee, Jože Zavertnik.
NADZORNI ODBOE.
Matt. Petrovieh, Ludvik Bencdik, Frank Veranič.
CENTRALNI ODBOR.
John Enmenc, Ivan A. Kaker, Ivan Kuiar, Anton Motz, Frank Mravlja, Jaeob Muha, Matt Pogorele, John Rezel, Joseph Steblaj, Frank Šavs, Fr. Udovieh, Andrew Vidrkh, Stefan Zabrie, Leo Za-
krajèek, Anton Zlogar.
(Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki se doalej Se niso priglasili, pontanejo člani centralnega odbora, čim se pravilno prijavijo ini izjavijo, da se strinjajo a temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov za pisma in denarne pošiljatve je sledeči: Anton J. Terbovee, P. O. B. No. 1 ,Cicero, 111.)
dzvrševalni odbor Slovenskega rcpuibličan -«kega združenja je dobil več pisem od slovenskih vojnih ujetnikov v Italiji, ki prosijo za finančno pomoč in posebno še za SU>VE\WE KNJIGE. Ločeni so, nekateri že po več let, od domovine in svojcev, v tujem kraju životarijo, kot da jih je ' pozabil ves svet. Od nikoder ne dobe glasu, zato si lahko predstavljamo, kako koprne po slovenskem čtivu.
Rojaki, ki imate kakšne prečitane slovenske knjige, poéljite jih tajniku S. K. iZ. Nič ne škodi, če je knjiga že malo zamazana ali razcefrana, zapuščenim ujetnikom bo vseeno dobrodošla. Ako pa jim kdo pošlje mesto knjige kak prispevek v denarju, bo<jo gotovo tudi iz srca hvaležni. Na vsak način pa naj vsakdo» ki pošlje kakšno vsoto, natančno označi, v kakšno svrho je poslana, da ne bo zmešnjave. Vse pošiljat ve naslovite na tajnika S. R. Z. Ko se nabere primerno število knjig, bo izvrsevalni odbor S. R. Z. skrbel, da se s posredovanjem italijanskega kornzulata pošljejo slovenskim vojnim ujetnikom v Italijo.
ft* Slovensko republičansko združenje: Anton J. Terbovee, tajnik.
*. Slovensko Republičansko združenje je dobilo sledeči dopis :
DEPARTMENT OF STATE Washington
November 15. 1917.
Mr. A. J. Terbovee,
Seeretary, Slovénie Republican Alliance, P. O. Box 1, Cicero, Illinois.
Sir:
Referring to your letter of August 28. 1917, relative to inquiries reccivcd by your organisation with regard to the question of the protection'
Iz prazgodovine zemlje.
O postanku naše zemlje in njenem razvoju do sedanjega stanja obstoja več teorij, ki se pa, kolikor jih je osnovanih na znanstvenih temeljih,
vse strinjajo v tem, da je neštetokrat lzpremeni-la avojo obliko, oziroma da jo neprenehoma po malem izpreminja. Včasi so pa v njenem razvoju nastajali tudi nagli, siloviti in obsežni preobrati, ki se imenujejo revolucije.
Najbolj razširjena teorija še naslanja na mne* nje, da je bila zemlja, ko se je odtrgala, oziro-ma ko je bila odtrgana in odgnana od solnca, o-gromen kup plinov, iz katerih se je potem razvila ognjeno žareča krogla, ki se je polagoma hladila, ker je njena vročina — kakor solnčna — žarela v mrzli svetovni prostor. V tem procesu se je sčasoma pokrila s strjeno skorjo prakamenja.
of alieu soldiers and sailors who have only taken out their first citizenship papers, should they be captured by the enemy forces, and to the Department's reply thereto of September 19th, stating that your letter had been referred to the Secretary of War, you are informed that a reply has now been received from the War Department stating that this Government will, of course, take every step looking to the protection of all persons whom it admits to its Army.
I am, Sir,
Your obedient servant,
For the Secretary of State: William Phillips Assistant Secretary.
DRŽAVNI ODDELEK Washington
15. novembra 1917.
i
(rosp. A. J. Terbovee,
tajnik Slovenskega Republičanskega Združenja
P. O. Box 1, Cicero, Illinois.
Gospod:
Z ozirom na Vaše pismo z dne 28. avgusta 1917, nanašajoče se na vprašanja, ki jih je dobila vaša organizacija zaradi vprašanja zaščite tujih vojakov in mornarjev, ki so vzeli le prvi papir za državljanstvo, če bi bili vjeti od sovražnih sil in z ozirom na cdgovor tega oddelka z dne 19. septembra, da je bilo vaše pismo naznanjeno vojnemu tajniku, Vas obveščamo, da smo sedaj dobili cdgovor od vojnega oddelka, da bo ta vlada seveda storila vse korake za varstvo vseh oseb, katerim dovoli vstop v svojo armado. Vaš sluga
Za državnega tajnika . lU .	. William Phillips,
pomožni tajnik.
Ko se je ta masa na zunanje ohdadila na več kakor ito stopinj Celzija, je morala pasti voda, ki je dotlej kot velikanski oblak obdajala zemljo, preko vse zemeljske površine. Velikanski oblaki so obdajali zemljo prej, in takrat so morda dospeli na njeno površino prvi prijazni solnčtd žarki skozi atmosfero, ki se je na ta način, z velikanskim deževjem očistila.
v
j Tako je nastalo prmiiorje ali prvotno morje. Nobenega dvoma ni, da je pokrivalo zemeljsko površino. Vodna masa oceana je namreč tuko velika, da bi še danes, ko je morje na nekaterih mestih 10.000 metrov globoko, pokrivala ta veda tri četrtine zemlje. Takrat pa je morala biti zemeljska skorja ali površina še precej gladka, kajti naravne sile, ki so povzročile stvor jen ja gora, namreč ognjeniški pojavi, nadalje nagubanje površine vsled skrčenja ter erozija, to je izkopavanje kamna potom vode, — vse te sile so šele pričele s svojim delom.
Misli se, da so nastali v pramorju prvi organizmi, to je rastline, ko se je ozračje toliko izči-stilo, da je moglo solnce dajati novim stvorom svojo moč. Ko pa je dobivala prvotno gladka zemeljska površina vedno več gub, se je polagoma omejilo pramorje. Iz vode so se dvignile skale, skupine otokov, ki so izrastli polagoma v kontinente, in voda se je vedno bolj umikala v meje, katere imenujemo danes oceane.
Ti preobrati pa niso mogli ostati brez posle-d& za življenje rastlin in živali. Število organizmov se je namreč vedno bolj množilo, dočint so se domovanja krčila in manjšala. Široko morje je seveda še vedno nudilo neizmeren prostor, a vse te nanovo nastale globine, v katere ni mogla več prodreti solnčna luč, so bile zaprte rastni-nam in tudi ve^ni živali. Vendar pa je bila tudi površina kot stanovanja le nekaterim vrstam, ki so se mogle trajno vzdržati nad temi globinami, in med rastlinami je bilo le malo takih vrst. Vse vrste organizmov, ki so morale počivati na dnu vode ali se celo oprijemati trdnih postojank, so bile navezane na plitvine in na črte ob obalah. Na vseh teh mestih je še danes življenje tisočkrat bogateje zastopano kot pa na visokem morju.
Rastline na obalah pa so se gotovo večkrat zaprle v lagune, ki so postale polagoma sladke, ker je dotekala sladka voda in ker so izgubile te lagune vsako zvezo z morjem.
Tako se je moralo vedno več rastlin in živali privaditi na življenje v sladki vodi, če niso hotele izmreti. V prvem slučaju so dobile najbolj uspešno pripravo za življenje na celini, kajti ribniki in jezera, potoki in reke imajo zelo nicnjajočo se globino. Kar hoče tukaj trajno živeti in uspevati, si mora znati poiskati v časih, ko primanjkuje vode, najgloblja mesta ali pa mora biti sposobno, pretrpi začasno izsušenjc.
Tako so vplivale nove razmere v vodah na kopnem na različne organizme. Nekatere vrste
rastlin in Živali so izmrle in te so tvorile večino. Druge pa so se polagoma prilagodile novim razmeram in dosti rastuiu se je neučilo celo dolgo ¿a-sa izhajati brez tekoče vode, dasiravno bo kljub temu v bistvu ostale vodne rastline. To nam kažejo še danes vrste Botrydium in Vaucheria. Te rastline žive iaven vode, a skrbno čuvajo svojo zalogo vode, katero dobivajo iz tal. Oploditev teh rastlin pa je le mogoča, če so semenske stanice preplavljene z vodo.
Drugi organizmi pa so se končno pričeli prilagajati novim življenskim razmeram na kopnem. Emancipirali so se od odplojevanja s pomočjo materinskega elementa ter dobili dobrega pomočnika v vetru, ki je bil prej njih najhujši sovražnik. Pomagal je namreč prenašati njih kali.
Po naselitvi pramorja z rastlinami ni bilo v zgodovini našega planeta nobenega tako važnega dogodka, kot je bila osvojitev kopnine potom organizmov. Na kopnino pa se je kmalu preneslo težišče vsega življenja. V boju s surovo okolico so se povspeli prebivalci kopnine do nepričakovanih višin razvoja. Iz mineralnih tal so si vlekli sile, pline, nahajajoče se v ozračju, so jih stavili v svojo službo in njih stara prehranjevalka, morje, jim je postala tuja, da celo sovražna. Kar pa je ostalo tam zunaj v vodi svetovnih morja, se zdi nam kopnim bitjem kot tuj svet ter komaj mislimo na to, da smo bili mi oni, ki smo se iz-prcmenili ter se odtujili pradavnemu.
V	zgradbi obeh kraljestev, živali in rastlin, olmtaja paralelizem ali enakosmernost, ki morda ni zgolj slučajna. Še tekom bivanja v vodi sta pridobili obe organizaciji nekaj, kar jima je do gotove meje omogočalo življenje na kopnem, in kmalu so se tu in tam pojavile posamezne vrste in skupine kopnih organizmov. Iz obeh kraljestev je vrgla narava dvakrat velikanski val organizmov na kopno in to s trajnim uspehom. Prvič je prinesla nižje stvore, v rastlinstvu glive, v živalstvu pa žuželke. Drugi val pa je prinesel višje vrste, iz rastlinstva mah ve, cvetlice, iz živalstva pa reptilije, dvoživke, ptice in sesavce.
V	fosilnih, okamenelih ostankih karbona, ali v dobi, iz katere izvirajo sedanji skladi premoga, zapazimo prve glive in žuželke in sicer istočasno. Med obema skupinama je najti več točk, ki nudijo dosti snovi za primerjanje. Obe skupini označuje velikansko število vrst in individuov. Obe skupini sta uživali tudi enako hrano, namreč gnijočo organično snov. Druge vrste so bili paraziti in bakterije, ki so povzročale bolezni posebno pri višjih vrstah rastlin, dočim so bile bolezni živali skoro izključno povzročene od bakterij, ki ne škodujejo rastlinam.
O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh.
Načrtal dr. H. Dolenc.
Kune se lovijo v pasti in z zasledovanjem. Za pasti služijo železa, takozvani ključi, in pa kla-dice. Železa in kladice se pokladajo po skalovju in po gozdu, koder ima kuna navado prehajati. Za vado se najraje stavi perutnina. Ključ je stava od tal iz dveh pripognjenih dreves, ki skup stisneta, kadar žival poprime za vado. Kladica je za kuno najbolj navadna stava in obstoji iz več kosov lepo obdelanega lesa. Sredi stave se dene vada. Ključ je preveč vidna stava in zatorej ne priporočljiva. Kladici pa škodujejo miši in ptiči, n. pr. šoje, ki se lotijo vade in s tem sprožijo sta-' vo. Kdor namerava loviti na stave, privaja žival že jeseni s tem, da razmeta vado po mestih, po katerih bode stavil. Kladičar postavlja tudi že zgodaj jeseni kladice, ki jih pa ne naproži, da se jim žival privadi. Kladice se nastavljajo po izpodmolih in skalnatih votlinah, kajti kuna, ki zasleduje miši in druge živali, ki se ogibljejo snega, iztika Seveda po takih prostorih, ki so zavarovani za sneg. Kar velja za klodico, velja tudi za stavo želez. Pri obojih stavuh mora pa biti lovec zelo previden, da ga lastni sled ne ovadi, kam da stavi, sicer dobi hitro pomagača, ki skrbi s tujim trudom za svoj žep. Gorje, ako se pri tem delu stavec in nabiralec srečata! Nabiralec moru imeti lahke pete, da se otme srditosti iji maščevanju stavca.
Pravi lov se prične šele potem, ko zapade prvi sneg. Sled živali kaže lovcu, kod prehaja in kam je torej najprimerneje staviti. Sled je pa tudi kažipot za lov po zasledovanju. Ta lov pravzaprav vzbuja strast v naših gozdarjih, ki se pečajo ž njim, da jim ni prestajati doma, ko se navadni ljudje stiskajo le bolj za peč. Sneg in flled ovadita vse. Niti ganiti se ne sme žival, da bi pravi gozdar ne vedel kam za njo. Nikar ne mislite, da je to kar tako samo ob sebi in da more vsak, ki ima zdrave oči, kar tako za živaljo kakor za črto na papirju! Žival prehaja semter-tja in večkrat skriža svojo pot. Zahaja tudi po goščavi in po grdem svetu, kuna posebno še iztika po votlinah, po katerih večkrat preide daljno pot in stopi na dan na precej cddaljenem mestu. Zlatlea lazi tudi po drevju in pride do tal po daljšem presledku.
- Pa kaj bom o tem govoril! Kdor je količkaj po snegu hodil za živaljo, je izkušal, da še zajca, ki se tako značilno loči s svojim sledom od drugih živali, je težavno doslediti in določiti, od katere kljuke je šel na lož. Pravi kunar pa ve ločiti večerni in jutranji sled, bodisi v prhkem, bodisi v južnem snegu. Celo sled zlatice od sleda belice. Dihur ali veverica ga ne smeta nikdar zmotiti. Gorje prvencu, ki se da preslepiti veverici! Ta ostane začetnik in nevednež še dolgo le. Kar I
sem poznal kunarjev, bolj sposobnega za sled nobenega ne nego mlajšega Pangreta iz Podcerkve. Ta ni sledil pravilno samo po snegu, tudi po blatu, listju, travi mu je vsaka najmanjša izpremem-ba, ki je navadno oko uiti ne zapazi, služila, da je žival zasledil in ukrenil, v katero smer je prešla. Jaz sem se mu nekoč čudil, ko mi je nagnal srnjaka, in to po samem listju. Prav do mene je prišel po ravno istem tiru kakor srnjak. Vprašal sem ga, kako je to mogoče, in rekel mi jc: " Pripomnite se gospod, pa glejte nazaj! Ne vidite li črti<*, ki je označena s privzdignjenimi list ki T" Kar sem pa jaz zapazil šele potem, ko sem se spognil, to je bilo Pangretu vidno kakor divjaku Indijancu. Vsako najmanjšo izpremembo na listju jc zapazit Pangrc in tudi takoj razložil, je li od ptiča ali od živali, ki po tleh prehaja. Pangre je vedno gledal po tleh in okolo sebe in zapazil vsako malenkost, da si jc tako mirno prehajal in, rekel bi, malomarno se krctal, da bi spremljevalec mislil, da kar dremlje po poti. Njegov oče, že sedemdesetletni starček, pa tudi še dober pešce in boljši strelec nego sin, je bil vse bolj živahen od sina in se je večkrat jadikoval ob sinovi počasnosti, vendar v dvombi, kam je žival krenila, kje se jc pristavila, kako zastaviti, od katere strani pognati, je po največkrat obveljala beseda mlajšega Pangreta. Puška se je pa pri njem malokdaj zaman oglasila. Pangre ni pomeril, če se žival ni pristavilo, in ne vem, ali zlobnost ali resnica-mu je prisojala tudi to, da Pangre vselej poklekne na eno koleno, predno pritisne na zmet. Le govorite, kar hočete, jaz pa pravim, da zasledovalca in priganjača nisem poznal, kakršen jc bil mirni, redkobesedni Pangre!
Kunar se odpravi v gozd, ko hitro zapade sneg. Najugodnejši sled daje sneg, ki zapade z burjo, kajti ta sneg ne obvisi na drevju in "je pr-hak. Da ga zapade pedenj visoko in na zmrzla tla, potem jc prava ura za gozdarja lovca. Ljudje, ki se spoznajo, odhajajo pri prvem vidu oc doma. Navadno ima vsak sekiro, malho ali torbico ob strani, v njej pa železa ali sak, ogenj pa kaj za pod zob. Družijo se po trije, tudi štirje in eden med njimi nese tudi puško s seboj. Pušar odhaja iz vasi po vrtih in za hišami in najrajši še pred dnem. Kjer se neha polje in se prično pašniki in potem gezd, tani je na gotovem mestu sestanek. Potem re lovci razidejo, še prej se pa domenijo za mesto, kjer se zopet snidejo. Eden gre navadno ravno prt, drugi po straneh na o-krog in na novem se: tanku si dopovedo, kaj so presledili. Ako je kunji sled v obhojenem svetu, potem se prične razgovor, v kateri kraj je držol sled. Ako sled ne drži iz obhojenega sveta, potem se ve, da je v krogu, in prične.se Žival "kraj-
dati. Te besede si jaz nisem mogel prav raztol-mačiti. Pomeni le toliko, kakor žival v kraj deti, ali črez, da je v krajdi, t. j. v krogu, ki je s kredo zaznamovana? Beseda se rabi različno: Okraj-dali smo žival, v krajdi smo jo imeli, dolgo kraj-do smo naredili, hitro je bila v krajdi. Vzemimo» da žival zasledi lovec, ki prihaja na levi strani kroga, da je pa tisti, ki je šel po sredi, ni prisle-dil, potem je gotovo, da je v prostoru, ki sta ga obšla ta dva lovca. Ako jo je lovec, ki je šel skozi sredo obhojenegu svata, tudi preslcdil, potem določi lovec, ki je obšel desno stran, je li žival se upokojila v presledncm svetu, ali pa je še naprej odšla. Vzemimo, da se dogodi poslednje, potem se prične nov krog, toda ta že z manjšim okrožjem, kajti nadejati se jc, da le predaleč ni odšla. Srednji aledilec gre potem navadno že za sledom, posebno ako je po kraju in po navadi živali se nadejali, da se v tej okolici rada upokoji. Ko je žival naposled vendar že dosledena in okrajdana, potem sb prične lov. Kjer se prične sled mešati iii križati," tam se navadno ugibljc, da si je kuna že iskala postelje.
Lavci gledajo pogostonia na košate smreke in hoje, ko ne bi zagledali kakega veveričnega gnezda. Če ni po sledu oči vidno, da jc žival šla na drevo, potem se na deblo le potolčc, in ako jc kuna v gnezdu, hitro skoči iz njega in sc pomakne proti vrhu med veje in lovec s puško ji nameri in jo sklati z drevesa. Ako pa sled pelje naravnost na drevo, na katerem jc gnezdo, potem se pa kar v gnezdo ustreli in kuna se iz njega prekucne, če ni ranjena prav do smrti, sicer pa obtiči kar v gnezdu, ki je treba potem do njega splezati in jo dobiti.
Kakor je mogoče, da je žival v gnezdu in na drevesu, do katerega ne pelje sled, tako se tudi dogodi, da je ni v gnezdu in na drevesu, do katerega drži sled. Eno in drugo, ker kuna zlatica, kakor sem že omenil, ttidi po drevju prehaja, gre od tal po oddaljenem drevesu in se v gnezdo spravi šele po daljnem potu po vejah in drevju. Dogodi se tudi, da kuna zalezava gnezda, da bi zasačila veverico, in da jo, ne da bi jo bila zalotila. samo prežene. Potem sc prične lov po drevju in se končs daleč proč, posebno kadar luna sveti in je jasna noč. Prigodi se pa tudi, da daleč naokrog ni več sledu do tal In da ni gnezda, in čeprav so, kune le ni v nobenem. Šla je v duplino. Išči sedaj šuplje drevo. Takih je v debelem gozdu več in nahajajo sc tudi taka drevesa, katerim se spodaj ne pozna, da imajo visoko gori in med kako rogovilo dovolj dupline, da se kuna vanja potakne. Istina je, da kunar pravi, da je kuna že v rokah, ko je na drevesu; to pa le z ozirom na to, da je zmerom bolj gotovo jo dobiti, ako
je od tal, nego da je v tleh. Da je kuna v šupljem drevesu, jo preženeš iz njega, če biješ po njem, pa tudi z dimom, in potem pride na vrsto zopet strelec, ki ima pa težko nalogo, ako se žival ne prestavi, ampak kar naprej dre vi po drevju in je po grdem svetu ni moči dohajati. Vem pa tudi še poseben slučaj, ko je kuna šla na popolnoma zdravo drevo, in vendar je ni bilo na njem in ne na kakem drugem drevesu naokrog in do tal tudi ni bilo sledu. Ko pride na vrsto mož, o katerem bom pozneje govoril, pojasnim ta slučaj po njegovih besedah. Sploh velja pri kunarjih pravilo, da kune, ki je odnesla pete, ko je bila pregnana z drevesa ali iz tal, ne kaže tisti dan več preganjati. Pregnana žival sc redkokdaj upokoji in vedno bolj kaže, pobriniti sc za drugo sled.
(Koncc prihodnjič.)
O glasovitem diamantu "Orlovu," ki je spadal med največje dragocenosti nekdanjih ruskih carjev, sf pripoveduje:
Pravzaprav obstoji iz dveh kosov, ki predstavlja levje oči na tronu velikega mogula v De!« hi ju. Čudovito je čist in prekrasne barve. Po velikosti presega glasoviti diamant Kuliman znatna Teža znaša 194% karatov, njega vrednost se pa cc» ni na 50 miljonov frankov.
Ime je dobil dragoceni kamen po grofu Orlo-vu, ki je bil med svojimi vrstniki v širokih krogih znan in razvpit zaradi svoje nenavadne telesne sile in brutalnosti. Z njegovo usodo je spojen eden najmračnejših dogedkov iz krvave ruske zgodovine. Znano je, da je imela uboga princesa Tarakanov kot potomka Petra Velikega pravico do ruskega prestola. Katarina je naložila svojemu tedanjemu ljubljencu, haš grofu Orlovu, naj gre v Italijo, kjer je takrat živela princesa Taraka* nov, in naj ji razloži, da ne sme uveljavljati nikakršnih pravic do prestola. Pustolovskemu značaju grofa Orlova je bilo to poslanstvo prav všeč in nobenega sredstva ni zanemaril, da bi bil dosegel naklonjenost princese. Šel je celo tako daleč, da ji je za gotovo obljubil tron, če se omoži z njim. Pri teh poizkusih zapeljevanja je igral delhijški diamant veliko vlogo. Pravzaprav se ni čuditi, da jedokaj nečimerna in častihlepna princesa naposled obtičala v mreži, ki ji jo je bil grof tako lokavo nastavil. Omožila se je z njim in se <dpeljala v Rusijo. S tem pa je bila njena usoda zapečatena; njeno življenje se je bedno končalo v podzemeljskem zaporu šliselburškega gradu, kamor jo je Katarina dala zapreti.
Pravijo, da je praznoverni Nikolaj nekoč dejal o diamantu Orlov: " Bojim se, da mi prinese ta kamen nesrečo.'* Naaroča je res prišla, četudi ne ravno od kamna.
Notranjost zemlje
Zvezdoslovje, ki spada med najstarejše in najnatančnejše znanoati, je doseglo gotovo čudovite uspehe v spoznavanju nebeške mehanike, to •e prsvi v spoznavanju, kako ae gibljejo nebeška telesa. Posebno velik korak je bil storjen s porabo spektroskopije, ki je omogočila spoznati, da ae pojavljajo enake snovi, iz kakršnih je sestavljena zemeljska skorja, tudi v svetlobi najbolj oddaljenih avetov.
Drugačna postaja stvar, če se zapusti dejansko opazovanje tega, kar je dostopno naiim čuti-lom, to se pravi, kar se lahko vidi, sliši, otipa, in se je treba poglobiti v vprašanje o bivstvu, značaju, pomenu in namenu ncdoatopnih pojavov. Tukaj si pomaga človeški duh s več ali manj verjetnimi domnevami; na tem polju se razhajajo mnenje in bojuni fantaziji se odpira široko polje. Človeški duh je že tako ustvarjen, da se ne ustavlja tam, kjer se konča resničnost, ampak se trudi, da bi prodrl v najbolj nedostopne kote in si razložil tudi vzroke zadnjih pojavov, ki ga obdajajo.
Tako nedostojna je notranjost za nje in ves postanek planeta, ki nam je namenjen za bivališče.
Geologija je tista znanost, ki se trudi, da bi proučila sestave zemeljske skorje in pojasnila njeno zgodovino. Toda dostojna nam ni niti vsa površina zemlje, tako da poznamo bolje površje meseca,vsaj k nam obrnjeno stran, kakor liee svoje zemlje.
Kopnina sestavlja le nekaj čez Četrtino .približno 28 odstotkov vsega zemeljskega povrija, dvigajočega se nad morje; od te kopnine je pa »opet okrog deset odstotkov pokrito z debelo ledeno skorjo. Pa tudi ostanek Buhe zemlje obsega Xe velike nepreiskane dele, tako da je horizontalna razsežnost naše zemlje do danes le z malega dela raziskan.
Kako pa je z našim znanjem glede na globo-kost zemeljske skorje t Tukaj naletimo še prej na meje dosežnega. Šiloma se izkopavajo jame za pridobivanje rude, kovin, premoga. Predlagajo se vse smelejše in smelejše gradbe tunelov v notranjosti zemlje.
V kakšni globočini more še človek živeti? Izkušnja uči, da narašča v globočini zračni tlak, obenem pa tudi toplota.
PHbramske srebrne jame na Češkem .zlasti ona svetega Vojtjeha, je zelo primerna za opažanje na. raščanje toplote. Pri sto metrih se zviša toplota poprečno za*l.6 stopinj Celzija; v globočini tisoč metrov vlada po zimi stalna toplota 24 stopinj Celzija.
Toplota ne narašča povsod enako. To je odvisno od značaja kamna, od pristopa zraka, od ventilacije, od vodnih virov, ki so pogostoma gor-ki. Tako bo imelo neposredno opazovanje vedno svoje meje. V enem najbogatejših rudnikov sveta za žlahtne rude, v državi Nevada blizu kalifornijske meje, so morali že v globočini 610 metrov opustiti kopanje. Tukaj je že vladala toplota 50 stopinj Celzija, kar je po Fahrenheitu 122 stopinj ; ob tej vročini so rudarji blazneli in umirali. Z vrtanjem se je pač dosegla večja globočina.
Najglobokejše mesto, ki se je doslej doseglo, je pri Čuhovu v Šleziji. Tam se je doseglo 2240
metrov globočine. Toda kaj je to primeri z dolžino zemeljskega polomera, ki znaša čez šest miljo-nov metrov 1
Morda nam dovoljujejo doline, naravno podzemeljske jame, špranje v zemeljski skorji vpogled, kako da je sestavljena t Največja razlika med višino gore In globočino doline znaša pri-lilno 8000 metrov, kar je zopet le neznaten odlomek zemeljskega polomera.
Ni nam torej mogoče pogledati v sestavo zemeljske skorje in doseči absolutno gotovost o njenem značaju. Vendar je pa moč človeškega duha spoznala in izračunala marsikaj, kar nam dovoljuje, da si napravimo pojni o bivstvu zemeljske notranjosti.
Veliko geologično delo po pravici priznanega •učenjaka Kduarda Suessa ima v svojem zadnjem zvezku sestavo in pregled rezultatov, ki so bili doseženi na tem polju.
Četudi ne poznamo notrajnosti zemlje, je vendar človeški duh obavil eno veliko in smero-dajno delo: Pretehtal je vso zemeljsko oblo in določil njeno poprečno težo. Prvo delo v tem oziru sta opravila llutton in Maskelyne v letih 1774 do 1776 na Škotskem. Vrsta drugih raziskovalcev je prišla po drugih potih do rezultatov, ki so se razmeroma le malo razlikovali. Vse kaže, da je naša »emlja 5.56 krat težja, kakor bi bila vodena krogla enakega obsega.
Najtežje kamenje, ki se nahaja v zemeljski skorji, kolikor nsm je znana, pa še daleč ne dosega te teže, ker je le približno 3.5 krat težje od vode. Jedro naše zemlje mora torej imeni znatno večjo poprečno težo.
Zanimive pojave za primerjanje imamo v me-teoritih, v telesih kosmičnega, izvenzemeljskogn vira, ki nam morda bolje pojasnijo sestavo zemlje, kakor bo kdaj mogoče direktno spoznati materijo njene notranjosti. Ta zanimiva telesa zago-netje originalnosti lahko vidimo v raznih muzejih. V praškem je na primer 181 takih kosov, in sicer kamnov mesosideritov, siderofirov, palasitov in železa.
Nadvse verjetno je, da so meteoriti kakor planetoidi (ali tudi asteroidi imenovani), ostanki nekakšnega planeta, čigar obežna . pot je ležala med Marsom in Jupitrom in ki se je sčasoma razpadel. Planetoidi se gibljejo večinoma med Marsom in Jupitrom, poznamo pa tudi nekatere med Marsom in zemljo. Kolikor močnejši postajajo daljnogledi, tem manjši planetoidi se objavljajo. VnovejŠih časih so se odkrili celo planetoidi, ki nimajo niti okrogle oblike, ampak so popolnoma nepravilno raztrgani, torej gotovo odlomki, katerih manjši kosi pridejo včasi v obseg zemeljske privlačnosti in padajo tedaj kot meteoriti na zemljo.
Precej opravičena je domneva, da so vsi meteoriti, če tudi so potrografično (po sestaVi kamenja) različnega značaja, nekdaj pripadali enemu telesu, omenjemu razpadlemu planetu. Mogoče je pa tudi, da so nekateri ostanki kakšnega razdejanega kometa. O Bielovem kometu n. pr. vemo zanesljivo, da se je razdelil v dva dela, pozneje pa popolnoma razpadel. Neštevilne nebeške "kres-utrinjajo, niso nič druzega, kakor kometovi ostanki.
Za gotove sttrtidne ineteorite je bilo mogoče dognati dobo padanja v gotovih letnih čaaih in na podlagi računa je mogoče misliti, da so bili ti meteori in planetoidi nekdaj apojeni v enem telesu, v planetu, ki ni bil kaj preveč oddaljen od zemlje in njih sestava ae lahko pripodablja s sestavo zemlje.
Če primerjamo meteorite po teži, kakor je storil na primer Daubrčc, se pokaže, da ao najtežji iz železa, ki obsega šest odstotkov nikla, nadalje malo kroma, platine, iridija in zlata. Za njimi se vrste polasiti, meteoriti, ki so glavno sestavlja prehod k meteorskemu kamenju. Izmed teh so najtežji hondriti, glavno apnenci vmešanim niklo-vitn železom. Njim pa slede eneriti in kamni.
Najbogatejši glede na apnenčevo kislino so zagonetni steklenasti meteoriti, znani pod imenom voltavina ali uioldavina, olivno zeleni, steklu podobni polbiserji, katerih se je dosti našlo na reškem okrog Budjejevic in Tina nad Vltavo. V drugih krajih so znani pod imenom australiti in biljoniti.
Če bi bila zemlja podobno sestavljena, kakor tista razpadla zvezda, in njena materija porazdeljena po teži, bi morala biti pod več ali manj debelo skorjo iz kamenja v jedru biti glavno sestavljena iz železa. Ker je železo sedem do vsem-krat težje od vode, «e s !em dobro vjema mnenje, da sledi na težko plast, takozvano hromosfero (barvo plast, kamnitna pWt, takozvana litisfe**c: nasproti je vodena, hidrosfers, in zračna atmosfera.
Do podobnega sklepa se je prišlo tudi po drugi poti. Merili so na primer hitrost, s katero se razširjujo valovi potresa. In tu se je pokazal razloček v goščavi v zakonu preloma, tako da je približno v četrtini zemeljskega polomera naenkrat skok v goščavi od 3 na 5 in na 7, 8.
Primerjanje z meteoriti vodi še dalje. V litor sferi (kamneni plasti) se loči kamenje po teži. Če natančneje opazujemo različno kamenje, ki je bilo dvignjeno izglobočine, vidim«, da se vrsti po obsegu apnenčeve kisline. Čim manj je apnenčeve kisline, tem težji je kamen. V tem se vjemajo tipr meteoritov z zemeljskim magnetičnim kamenjem. Potem zmanjkuje na zunaj Železa, nikla, hroma, magnezije in apnenca, dočim se množi glina, zodik.
Pokojni Suess je po ameriških petrografih (opisovalcih kamenja) sestavil posebna imena za posamezne dele litosfere (kamnitne plasti), kakor Siina (Si-licium Ma-gneaium), Sal (S-ilicium al-uminium); v hromosferi (barvni, pod kamenjem ležeči plasti) Nife (Ni-kel, fe-rrum) i. t. d.
Sima in Sal prehajata polagoma ena v drugo, toda ob majhni gostosti saličnih mineralij (2.5 do 2.8) je soditi, da niso njih plasti posebno močne.
Iz katere skupine so neki nastale usedline? Očitno je, da so te plasti, nastale po raznih potih iz prvotnih masivnih gornin, večinoma postale na račun saličnih skal. Pota, po katerih se je to godilo, so različnega značaja, in Suess pravi o njih: "Razne so ta pota; od pronicanja vsled izhlapevanja do poleganja po viharni burji čez puščavni pesek in do tihega dela živih bitij."	#
Mnogo razlogov govori za to, da je bila zem-
O Japoncih
Poznavalec Japonske, Aleksander Dillmann, piše o njih med drugim tako-le:
Nobenega naroda še ni svet v toliki meri premalo in v toliki meri previsoko cenil kakor Japonce. Sodba o njih je še danes dokaj različna. Vzrok je ta: Že samo po sebi je težko, ustvariti si pravo sliko o tem narodu; po>j tega pa se še zlasti zadnja leta neprestano izpreminja. Japonska izza 3—4-desetih let je bila čisto drugačna kakor je današnja. Bila in vihravost, s katerima se je ta dežela, včasih naravnost na smešen način, polastila evropskih naprav, sta nanjo docela posebno vplivali. Toda hitrost, s katero je Japon* ska napredovala, ni v pravem razmerju z notranjo močjo njene rasti.
Tujec, ki pride na Japonsko, dobi le malokdaj jasno sliko. Če je vplivna oseba, skrbe Ja- . ponci po izredno pozornem spremstvu, da «potuje po natančno določeni ičrti. Na svoji poti ne zagleda ničesar, kar oblastva nočejo, da bi videl. Tudi navadnega spremljajo, le mogoče, na široko cesto evropskih turistov: Kobe — Kyoto — Yokohama— Tokyo — Nikko, morda tudi gore: v Miyajima. Kdor bi hotel kaj drugega videti, ne more naprej, če ne pozna japonščine, če se popolnoma ne prilagodi japonskemu načinu življenja, in zlasti, če nima posetmih priporočilnih listin od oblasti. "
Japonska je še dandanes dežela ugank. Japonci so mojstri v umetnosti prevare. Jezik jim služi za to, da izakrivajo, kaj mislijo. Kadar sklepata Japonca kakšno kupčijo, govorita cele pol ure mo-rda o češnjevih cvetih, nadaljne pol ure se drug drugega molče oprezujeta in le tri minute govorita navidezno mimogrede, o kupčiji. Japonci uporabljajo namreč umetnost "dšiu-dšit-su" nele v rokoboi'bi, marveč tudi pri kupčijah. Japonec smatra za najvišjo umetnost, da v boju uporabi moč nasprotnikovo švojemu lastnemu navalu in napadu v korist in nasprotniku s pomočjo nepričakovane poteze škodovati z njegovo lastno silo. Ta "dšiu-dšitsu" se opaža v japonski trgovini, veleobrti, v politiki. Kar Japonci kdaj nameravajo v tekmi, bodisi v vojni ali v kupčiji, ni drugo kakor majhen " dšiu-dšitsu ".
(Značilno je, kako se Japonci boje vohunov; zlasti se to pokaže, če sumijo v kakem potniku tujega častnika. Ako zapazijo, da imaš s seboj fotografski stroj, bodi gotov, da te bodo o«či japonskih oblasti povsod z izredno prijaznostjo spremljale.	,
Tukaj velja pač pregovor: Kdor ni bil za pečjo, ne hodi drugega za peč iskat! Znano je namreč, da so Japonci v tej stroki nedosegljivi mojstri. Iz rusko-japonske vojne vemo, da so imeli Japonci takrat na tisoče preoblečenih vo-
hunov. "Kitajski" sluga carskega namestnika Alekscjeva je bil v resnici major japonskega generalnega štaba in "kitajski" krčmar v Port Ar-turju, pri katerem se je ruski generalni štab naslajal na kulinaričnih posebnostih, je bil v resnici japonski mornariški častnik Japonci pa imajo tudi izredne lastnosti za ta posel. To so: zaničevanje smrti, goreče domoljublje, naravna nadarjenost, mirnost in prisotnost duha.
Kar se tiče hrabrosti in vojaških vrlin Japoncev, smo jih «poznali že v vojni s Kitajsko, občudovati pa smo jih morali v vojni z Rusijo, zlasti ipri naskoku na Port-Artur, v bitki ob reki Valu in takrat, ko so uničili mogočno rusko bro-dovje, ne da bi sami izgubili le eno ladjo.
fivgjo moč so črpali Japonci doslej iz svoje vernosti. Državna vera "Shintoizem" je oboževanje narodnih junakov in pradedov, torej vera domovinske ljubezni.
/Poznavalci pa so začeli dvomiti, ali bo ta moč Se tudi v naprej obstala. Velike izpremembe, ki se neprestano vrše na Japonskem, izpodjedajo moralno vrednost naroda in s tem tudi njegove vojaške vrline.
Značilno je, da so Japonci pokazali Nemcem, kakor le-ti trdijo, grdo nezahvalnost. Kajti na Nemškem so se Japonci največ naučili. Cele japonske proueevalne komisije so prepotovale vso
Ivan Cankar
Hlapec Jernej in njegova pravic*.
"Ti. ki si učen in poznaš postave: tole mi povej I »Štirideset let sem delal, postavil sem hi-*o. s svojim potom sem pognojil polje in seno-žet: čegav jo dom t"
Črni študent je samo privzdignil obrvi in je molčal.
"Takole je torej, premisli: štirideset let »«n delal na tem svojem domu; tam poklekneš, natanko pogledaš grudo, pa bo* videl, da je moja, pa boš sposnal mojo kri. Tudi če pogledaš na hišo, te bodo v mojem imenu pozdravljala tista zelena okna. . . Kako torej misliš t" Htodent je strmel in molčal. Jernej j* upognil hrbet globoko, naguban-Čil je čelo in je položil ks7,alec na kazalec, da bi natanko razložil in razkazal.
"Tako je namreč! Prišel sem pred štiridesetimi leti — odkod? Iz Re«ja, se mi zdi — iz Rcsja sem prišel! Preveč nas je bilo, pa sem se napotil; dolgo je že, tudi ne sanja se mi nikoli več, ne o materi, ne o bratih; in če bi nama zdajle prišli nasproti, bi jih ne pozdravil. . . . Glej, in sen» prišel in seni ustvaril tisti dom — tja poglej, tja pod klane«!"
¡Študent je pogledal in se je začudil.
'To j« Sitarjevo. . . tam!"
"Katerega »Sitarja, vprašam? Kod si »e klatil, da ne veš? IJmrl je, včeraj smo ga pokopali! Jaz sam sem še ostal, poslednji gospodar!"
"Kam se je izgubil mladi Sitar?"
"Ozri se, tam stoji, pred hišo; poznam ga, ker stoji tako moško. . . Bog varuj, nič hudega
o njem: dober delavec bi bil, le malo preveč pije in nagle jeze je. . . Nikoli ga ne bom podil od hiše; naj se ščeperi v božjem imenu, saj je mlad!!"
"Kako bi ga podil od hiše? On je gospodar
po očetuf"
Jernej je nejevoljen stresel z glavo ter je široko zamahnil.
"Kaj blehečeš, puhla učenost? Nisem te zato ustavil na cesti!. . . Dedič in gospodar po očetu
—	šega je, tudi pravica morda, Bog bo že vedel, Ampak to je eno. Ali drugo štirideset let je flelal Jernej delo, da je obrodilo obilen sad, sto-teren in tisočerem Čegavo je delo, čegav j« sad?
—	to mi zdaj povej! Katera posvetna postava in Katera božja zapoved je naredila, da nimam, kamor bi legel, ko sem nakosil sena,, da bi bila, če ga nakopičim, gora višja od Ljubljanskega vrha" In da nimam skorje kruha, ko sem napolnil in nabasal egiptovske hrame z ržjo, pšenico in ajdo? Učenjak, to mi zdaj povej 1"
Ija nekdaj v goreče tekočem stanju, v kakršnem je aedaj aolnce. Če se tope kovine in sestavine, se opaža, da sprejemajo v tekočem stanju pline vase, ki jih pri ohlajenju zopet oddajajo.	1
Na podoben način je najbrže zemlja sprejela pline, ki jih sedaj zopet oddaja. Že davno je znano, da je pri vsakem vulkaničnem izbruhu voda gonilna sila. Prej so mislili, da prodira morska voda v notranjost zemlje in da se pri dotieanju z žgočim magmom eksplozivno izparuje. Na to je največ zapeljaval pojav, da leže vulkani v bližini morja. Medtem se je zvedelo za ognjenike, ki se nahajajo daleč od morja. Spoznalo se je, da pre-paja voda magmo, kar se ne more pojasniti s samim dotekanjem. Poleg vodne pare so se opazili tudi drugi plini, ogljični, fluozove spojine, potem hlorove, žveplene in arzenikove, kar ae vse ne more pojasniti z navadnim dotekanjem morske vode.
Suess je imenoval iz globočin prihajajoče vode, ki prve prodirajo na beli dan, juvenilne. Spoznala se je nekakšna zakonitost v pojemanju toplote virov. Najprej ponehajo fluorove in flo-rove izhlapi ne, potem slede arzenikove in žveplene izhlapine, najdalje pa vztraja ogljična kislina.
Ped imenom fumeroli so znane te plinaste i» hlapine. Izpuhtine žvepla se imenujejo solfatari, ogljične pamofeti. Delavnost fumerol traja lahko še dolgo, ko je prava vulkanična delavnost že davno ugasnila. Fumeroli in takozvane juvenilne terme (gorki studenci) predstavljajo torej le oslabljen vulkaničen pojav.
Pri vsakem vulkaničnem izbruhu se torej po-množuje voda na zemeljskem površju kot posledica oddajanja plinov našega planeta.
Po Suessovem mnenju je vsa morska voda le posledica tega oddajanja plinov. Prvotno ozračje bi se torej moralo smatrati za prvotno fazo tega oddajanja plinov. Vse vulkanične mineralije prihajajo iz globočin; juvenilni plini, zlasti vodene pare učinkujejo kot motor, podobno kakor že se v steklenici s sodovo vedo »manjša tlak. Ta magma (vulkanična masa) se pa lahko dviga na dva načina; ali izbruhne skozi pretrgano zemeljsko skorjo, ali pa se na navzgorni poti ustavi in povzroči plutonične gorovje, klene hribe i. t. d.
Kako je z gradbo gorovje in uhajanjem žgoče magme na površje, o tem se razhajajo teorije. Toliko je pa gotovo, da so iz teh globočin, deloma jih prepredaje, izhajale žile, ki obsegajo drugovrstne mineralije. Te žile so v zvezi z delavnostjo uhajajočih plinov, kar se godi zopet v gotovih presledkih, ki se vjemajo s fazami funerol. Tako so nastale tudi žile in plasti rudnin in raznih spojin žvepla in arzenika. Dolomiti bi bili zadnja posledica uhajajoče ogljične kisline.
Iz tega je že razvidno, da ne more geologično raziskavanje kljub gotovi meji direktnega opazovanja izhajati brez dela špekulacija, ki dopolnjuje izkušnjo, da se pa vendar temelji na bogati izkušnji glede na spoznane fizikalične razmere, in hipoteze dobivajo veliko trdnejšo podlago, nego so jo imeli stari fantastični nauki od učenega jezuita P. Kircherja do treznega Aleksandra Humboldta. Toda za raziskovalce bodočih generacij ostane še dela dovolj.
Nemčijo ter presadile na domača tla vse, kar so videle primernega v nemški državni upravi, v vojaštvu in gospodarstvu. V resnici je Ml vpliv Nertrčije na Japonsko nekaj časa velik. Po japon-sko-kitaj»ki vojni se je plašč obrnil. Pri sklepanju miru v Siinonoseki je bila Nemčija v prid Rusije za to, da Japonska ne dobi nobenega ozemlja na azijskem, kopnem. Takrat je Nemčiji uspelo preprečiti, kar je Japonska pozneje v ruski vojni z velikanskimi žrtvami vendarle dosegla. Odtod sovraštvo proti Nemčiji, ki se sedaj izkazuje celo v berilih šolskih knjig, katera mrgole največjih neumnosti glede Nemcev in so polna napadov na Nemčijo, dočim je Japonska "najpopolnejša dežela, japonski narod pa prvo ljudstvo na svetu!"
«
Zadnja leta je evropska kultura prinesla na Japonsko tudi nove miazme. Govori se o podkupljivosti vrhovnih voditeljev japonske mornarice in o podobnih prikaznih v trgovini v vojaštvu, pri oddaji javnih del itd. Stari general Nogi je izvršil "harikiri", ker ga je bolelo, da "stara" Japonska umira in na njeno mesto stopa modern omehkužen rod. Za Japonce, ki so bili poleg Kitajcev politično najkonservativnejši narod, ni dobro znamenje, da so se jim začele sline cediti po razširjenju moči proti zapadu in da so se spustili v umazane kupčije.
•Študent je spoznal in razumel in se je veselo zasmejal.
"Jernej, tako je naredila posvetna postava: Jernej bo zidal hišo in kadar bo dozidal: gospodar na peč, Jernej čez prag: Jernej bo oral in bo sejal in bo žel: gospodarju žetev in kruh, Jerneju kamen; Jernej bo kosil in Jernej bo mlatil, Jernej bo spravljal seno in slamo, in ko bo napolnil skedenj in podstrežje in hlev: gospodar na mehko posteljo, Jernej na trdo cesto; postarala se bosta gospodar in Jernej: gospodar bo sedel na zape-č-ku in si bo palil pipo in bo prijetno dremal; Jernej se bo skril za hlev in bo poginil na gnili stelji. Tako je naredila posvetna postava. Božja zapoved pa je naredila: trpi krivico, Jernej, in kadar te udari sosed na desno lice, ponudi mu še -levo; in če ti ugrabi suknjo, daj mu še srajco!"
"Lažeš!" je vzkliknil. "Bog rti naredil kri-vice!"
^	(Dalje sledi.)
PROLETAREC
CJST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Srednjeameriške republike.
—Lastnik In tsdajaUlj: -
Jaaesltvaaska itlavska tiske v na družba v (klcage, Mil—to.
Naročnina: Za Ameriko $2.00 ra celo Wtp, $1.00 ta pol leta. Za Evropo $t.60 ta celo lato, $1.25 za pol leta. |
Oglati po dogovoru. Pri spremembi M valil*a j« poleg novega naznaniti tudi stari naslov.
CImII« «lav m »k« orfanliAcIj« Jufoil. — MckitetiiM ivtit v Ameriki. —
Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih nerednoati. je pošiljati predsedniku družbe Fr. Udovich, 1844 So. Racine Ave., _Chicago, lil._
PROLETARIAN
Owm4 puklishad «v*ry Tu*¿my by
SMth Slavic Workmen's Pub. Ca., ,^ Chicaqa, Illinois.
Subscription rates: United States and Canada. $2.00 a year, $1.00 for half
{•ar. Foreign countries $2.50 a year, 1.26 for half year. -:- -:- -:■•
Advertising rate» on agreement. %
NASLOV (ADDRESS):
••PROLETAREC0
W. SI. STneET. CHICAGO. ILLINOIS
Evropejke v haremih.
Angleški raziskovalec tujih dežela Foater h Vase r je nedavno o-pozoril javnost na to, da sc v haremih perzijskih in drugih orien-, tankih velikane v nahaja innogo belih žena. Za primer navaja nesrečno usodo neke Angležinje, ki je veliko let zdihovala v nekem perzijskem haremu. Neki prezij-ski velikaš iz spremstva štaba Nasdšed-Dina se je seznanil z njo
0	priliki šahovega obiska v Londonu. Zasnubil jo je in poroka se je vršila po katoliškem .obredu. Nato je Angležinja v spremstvu sestre sledila Periijeu v njegovo domovino. Prise<Ri v Perzijo, jo je je mož takoj vtaknil y svoj harem, kjer je šele izvedela, da ima Perzijec že več žena. Pomagati si pa ni mo^la. ker je -bila zaprta v haremu in popolnoma ločena od zunanjosti sveta. Cez več let je Perzijec umrl in Angležinja se je hotela vrniti na Angleško, toda eele po večmesečnem velikem trudu se ji je s pomočjo soproge nekega angleškega diplomata po -srečilo doseči osvoboditev, a tudi tedaj le pod pogojem, da se bo vrnila, kakor hitro bo njen sin 16 let star. Kasneje se je na Angleškem zopet poročila. F rase r pravi, da, kolikor je njemu znano, zakonske zveze Kvn*pejk 7. Orientalei skoro nikdar nimajo arečnega konca. 'Pripoveduje o neki drugi Angležinji, ki sc je poročila z nekim Nimnecm. V Sin-mu sc je mož kmalu ločil od nje, da bi se po treh mesecih posiam-siti postavi lahko poroč41 z drugo. Vrnila se je na Angleško, kjer pa postavno velja za poročeno in torej ne more se v drugo poro-eiti.
1	»•••i i- .
Izračunali so, da je Indija dala
doslej približno deset miljonov karatov demantov v vrednosti približno 1&40 milijonov kron, Brazilija (od leta 1723, do .1910.) 12 miljonov karatov v vrednosti 400 miljonov kron in južna Afrika (od leta 18*67. do li>12.) 120 miljonov. karatov v vrednosti 3120 miljonov kron! Vseh demantov, to je 28.4 tone ali 8 kub, m v proatoru. Kosmata vrednost 'bi znašala 4 miljarde kron. Brušenje zmajSa demante na polovico; njih vrednost se pa popetori. •Potemtakem ima svet v posesti približno 4 kubične metre demantov v skupni vrednosti 20 inl-Ijard kron. Vse to neizmerno bogastvo bi se dalo spraviti v dva metra dolg in 1 meter vUok za boj. Vsako leto pride v trgovino za 110 miljonov surovih demantov, ki obrušoni predstavljaj« vrednost okroglo 500 miljonov kron. Vrednost demantov jc jako različna; za surovi kapski de-mant *e plača poprečno pa 32 kron za karat, za tranavalski dc-mant pa samo po 12 do 13 K.
Iz Fairbanksa v Alaski poročajo: V nekem dotoku Ka.vokuk reke v Indian Crcck v Alaski so dobili veliko množino zlata. Cele trume zlatokopačev hite iz Fair hanksa na mesto, kjer se je zlato-kop pričel. V bližini Me I oz i,, nr Lorng Creek, južno od Vukona, se tudi našli sled zlata. Neki angleški sindikat si je prisvojil te pro store, kamor Že pošilja stroje in ljndstvo.	i
Pred kratkim je šla po časopisju vest, ki bi bila gotovo zbudila veliko pozornost, če ne bi drugi svetovni dogtdki z vračali skoraj vso pažnjo nune. Kratko poročilo je dejalo, da so srednjeameriške republike storile korake za svojo združitev.
Vest je bila osnovana ua kabelograiua iz Kal-vadorja, ki je javljal, da poteka delo za združitev rent ralito ameriških republik v eno državno zvezo jako ugodno; načrt za tako združitev je baje izdelal predsednik republike Ilonduras; Salvador, Cost a Riea, Ouatcmala iu Niearagua da so se že izrekle pripravljene za konferenco, ki naj se Im-vi s to nalogo, in mtd ljudstvom iu v časopisju se baje opaža splošno odobravanje tega načrta.
Na vsak način je to važna vest, kar se lahko presodi po dejstvu, da bi imela taka ob Panamskem prekopu ležeča republika le za približno dva miljoua manj prebivalcev kakor Kanada. Obrežje take državne zveze bi se ob Atlantičneni kakor tudi ob Pacifičnem oceanu raztezalo čez tisoče milj.
Ako je res, da poteka delo za združitev ugodno in se načrt izvrši, bo io prizadetim državicam le v korist. Več kakor sto let so imele te male srednjeameriške republike pogostoma spore med seboj; kakor je njih ozemlje polno ognjenikov, tako je bilo tudi njih notranje politično življenje vedno vulkanično. Dasi je narava v tistih krajih izredno radodarna, vendar niso narodi teh državic dosegli tiste stopnje, ki bi jo z ozirom na velika naravna bogastva lahko dosegli ob mirnem in inteligentnem delu v poljedelstvu, industriji in trgovini.
Po zadnji statistiki bi imelo prizadetih pet republik sledečo velikost in prebivalstvo: , Četvornih	Duš
milj.
Salvador	7.225	1,225.835
I 'ost a Riea	23.000	420.000
Gnntemala	48.000	2,003.579
Ilonduras	44.275	562.000
Niearagua	49.000	703.540
kein času luhko 40.000 mož pod zastavi.
Po srednjeameriških republikah teče nekoliko želtziile, ki spajajo Atlantični-ocean k Pacifičniin. Na atlantičui strani je menda Puerto Coricz, na pacifičui pu l.a luion ali Amapola najznamenitejša luka. Na obeh straneh je pa še nekoliko dobrih pristanišč blizu mest, ki štejejo po 50.000 prebi-valeč v.
Vse te države so vsaj doslej pretežno poljedelske. Pluntaže za kavo obsegajo čez lttti.000 a-krov kultiviranega sveta iu dajejo na leto popreč-lio 75 miljonov funtov kave.
V republiki llondurus je zlasti razvita živinoreja. Dežela ima mnogi) zlata, srebra, platine iu bakra; investiran je večinoma inozemski kapital.
Costa Riea izvaža skoraj izključno sadje, kavo in nekatere druge poljedelske produkte.
Ko so vpraauli houduraškega konzula v New Vorku sen nor Andresa Horiana, kaj je z nameravano združitvijo, je dejal: Svetovna vojna ima ogromno uničevanje za )>osledico. Svet bi moral torej pozdraviti z veseljem, če se najde nekoliko narodov, ki ne rušijo, ampak se posvečajo zgradbi."
Čitanje z uspehom.
Veliko je ljudi, ki znajo čitati, pa vendar ne znajo. Za take je najteže pisati. Tak človek čita besedo za besedo, stavek za stavkom;
I
f fr
boljši od starih in opravljajo z mehanično silo več dela, ki so ga prej morale opravljati človeške roke. Kjer imajo popoluejše stre-
Skupaj	171.790	4,914.954
Treba je pa vzeti v poštev, da ni bilo v teh deželah že dolgo ljudskega štetja; prebivalstvo je 1orej gotovo znatno številnejše, kakor kaže ta zastarela statistika.
Vojaštva ima:
San Salvador 378 častnikov, 82.881 mož;
Costa Riea 52.208 mož;
Honduras 55.000 mož;
Niearagua 4000 mož;
Guatemnla ima več vojaštva, kakor vse te štiri države skupaj, natančne številke pa niso na razpolago.
Pri tjfm jc treba omcnitL da podvoji Costa Riea svoje vojaštvo lahko v slučaju vojne; Niearagua pokliče po svojem vojaškem sistemu v krat-
Neki v Bazclu (v Švici) živeči učenjak se sklicuje na odkritja v starih, davno pozabljenih spisih, po katerih prihaja do zaključka, da ni frama-sonstvo ustanovitev novejšega časa, ampak da je z njim V obnovljeno nekaj, kar je že davno obstojalo, pa jc tekom časa propadlo in »t pozabilo.
Švicarski učenjak je prebiral zlasti srednjeveške alhimistične spise in brskal po traktatih o rožnem vencu. Alhimija je bila "tajna znanost," ki je bila sorodna kemija, ampak ni bila zasnova* na na resničnih znanstvenih temeljih: i\ajbolj znana je odtod, da so alhimisti iskali "kamen modrijanov," ki naj bi jim omogočil, da izpremene svinec in druge nežlahtne rude v zlato.
V teli spisih je našel, kakor pravi poročilo,\ dokaze o eksistenci neke verske družbe, ki je imela svoj vir v bizantinskih Benetkah in je trajala od I. 950 do 1117 po Kr. ter bi jo bilo smatrati za predhodnieo sedanjega framazonstva. V alhimi-stičnih spisih, pravi, da je razvozljal star mavrij-ski tajen nauk, katerega ritual da se do vseh podrobnosti vjema s tremi stopnjami modernega framazonstva. V viharjih tridesetletne vojne sc ie tajnost izgubila in lože, ki so tedaj obstajale, so propadle. Med leti 1(>50 in 1700 storjeni poizkusi, da bi se oživele stare lože, so ostali brezuspešni zaradi neugodnih razmer tedanjega časa. Leta 1717. so potem trije londonski učenjaki zbrali ostanke štirih uialih lož in s tem napravili temelj za ustanovo, ki se je potoni razširila skoraj po vsem svetu.
Pravijo, «In pripravlja švicarski učenjak veliko r/dajo o t eni predmetu, ki bo obsegala več zvezkov z bogatimi ilustracijami.
prečita ves Članek — pa vendar je, potrebujejo manj človeškega ni čital članka, temveč posamezne dela, pa odslavljajo delavce. Tako »tavke. Zveze med njimi ni,na iiarašča brezposelnost, šel, smisel in duh celega članka Čim več je delavcev brez dela, inu ostane skrit. Ako dobi knjigo j tem večja je nevarnost za one, ki v roke, je še hujše, ker je treba >o zaposleni. Ako zahtevajo de-za knjigo še bolj zbirati misli., , lavei v kakšni tovarni boljšo plače hočemo, da pride ljudstvo čo, pa kapitalist ve, da ne more naprej, moramo pa skrbeti, da se dobiti drugih delavcev, ae ne bo nauči bolj obsežno in bolj globo-¡dolgo upiral, posebno če spozna,
M. Bogosavljevic:
Još jedan strašni sud.
Oary, Ind.
Posluziču se sa rečima našeg uovinskog odbora: Do ki c čemo mi zaista trpiti u našem pokretu ljude bes savesti i l>ez ikakvog osečaja za njega . V Radničkoj Straži u svakom broju vidite objavil, gdje se neki uesretnik vodi ua sud. Na prvi pogled čovek bi morao pomisliti, da zaista "Rad-nička Straža" jeste svojina pojcdinaca« No tako naivno shvatanje mora pasti pred činjcujeom, ka-da se u If. S. vidi podpis pod kakvom optužbom Novinakog Odbora. No da bi se dokazalo čelom 4svctu, kako jc R. S. svojina sviju nas — Milan Polovina, na tebe jc red došao, da jednom i ti upoznaš istinu te da razumeš, da R. S. pripada i tebi, — stavlja se d6 znanja Organizaciji br. HI, (ia dokaže Milanu Poloviui, da R. S. pripada i njemu.
K sada sam vidio, da sam na krivom putu, što sam mislio da je R. S. svojina samo glavnog Štaba, a to je Cvet kova — Kutuzoviča i Žikiča!
Ne, tu ima još neko, tko mia pravo reči> a to jc Novihski Odbor, i on govori kao gilotina. Izgleda mi, da ipak pitanja Milanu Polovinc tiisu ostala bez uspeha, jer se na njih oborio i No-vinski Odbor i glavni Štab, i da se ne bi išlo dalje, Milana Polovinu treba obesiti ili ga baciti iz nn-šeg pokreta, proglasiti ga soeijal patriotom ili kako je pobego u patriotski tabor, pa proglasiti sa velikim slovima: gdje ste sad Vi, koji ste zasfu pali M. Polovinu T Kvo ga uništen, okaljan od svo jih drugovn od Novinskog Odbora i našeg ured ništva.
Zbilja,Ja pitani, dokle če se ovo trpiti t
I. .Ia vas optužujem, Teodore Cvetkov, da ste svesno ili nesvesno za četiri gedine radili za ras-kol našeg pokreta! I oružje vam bilo Novinski Odbor i Administracija Straže.
II. Jeste li vi ikad pošt ovali zaključak Novinskog Odbora ili glavnog!
Jeste li u Vašo j pri vat noj korespodenciji radili na rasejepu našeg Saveza, za što bi hteli baciti krivdn sada na Prolctarca i Kristana f Jeste li. pozivali drugove na strani, da svim silama pora-de, da njihove organizacije podupru predlog organizacije br. 6? Jeste li zbilja Vi tako nevini, kao što hočete da sc prikazete! Jeste li od R. S! stvorili sebi branik, kao popovi što uči niše od svog boga, te ako reknete štogod o popu, tad se 011 prode it, da h ulite na boga.
Tako ako neko neito rekne, gdje se ne služi sa Cvetkovim mišljenjem, tada se nadne dreka i zagrmi: Na sud. jer ti si protiv K. S.! Da. ti si protiv Novinskog Odbora — i eels t s buka izgleda mi na onog lopova, koji je orobio čoveka a trči ulieom i viee iz sveg glasa "držite lopova," tako da bi sa sebe skrenuo pažnju, da ga ne uva« tc. Jeste li Vi ikad mislili iskreno o našem pokretu t Hajd da vidimo».
1911 bili ste pozvani od Organizacije br. 20, da održite jedno predavanje. Tema jc bila Tolstoj i socijalizam, te smo mi učiuili taka v utisak na Vas, kada smo skolektali izmed ju sebe 8 do-larn i 5 dolara dali iz blagajne naše organizacije, da ste Vi izgovorili ovc reči: Drugovi. zašili-žujete da se ja povratim u organizaciji!; Vi ste me zadužili i ja ou Vam na drugarski način I juha v vratiti. Srd nam sc vrača, zar ne!
Članstvo orgn. br. 20 u Chieagu i br. 21 u Pullman oporezovalo jc sebe. da pomogne drti-gu, koji če biti koristan za naš pokret. Je li bilo tako, d niže Cvetkov? Savich je radio nogama i rukama, da sc toni drugu što više poniogi^e tada, kada se njegova obitelj patila, ne radi kakve koekc, kako bi to Teodor Cvetkov volco dokazati, več radi njegovog aktivnog rada u našem jjokre-tu; i tada je i poslednji zalogaj kruha bio u stanju podeliti sa drugom, zar ne druže Cvetkov? To sve auate. Kada je njegovo dete ležalo mrtvo, a on je prisustvevao sednici Novinskog Odbora, tada ste rekli meni: Druže, kakvu snagu posjedu-je ovaj čovek! Vi ste mu se divili, kada svog sina nije imao da sarani, a svoju zaradu kod So-vering llousa ostavio' je, da samo Narodni Glas iznd.ic: i to Vi sve znate Teodore Cvetkov. Kad je trebuh» IO dolarn. <1;; se vrši kur,. tr> j«' treh.v. da nabavi Smiel» i «»u je to uein'o. A Sto ste čini^i, \ i.' \ i ste '|»is.iii pisno TVivd »im, n V o j cm ste vršili iieciiu: tiw.ili te i c» ! njetra #»0.00. Velite, da sc ne molete da obratite na Savieha in kompa-niju. Kako čemu da mislimo o Vašoj nevinosti, druže?
C Viišcfu članku nemože biti ružnije, iznosite kako su članovi od Org. br. 20 tražili, da im po-mognete. 110 Vi ste njih odbijali, jer ste ošekavali, da taj .drug po Vašem mišljenju dublje padne te da ga za sve, što je Vnuiiunčinio, nastojite preko lista, za koji Je 011 tolino radio, uništiti — i njega i celu njegovu obitelj i cco njih život. Pred kojini sudom čete VTi odgovarati za sva ona dela!
Kako bi nnzvali čoveka Vi, Teodore Cvetkov, koji zna, da svojim radom i postupkoni unosi za-bunu i raskol u našem pokretu i stavlja članstvo i samu Organizaciji! od preko 2.800 ljudi na rub propasti, i to samo iz svojih bolestiih ambicija, kako je 011 jedini, koji to može stvoriti? Ja velim da svaki akt, koji sc vrši protiv naše zajedniee jeste zločin.
Bojujemo se za nekaj, kar naj pride, česar pa še ni. Torej ne moremo voditi boja tako. kakor da bi že bilo, kar še ni. Boj sc mora voditi na ta-" kem polju, kakršno je.
Marsikdo je v tisočerih skrbeh, kaj bo z njim čez tisoč in deset tiso«' jet. Dela za zboljšanje jutršnjega dneva sc pa noče udeležiti.
ko misliti. Z vsemi silami moramo delati ua to, zakaj drugače bi bil ve* trud socializma brezuspešen. - iNe pozabimo, da je naloga socializma velikanska. Osvojiti ho -če svet! Strmoglaviti hoče kapitalizem. Na njegovem mestu hoče uvesti nov red. LaJiico bi tudi rekli, povsem po pravici, da hoče socializem sploh vpeljati red, kajti v sedanji družbi ga ni.
Le malo je treba premisliti, pa se lahko spozna, da je to velikanska, naloga. Saj kapitalizem ni slaboten. Mogočne sile mu služijo. Vsak dan lahko vidimo, kako težak je najmanjši boj z njim.
Če se premaga kapitalizem, pa nikakor še ni vse opravljeno. Drugi, še težji del socialistične naloge je uvedba socialnega reda. Če hočemo, da bodo delavci gospo -darji produktivnih sredstev, moramo tudi hoteti, da bodo sposob-. ni za vodstvo vsega dela in vseli tistih nalog, ki so v zvezi z njim.
Socializem hoče, da sc bo pro-duciralo za potrebe ljudstva, ne pa za špekulacijo. Te potrebe bo treba natančno poznati. Vedeti bo treba, koliko in kakšnega dela se mora izvršiti, da se zadosti vsem potrebam. To delo bo treba čim Točneje organizirati.
Sadovi dela se bodo morali ne le pravično, ampak tudi pametno razdeljevati. Zato bo treba znanja; potreben bo velik unien aparat, ki bo moral natančno funkcionirati. Največji red bo |K>treben v prometu 111 v sivteuiu. ki bo nadomestil sedanjo trgovino.
In kdo naj izvrši te naloge?
Delavsko ljudstvo!
Socializem noče, da bi delavske ljudstvo premagalo kapitalizem, IKjtem pa dobilo namesto sedanjih zatiralcev iu izkoriščevalcev druge. V vseli revolucijah, kar jih pozna zgodovina, je sodelovalo delavstvo. <'c so bile krvave, je tekla delavska kri. Ce so padale I žrtve, »o «bile delavske. Pa vendar se je vsaka revolucija končala s tem, da je bilo delavstvo vpog • njeno pod nov jarem.
Ako hi danes izbruhnila revolucija in bi vsled kakšnega čudeža zmagala, ne hi bilo nič drugače. Saj nismo tako neumni, da bi lagali sami sebi; torej moramo vedeti in priznati, da velika masa delavstva danes ni tako sposobna, da hi se lahko v vsakem ozira sama vladala.
Vsak nedostatek delavskega znanja pa bi hitro porabili sebič-neži, in nova družba bi dobila nove izkoriščevalce.
Za to se pa vendar ne bojujemo, da bi dobili uamest* enih pijavk druge.
Ce gremo torej resno za osvoboditvijo delavskega razreda, tedaj moramo z vso resnostjo skrbeti za izobrazbo tega delavstva. Sposobno delavstvo moramo dobiti, da ho moftlo izvršiti socialistični program.
Zmožnost čitanja je jako dobro «¡erilo za duševni napredek de iavstva.
Vzemimo n. pr. socialistični program. V njem je med drugimi zahtevami OfTmurni delovnik. Če čita delavce to točko brez zveze z ostalim programom, pride prav lahko do misli, da je to že socializem.
Ali to hi bila velikanska zmota. Osemumi, sedemurni, Sest urni delavnik je le pripomoček socializma. Pomuožitev prostega časa v sedanji družbi ni cilj socialističnega gibanja ampak le sredstvo, ;brez katerega ne moremo doseči pravega socialističnega cilja.
Seveda je treba čitati sociali stični program točko /a točko; ampak premisliti ga je treba kot celoto. Lc tisti more biti socialist, kdor razume in priznava ves program kot nerazdeljlVo enoto.
Zakaj zahtevamo skrajšanje delovnega časa ?
Iz različnih razlogov. Naj jih nekaj navedemo.
Tehnika se neprenehoma razvija in izpopMnjujc. Novi stroji so
da so delavci dobro organizirani. Če pa vidi truuie brezdelnih, pride še sam lahko ua to misel, da zniža plače, ker računa, da bodo morali delavci iz strahu pred ske-hi mirno prenašati vsako klofuto.
Ako ne bi bilo brezposelnih, ne bi bilo skebov, vsaj ne toliko, da bi lahko postali nevarni zaved • nim, organiziranim delavcem. Da se kolikor mogoče prepreči brezposelnost iu odpravi ta nevarnost, morajo delavci sporedno z razvojem tehnike zahtevati skrajšanje delovnega časa.
Vsako delo, naj bo duševno ali telesno, ugonablja človeške moči. Eno izmed onih sredstev, ki nadomeščajo izgubljene moči, je počitek. Če je delovni čas predolg, je počitka premalo; moči opešajo ta ko, da se ne morejo nadomestiti. Človek oslabi, ne more se varovati nevarnosti, ki preže nanj pri delu. Garanje mu postaja vse težje. Sčasoma ne more več slediti priga-njanju, pa ga spode. Na stara leta, če jih doživi, mora Iskati "la-liiko" delo. Namesto, da bi imel v starosti boljše življenje in vedel, čemu se je mučil dolga leta. mora s sivimi lasmi še bolj stradati.
Skrajšanje delovnega časa zahtevamo, da bi si človek ohranil svoje moči.
O življenju vemo, da ga živimo enkrat. Kaj bo po smrti, nam je neznano. Če pa mora delavec garati od zore do trdne noči, dan-ikadan, leto za letom, tedaj ni -kdar ne živi. Nikdar ne pride do kakšnega užitka, nikdar do veselja. Skrajšanje delovnega časa za-I»t<*vani6, rda bo delavec kaj imel od življenja.
Ali vse to niso cilji. Samo pota, sredstva, postaje so to.
Cilj je zmaga nad kapitalizmom in uvedba socialističnega reda.
Za zmago je treba boja. Opraviti morajo ta boj delavci, S suženjskim delom v tovarnah in jamah ga ne opravijo. Če bodo vedno le priklenjeni pri stroju, ne bodo mogli niti misliti na boj.
Torej zahtevamo skrajšanje delovnega časa zato, da bodo delavci mogli postati bojevniki za socialistični cilj.
Veliko prostega časa jim želimo, /.o zato, da morejo spoznati življenje. Kajti v kapitalistični ječi pozabi človek na prirodo, na lepoto, na knjige, 11a vse. Kdor je vsak dan zaprt deset, dvanajst ur v smrad ni tovamf, bi v nedeljo čc je slučajno prost, fte bolj potreboval svežega zraka in malo hoje kakor drugi ljudje. Ampak pre-t ruden je za to in ne ljubi se mu. Vesel je, ako ima mir 111 sc more malo iztegniti na postelji.
Kako naj tak človek postane bojevnik, če ni čisto posebne na -ture?
Ampak treba je, da postane bojevnik, zakaj "osvoboditev delavcev izpod kapitalističnega jarma more biti le delo delavcev samih." Vse delavstvo potrebujemo' za ta boj.
Torej moramo doseči toliko po citka, da bo mase delavstva lahko spoznala življenje, zahrepenela po boljšem, lepšem življenju, da bodo imeli delavci časa za izobrazbo, za agitacijo, za organizacijo, za vse tisto, kar obsega delavski boj.
Tako je posamezna točka socialističnega programa v zvezi s ciljem socializma. In tako jo je tre-ba razumeti. Tako je treba čitati program kot celoto.
Tako pa je treba čitati tudi vsako drugo reč, knjigo, brošuro, članek v Časopisu. Le na ta način more čitanje prinašati koristi.
To velja tudi za čitanje Prole-tarca. Naš list je pisan zato, da bi imeli delavci koristi od njega. In to je le tedaj mogoče, ako ga prav čitajo.
Vzemi vsak članek v njem kot celoto. Sicer nima nobenega pomena. ali pa te pripelje celo do napačnih zaključkov, ako beres (Konce na 6. strtom.)
Kako se ubija socializem.
NEKOLIKO ODGOVORA DR. JOSIPU GORIČARJU. — Etbin Kristan.
HELOT8TVO.
Ct smo že pri bosanskem zgledu, lahko ostanemo še nekaj časa na Balkanu, da opazujemo nadaljni razvoj.
Videli smo, kako se v okupirani deželi établira kapitalizem, in sicer pretežno tuji kapitali-' z«n, od osvojevalcev vnešen in od njih seveda tudi protežiran. Domače prebivalstvo prihaja bolj-inbolj v razmerje deluvca napram tujim kapitalistom; to je eno karakterističnih znamenj kolo-nijalne politike. V takih razmerah ni domače prebivalstvo le podjetniško izkoriščano, ampak tudi nacionalno zatirano. Kulturtregerstvo v resnici ovira kulturni razvoj, kajti importirani kapitalizem, kateremu služi, smatra nekulturno maso za najboljše sredstvo izkoriščanja.
Nekatere kulturne naprave, »ki se v takih o-kolščinah ustanove, nas ne smejo preslepiti. Modemi produktivni procesi zahtevajo » nekoliko znanja od delavca, /a proletarske analfabete je vse manj in manj potrebe v indostrijalizmu ; gotove panoge in posamezni opravki zahtevajo celo precejšnjo svoto znanja. Kapitalizem bi sam sebi izpodkopul tla, če ne bi skrM.za toliko nauka, kolikor ga je treba, da dobi sposobne moči za svoja podjetja.
Ampak njegove potrebe tudi omejujejo množino znanja, ki jo je voljan dajati tolikemu številu ljudi, kolikor jih potrebuje za svoje interese. Zaradi ljudske- kulture ne žrtvuje nobenega vinarja, in kjer pride «»d kakšne druge strani strem-, ljenje po kulturnih institucijah, ga ovira, kolikor le more.
V cesarskem Rimu m> bili med sužnji pesniki, učenjaki, zdravniki, itd. A bili so vendar le sužnji. Tako gleda kapitalizem v svojih kolonijah, da napravi iz domačega prebivalstva helote, tudi. če ne more vsega držati v popolnem neznanju.
« . .
Ako vidimo, da se je na primer v Bo>*ni do današnjega dne ohranilo "kmetetvo", to se pravi tlačanstvo, je tudi to razumljivo s stališča kapitalističnih interesov v kolonijalni deželi. - Na eni strani je dobro s starimi mogotci, tukaj z agami in begi, v Indiji z maharadžami. na Kavkazu z domačimi knezi ohraniti gotovo prijazno razmerje in jih na ta način pridobiti za svojo politiko. Na diugi strani je pa važnejše ilneti v deželi prolétariat, ki je do skrajnosti zatiran, vsled česar si kapitalistično podjetništvo lahko trka na prsi, kažoč industrijskemu delavstvu, koliko bolje se mu godi, kakor tlačanski raji, tudi če je njegov položaj dvakrat slabši od položaja njegovih tovarišev v drugih deželah.
Rji.'
NADALJNA EKSPANZIJA.
Sčasoma mora razvoj kapitalizma tudi v taki deželi dovesti do tega, da zadostuje njegova produkcija domačim potrebam in da jvh tudi preseže, zlasti če so priroduu bogastva velika. Meje on-krat pridobljene kolonije postanejo s tem pro-fiiarstvu pretesne, kakor so mu prej postale pretesne v domači deželi.
Se preden pride do tega, si predloži dobič-kolovcc vprašanje, kaj bo tedaj, kadar bo trg v prvi koloniji preobložen. Kani bi se mogel razširiti tedaj? Kapitalisti znajo delati napake — saj so ljudje iz krvi in mesa kakor drugi — vendar pil gledajo, da se jim izognejo, kolikor je največ mogoče. S stališča človei-anstva je seveda kapitalizem sam nu sebi velika-nska napaka; toda on ne stoji na stališču človečanstva. temveč na svojem ; zato se tudi ne ozira po interesih človečan-stva. temveč po svojih.
»V prvi koloniji se je okrepčal; postal je sposoben, da se bolj razširi,, obenem mu pa postaja področje v tej koloniji tesnejše in temnejše. Njegova ekspanaivnost si mora torej iskati novo smer.
{J Ako je mogoče dobiti novo kolonijo v čim ne-jHtsrednejši bližini, mu je to iz jsko razumljivih razlogov najljubše. Na vsak način se napravijo poizkusi v tem zuiislu. Ali če se stori to le s trgovskimi sredstvi, pride lahko tuja konkurentu na pot iu če žt nc uniči uspeha, zmanjšuje vsaj profite in nalaga več napora.
POLITIKA — SLUŽKINJA.
Toda čeuiu je politika T
Ta dobi nalogo, da pripravi tla. Dežela, ki jo hoče kapitalizem naskočiti — četudi v prvi vrsti le trgovsko — se dobro preuči; preišče se njeu položaj v vsaki smeri, zlasti da se najdejo njene slabe točke. Te se potem diplomatično izrabijo pri sklepanju trgovskih pogodb iu ob drugih primernih prilikah.
iNa primer: Srbija nima izhoda na morje. Politično je od vseh strani zaprta. Svobodna, ne-odvisnu je; ampak nikjer ne more izvažati svojih tržnih produktov, ako ji ne <U>vylijo sosedi. Naposled tudi ni vseeno, kateri sosed je tako ljubezniv, da ji odpre pot v svojo deželo ali preko nje. Ali naj prodaja svojo živino in svoje žito Bolgarski ali Turčiji, ki sta sami poljedelski deželi?
Avstrija je prirodni 'odjemalec njenih agri-kulturnih produktov. Soseda ji je; iu njeno prebivalstvo potrebuje več mesa in žita, nego se ga dobi doma. Svojemu ljudstvu torej koristi, ako dovoli uvoz srbsko živine in moke ob čim lažjih pogojih; če naloži na to blago visoko carino, podraži ic domačemu prebivalstvu nakup; če omeji uvoz. omeji le hrano svojemu ljudstvu.
Tukaj je torej najpripruvnejši trg za srbsko poljedelstvo in živinorejo.
Pra\ ta položaj pa kale Avstriji, da je Srbija kot pretežno agrarna eleŽela.gospodarsko odvisna o<l nje. Ob tem spoznanju se ne ozira na interese svojega ljudstva, ki so ugodni za Srbijo in sc pravzaprav vjemujo z njenimi interesi, temveč gleda na interese svojega kapitalizma in tira vnava po njih svojo politiko.
POTA, KI DRŽE V RIM.
Kapitalističnim interesom ugaja, da sc odvisnost male agrarne dežele še poveča. V čim večji» stisko pride, tembolj je gotovo, da bo morala sprejemati pogoje močnejše sosede. Politiku dobi torej nalogo, da napravi stisko čim večjo, čim občutnejšo.
V razmerju med Avstrijo in Srbijo je še drug faktor igral svojo vlogo. Ogrska je sama še pretežno poljedelska in živinorejska dežela, in sicer so se ohranila ogromna veleposestva, zlasti v uristokratičnih rokah. Ti zemljiški gospodarji ko obenem politični gospodarji v deželi. Čim manj prihaja v skupni monarhiji živine na trg. tem draže se prodaja njihova. Svojo politično moč izrabljajo, da si zavarujejo čim večje profite/Do« «Mno se upirajo vsakemu-poljedelskemu ti vozu,-torej tudi srbskemu. Kaj jim je mar. da dobiva ljudstva vsled tega premalo mesa iu kruha* Cim manj ga dobiva, tem bolj je prisiljeno plačevati zanj take cene, kakršne se zahtevajo od njega.
S to zadevo, ki jo sicer igrala v politiki zud-njih desetletij veliko in usoilepolno vlogo, se nam tukaj ni treba obširno baviti, ker ne gre sedaj za specialno zgodovino Avstrije, Ogrske ali Srbije, temveč za spoznavanje kolonijalne politike in njenih učinkov sploh. To od industrijalno kapitalističnih interesov diktirano politiko je stališča ntadjarskih magnatov le podpiralo.
(Srbija je dobivala pri sklepanju trgovinsl il, pogodb in pri njih izvajanju vedno pod re!)ra. Njena zadrega je neprenehoma naraščala. Naposled se je zdelo, da je na milost in nemilost izročena Avstriji. Kapitalizem dualne monarhije je že lahko računal, da bo morala Srbija za vsako
ceno sprejemati njegove pogoje, deloma že sedaj, še bolj pa takrat, kadur bo bosanski trg nasičen in morda preobložep.
1K0 ni imela Srbija uikjer drugod prilike za eksport svojih zemljiških produktov, kakor v Avstrijo, je morala res sprejemati trgovske pogodbe takorekoč po diktatu Avstrije. Nič ji ni pomagalo; tudi če je Avstrija pod pretvezo živinskih bolezni še bolj omejevala njen izvoz; tudi če je po aneksiji Bosne in Hercegovine obljubila Srbiji gospodarske ugodnosti, ako opusti demon->t racije in agitacijo proti aneksiji, pa je potem slovesno snedlu svojo besedo iu ji predložila š? slabšo pogodbo, jo je Srbija morala podpisati, da si ohrani vsa.i še zadno možnost trgovine.
dE KOLONUALNA POLITIKA
To politiko so v Srbiji imenovali kolonijaf-no. In ta označba nikakor ni neutemeljena ali celo smešna. Srbija je bila pojmenu samostojna, neodvisna država. Imela je svojo vlado, svoje zakone in aakonodajstvo; ali gospodarsko je bila dolfiena Avstrije.
Ker so pa gospodarske razmere tisti fuiidii-inent, na katerem se dviguje vsa stavba moderne družbe, ni mogla ta reč ostati brez vpliva na politiko. Država, ki je gospodarsko odvisna, more biti le po imenu politično neodvisna
Pritisk Avstrije če je čutil bolj qd dne do dne. Avstrijski poslanik t Bel gradu ni bil le na« vu len zastopnik sosedne, formalno prijateljske države, ampak tudi košček gospodarja, ki je po-gostoma prostovoljno dajal 44dobre svete", pogo stoma pu tudi moral biti vprašan zanje.
iKer pa ni imelo njegovo gospodarstvo ofi-ciclnega značaja in ni mogel nastopati naravnost kot kralj v Srbiji, je moraj igrati še- drugo vlogo, da doseže cilje, ki jih je imela njegova vlada kot politična zastopnica kapitalističnega imperializma. Morul je biti namreč tudi špion iu intrigant. To je bilo obširno pohje in politična zgodovina zadnjih desetletij nam pripoveduje, kako se je obdela val o.
Kjer je mogoče iskati profite. se pa navadno najde več profitarjev.„ Kapitalistična družba ni ena enota; kapitalizem se loči po industrijah, po orgartTacijah, po deželah. Povsod vlada konku renea in liezoupnost.
V Srbiji je Avstrija stikala za svojimi interesi. Stikala pa ni sama. Drug poslanik je v Belgradu zastopal na primer Rusijo, ki je tudi imela svoje imperialistične interese. Oba gentle-maiia stu gledala drug drugemu na prste in se trudila, da odvedeta drug drugemu vodo in jo speijeta na svoj mlin.
To je le še povečavalo zadrego Stbije in pod-vojcvalo njeno odvisnost. Od te iu od one strani se je enkrat pokazala ponujajoča dlan, drugič iu-gaječa pest. Pri vsakem političnem koraku sc je morala vpra-Viti: Kaj poreče ta? Kuj poreče oni? Vso svojo politiko je morala uravnavati po tujih interesih, vsa njena neodvisnost je pri tem posto-jaJa bol ji n bol j fiktivna.
Bila je gospodarska —- kolonija.
NEIZOGIBNE POSLEDICE.
Srbija je jako dober zgled, kam vodi te vrste kolonijalnu politika. Ako se razpraska lupina in pogleda bolj v notranjost, sc lahko spozna, da prihaja največ njenih notranjih homatij na račun teh zunanjih imperialističnih vplivov. Ministrstva so padaia in stranke so se menjavale na ladi. ker ni mogla nobena postaviti interesov naroda v prvo vrsto. Tudi če bi imela ta narnen in ga pri nastopu poskušala izvrševati, bi ga kma-u morala opustiti; kajti vsaka je kmalu občutila, da jo drže tuje roke za goltanec.
Kralj Milan je bil orodje avstrijske politike. Naj sc govori karkoli o demokratičnem sistemu Srbije, ki bi se gotovo vj?mal z demokratičnim
duhom naroda; srbska zgodovina iz Milanove dobe je zgovoren dokaz, da nič ne pomaga demokratičnost naroda, če ne dopuščajo razmere, da bi se demokracija resnično uveljavila. Razmere, v katerih je živelo Srbija vsled vzrokov, ki smo jih spoznali, vsled kapitalističnegu imperializma, segojočega s svojimi kremlji po njej, so onemogočale fektičuo demokracijo.
Hrepenenje po njej je bilo v narodu. Silnejšc razmere so ji nasprotovale, iz tega so se morali porajali konflikti besni politični boji, zarote, u-te.ntati itd. Smešno je na primer misliti, da je bil atentat na Aleksandru in njegovo ženo le zato uprizorjen, ker se je poročil baje proti volji naroda, to se pravi, ker je morala njegove žene razburjala narod. O moruli nu kruljevskih dvorili ni vredno preveč govoriti in Srbi so imeli pred Alck-ksandrom svojega Milana. Draga Mašin je bila pretveza. Atentat je bil pa političen, in politika, ki gu je provoeitala, je imela svoje korenine v označeni odvisnersti Srbije.
TLAK IN PROTITLAK. -
Tak položaj požene v obup lahko posameznika, vlade in narode. Srbija je bila v obupnem položaju. In med ljudstvom je zijal obup i/, vsakega kotu.
Kaj iz dežele, če se razmerje ne izpreme-
ni 1
Avstrija zapira meje, a kamorkoli sc obrneš, nalepiš zoj>et na meje. Avstrijske pesti bi se bilo le tedaj mogoče rešiti, ako bi se odprla ¡Kit za izvoz na kakšno drugo stran. Ali kam? Kako?
ve bi se prišlo do morja. Srbija pa nima morja. Nad Kgejskim morjem vlada Turčija, nad Jadranskim deloma Avstriju, deloma Turčija.
Z burantijo se tukaj nič ne doseže. Ako hočeš doltfti luke, ki jih ima drugi, mu jih moraš vzeti. To .se imenuje vojna.
Ce bi Srbija dobila morski izhod, bi si lahko oddahnila. Goveje živine, prešičev, žita potrebujejo tudi drugod, ne le v Avstriji. Ako se realizira trgovina s kakšno drugo deželo, pade gospodarska nadvlada Avstrije in s tem izgine politična odvisnost. Srbija ]>ostane res svobodna dežela in si mora vsaj svoje notranje življenje urediti po svojih željah.
Toda vojna! Le z vojno se doseže tak cilj. Greh! Zločin? Kaj vprašuje kapitalizem po tem? Kaj grize imperializem vest ob takih mislih? Tukaj pa gre za zivljenskc interese dežele. Torej senc govori o grehu in zločinu; le pretvezo je treba dobiti, da .se jmeetje formalno opraviči.
Z Avstrijo, ki ima morje, se ne more pričeti tak l>oj, ker bi bil preveč neenak. Ostaja Turčija, bolni mož. Z njo imajo tudi sosedi račune ; mogoča bi bila torej koalicija. Njena posest se že deli; Avstrija je pričela z Bo^no in Hercegovino, Italija naduljevalu s Tripolitanijo, in če ne pridejo k delitvi Balkanci, jih prehiti kdo drugi.
Za vojno s Turčijo se lahko na veda jo nacionalni razlogi; ona zatira pod njeno vlado zaostale Srbe, Bolgare, Grke. Vojna se vodi za njih os voboditev. Tudi kulturni razlogi se lahko spravijo na dan; reakcionarna je, brutalnu in nesposobna za uvedbo in vzdržavanje reda. Masakri-ranje kristjanov je še vedno vsakdanji dogodek.
Vse to so bili lepi vzroki. Toda — Srbija je hotela priti do morja, ker je bila stisnjena od tujega kapitalizma.
Ko je po zmagah balkanskih zaveznikov Avstrija protestirala proti "srbskemu koridorju'* skozi Albanijo in je bila Srbija zopet pahnjena od Jadranskegu morja, ko je izgledalo, da postane povečana Srbija le povečana avstrijska kolonija, je obrnila svoj pogled k Egejskomu morju, izpremenila svoje zahteve napram Bolgarski, in zunanje intrige so še pomagale, da je prvi balkanski vojni sledila druga — med zavezniki samimi.	(Dalje prihodnji« )
Kapitalistični način proizvajanja.
• V srednjem veku se je rokodelstvo v Evropi čim dalje bolj razvijalo; delitev dela v družbi je napredovala — .tako se je razdelilo tkalstvo v volnarstvo, platnarstvo in v bnrhanterijo; in razna opravila, ki so bila nekdaj združena s tkal-sfvom. so se razvila v posebno ob/t, n. pr. suk-nostrižništvo ali čiščenje siikna. Obenem pa se je razv*iln trgovina, zlasti ker so se zboljšala prometna sredstva, glavno vsled tesanja ladij.
Prod štiristo leti jo cvetelo rokodelstvo; bila pa je to tudi znamenita doba za trgovino. Odkrili so morsko pot v Indijo, v to bajno deželo, polno neizmernih zakladov, in odkrili so Ameriko z njenimi neizčrpljivimi zalogami srebra in zlata. Bogastva so preplavila Kvnapo, bogastva, Katera so evropski klativitezi v novoodkritih deželah nagrabili potom kupčije, goljufije in ropa. Največji del teh bogastev je prišel v roke trgovcem, ki so bfli v stanu si nabaviti in opremiti la-d je ter jih preskrbeti z mnogoštevilnim in močnim mofitvom, ki je bilo sila predrzno in brez vestno.
V tem času pa se je porajala tudi moderna država, centralizirana uradniška in vojaška država. najprej v obliki absolutne monarhije. Ta država je odgovarjala istotako potrebam povzpe-njajočega se kapitalistiškega razreda, kakor je potrebovala njegove pomoči. Moderna država, drsava razvite kapitalistične produkcije ne črpa *vojih moči iz osebnih služb, ampak iz denarnih dohodkov. Monarhi so imeli zato dovolj vzroka, da »o tiste, ki so prinašali denar v deželo, to je trgovce in kapitaliste, varovali in podpirali. V zahvalo «a to varstvo so posojevali kapitalisti vladarjem (monarhom) in državam denar, napravljali so jih s tem za svoje dolžnike, jih narejali od sebe odvisne ter so * tem sedaj šele prav silili državno
moč, da je služila kapitalističnim interesom z varstvom in z razširjanjem prometnih potov, s pri cM)i vanje m in vzdrževanjem zamorskih kolonij, z vojnami proti konkurujočim trgovskim državam.
iNusi gospodarski abecedniki nam pripovedujejo, da je izvir kapitala v varčevanju. Mi smo se pa naučili spoznavati povsem druge vire kapitala. Največ bogastva kapitalističnih naro- • dov pohaja h kolonialne politike, to je h ropanja v tujih deželah, iz pomorskega ropanja, iz kontrabantarije. iz trgovine s sužnji in iz trgovskih vojn. Zgodovina teli narodov nam podaja sem do naših časov dovolj primerov takšnih metod, kako se.kapital 44privarči'\ In državna pomoč sc je pokazala kot jako sredstvo za pospeševanje tega 44varčevanja."
Nova odkritja in nova morska pota niso prineslo samo velikih bogastev za trgovce, amjMik so tudi razširila odjemalski trg za industrijo ob morju se nnhajajočib držav, zlasti za industrijo Anglije, ki se je povziprla za gospodarico morja. Rokodelstvo ni bilo več > stntiu zadoščati vsem tem, tako naglo in tako siir.o naraščajočim po* ! trebam trga. Prodaja na veliko je potrebovala proizvajanja na veliko; veliki trg je potrcbo\al j produkcije, ki se je povsem ravnala po njegovih |M)frebah, to se pravi, I i je bi!n popolnoma
odvisna od trgovcev.
.... *
Trgovcem je bilo glavno do irga, di izvajajo
razširjenim trgom odgovarjajoče proizvajanje na veliko sami; oni so imeli tudi potrebna denar-na sredstva, da so mogli v potrebnem obsegu na- i kupiti Vse, česar je bilo za proizvajanje potreba n. pr. surovine, orodja, delavnice, delavno moč —» ali odkod jo vzeti? Salnjev, katere se je megbr poprej krmiti, ni bilo v Kvropi nič več. Delavce
pa, ki jo%sam posestnik svojih lastnih proizvajalnih sredstev, ali ki je član rodbine, posedujoče potrebna proizvajalna sredstva, ne proda svoje delovne moii. Rajši dela zase in za svojo rodbino, da ostane plod njegovega dela njemu samemu ali njegovi rodbini. On proda plod svojega dela. ne pa svoje delovne moči. Bodi ttl omenjeno. da se je varovati izraza: prodaja dela. Delo, delavnost se ne more prodati. Beseda delo se pa navadno ne rabi le za oznacenje delavnosti, ampak tudi za označen je uspeha te delavnosti, t. j. ploda dela in za označen je moči, ki se izraža v delavnosti, t. j. za oznacenje delovne moči. Uporabljanje besede "delo" v gorenjem pomenu omogoča onim ekonomom, ki hočejo delavce in malomeščanske sloje (male obrtnike) obdržati v nejasnosti o njih razmerah, da zamenjavajo najrazličnejše stvari drugo z drugo in jih med seboj enačijo. Za to jc treba tem gospodom dobro na prste gledati.
'Povrnimo se nazaj k našemu trgovcu, katerega smo z i pustili pri iskanju delavcev. Z last-ni ki malih podjetij in z njihovimi družinami ni lic. Trgovec mora iskati delavce, ki ne posedujejo nobenih proizvajalnih sredstev, ki ne prnedu-jejo ničesar drugega kot svoje delavne moči. ka-tere so prisiljeni prodati, da moreio živeti. Ka-kor smo videli, je razvoj produkcijo blaga in -zasebnega «premoženja take neinsniče ž«* porodil, kakor smo videli. Spočetka jih je bilo In ríalo, pa še večina teh. ki niso živeli v dužin<kom Uro-gu sli v gospodarskih podjetih. jc obstajale i' nezmožnih tn delo, iz pohabljencev, boluikor, starčkov ali pa iz lenuhov, potepuhov iu sleparjev. Število onih delavcev, ki hi bili neposedujoči in popolnoma zrmžni za delo. je bilo zelo majhno.
Ali dobrotna usoda je že poskrbela, da so
postale velike množice delavcev brez posesti in da so jih vrgli na cesto baš v onem času, ko je bilo največ povpraševanja po brezposestnih do-lavcih. In bogatim trgovcem jih je potreba bilo le pobrati in uporabljati.
Tudi to je bila posledica proizvajanja blaga. Razširjanj? tržišč za umestno industrijo je vplivalo na kmetsko gospodarstvo. V mestih je raslo povpraševanje (potreba) po živežu, in tudi 1 o surovinah, po lesu, volni, predivu, barvilih itd. In kmetiško proizvajanja je postajalo čim dalje bolj proizvajanje blaga, proizvajanje za prodajo.
'Kmet je dobil denar v roke. In to je bila njegova nesreča, kajti to je dražilo grabežljivost njegovih izkoriščevalcev, graščakov in knezov. Toliko časa, dokler je njegov prebitek bil izključno v naturalijah (v pridelkih), so mu jemali le toliko, kolikor so mogli použiti. Denar se pa more vedno rabiti, čim več ga je, tem bolje je. 1'bn bolj se je odjemalski krog za kmeta razširi', čim več denarja je dobival za svoje blago, tem hujše so ga drli graščaki in knezi, tem višje so stopali njegovi davki in davščine.
Kmalu že niso bili gospodje več zadovoljni s prebitkom, katerega je kmetovo delo dajalo nad njegovo potrebo; oni so izsilili od kmeta čim dalje več tudi od najpotrebnejšega. TSiič čudnega ni pitoni, da se je lotevalo kmetov obirpanje in da je marsikateri, zlasti ko so bili vsi poskuai u-pora v kmetiskih bojih zaman, zapustil svoj ime-tek in si fmiskal zavetišča v mestu.
Temu se je pa pridružila šc druga okoliščina. Med tem ko je v mestih vsled razširjenja od-jeuialskega kroga nastala potreba po industrijskem proizvajanju na veliko, je na kmetih vzra-(Konec na 8. strani.)
ADvinrr
SLOV. DELAVSKA
li«M 4m• iS. argrnaia
__„ M M rite Iti»
Sedet: Conemaoflh, Pa«
GLAVNI URADNIKI:
PREDSEDNIK: Ivan Prostor, 6120 St Clair Ave. Cleveland, Ohio. PODPRKD&EDN1K: Josip ¿orko, K. F. D. 2, box 111 West Newton, Pa. TAJNIK: Bias Novak, 20 Main St., Conemaugh, Pa.
POMOŽNI TAJNIK: Andrej Vldrieh, 170 Franklin Mala 8t„ Coaamaugh, Pa. BLAGAJNIK: Josip tele, 6502 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. POMOINI BLAGAJNIK: Frank Pavlovčič, b. «47, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
1. nadzornik: Ivan A. Kaker, 207 Hanover St., Milwaukee, Wia. t. nadzornik: Nikolaj Povia, 1 Craib St., Nussray Hill, N. 8. Pittsburgh, Pa.
8. nadzornik: Frank Kauti«. b. 73. Dualo. Pa.
FOBOTNIKI:
1.	porotnik: Anton Lavrii, box S, Tukoa, Pa.
2.	porotnik: Frank Bavdek, 0303 Glass A vs., Cleveland, Ohio.
3.	porotnik: Anton Welly, box 53, Superior, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
f. J. Kara, M. D., 6202 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohie.
POMOŽNI ODBOR:
Martin Jager, Conemaugh, Pa.
Ivan Gračner, 546 ltossel Ave., Johnstown, Pa.
Rtclan Zabrie, Conemaugh, Pa.
Ivan Suhadilnik, Box 253, South Fork, Pa.
Ignac Pečjak, 287 Cooper Ave., Johnstown, Pa.
Franc Pristave, Conemaugh, Pa.
GLAVNI URAD ▼ hill št. 20 Maia St., Conemaugh, Pa.
Pri «Ir. itev. 45. HriUar I vsa, eert. IS©4.
.. Pri dr. Itev. 41». Jotefa Fluk, cert. 3982. Pri dr. itev. 51. Klemeac Mstlja, eert. 3835. Pri dr. itev. 55. Taiar Frane, eert. 3105.
Pri dr. itev. 58. Hroiií- Frančiška, eert. 4107. Verček Alojzij, eert. 14fti. Pri dr. itev. 81. Boza I i ja Msjdak, cert. 4089. Uabrllovlč Jernej, eert. 47N9. Mihael tthiller, eert. 4718.
Dopisi.
Detroit, Mich.
Sporočiti moram čitateljeni I "Proletarca" nekatere reči, ki se Pri dr. itev. 82. Prlmosarc Anua, cert. 3987. Vadaal Anna, cert. 442S. Volk tičejo tukajšnjega slovenskega 80-Jullja, cert. 8205. Korber Mara, cert. 2SI0. Bricelj Marija, cert. 5714. JUdune rialističliega kluba štev. 114 ill SO-Marija, sert. 379«. 2agar Agaea, cert. 3207. Hkok Agaea, «ert. 5847. KrUeinik cialistlČUCgU gibanja Sploh, Oaira-, Anna, eert. 8243. Boiič Anna, cert. 2804. Travsikar Ivaaa, cert. 4042.	j je Me na Iftpreke ki jih poraja dp»
Pri dr. itev. 84. Ur po vi Jos. c. 3943. Gmajner Htcfsn, e. 3379. KeaUak Frauk, I , ko yn yeH ^ lahko pn|vi.!
'c. 5878. Pavjih Mary, e. 3718. Hkeibii Ivan, e. 4950. Jak. Paulič, e. 3144. Ivanka Bevee, e. 3788. Math Matko, c. 5997. Grabnar Gregor, c. 5904. Ritonja Vin«., e. 4819. Dragan Joaip, c. 3747. Jera Berglez, c. 4335. Roman Leskoviek, c. 5993. Vinko Kmctee, e. 3837. Ivan Mejai, c. .">998. Martin Hem, e. .1717. Jo*. Hhirek, c. 3158. Jos. Lalič, c. 5812. Avrclija Lalit, e. 3705.
Pri dr. itev. 70. Josip Negro, cert. 4732. Pečar Andrej, cert. '879.
Pri dr. fttev^ 82. Matija Hetina, cert. 2128.
* Odstopil:
Od dr. itev. 28. Frank Kosmač, cert. 5735.
Umrli:	«
Pri dr. itev. 3. Chop Frank, fert. 5037.
Pri dr. Atev. 4. Anton llerilč, cert. 114.
Prestopili:
K dr. itev. 1. Mohar Ludovik, cert. 5722, od dr. itev. 11.
K dr. itev. 3. Berdon Ivan, cert. 4749. od dr. itev. 84.
K dr. itev. 13. Kopriva Štefan, cert. 3488. od dr. itev. 70. Ivan Blatnik, cert. 2115. od dr. itev. 50.	• «
Uradno Glasilo: PROLETABKC, 4008 W. 3tst 8t., Chlcago, 111.
Ceujena dru&tvn, oziroma njih uradniki, so uljudno proieni, poAiljati vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se polilja edino potom Poštnih, Espresnlh. ali Baačath denarnih nakasnle. nikakor pa ne
not o in privatnih čekov. Nakaznice naj se nastavljajo: Blas Novak, Conemaugh ilcpoHit Bank, Conemaugh, Pa., in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na nsalov gl. tijnika.
V slučaju, <!a opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to uemudoma naznanijo urauu glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.
SPREMEMBE PRI KRAJEVNIH DRUŠTVIH B. D. P. Z.
▼ mesecu novembru 1917.
K %dr. itev. 1. Jožefa Z^onc, eert. 8339 otr. odd. K dr. itev. 5. UroševM Margeretn, cert. 8347 otr. odd.
K dr. itev. 14. Htič Miloi, eert. 8343 1. odd. Tadej Frank, eert. 8344. 1. odd. K «lr. Atev. 22. Sieve Joief, cert. 8328. 1. odd. K dr. itev. 29. Wertlnik Ivan, cert. 8329. 1. odd. K dr. itev. 32. March Anton, cert. 8341. 1. odd. K dr. itev. 34. Jame Peter, cert. 8340. otr. odd.
K dr. itev. 38. Hariah Jukob, eert. 8323. 1. odd. Zugac fttcfnn, eert. 8348. Zugac Mary, eert. 8349. Zugac Anna, cert. 8350. Mršnik Marv, cert. 8331, vse
v otroi. oddelek.
K dr. itev. 40. Povirk Victor, cert. 0334. Poširk Ivan, cert. 8333. Povirk Franc, cert. 8338, Povirk Matija, eert. 8337, vsi v otroi. odd.
K dr. itev. 43. Jakob Brejjar, cert. 8352. 1. odd.	- »
K d-, itev. 80. Troha Frank, cert. 8327. 1. odd. Skerl Franc, cert. 8353. Dolenc Josip, eert. 6354. oba v otroi. odd.
K dr. Atev. 82. Škerjanee Rozalija, eert. 8345. 4. odd. Jutovec Frani lika, cert. 8346. 1. odd.
K dr. Atev. 64. Sehoster Ivan, cert. 6328. 1. odd. Alojzij Marr, cert. 8357. 4. odd. Roža K lasi ne, cert. 8355. 1. odd. Frank Hren, cert. 8358. 1. odd. K dr. itev. 73. Mnren Jakob, cert. 8330. 1. odd. K dr Atev. 74. Helan Frank, cert. 8342. 1. odd.
K dr. itev. 78. Juko Jakob, cert. 8331. 1. odd. Anton Zore, eert. 8332. 4. odd. K dr. itev. 79. Szepak Gregor, cert. 8333. 1. odd.
K dr. itev. 81. Urbančič Frank, cert. 8323. otroi. odd. Mcmanič Ivan, cert. 8324. 1. odd.
Suspendirani:
Pri dr. Atev. 3. LMič Matija, cert. 5734. Pri dr. Atev. 9. PauAek Martin, eert. 4445. Pri. dr. itev. 10. Andreja! Ivan, cert. 4705. Pri dr. Atev. 15. Metelko Ivan, cert. 5838.
Pri dr. itev. 23. Ivan Tifolt, eert. 818. Frank Lazar, cert. 4771. David Spoljarič, cert. 6327.
Pri dr. «Iv. 25. Ivan Jelovčan, cert. 2619.
Pri dr. itev. 26. Mary Jurič, cert. 5552. Slniur Jacob, cert. 5429. Saurič Fr.,
cert. 256.
Prt dr. Atev. 27. Ivan Stremfelj, cert. 1138.
Pri dr. itev. 33. Josip Klemenčič, cert. 1941. Frank Cirar, cert. 3505. Pri dr. itev. 35. Andrej Bombač, cert. 1139. Pri dr. Atev. 37. Andrej KlanČnik, cert. 5354.
Pri dr. itev. 38. Ivan Mrzel, cert. 2053. Ivan Orakovsv, eert. 3648. Mavy Orakovsky, eert. 6170. Anton Prijatelj, cert. 2889. Anton Bolicky, cert. 6106. Pri dr. itev. 41. Le^an Ivan, cert. 4485. Lavrentič Ivan, cert. 5129. Horvat
A nt., eert. 5692.
Pri dr. itev. 42. Josip Žitnik, cert. 1797.
Pri dr. itev. 49. Roza Gregorič, eert. 3696. Frances Barle, eert. 5158. Mary Rangus, cert. 3496. Anna Volk, eert. 5377. Uriula Gorliek, cert. 3085.
Pri dr. Atev. 51. Plnčelič Ivan, ce/t. 1747. Telič Alojzij, eert. 3285. Telič Mihael, cert. 4343. Usaai Ivan, cert. 4983.
Pri dr. itev. 56. Josip Cernkovič, cert. 5044. Alojsij Rolih, cert. 5312. Kro-tce Zofija, ccrt. 4589. Zepuhar Frančiška, eert. 2987. Louis Bolih, e. 5718. (otr.)
Pri dr. itev. 59. Gabriel Kojar, eert. 3708. Filip Jare, eert. 4316. Fabijan lieitek, eert. 2732.
Pri dr. itev. 60. Jožef Kristan, cert. 6155.
Pri dr. itev. 61. Anton Hotinjec, cert. 4483. Helena Unetlč, cert. 4790. Pri dr. itev. 62. Aestak Joiefa, cert. 4830. Hrovatin Mary, cert. 4712. Hala pia Eliza, cert. 5156. Piki Mary, cert. 5699. Lubl Mary, cert. 4008. Petelin Mary, cert. 2890, Jereb Jošefa, cert. 5698. Bačnik Mary, cert. 3115.
Pri dr. itev. 64. Sem Ivan, cert. 3296. Dvoriek Jurij, cert. 5701. Zkok Ivan, cert. 5770. Leo. Horvat, cert. 5704. Ivana Viher, eert. 5771. FjUnk Lah, cert. 5610. Pri dr. štev. 65. Jeršin Frank, eert. 5898. Pri dr. itev. 68. Martin Noe, cert. 5248. Pri dr. itev. 70. Bturma Peter, eert. 5567.
Pri dr. itev. 71. Briian Martin, cert. 4503. F. Rullč, cert. 4506. Vlah Josip, cert. 3747.
Pri dr. Atev. 73. POriaj Ferdinand, cert. 5411. Pri dr. itev. 82. Ivan Goriek, cert. 548. Tri dr. Atev. 87. Josip Milanič, cert. 5948. Pri dr. itev. 43. Brauiselj Frane, cert. 1718.
Črtani:
Pri dr. Atev. 4. Perčlč Franc, cert. 3091. Pri dr. itev. 5. Vldnk Peter, eert. 5281. Pri dr. itev. 14. Bogu« Peter, cert. 5537. Pri dr. štev. 35. Alojzij Jevnikar, cert. 4044.
Pri dr. itev. 62. ftkufca Jenne, cert. 4781. Mary Prudič, cert. 6043. Pctrca Fani, eert. 5193.
Pri dr. itev. 64. Gerdenc Josip, cert. 5011. Cabtfar Roza, cert. 5702. Pot lack Ivan, cert. 5533, Cabi^ar Helena, eert. 5703. Ritouja Josip. cert. 4615. ' Pri dr. itev. 68. Gračaar Valentin, cert. 5709.
mo, da dohro napredujemo. Da podamo svojim članom več užitka in da /.budimo tudi več zanimanja; med alovenskim občinstvom, pri-j reja naš klub že nekaj časa vsak četrtek zvečer predavanja o zani-1 mivih in važnih vprašanjih, kjer govori večinoma naš sodrug »loško Oven. V bodoče pojdemo s tem bolj na široko polje; izdajali bomo letake, da bo vsak Slovenec v De* troitu lahko vedel o naših predavanjih in se jih udeležil.
Omeniti morum afero, ki jo je izzvalo nekoliko igagarjev v hr-vatsko-srbskem klubu štev. 61. proti našemu klubu. Ako bi hotel K dr..itev. 18. Ivan Rednak, cert. 4161. od dr. itev. 64. Turk Htefau, c. 3828. i p(>jaMllitI vse intrige, ki so jih snovali dotični spletkarji, bi to vzelo vse preveč Proletarčevega prostora; gledal bom torej, da se omejim kolikor mogoče na kratko.
Pričela se je stvar takrat, ko so nekat eri fanatiki zahtevali to, kar sami v svoji kratkovidnosti imenujejo "očiščenje naše zveze," namreč da l>i se meni nič tebi nič pometali iz zveze sulrugi, ki so
od droitva itev. 39.
K dr. itev. 34. Frank Jelovisu, cert. 1075. od dr. itev. 76. K dr. Atev, 39. Igaac Golobtf, cert. 1374. od dr. itev. 34. K dr, itev. 47. Mvetlik To mat, cert. 5843. od dr. itev. 44. K dr. itev. 53. Baielj Gsiper, cert. 5523. od dr. itev. 47. K dr. itev. 56. Luiggi Kvedra, ccrt. 5320. od dr. itev. 9. Anton Belui, eert. 5783. ml dr. itev. 34.
K dr. itev. 62. Jostpina Kukac, eert. 4979. ml dr. itev. $6. K dr. itev. 79. Josip Briar, cert. 5524. od dr. itev. 13. Joief Petri*, ccrt. C452. od dr. itev. 56.
K dr. itev. 81. Serek Josip, cert. 3082. od dr. itev. 4. Andrej Ferfila, cert. 3231. od dr. Atev. 4. Frank Rupnik, cert. 4452. od dr. itev. 75. K dr. itev. 82. Leo Marela, cert. 3772. od dr. itev. 15. Iv
.an Sprug, eert. 2953.in sP,üh ™ »<* ialuem stopili več od vseh kričačev, med nji-
od druitva itev. 19.
K dr, itev. 88. liarvar Jakob, fert. 2268. od dr. itev. 38. Andrej Belak, eert.|nii tudi taki, ki jih lahko imeilU-551. od druitva itev. 82..
K dr. itev. 9L JnnkOvle Frank, eert. 4103. od dr. itev. 15.
BLAŽ NOVAK, tajnik S. D. P. Z.
MESEČNO POROČILO S. D. P. Z.
aa mosac novambar 1917.
o ftnančnam poslovanju mad krajevnim» društvi in glavnim uradom.
Franklin Boro., Pa.
Članom in članicam društva "Zaveznik" štev. 3. S. D. P. Z. ae!POfcnojwio tem potom naznanja, da bo letna
jemo očete «Jugoslovanske sociali-, stične zveze. Xeka iniciativa, kij je to zahtevala, je umrl«, kakor se je porodila; podobna je bila zrnu, ki pade na skalnata tla. Zmislili so se šele potem, du polje ni bilo
Dobili so pa zopet zrno in so
Druitvo *t. vplačano		isplatano
1........	$ 241.78	$ 22.00
o	58.19	49.00
3'.	103.44	20.00
4.......	98.74	55.00
r>........	86.80	
6........	14.64	• •••••••
7........	68.61	14.00
8........	23.80	
9........	54.00 !	63.00
10........	107.91	29.00
11........	93.75	8.00
12. .......	36.41	30.00
13........	. 114.50	69.00
14........	77.87	69.00
.. 15........	111.88	27.00
16........	30.35	42.00
17........	13.41	58.00
18........	46.46	
19........	10.78	10.00
20........	29.10	
••21........	36.89	
22........		
23........	212.30	224.00
24........	34.16	• ••••••s
25. ,.....	98.19	
26........	90.92	
27........	33.51	
28........	51.76	........
29........	70.16	
30........		63.00
31........	14.14	
32.......M	30.06	
33.......*	29.06	
34........	79.88	66. Ó Ó
35........	81.71	
36........	82.88	
37........	56.31	28.00
38........	109.68	97.00
•♦39........	128.03	52.00
40........	67.96	• •••••••
41........	102.46	106.00
42........	77.90	
•43........	32.41	59.00
44........	36.81	
45........	39.64	
46........	16.46	
47.........	37.77	33.00
••48......;.	73.23	• 49.00
49........	78.66	30.00
60........	58.03	54.00
51......	.'. .......	651.00
52........	8.41	........
63..........	19.28	....... .
64........	16.81	33.00
55. . ......	17.83	• •••••••
66____; . . .	140.33	
67........	27 81	
68........	30.0!	
69........		
60........	78.06	
61........	64.00	10.00
62........		53.00
63........	i 5.42	55.00
64........		........
65........	14.80	........
66........		8.00
67........	63.72	24.00
68........	42.68	1........
70........	71.34	27.00
	53.44	80.00
72. .......	69.02	........
•♦73.r......	88.57	........
74........	39.68	........
L 75........	22.66	........
76........	22.34	........
♦♦77........	14.31	......k.
78........	22.66	20.00
79........	91.78	49.00
80........	26.00	
81........	68.13	........ 54.00
82........	32.58	18.00
83........	.........	• a««*««s
♦♦84........	63.61	' 122.00
85........	14.90	
86........	29.36	
87........	20.70	; 27.60
88........	18.01	
89........	1.........	
91........	83.12	I........
Skupaj. .		$2,404.00
Opomba: Društva brez		navedene
seja društva dne Iti. decembra t. popravili gnoj za plod. , Sod rug
Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da se mora letne seje udeležiti vsak član; izvzeti so le bolniki in oddaljeno živeči člani. Vsak druj* Član, ki ne pride na to sejo, plača po sklepu zadnje seje globo v društveno blagajno. Na glavni seji bo izvoljen odbor za leto 1918.
Torej bratje in sestre, vsi od prvega do zadnjega ta dan na sejo, da ne bo oporekanja.
Louis Krasna,
troit, Micli., je v tej korporacii* začel metati gnoj, kazoč, kiJko malo razume socialistično gibanje sploh in naloge J. S. Z. posebej. Tožil je, da so v Zvezi člani, ki jih je treba pometati iz stranke, češ da so napravili "kompromis z buržvazijo," da ko "patrioti," "raiiilaristi" itd. Denunciral je Proletarca, slovensko sekcijo, sploh, zlasti pa sodruge okrog na-j šega glasila. Na vsak način je ho tel prepričati angleške sodruge,
ČITANJE Z USPEHOM.
vsak
' da smo se "prodali buržvažni. Dokazati pa je hotel to s tem, da nastopata Proletarec in Protrveta akcijo Slovenskega Hepnbličan-(Konec s 4. strani.)	sfcega Združenja,
stavek zase brez zveze z Omenim naj, da ima klub štev.
"Sveto pismo" nedvomno uči Boga. Ampak če iztrgam iz njega nekoliko besed brez zveze z drugimi, lahko pravim: v svetem pismu stoji, da ni itoga.
Priporočljivo je večkrat čitati tisto, kar se nam zdi težko razumljivo ali pa čudno. Prvič čita posebno neizurjen človek le besede in posamezne stavke. Celoto pojmi šele drugič.
Ako bodo delavci tako čitali. s»» bodo reaili marsikatere zmote in poteni jim bo čitanje prinašalo tisto korist, ki jo želimo, zato da bodo sposobni za svoj boj in za svojo zmago.
vsoie vplačila niso vposlala prispevkov za mesec november, do tneaeca novembra.
i
oncem
Nasaj sprejott:
Pri dr. štev. 1. Bony Pavliček, cert. 5370. Ivan K revs, cert. 493*. Pri dr. itev. 3. Jnrlnlf Ivan, cert. 5270. Kollč Anton, cert. 5271. Vuffrince M ljo, eert. 5395.
Pri dr. itev. 4. Andrej Ferfila, eert. 3231. Pri dr. itev. 9. Andrej Dobnikar, eert. 2920. Pri dr. itev. 23. Kocijan Frank, cert. 4942.
Pri dr. štev. 27. Jankovee Anton, cert. 3312. Čeme Josip, cert. 2008.
Pri dr. itev. 33. Orepek Frank, cert. 1040.	*'isavedena vsota vn
Pri dr. štev. 38. Beblts John, cert. 5432. Ivan Stermole, cert. 1329. Orum 1	prejete prispevke
Frank, eert. 3166. Urbanlč Joaip, eert. 8111.
Pri dr. štev. 42. Peroviek Frank, cert. 4102. Gleš Ivan, i ert. 4468.
•Navedena vsota vplačila snači v mesecu novembru prejete prispevke za mesec oktober.
za meneč oktober in november.
BLAS NOVAK, tajnik.
živilska uprava v Chicagi na-iznanja, da nastavi posebne inšpektorje, ki Ibodo pregledovali ves pridelek, ki prihaja na trg. Živilska uprava sc je odločila za ta korak, ker so nekateri cblast-veni organi odkrili, da mečejo dober «pridelek na smetišče krdj železniških »prog. Inšpektorji bodo pregledali krompir in drug pridelek, ki pride v Chlcago. Na to bodo izdali spričevalo, v kakšnem stanju soo našli ipridelek.
V soboto so ssopet izpraznili 28 železniških voz na smetišče blizo We,st Ctiicaga. "Chicago Tribune" je poslala tja svojega (poročevalca, da se prepriča, koliko je šc dobrih živil. Toda priflel je prepozno. Varani so mu povedali, da so prišli, ko se je raznesla vest, da so vrgli pridelek na sme-tivčo, ljudje s samokolnieami, voz-mi, avtomobilj in vrečami, da od-berejo dober pridelek. Neki človek jc pokazal kup, na kateremu jc ležalo 6<) «bušljev odbranega krompirja. Mchikanski protžni de-hivci so ga nabrali toliko, da jim zadostuje za letošnjo zimo. Nekateri farmarji so odbrali krompir ga oprali in ¡prodajali po #1,85 •bunelj. Ljudje «o prišli po krompir tz Elgina, Glen E1ywi, Bntavi-je, (leneve in AVheatona.
61 pravico do desetih delegatov v City centrali; začel pa jc to ostudno akcijo Kirin sam. Ne bom preiskoval, pod čigavim vplivom. Podobne napade smo čitali v R. S.
Sodrug Milan Kirin je torej zahteval, da se od njega opljuvani slovenski Člani pomečejo iz stranke.
Kot delegat kluba Štev. 114 v City centrali sem poročal na klu-bovi seji, kakšen manever je sprožil Milan Kirin — prav v času, ko je bilo v teku glasovanje za avtonomne sekcije.
Ker sem eden tistih planov, ki so bili ustanovitelji našega kluba in poznam njegovo zgodovino, mi je bilo naloženo, da izdelam resolucijo za delegacijo City ccntrale, ki bi pojasnila našo akcijo in delo toženih' članov J. S. Z., kar sem tudi storil. Dne 24. septembra sem predložil delegaciji .resolucijo z zahtevo, da sc preiščejo Kirinove tožbe. Toda delegaciji je bilo od Kirina že precej peska natrose-nega v oči in prvič je bila resolucija odklonjena.
To je povečalo Kirinovo koraj-žo, da je začel še z besnejšimi napadi. Valed tega sem predložil resolucijo na drugem sestanku, katerega se je udeležilo večje število delegatov. Spoznali so, da je treba preiskati stvar. Izvolil se je v ta namen iz City centrale odbor petih članov.
Ta odbor je potem sklical sejo obeh klubov, štev. 61 in 114, in jo je sam vcdil. Te seje se je udeležilo precejšnje število članov iz o-beh klubov. Vodila se je diskusija o predmetih, zaradi katerih je bil Kirin dvignil svojo tožbo. Sodrug Milan Polovina je zlasti jasno dokazal, da se vse naše delo v jema z nauki Marxa, Kngelsa itd. in da tudi oni ne bi bili socialisti, če nismo mi to. Na onem sestanku sc pa ni moglo priti do zaključka in zato je odbor City centrale sugeriral, naj se izvoli pet članov za zastopanje tožbe in|
pet za zagovor, ki naj pridejo a
centralo dy zaključka. To se je zgodilo.
Za preiskavo je imel odbor pet sestankov; bila je torej dovolj temeljita. Od tožiteljev ni bilo na nobeni aeji več kakor dva, dočiui so se trije mole« umaknili, kar precej jasno kaže, da ni akcija izhajala od članstva kluba 61, temveč res le od par hujskačev in naj-brže po pavodilu, o katerem si lahko mislimo, odkod je prišlo. Odbor za zagovor je bil precej to* čen.
Kn sestanek je imel odbor City centrale sam, da je formuliral zu-ključni predlog. Kazun ust menili tožb so mu bili na razpolago izrezki iz Proletarca in Prosvete, h katerimi je Kirin hotel podpreti svoje denuneiacije.
Ali nas je City centrala obsodila na vislice?
No, resolucija, ki jo je imela centrala na Četrtem sestanku že izdelano, izreka vse kaj druzegu, kakor so tožniki želeli.
Preiskovalni ¿dbor pravi, di spoznava, da ne zadevajo nasprotja med obema frakcijama v J. S. Z. socializma, ampak so le individualnega značaja. Pač pa trpi razvoj socializma, če se zaradi tega vodijo tožbe in pričkanje. Zato naj se v bodoče skuša, da sc rešijo taki nesporazumi v J. S. Z. sami. Resolucija tudi pravi, da ni socialistično dajati .sodrugom priimke (kakor so nam jih dajali s "social pat riot i," "puškan*'9 itd.) (ilavni princip naj bo, Ua smo združeni za veliko delo kooperativne socialistične družbe.
Ta zaključek je bil sprejet z vsemi glasovi proti dvema naših nasprotnikov. Ker je pa veČina podpisala, da odobrava ta sklep, sta jo potem tudi ona dva podpisala.
Dne 18. novembra sta kluba štev. 61 in 114 soglasno sprejela zaključek.
Podali smo se v preiskavo mirne duše, ker se zavedamo, da ni v našem delu ničesar, kar bi nasprotovalo socializmu in ga s socialističnega stališča lahko zagovarjamo pred vsakim forumom. Kdor je pa So dvomil, ima sedaj potrdilo, da ni delo za S. R. Z. nikakor v nasprotju s socialističnimi načeli. Razume se, da mora^ vsak socialist pri tem varovati principielno stališče, česar pa nikdar nismo opustili.
Toliko za danes.
Želim obilo uspeha Proletareu in sploh J. S. Z., enako pa tudi S. R. Z. Za to združenje imamo tukaj že izvoljene štiri lokalne zastopnike in sicer dva od soc. kluba štev. 114 in dva od društva De-troitski Slovenci štev. 121 S. N. P. J. Propaganda se vrši.
S soc. pozdravom
Thos. Petrich.
Collinwood, O.
Vsak rojak tukajšnje slovenske naselbine, kateri količkaj opazuje javnost, z veseljem opaža, da se tudi slovenski narod vedno bolj in bolj zaveda položaja, v katerem se nahajamo. To nam pričajo razna slov. napredna društva in njih napredek. Zato nam pričajo shodi, ki so bili prirejeni za volilno propagando, ter shod slovensko republičanskega združenja, katerega namen je bil, da apelira na vsa collinwoodska društva, da izvolijo od vsakega društva po dva delegata ,ter tako organizirajo lokalni cdbor, katerega namen naj bi bil, da pridobiva denarna sredstva za potrebno propagando, bodisi da priredi kako veselico ali na kak drug način podpira to "idejo.
Dne 18. novembra je priredil S. Soc. Klub štev. 40 igro "Grobovi bodo izpregovorili." Tam, kjer je pred kratkim časom stal mračni hram božji, je sedaj prostrana dvorana; v zakristiji, kjer je prej duhovnik oblačil skrivnostna oblačila, sedaj izborno služi lačnim in žejnim v okrepčilo. Na odru, kjer .je prej mašnik pel miserere nobis smo slišali pevski zbor Zarja, ki je pel soc. himno, kateri jc sledil burni aplavz, ter več drugih lepih in času primernih pesmi, zakar izrekam tem potom v imenu SOe. Kluba štev. 49 zahvalo pevcem kakor tudi sodružici Jos-sie Zupane za deklamacijo, katera je napravila globok vtisk na vse navzoče.
Ob pol devetih se je pričela igra, katera je marsikomu privabila solze v oči, ko so nam izkušeni igralci v spomin poklicali resnično bedo delavskega življenja. Izborno so rešili vsi igralci
vloge, zakar ne jim iskreno »valjujemo, ter posebej še so-
Urbasu za njegov trmi Slednjič ae zahvaljujemo dram. tvu "Naš dom," ki nam je lil potrebno opravo za igro, nam tako pripomogel do polnega uspeha.
Paul Žele. >*»mo oeeeeeeeeee
Stran fa .1
»eeeeeeeaeeeaee
Chicago, IU.
Vsi dlani Slov. soe. kluba štev. «e vabijo, da se gotovo udeleže lodnje soje dne 21. decembra 1. Na dnevnem redu imamo zelo Y«Žne točke, ki se morajo rešiti. Obenem apeliram na vse Člane, naj prineso ali vrnejo neprodane vstopnice od zadnje veselice, da M more tako napraviti natančen ■PBn.
Filip Oodina, tajnik.
VABILO.
Yukon, Pa.
; Sodrugi kluba štev. 171J. S. Z. t Yukonu so vabljeni na redno mesečno sejo, ki bo dne 16. decembra ob 10. dopoldne v dvorani Idruženih Članov. Prosim, pridite vsi, ker je to letna seja in je tudi volitev uradnikov na dnevnem redu.
S soc. pozdravom
Frank Podlogar,
tajnik.
Z. Podpisal jo jo kot posameznik, no pa kot gl. tajnik, ker gl. odbor te zadeve ai imel pred seboj, ampak je prišla od zunaj. Mnenja je, da bi tako Izjavo morala »prejeti J. R. 2. le davnzj. Kar jo podpisal, je podpisal valed načel, ki mo v Izjavi. C« fo J, M. Z. ai aaredila, ne more aedtj gl. odbor radi tega aikogar grajati. Izjava je prilla ne pričakovano, kakor pravi, od zunaj — in gl. odbor ae more diktirati zuaa-njim elementom, kaj »mejo in ne imejo, dokler ne delajo korakov, ki »o nasprotni načelom in delu socialistične stranke. Htaliiče, ki ga zavzemaj* pri "R. 8.", pravi, osvetljuje samo neplodnost in neaktivnost, katero bi radi rastegnili tudi na slov. sekeljo.
Aa v s pravi, da ni s svojim podpisom na izjavi ne le ničesar zakrivil, ampak
je storil svojo dolžnost.
Socialisti po vsem svetu se morajo zanimati za formo vladuih oblik. Ako razmere med Jugoslovani niso srele za socialistično republiko v celoti, je za republiko, kakrftna je v danih razmerah mogoča. V Izjavi ni ničesar nosociali HtiČnega, in v slučaju, da gl. odbor J. H. Z. smatra to za katnjivo dejanje da se on tem sklepom ne pokori in hoče, da zatožijo pred izvrševalnim odborom ameriške soe. stranke. Cvetkov po vdarja, da se socialisti ne smemo vtl kati v 44 visoko politiko". 6ava odgo varja, da če je tako, da moramo potem nenadoma odpoklieati vse socialiste, kateri so v političnih službah, pred vsem le kongresmana Mayer Londona kakor tudi brisati in ignorirati vse volitve, ker to je vendar najvilja politika vsake konstitucionalne dežele.
Kristan pravi: Bazumel bi to inkvi zicijo, če bi obsegala izjava Slovenske ga Republičanskega Združenja le eno besedo, ki nasprotuje aoeializmu, ali pa
če ne bi izrekala tega, kar je JugoslOv. Hoc. Zveza že sama oficielno označila r.a svojo zahtevo. Ko je sodrug Meyer London pozval potlačene narodnosti, da naznanijo kongresu svoje Želje, je naša Zveza izdelala in vposlala spomenico, ki izreka prav to, kar je v izjavi 8. R. Z. (Žikič: Ni je, druže, mi smo tražili avtonomiju u Austro-Ugarskoj!) Kristan: Ne, mi smo se potegnili za
Detroit. Mich. Jug. soc. Klub 114 prireja vsak prvi ter tretji petek v mesecu predavanja. Tema je znanstvena: Iz geologije.
Dne 7. dec. Tema: "Teorije o zgodovini naše zemlje. Dne 21. dec. Tema: "Početek ter razvoj zemlje/' Dne 4. jan. Tema "Evo-! jugoslovansko "republiko?>z'se»
■••a«	"	!	, .
nem izdelal tisto spomenico in bom pač vedel, kaj sem pisal. Glavni odbor je odobril tisto spomenico, ki se nshaja sedaj v rekordu kongresnega odbora za zunanje zadeve. V njej izrečena načela se morajo torej smatrati za načela J. 8. Z. in po teh načelih smo podpisali tudi izjavo 8. R. Z. Nedosledni nismo mi, ampsk tisti hrvaški Člani, ki so pač teoretično odobrili spomenico, potem pa niso nikoli hoteli sliiati, da bi se tudi praktično kaj storilo za njena načela. Jugoslovansko vprašanje je danes na
lucija človeka.
Predava scd. Jos. Oven.
Predavanja bodo zanimiva; tej temi slede druge znanstvene kulturne, politične etc. Radi tega vabim vse sodruge in slov. občinstvo, da se predavanj udeleže.
Predavanja se vrše v Delavskem domu 387 Ferry ave E.
Početek ob 8. zvečer. Vstop prost. -
Organizator.
ZAPISNIKI SEJ EK8EKUTIVE
J. 8. Z.
Boja dne 14. Julija 1917.
Navzoči so Sekulich, Maurich. Petrich, Oodina, Šavs, Horvat, Kinn, Dimich, Ekonomoff, Kauchich, Hinich in B. Žikich. — Konferenčne odbore sestopata Lučič It. 1 in Stepich št. 3. Od urednikov sta navzoča Kristan od Proletarca, Cvetkov od Rad. Straže. Ker se čuti bojazen, da so važne reči aa dnevnem rodu iu predsednik ne bi ■ogel glasovati, se sprejme soglasno predlog, da ima pri vseh predlogih glas tudi predsednik, nakar je izvoljen za predsednika Žikich, ki odpre sejo. Preden se preide na dnevni red, pravi, je treba pretresti IzjaVo o Republikanskem združenju, ki je izšla v Proletar-tu in ki so jo podpisali člani gl. odbora, urednik Proletarca in gl. tajnik, da se dožene, če imajo dotični sploh še pravico, da se udeleže seje gl. odbora. Tajnik Petrich predlaga, da se to preloži pod točko razno ,ker ima sam govoriti o tej stvari.
Ker je večina mnenja, da se to reši takoj, se odpre o zadevi razprava.
Žikich pravi, da je Izjavn, tičočn se •lov. rep. združenja, kompromis a jugosl. buržvazijo, ker so podpisani polog socialistov buržvazni elementi, s katerimi ne smejo imeti socialisti nič »kupnega. Vprašuje (»odpisane čl. gl. odbora J. 8. Z. in ured. Proletarca na kskšen način so podpisali izjavo.
Oodina pravi, da sprejme vso odgovornost za svoj podpis na izjavi Slovenskega Republičanskega Združenja in j* pripravljen odgovarjati za to ne le sodrugoni Hrvatom v glavnem odboru, saipak tudi glavnemu odboru Socialist Partjr. Skrajni Čas je že, da bi se frenehalo s tiranijo, ki jo skuša i/\r »•vati Rndnička Straža s svojimi ne-> •Snovanimi in nesocialističnimi napadi In nekateri hrvaški sodrugi na sejah (Isvnega odbora. Hrvaški sodrugi. ki *> tako prepričani, da smo kršili principa in pravila Socialistične stranke, naj Izvajajo iz tega logične konsekvence, P« naj obtožijo pri stranki. Že večkrat **n te zahteval, o hrvaški sodrugi so Wdno odgovarjali: 41 Bomo že, bomo " (Kirinov medklic: 44 Ne bojte se, dfuie, mi čemo to l učiniti.") Saj prav to zahtev A mo. Oodina protestira proti tsniti, da posegnjo sodrugi, ki niso člani tlzvnega odbora, vmes in napadajo tpoveitee. ga tftfevo Nlotenskcgn R*
in 96, kjer se v nekaterih i bpsoja pošto panje upr. odbora 44 B. H.'4, v drugih pa zahteva, da se sklice konferenca, in so pet v tretjih, da se izključijo člani, ki pišejo v 44militarističnem duhu",« se prečitajo in vzamejo na znanje, med tem ko se resolucije klubov It. U in <10< ki uiso pravilno prcdložcue, ne uva žujejo.
Na predlog kluba It. 0, v Milwaukee, da ae izključi iz zveze sodr. Kristun zaradi njegovih 44 nesocijalističnih " go vorov in pisanja, se zaključi, naj se klub ravna po pravilih in naj se pri toži na gl. porotni odbor.
Prečita se iniciativa kluba št. 13!. podprta po konf. odboru Št. 1 v Penna, v kateri se zahteva, da Proletarec pre neha pisati v 4' militarističnem" duhu ter da (>ostane last zveze, to je,.da se izplačajo iz zvezne blagsjne neizpla* Čane delnice, ki jih imajo posamezniki. Žikič vprašuje, koliko je še neizplača nih delnic. Aavs pojasnuje, da znašajo okrog $210.00, nakar gl. tsjnik prečita pismo, ki ga je dobil o<l tajnika Jugu-slov. del. tisk. družbe, kjer vprašuje za to rvoto. ker je bilo že prej enkrat zaključeno, da se po predložitvi tega ajy;p.tfpjyjzakljbg»W> etaoin taoin taoina računa svota nakaže. B. Žikich je mnenja, da naj preden odobri gl. odbor ta račun, člani slov. upr. odbora in urednik odbora izjavijo, da list ne bo več zavzemnl s ozirom na sedanjo vojuo dosedanjega stališča.
Kristan pravi, da je ta zahteva di rekten korak od strani hrv. čl. gl. od bora in želje ured. K. S., da se cepimo, ker Proletarec in slov. člani gl. odbora ne odstopijo niti za las od sedanje tuktike, o kateri ao prepričani, da se ne vjema le z delom in položajem, ampak tudi z resničnimi interesi socializma. Enako izjavita Oodina in &avs.
Na to predlaga Aaus, naj se izpolni stara želja hrv. sodrugov in naj se izvoli odbor treh članov, ki naj pripravijo glasovnico v smislu, da se postavi Zveza na stališče avtonomnih sekcij.
Tajnik Petrich prečita resolucijo, ki jo je svoječasno sprejel klub št. 1 z ozirom na delitev Zveze, ftausov predlog se vjema s to resolucijo.
Končno se sprejme predlog s sedmimi proti štirimi glasovi, da se to izvrši. Vsled tega odloka poda sodr. Ekonomoff resignacijo kot član gl. odbora, nakar se zaključi, da prevzame nje govo mesto Babich, ki je dobil iz države Indiaae za njim največ glasov.
V odbor za izdelanje glasovnice, da se postavi Zveza na avtonomno staliA-če. so izvoljeni sodr. Kristan, Horvat in Žikich.
Dalje se zaključi, da se vs" resolucije in predlogi, tičoči se izključevanja in drugih korakov, odlože tako dolgo, dokler se ne izvrši glasovanje o predlo-
Seja dne 17. avgusta 1917.
Navzoči so Babich, Horvat, Oodina.
Dimich, Hekulieh, Petrich, Aaus, Ju rinich.
Predseduje Oodina.
Petrich pojasnjuje, da se je vršila konferenca s tVhi ia Slovaki, da se pa ai moglo nič rešiti glede poliljanja delegata v Storkholm ia Petrograd, ker o tem uiso bili Informirani zunanji čla ni gl. odbora. Mporazumno se je ua tej kouferenci sklenilo,^ta tajnik J. 8. Z. pile vitanjim delegatom in naznani, naj izjavijo svoje mnenje pismenim potom, na kar skliče sejo gl. odbora. Danes pravi je ta seja, in tukaj su odgovori od članov vnanjega odbora o tej zade vi. Strinjajo se, da se |»ollje delegat, sodr. Kaueich, proti so Hinich in Ki-rin; Babich je navzoč. t.
Po daljši debati, katere se udeleže | Horvat, Oodina, daus, Dimich io Pc trich, glasujejo: da se ne pošlje: Ba bi«b. Horvat, Hinich, Juranich, Kirin,. Maurich in iŽkich; da se pošlj*: Dimich, Petrich, Aaus, O^*"« Kaueich in Sekulich. Predlog torej propade.
Vsled tega izjavijo slov. članovi gl. odbora, da se ta zadeva prepusti njim. Po daljli debati propade tudi ta predlog, kakor gornji s sedmimi proti lest i-tni glasovom.
Z ozirom na oglas zveze v kolerajih, ki jih izdata Proletarec in Rad. Straža, se zaključi, da se da v vsak koledar oglas v znesku $13.00.
Zaključek seje.
Frank Maurich, zapisniksr.
¡sssMssssns' Zdravilo zoper kašelj.
Kadar potrebujete zdravilo zoper kateii, tedaj potrebujete dobrega. Nikoli aa nebosts
zmotili, ¿a zahtevata dobro proiskulono in u&nkovito zdravilo, znano kot
Severa's ■ Balsam for Lungs
(Severov Balzam za plju£a). Na roftite samo: ' Želim nekaj za moj kašelj." Navadite se zahtevati zdravilo po njegovem po.nem imenu, da se izogneta nadomeetitev. Zadnjih B? lat je Severov Balzam za pljuča uspešno zdravil kašelj in prehlade in take bolezni, katerih prvi pojavi so kašelj, kot na pr. kašelj pri influenci, vnetju sapnika, oslovskem kaliju, hripavosti in vnetju grla. Isti je izvrsten za odrasle in otroke.
Cena tO in 60 centov. — V lekarnah vsepovsod.
Seja doe 13. oktobra 1917.
dnevnem redu in naša dolžnost je, da ^ k, gmJo ^ t|)lolBO glasovanje, storimo, kar nam je mogoče, za pra-j Ker je |( polao> „ključi, da se vično rešitev. Socializem ima lahko ne- yrM prihm,nja Hoja odbora, ki ima popisno škodo, ako se reši to vpraša-j pregU.dati glasovnico, preden gre na nje vsled pasivnosti na nedemokratičen 9{Aoiino K|a*ovanjc in rešiti korespon-
denco v navzočnosti čikaških članov gl. cdbora in se tako prihrani za zunauje člane gl. odbora zvezni stroški.
Frank Maurich. zapisnikar.
Seja dne 27. juHja 1917.
na
Navzoči so Sekulich. Maurith, Oodi-Petrieh, Saus, Horvat Hinich Ba
način. Ako nočejo hrvaški sodrugi sami nič storiti, vsaj nimajo pravice, da bi ovirali tiste, ki hočejo kaj storiti. Očita se nam, da smo napravili kompromis. To ni resnica, kajti kompromis pomeni pogodbo ali pobotanje, pri katedem vsak del kaj odneha; kompromis bi bil, če bi bili kofau obljubili, da opustimo kakšno točko socialističnega programa ali socialističnih načel. Kje je kaj ta
kega v izjavit Zavezali smo se. da bomojbich -n Dimich. Predseduje Oodina. delali za jugoslovansko republiko to Tajnik Petrich prečita načrt za glr je vse. To pa ni protisoeialističao, j aovnico ki rau j0 j«. \zroii\ mti\T, Kri-ampak nasprotno je del praktičnega „tan< ki je prevgel nalogo, da jo uredi, soeializms, Da stranka ne obsoja sode- prei(le „«. ns čitnnje točko za točko, na lovanja z drugimi, dokler varujejo, kj|f „ „prejmejo Vse soglasno. Na pred socialisti svoja načela, je razvidno izj ,0R ^ausa se zaključi, da glasujejo čla tega. da sodelujejo soc. organizacije pri ni 0 pre<llo|rlh individualno, in da ab People's Council, ki ni socialistična[>olutnn r01lng glasov odloči institucija; Hillquit in drugi sodrugi pa nastopajo javno zanjo. Za tisto zahtevo, ki jo izraža !izjava 8. R. Z., delajo
Navzoči so Aaus, Oodins, Žikich. Ba bich, Horvat, Maurich, Hinich in Kirin. Od nadzornikov so navzoči Dimich, Zaje, Sekulich in Jurinich. Od urednikov je navzoč Kristan.
Predseduje Žikich.
aZpisniki zadnje seje se prečitajo in n vzamejo s popravki na znanje. Zapisni- Ql
Zapisniki zadnje seje se prečitajo in( izroči listom za objavo. Olede Stepicha. ki zastopa konf. odbor št. 4, a nima to-j zadevnega pooblastila se zaključi, da se mu mandat prizna,« organizacijam pa, ki jih zastopa, ae piše če je res pooblaščen. Kokotovichu ki predloži zastopništvo konf. odbora Št. 3, se na podlagi tega ker sta bile na konf. odboru zastopani izmed Štirih saino dve organizacije, se mandat odkloni.
01. tajnik poroča, da je prišlo zopet nekaj resolucij in protestov glede iniciative z ozirom na delitev zveze v avtonomne sekcije, kakor tudi nekaj drugih, ki ta korak odobravajo. Ol. odbor za-! ključi, da se sedaj ko je na dnevnem /redu glasovanje ae vpošteva nobena resolucija, ker imajo člani sedaj priliko odločiti, kar hočejo potom glasovnice. Vsled tega se vse tozadevne resolucij« <nllože.
Poročilo kluba št. 140. kjer naznanjajo, da mora njih klub vsled razhoda članov prenehati s poslovanjem, se vzame na znanje.
. Ol. tajnik poroča, da je bilo v mesecu juliju razpečanih 2,730, v mesecu avgustu 2,633 in v septembru 2,H41 čl. znamk.
Mr. W. Kolod/lcj. Cbsatsr. W. Vu . usiu J« pital: "J%t priporočam vtaks-mu, ds kupi Sttts-rov4 sdrsvlls. kar tO dobra, posebno Sevsruv Balzam ta pljuCa. Jiuljllbnl. MoJi otrtsS to liooil hud kal«? i J tu po»-kiitlli smo taaua tdrsvils, lula vas J« bilo ssttonj. Ko »mo pa kaplU Ba-varov liaUuin ia pljufa ja kalatj tfflull po par po-pitklh."
(Severova Tabiata toper prah:*<la in hripo) so
Savarova družinska vira vila »o naproti»] v lekarnah vaspovsod. Zahtevajte "Mevarova jk,njihovem polnem imenu fo jih ne morete dobiti v dornst! lekarni naroČite jih uaravnott od
W. F. SEVERA CO., Cadar Rapide, Iowa
IEBE1BE
Največja slovenska zlatarska trgovina
Frank černe
6033 St. Clsir Ave., : Cleveland, Ohio Q
Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonške, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč slovenskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
Pišite po cenik, kateri se Vam pošlje brezplačno.
Eseh
Najboljšo blago.
Najaiij
e cene.
j BI t
3e3c
JEHL
]GH=fl
PAZITE IN HRANITE
Narodni izrek pravi: 44Pazite na vaš beli denar za črne dneve." To pomenja toliko kakor prvo pazite in hranite dokler ste še zdravi in mladi, da boste imeli nekaj za stara in onemogla leta.
Vsak človek mora paziti in hraniti, ke le to je edina pot, ki vas vodi v neodvisnost. Prvi >iolar, ki ga date nastran, se lafcko ceni kot itemeljni kamen jtoslopja za katerim vsaki stremi. Dobro je vedno imeti na pametu narodni izrek ki pravi: 44Zrno do rrua pogača: kamen na kamen palača". Najtežje je početek ali brez počet k a ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlagati vaš denar še danes, ampak pazite, da ga nalagate v gotovo iu varno banko. Z vlogo enega dolarja dobite vašo bančno knjižico.
Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo in plačamo po 3% obresti od njcj{a.
Pošiljamo denar v Italijo, Rusijo in Francosko.
Prodajemo j>rve posojilne mortgag^ (markeče) in dajemo v najem varne hranilne predale.
Sprejemo upi.se za parobrodno potovanje v staro domovino po vojni.	t
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Avenue, Chicago, 111.
Kapital, vloge in prebitek znaša nad $(1,000,000.
Pritožba glede Basaricha. ki meni, da ga je klub št. IS." po krivem izključil, se pošlje z vso zadevo vred, gl. porotnem odboru.
Iniciativa konf. odbora St. 1. gledt* načrta za zvezno tiskarno, se vznme na znanje in odloži tnko dolgo, dokler nI končano splošno glasovanje glede avtonomnih sekcij.
se dopis CeSke in Slovaške Soc. Federacije glede načrta, da bi skupaj s Jugosl. Soc. Zvezo poslali v Stoek-holih in Petrograd delegata, ki bi zastopal stališče amer. Jugoslovanov, Oehov in Slovakov z ozirom na mirovne pogoje, vsled česar vabijo eksekutivo na skupno konferenco.
Naroča s* gl. tajniku, naj se dogovo ri s tsjniki omenjenih federncij, in naj nato skliče gl. odbor v Chicagi na konferenco.
Z ozirom nn zadevo Slov. rep. zdrfiže-nja, katere izjavo ¿e prinesel Proletarec in je bila podpisana od slov. članov gl. odbora, pravi Horvat in Maurich, da nimajo pravice o tem razpravljati, ker da je to zadevs skupnega odbora. Petrich, Oodina, As us in Sekulich trdijo, da lahko razpravljajo o vsaki zadevi. Končno se zaključi, da so slovenski sodrugi odgovorni za vsako daljno delo glede tega gl. odboru. Proti temu sta Maurich in Horvat.
Prečita se dopis od 4 4 People's Coun« ciln", ki vabi rn organiziranje pro-cije, v katerih se protestira proti nn- pBfilin(|p rn mir in r.ahtovo D.jave o mi-meri iniciative kluba št. fl., ki gre i"» j rovnih pogojih. To, se zaključi, se pre ftihličsnskega Združenja stojimo, ker tem. da se razdeli zveza v sekcije. Ker pU„tj n,,rnvnim odborom glasil.
je dobila iniciativa kluba št. fl samo H ' Nadzorni odbor poroča, da je prcgle-podpor, to j# od klubov št. 1W, S«, 14f,XVezne knjige in račune, in našel v «T, 104 — št. M nI bila dobrostoječa, rr,ln «sčun se objavi v glssllih, se torej iniciativa ne «valuje.	Frank Maurich,
Resolucije klubov št. 71, 30, 2S, 33\	zapisnikar.
jugoslovanski socialisti v Evropi; mi to vemo in hrvaški sodrugi bi to lahko vedeli. Marz je označil jugoslovansko vprašanje za važen evropski problem in zahteval njega rešitev; bilo bi pač skrajno nedosledno, če se ne bi brigali zanj mi, ki smo najbolj prizadeti. Ko smo podpisali izjavo, smo vedeli, kaj delamo.	•
Cvetkov pravi, da so tam podpisi oseb, s katerimi je vodila slov. sekcija svoječasnrt boje in da so trgovci in bankirji, s katerimi ne morejo imeti čl. gl. odbora nobenega posla. Ekonomoff pravi, da se to ne more smatrati za kompromis. Kompromis je nekaj, ako eden drugemu popusti na škodo enega ali drugega za dosego enega cilja. V tem slučaju pa nI nobena stranka ničesar žrtvovala, ampak vsak je pod pisal izjavo za to, ker se je strinjal v načelu z vsebino. To se ne more imenovati kompromis.
Horvat je mnenja, da je to kompromis; istotako meni Hinich. r
Kirin pravi, da bi bilo treba to stvar preštudirati. Ker se ne pride do nobenega zaključka, se preide na dnevni red ter se stvar odpre pod razno.
Nato se prečita zapisnik zsdnje seje, ki se s popravki sprejme.
Dalje se čitajo iniciative in resolu-
Nadzorni odbor poroča, da je pregledal zvezne knjige in račune in našel v redu. Računi se objavijo v glasilih.
še ni prejel, in tudi ne dobil naznanila od nas, da jih ne moremo poslati, da naj pre dotičnik takoj do "ekspresne družbe", kjer jih bo gotovo dobil. V slučaju, da jih pa ne more dobiti, naj to nam ta-
Dalje poroča nadzorni odbor da je	koj naznani,
pregleda V al knjige 44R. s.44 in da je	Naznanjamo, da ako kdo ne
našel, da se v knjig« zanaša poacben	moro razprodati vaeh koledarjev,
fo«d Rndničke straže, čist* ločen od	^ar iih je naročil, da naj iste ta-
ostalih prispevkov in da vsled tega ni	koj ^jg nafaj SprejeniamO jih
smatral za dolžnost. pregledavati te	gam() ^ J5 januarjft 1918 Vsa-
svote, ker, se kakor izgleda ne vodijo	. . . . , x . ...
kot skupen imetek.	kd° ^ t0Fd°VOlJ CaSa' d& Jlh
, . „ .	, razproda ali pošlje nazaj. Po tem
>.* vprašanje Oodine, če smatraio .	rr i j	*
hrv. člani gl. odbora Stražo za zvezen Qatumu Koledarjev več ne sprej-
imetek pravi žikich. da spada Radnička "iem0' temVeč 2X1 lste ^tevamo
Straža šele tedaj J. 8. Z., če bi slučajno, denar- •
prenehala izhajati. Končno se zaključi,	Upravnistvo.
ker ni v pravilih nikjer rečeno d« ima
nadzorni odbor J. S. Z. pregledovati poslovne knjige glasil, da nadzorni od bor v bodoče ne pregledava več knj'" Rad. Straže; hrv. srpski upr. odbor si lahko sam izvoli svoj nadzorni odbor.
OL tajnik je mnenja, da bi bilo v teni času, ko se od vseh strani pritiskn na stranko .dobro poizvedeti če ne bi bile umestno inkorporirati J. 8. Z. ali njen gospodarski oddelek. Po daljši razpravi, katere se udeleže Oodina, Horvat, Kirin in Žikich, se zaključi da dobita Petrich in Sekulich tozadevne informacije.
Zaključek seje.
Frank Maurich. zapisnikar.
LISTU V PODPORO.
Jo«. Oven, Detroit, Mich, $2.00.— •los. Tičer, Lincoln, 111., *1.00.
Skupaj .................* 3.00
Zadnji izkaz ............ 277.&1
»Najdaljši dan v Kvropi ima mesto Kcvkavik na Islandiji. Tu se vesele kakor voWe ua vsem otoku Islandija belega dne, ki traja kar tri in pol meseca. Potem pride ol» varangefskem fjordu na Norveškem ležeče mestece liardo, kjer imajo o<l 21. majnika pa do 2*2. junija neprestano dan. V švedskem obmejnem mestu To-rensu traja najdaljši dan 21 ur in pol, najkrajši pa samo dve in pol ure. V IVtrogradu in Tobolsku v Sibiriji traja najdaljši dan 19 ur, najkrajši pa samo ."» ur. V Stok-hohmt in v I psali jc najdaljši dau 18 ur in pol, najkrajši pa 5 in pol ure dolg. V Londonu in v Berlinu pa traja najdaljši dan 17 in pol ure.
ga vpliva vee na nemško javno življenje. To je pač gotovo resnično, la da ni novo. In MTiehaelisu kakor njegovemu vseskozi klerikalnemu nasledniku Hertlingu se ne bo posrečilo, da bi izpremenil ta dejstva. V življenju odločujejo v prvi vrsti materijah)! vzroki, ne pa verski nauki, tudi če bi bili lepši od krščanskih.
Iz Saginaw, Mich., poročijo: Na konferenci operatorjev in zastopnikov rudarjev jc prišlo d ■ sporazuma. Sprejeta je bila mezdna lestvica, ki jc določena za centralno premogovo polje in je bila odobrena na konferenci v Wa-Hihintonu.
Vsega skupaj ........«...$280.53
Ameriških
Družinskih Koltdarjiv il nt,
VSI so RAZPRODANI!
•mo podpirali pravična reč.
Petrich pravi, da je Izjava čisto v *>gl*«jn zlzjavo, ki jo je sprejela ^^Bttnca za sklicanje 1 jugosl. soc. ■N*«, iz katerega izhaja vse dH.
Kakor nemški kajzer, ima tudi bivši ka/)celar Michaelis posebno manijo, ds spušča pridige ob vsaki mogoči ali nemogoči priliki. Nekatere njegovih pridig so mu povzročile sitnosti v državnem zboru, kjer se je inoral opravičevati radi njih. V enem svojih govorov sc jc pritoževal Michaelis, da "ljudje ne dovolijo, da bi
,4Čas"
je edina slovenska revija v Ameriki. "Cas" prinaša iepc povesti, koristne gospodarske in ?o-spodinske nasvete, znanstvene zanimivosti, podnčne in narodu potrebno razprave, mnogo mičnih slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške slike.
List shaja mesečno na 32 straneh in stane samo $2.00 na leto, za pol leta 4*1.00. Naroča se pri "Čas", 2711 So. Millard Ave., Chicago,III, v Clevelandu in okolici pa na 6033 St. Clair ave.
Trinerjev zdravstveni koledar.
Bolj krasen, kot še kedaj poprej jc novi Trinerjev stenski koledar za leto liMH, Veličastna slika Boginje zdravja, s zeliščnimi zmesmi Trinerjevih zdravil v svojem naročju tvori Hrt*di&'"c. pet zgodovinskih slik ilustrira evolucijo zdravil in dve sliki l:a/.ejp moderno opremo Trincrjcvcjn Kemičnega Laboratoriji. Pošljite 10c zn pokrltev pt>Itnih stroškov.
Vsem tistim, kateri so jih Ego
daj naročili, so odpoalani. Mnogo	volja in ljubezen božja vplivali nai.Tos. Triner, izdelovalce Trinerje
večjih naročil smo odpovedali pi-	njih privatno ali javno življe- vegs ameriškega zdravilno gr^n-smenim potom, posameznim pa nje." Nadalje je dejal, da jc pre- kegn vlnn i:i diutrih s «1 rn vil. -los.
vrnili denar, oziroma pofttne	tečno število Nemcev mnenja, da Ti iner, l.*i1:V ^S/ A«htam1
i znamke. Prosimo, da če jih kdo	nima krščanstvo kot? tako uobcue- Ave;, Chicftgo, HI. (Adv. 3*
ft O Vi® T AREC
Kapitalistični način proizvajanja
(Konec h 5. strani.)
sla tppirOba po kuietmki produkciji ua veliko. To kar ho poskušali trgovci v mestih, goddo *«• jc tudi graščakom. Grajščak, ki jc bil dosedaj le mulo boljši kutet, skunal je zdaj svoje podjetje razširiti. Delavnih moči ui manjkalo, kajti znal si je napraviti kmete Bpdloint. (''«»sto pa nI niti novih delavnih moči potreboval. X. pr. pri pridelovanju-volne in pridelovauju lesa, pri pahnem ali pri .gozdnem gospodarstvu je treba veliko manj delavcev kot pri poljedelstvu (obdelovanju polja.) Kjer ao graščaki opustili poljedelstvo ter tpresli k pašnemu ali gozdnemu gospodarstvu, tam je postalo precej poljedelskih delavcev od* vrč. Kar pa je graščak pri vseh okoluostih potrebo vul — bilo je več zemlje, kakor pa je je doslej imel; To je mogel doseči le na stroške kmetov svojega okoliša. Te je moral graščak raz njihova gospodarstva pregnati, ako je hotel svoje gospodarstvo povečati in razširiti. Provzroča-lo mu je to prav malo premagovanja, da je ta korak storil. Uničevanje kmetov in preganjanje jih s kmetij je za počelo ter je trajalo v velikem obsegu do prejlšnjega stoletja. Med tem. ko so trgovci <)ogateli vsled ropanja kolonij, so bogateli plemiči in knezi vsled ropanja svojih lastnih podližnikov. 11 fevdalni gospodje so se prav takt? malo kot' kapitalisti strašili vjporabe goljufije iti nasilstva, ropanja in požiganja, če se jim je le zdelo potrebno v dosego svojih ciljev.
Zgodovina nas uči tu prav posebnih manir varčen j a.
Kaj naj pa pt>čno množice nepremožnih kmetijskih ljudij, kateri so deloma pred davščinami in dajatvami zbežali, delomit pa bili po prevari ali šiloma izgnani z domačije T Na svoj račun niso mogli več ničesar proizvajati — manjkalo jim je proizvajalnih sredstev, ker so bili odtrgani. odgnani od njih. Sami niso mogli več nikakršnih plodov svojega dela prinašati na tržišče; preostajalo jim je le eno: «prinesti samega
Pred nekako 60 leti je olielodanil neki angleški pisatelj, Sir Edward Creasy, knjigo z naslovom: Petnajst odločilnih bitk v zgodovini. Namen pisatelja je bil opisati velike vojaške dogodke, ki so imeli največji vpliv na zgodovino človeštva. Vsaka izmed opisanih bitk bi bila, če bi bila izpadla drugače, po pisateljevem mnenju popolnoma izpremeniltt potek civilizacije. Če bi na primer Karol Martel ne bit izvojeval slavne bit ke pri Tours in <Poitier, bi ne postal* le vsa Evropa mohamedanska, temveč tudi vsa Severna in «Južna Amerika.
— Mofrôe foi se sedaj razlaga Korana, — pravi Gibbon,* ki opisuje posledice ke bitke, — učila v šolali Oxforda in učenci bi dokazovali angleškemu narodu resničnost razkritij Mohameda.
(Ki pričetka krščanske fiol>e se je izvojeva-lo deset posebnih bitk. &tiri njih predstavljajo zmage, ki so bile izvojevane nu francoskih tleh: Bitka pri G halon, leta 451 po Kr. ; bitka pri Tours, leta 732; zmaga device Orleanske pri Orleans, leta 1429 in bitka pri Valmy, leta 1792.
Druga velika francoska zmaga se je izvojc-vala na angleških tleh, — namreč bitka pri Hastings, leta 10B4>. Dve drugi veliki bitki, ona pri Blenheim leta 1704 in pri Waterloo, leta 1815 sta predstavljali dva velika francoska poraza. Iz tega je razvidno, da je bilo izmed deset iiajlnilj odločilnih bitk v krščanski dobi, i>et francoskih zmag, dočim sta bila temu .nasproti «Iva francoska poraza.
Noben drugi narod nima take vojaške zgo«lo-vine. Že samo ti kratki podatki kažejo, kako važno vlogo je igrala Francija v vijugastem razvoju civilizacije. Kolikor je prizadeta Evropa, so se izvršili največji dog«xlki moderne zgodovine na francoskih tleh.
Za prevažanje zlata iz johamie*hurskih zla-t Hi rudnikov v Južui Afriki so vipeljali nov voz, ki so ga nAlašč v to svrho zgradili v železniških delavnicah v Pretoriji. Voz je 12.1 m dolg; v notranjosti nt o ji oklopua skrinja, in sirer ¿isto svobodno tako, da se nikjer ne dotika sten voza in tudi ne tal, ker stoji na precej visokih nogah. Prostor pod njo je vedno električno razsvetljen. Zgodilo se je namreč ob številnih napadih na vozove z zlatom tudi to, da se je tat vtihotapil pod voz, prevrtal dno in kradel zlato. V skrinji je pmwtora za 22,500 kg. zlata, kar znaša po poprečni ceni 2800 mark za 1 kg 63 mil. mark. (V j«»-
Po cenitvi statističnega uraila, ki jc bila dovršena na zahtevo vrhovnega maršala Pre v ost a radi registracije, ima Chicago 2,6tf9,957 prebivalcev, «Iržava Illinois pa 7,227,952.
Po tej cenitvi štejejo Združene države 10SJ,-849,<)K4 prebivalcev. Če prištejemo še Havajsko otočje, Alasko in Porto Riko, naraste število ua 105,366,066 prebivalcev.
Za centralne države je ljudsk«»števui urad izdal številke:	/
Prejšnje
Državo	1917	število.
Illinois.......7,227,952	6,193,626 ,
Indiana.......2,7:18,893	2,826,154
lova..........2,332,079	2,224,771
Michigan......4,015,053 • 3,047,560
Minnesota.....2,377,938	2,296,024
Wisconsin.....2,576,931	2,513,758
Po tej cenitvi se je prebivalstvo v Chicago od leta 1915 pomnožilo za 1,192,912, v državi Illinois pu za 1,034, 326 prebivalcev. „
V okraju Cook, če edštejemo Chicago, živi 370,451 ljudi. .foliet ima po tej cenitvi 51,373 prebivalcev, glavno mesto Springficlci pn 51,824.
Mesto New York šteje 6,504.-185 duš, Philadelphia 2,060,021, država Pennsylvania pa 8,981,-0j2.
sebe na prodaj ter svojo lastno delovuo moč, svoje najdragocenejše, za daljšo in krajšo dobo prodati, to se pravi, samega sebe so morali vdi-njati.
Eni so postali'kmetiški dninarji — mogoče celo pri ravno istem gospodarju, ki jih je spodil. Drugi ao postali vojaki (žolnirji) pri ravno tistem gosptnlu, ki jih je domačije oropal, ter so mu pomugali pri njegovih roparskih napadih; zopet drugi so se pokazili ter p«»stali berači ali hudodelci. Mnogi, in gotovo ne najslaMi, pa so se obrnili k industriji ter iskali v nji posla. Rokodelci so se skušali ubraniti preplavljeuja teh uovih konkurentov s tem, da so svoje rokodelstvo po cehih omejili, ter * tem zaprli pot vunje. To pa je še bolj gnalo te mno/ice v roke onih trgovcev, ki so potrebovali mezdnih «ielavccv za svoja industrijska podjetja.
Tako so bili ustvarjeni temelji kapitalistične industrije, kapitalističnega proizvajalnega načina potem ekspropriacijc (razglašenja.) potom revolucije; Imlj krvave in grozne sploh sve-tovnu zgodovina ne pozna. Seveda, bila jc to revolucija b«»gatih in močnih proti slalbim in brezpomembnim; zato jc stoletje te revolucije slav-ijeno kot stoletje humanitete (človekoljubja) in osvoboditve duhov; danes seveda še posebno glasno od onih, ki so ogorčeni nad revtriucijski-mi nameni socialne demokracije.
(Nujni predpogoj kapitalistične produkcije na veliko je bil: pripraviti večje delavske množice ob njihovo proizvajalna sredstva ter jih iz-preiueniti v nepremožne ter iz njih napraviti proletarce. Gospodarski razvoj je meril na to. Ali kakor vedno, tako se tudi sedaj niso zadovoljili oni razredi*, ki so prišli ua površje, da bi utirno Čakali na samostojni razvoj, ampak *iso porabili nasilje, da varujejo svoje interese in da posp?ic tek Razvoja. In to nasilje, ki smo ga videli pri porodu kapitalistične druil*, je bilo tako, d groznejše in hrutalnejše biti ui moglo.
hannesbfurških zlatih rudnikih se \>>ak nit-sce pridobi 18,000 kg zlatu v vrednosti nad 50 uiiljouov mark). V voz zapro oboroženega stražnika, ki ne more ven prav do Kuipstadta. kjer mu z« pet o«i-pro. Pri kaksii železniški neirdči bi si mož ne mogel nikamor pomagati. Sicer je pa za njegovo udobnost presktfcljeno z mohkih ležiščem, pripravo za kuhanje itd.
Zvezni uradniki in železniški vojni odbor so se zedinili, na konferenci, da pridejo železnice vzhodno od Chicaga pod vladno nadzorstvo, da ne pride v prometu do krize.
Na konferenci so bili navzoči vsi člaui železniškega odbora. Komisar Clark je zastopal meddržavno trgovsko komisijo, Herbert Hoover živilsko upravo, F. Cirrrey ladijski odbor, Harry Oar-field, ladijski odbor, R. S. Svvett, tovorni odbor, A. W. Thompson, odbor za vojno industrijo.
Zastopani so bili vsi odbori in konferenci so bili predloženi dokazi, da so železnice uu.vzhodu in zapadu tako zabasane s tovornimi vozovi, da se je bati poloma.
Konferenca ni le sklenila, da pridejo vse železnice vzhodno od Chicaga pod vladno nadzorstvo, ampak dol»e tutli enotno vodstvo, kakor da so vse železnice lastnina ene družbe. Obrat na teh železnicah se bo vršil odslej, kot da so vse železnice en železniški sistem.
Podpredsedniki vseh zahodnih železnic tvorijo skupeii odbor, in imajo obratovati vse vzhodne železnice, kot da so se združile v eno železniško družbo. Konferenca je dala temu odboru naslednje inštrukcije: Odbor prevzame vodstvo nad lastnino vseh železnic vzhodno od Chicaga. Izdati Ima potrebne odredbe, da izkoristi kar največ more železnice in vzdržuje reden in hiter promet. Najbolj so zahasatii tovorni kolodvori na železnih Pennsylvanija in Baltimore & Ohio. Na drugih železnicah se promet precej redno vrši in tovorni vozovi ^ie zastajajo po kolodvorih. Po novi odretlbi odrede tovorne vozove na druge železnice, da In» mogoče vzdržati reden promet tovornega blaga.
V buržvažnih političnih krogih govore, da se iz Bundyjeve izpovedi razvija skoraj največji politični škandal, ki jih pozna zgodovin? v Združenih državah. Po Bundyjevi izjavi je v politični iktnd burž važnih strank zapletenih več oseb kot
v Indianapolisa. Tam je bilo obtoženih le 1,000 oseb, medtem ko že zdaj obetajo, <la jih v East St. Louisu obtožijo nad 1,200.
Zdravilo, po katacam hrepenite.
Nekatera zdravila pomagajo su-uio včasih, nekatera le polagoma, ali zdravilo, po katerem hrepenite, je tisto, ki «iaje pomoč zanesljivo vselej in hitro. V želodčnih preglavicah ne bo razočaralo vaših pričakovanj edinole Triuerje-vo ameriško grenko vino. Odprav-Ija vse škodljive snovi iz droba, učišča želodec, pospešuje preba-vauje in podpira odporno naravno silo, da se vam povrne normalno zdravstveno stanje. Slabo pre-bavanje, zabasanost, glavobol, ne-s peč nos t, nervpznost . splošna oslabelost in drugi slučaji želodčnih nerednosti vam bodo dokazali vrednost Trilierjevega ame^ riškega grenkega vina. Po lekarnah—Trinerjev Jiiniment in Tri-nerjev Cough Sedative naj bi bila vedno v vaši družinski onvarici za zdravila. Prvo izmed teh dveh zdravil je neprecenljivo zdravilno sredstvo za revmatizeui, ne v -ralgijo, bol v križcu, izpabnenje, otekline itd., drugo naglo pomaga v prehlajenjii in kašlju, v vnetju sapnika, hripavosti itd. Po lekarnah. — ,Jos. Triner, izdelu -joči kemist, 1;*33—1343 So. A*h -land Ave., Chicago, 111. (Adv.)
PAIN -EXPELU
je postal domača beseda v vsaki slovenski družini adi ncurekosljivega čina pri tolikih bolečinah in I nadlogah.
Sedajne razmere so naa primoralc. povišati ceno na '.s in 65 centov za steklenico. ako hočemo, da ostane j*tt kakovosti in da enako učinkuje. S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto močjo tudi dobite. Nikar te dajte premotiti z nižjo ceno ničvrednih ponaredb. ,
Stari, prav» Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite sidro znamko, na besedo Loxol in na naše ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti vseh «tfednih lekarnah in naravnost od nas. Steklen' .*a 65c. je koristneje kot pa »a JJc. ob*eg«. . : kot dvakrat toliko.	>
F. AD. RICHTER A CO.
74-SO Washington Street, New York
kot dvakrat
CARL STROVER MODERNA -KNJIGOVEZNICA
Attorney at Law* Zastopa na vmIi sodiščih.
Specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. Št. sobe 1009.
133 W. Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989.
Za vsebino oglasov nI odgovorna na upravniitvo na uredniitvo.
Central Hotel
Conevnaugli, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTN«.
Dr. W. C. Chlendorl, M. D.
Zdravnik sa notranje bolezni in ranocelnik.
Zdravnišaa preiskava brezplačna— plačati je I* zdravita. 1924 Blue Ialand Ave., Chicago. U redu je od 1 do 3 po pol.; «mI 7 do 9 «večer: Izven Chicaga s i več i bolniki naj pišejo sloveasko.
Ali veste za letovišče Martin PotokarjaT 81veda. To je 4tVILLAGE INN ' a prostornim vrtom za izlete.
Vo'dnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.
Ogden Ave:, blizo cestne železniške postaje, Lyons, 111. Telefonska številka 224 M.
LOUIS RABSEL.
SHAJALIŠČE SLOVENCEV."
M 480 Still AVE., KEKOSM, «IS.
Tel.fon 1199.
Okusno, hitro in trpežno dela u privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta.
Imamo moderna stroje. Nizke cene in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1638 Blu« Ialand A»«., (Adv.)	Chicago, III.
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDN0TL
Naročite si devnik 'Prouve ta". List stane z u cclo leto $3.0(^ pol letii f>a $1.50.
Vstanavljajte nova društva. Da set članov(ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je : 2657 So. Lawndale A va Chicago, m.
-
Profesorji druž«lanske akademije upodablja-jočih umetnosti so naprosili ministrstvo notranjih poslov, naj v bodoče umetnikom ne podeljuje nikakršnih redov ali drugih odlikovanj. S tem hočejo vodilni umetniški krogi preprečiti častila-k oni no hlastanje po odlikah. Ta gonja za odlikami se je v poslednjem času posluževala že nedopustnih sredstev ter najraznovrstnejših intrig. Tudi se jc z redovi in odlikovanji samo gojila in krepila neopravičena domišljavost posameznih u-metnikov.
Pred sedanjo vojno se je uporabljal zračni tramvaj v različnih delih sveta, da se jc prevažal materijal preko prepadov in po gorskih obron-kih v višino. Italijanom pa je pripadla nalogo, da so ga pričeli uporabljati tudi v vi je vanju v gorah; s pomočjo zračnega tramvaja so postale dostopne tudi največje strmine. Iznajdbo je pri» nisovati nekemu mlademu italijanskemu inže-nerjn.
Cc velja za vse sloje človeške družbe, da so med njimi lahko «lohri in slshi ljudje, veljs to tudi za razred monarhov. Tudi kralj je lahko lump in zločinec. Ali zaradi kraljevskih lumparij morejo trpeti celi narodi. Očrnil jih jc torej treba f
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVANJU BANKE ZVANE "CLEARING HOUSE".
Kaj to pomonl sa ljudstvo, če J« banka pod nadzorstvom "Olearing Housa".
Vse banke, ki imajo zveso s Chicago Cleariag House, ao podvržene strogemu nadzorovanju od uradnikov tega zavoda. Pregledovanje računov in imetja •e mora vrftiti najmanj enkrat no leto. Izvedenci natančno preiičejo stanje vsake banko. Vso gotovino preitejejo, pregledajo v te note, varičiae, vknjižbe in druge vrednostne listine, se prepričajo o fondih, ki so naloženi v drugih baakah in pregledajo knjige in račune. Če najdejo izvedenci kake slabe ali dvomljivo vrednostne listine, se te ne Štejejo več kot imovina banke. Ako se je skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kaznti pravilno vrednost v svojih knjigah. Če bi Špekulira in se ji pride na sled. mora to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri-skirnno/se mora takoj odstraniti in nadomestiti z boljšim. Če vsega • tega banka hitro ne popravi in stori, izgubi vse nadaljnje ugodnosti in pravieo, ki jih vživajo banke, katere so združene v Clearing House.
Kedar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Cloraing House ima slednja za to dober vsrok. Na drugi strani pa je o banki, ki je. ¿lnniea te zveze, že to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerega časa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v svesi s tem Clearing Housom. Ako je šlo na ali drugi banki slabo vsled panike ali vojske, so ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing House banke ia ji pomagale, dokler se niso povrnile zopet normalne razmere. Ta Clearing House nadzorovalni načrt ae je pokazal tako vspeien, da so povaod, kjer koli se nahaja kak Clearing House, sprejeli ta načrt.
American Btat« Banka ¿f v zvezi s
tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vee privilegije te banke, katori poda vsako leto pet popolnih računov.
American Btate Banka pa je tudi pod državnim np.dzorstvom in odda vsako leto pet detajliranih rsčunov o stanju Banking Department* države Illinois.
Napravite NAŠO banko za VA&0 banko ia Val «lenar bo varen in ga lahko, dvignete, kedar ga želite.
* Vprašajte za seznam uaftih First Oold hipotek. Kakor tudi seznam #100.00 in $500.00 zlatih hipotečnih bondov.
Naivečia slovanska tiskarna v Ameriki je
» • _
= Narodna Tiskarna =
M
BI«« Ialand A vena e, Cblengo, II*.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:-"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
l^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-falije, uniform«, pečate in tsc drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenika prejmete zastonj.
Vae delo garantirano.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET TiK 1475 JOHNSTOWN. PA;
vwwvwwwvw^^
:: Zaupno zdravilo dela čudeže
predsednik AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE
Blue Island Ave., vogal Loomia in IA. eeste.
vora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več piar »t i za potreb tudi lekarjH stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom pntL Zato
Hkoro'že 30 let se Trinerjevn zdravilu uspešno rabijo z največjim njem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovateljn zadfciži |H))m>1iio zaupanje in eislanje od strani številnih odjemalcev. Malo [xrvi-hi»nje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izšetkov. Branilo smo se dolgo zoper draginjo na vseh Številnih potreb&Čiuu|i naiih, a novi vojni davek nun» je spodhil Ae zadnji steber in morali slan ce»e nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih tekov priznava lf»r »ff<*-
httine, in rlk
pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar leč plavajo za nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker ueini, da bol zgubi svoje stalMče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov |»<^rsrn«'enih ia sporetih V llodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino oeisti lelodec ia odstrani iz notraajAčine drobovja vae nabrane nepotrebne* in strupeno snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilu»» delovanje drobovja. Ttinerjevi leii so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice tefkrasno iareč« rodeče vino. V zadevi zabasnnosti, neprrbavnosti, glavobola, (h»1 glavobola, nervozuosti, navadne slaboče, kakor tudi v ielodčnill nfprilikah, ki rade nadlegujejo ienske ob premembi iitja ali rudarje ia;druge delavce, ko delajf in vdihavajo plin, ie rabite ta lek, boste uašli v Biu nepreoeu Ijivo vrednost. I>obite je v vseh lekarnah.	'(7
TRINERJEV LINIMENT L . 'J
prodrere vselej v korei. bolečine, zato pa je zlasti v slu^ju protina, ali revrauti>ina, nevralgije, lumliago, otrpeloatl gleinjvv ia Uroših, »»ajhitrejis in gotova p<»moč. Jako >• dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje tiveev in za mazanje po kopanju nogi! Dobite je v vseh lekarnah.	f
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako ra čiMenje ran, izpuščajev in drugih koinik otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
Najnovejše nagrade so dobila Trlnerjera zdravila na Mednarodnih razstavah: Oold Modal- San Franclaco l»lft, Orand Prl^-Panama Itl6.
JOSEPH TRINER
manufacturing CHEM1ST .. . .. _ *
2 1333-1343 South Ashland Ave.	Chicago, III. ■