CERKVEM IGLASMK
ZA TRŽIŠkO ŽUPMIJO
Izlmja zadnjo soboto v mesecu za naslednji mesec. — Posamezna številka 1'— Din
LETO 1936
OKTOBER
ŠTEV. 10
Katoličani in komunizem
Neumorno se trudi komunizem, da l)i izvčibil v svoje mreže katoličane. Povsod napoveduje boj fašizmu, a v resnici ga napoveduje le urejenemu družabnemu redu in katolicizmu. S pomočjo ljudskih front želi v vseh deželah pridobiti predvsem delavstvo za svoje temne namene. Boljševiki znajo obljubljati tudi strpnost in včasih zvonijo v Moskvi tudi s cerkvenimi zvonovi, kolikor so jih pustili. Kaj naj k temu kot katoličani rečemo i'
j\i moj nivmen razpravljati o političnih ciljih komunizma. O tem naj pišejo drugi listi. Iz verskega stališča pa moramo pogledati komunizem. Ali sme katoličan storiti kaj v prilog komunizma? Ali je komunizem skladen « cilji in nameni Cerkve? Vemo, da komunizem hoče dobiti zase celega človeka. Izraža v sebi svetovno prepričanje, za svoje privržence je neke vrste »verii«.
V verskih zadevah imamo katoličani nad seboj cerkveno oblast. Papežu \ Rimu moramo bili zvesti in poslušni. In naša poslušnost ne temelji na strahu in terorju, ampak na ljubezni do Krist-usa. katerega vidni namestnik rimski papež je. 1 o pa vemo mi in komunisti, da je
Kožeiivensko nobožiiost darujmo letos v mesecu oktonru za bruto in sestre v Španiji. I aut teče kri kristjanov. Komunistične tolpe divjajo, žrtve so velike. Rožni venec je družinska molitev. Če v družini utihne ta molitev, utihne I udi še kaj drugega. Mi vsi pa spadamo tudi k veliki in slavni družini katoličanov. Pokažimo I o pripadnost s tem, da za brale in sestre v stiski molimo. Vsak večer ob sedmih je v naši župnijski cerkvi pred Najsvetejšim roženven-ska pobožnosl. Obisk ujmo jo posebno letos pridno in darujmo jo za stiskane brale in sesire!
sedanji papež Pij XI. odločno obsodil komunizem in ga označil za največjo sodobno nevarnost. Za pravega katoličana mora to že roditi spoznanje in obsodbo.
Ogenj in voda si pač nista brata. Tako tudi komunist vidi povsod, da mu Cerkev brani razdiralni polet. Odtod kri in grozni pokol ji v Rusiji. Mehiki in v Španiji.
Lepe so vabe komunizma. Je to nauk o skupnosti. Uči, da bi bilo na svetu najboljše, če bi ne bilo zasebne lastnine, ampak bi vladala skupnost. To skupnost si je mogoče misliti na več načinov: I. Nekateri mislijo, naj bi zasebne lastnine sploh ne bilo; lastnika naj nima' ne polje, ne ог(к1је. ne pridelki, ne izdelki. Vsak naj bi pa laliKo jemal, česar bi notreboval. — Otročarija! Kdo bi še notel delati, če mu lahko vsak vzame poljubno sadove dela? 2. Drugi mislijo, naj bi bilo vse skupna last. Poedini lastnik mora izginiti iz sveta, vsi naj bi vse skupno posedovali in rabili. — Deloma je laka oblika življenja tiresničena v samostanih. Pa že tam povzroča ta način precej težav, zahteva mnogo idealizma in požrtvovalnosti, da more med manjšo skupino ljudi vladati pravo bratsko ali sestrinsko življenje. Duh vere I o premore. Kaj pa bi bilo lam. kjer vere ne priznajo? — '•>. Tretji pa mislijo, naj bi bila družba ali država lastnica vsega pridelovanja in izdelkov. Delila naj bi potem družba vsakemu po delu. ali vsakemu enako ali po potrebi. — Vse take načrte so že stari modrijani imenovali »utopija«, to je kraji, ki jih nikjer ni, ali po naše deveta (ležela ali Indija Koromandija.
Imamo tuuik (Cerkve, ki je nauk Kristusov. Ta nauk vzdržuje in ureja svet. Vsak delavec mora dobili dostojno plačilo. Dovoljena je zasebna lastnina, a lastniki naj vedo, da bodo za uporabo
(lajali odgovor Bogu. Pravico clo lastnine mora spremljati vedno tudi dolžnost do bližnjega in ljubezen. Komunizem je že rodil neizmerno gorja, stradarije, uničil je že mnogo otroških življenj in prelil je že dosti solza in krvi. Odstavlja Boga in božji nauk, hoče se .šopiriti in zavladati sodobnemu svetu. Cerkve ne bo uničil. Njen rešilni nauk bo ostal do konca sveta. Bodo med nami vedno reveži. a ne bomo jih zavrgli kot zavrže komunizem cele trope otrok, da divjajo.
Paradiža na zemlji ne l)o nihče doživel in ga odpira tudi komunizem samo neumnežem, ki se utegnejo kmalu znajti v lakoti, v kateri ne smejo ne zabavljati in še manj štrajkati.
Stisko današnjih dni hoče komunizem porabiti zase. Kakop nočni tat se plazi po svetu. Ima načrt, zna povzročiti gibanja, išče žrtev povsod, prikrade ne kamorkoli, zna se hliniti. Ko se uveljavi. pa udari po vsem. kar je božjega. Kdo upa z njim — proti samemu Bogu^!
Lastninska pravica
Težko je bilo ob dneh predilniškegu štrajka in teža teh <bii tndi kina bi za-brisami ne bo. Bog nas varni! — Govorjenja je bilo in ga je še dosti. Mnogo upravičenega, mnogo neutemeljenega. Zaprosili so stavkujoči tudi za sv. mašo, ki naj bi jo daro\ al tržiški zujinik v tovarni K), avgusta. Škofijslvo je sveto mašo dovolilo, a pod dvema pogojema: I. dovoliti mora sresko načelstvo (Cerkev upošteva določbe oblasti!) in 2. dovoliti morajo lastniki kraja, kjer bi naj bila sv. maša (Cerkev spoštuje privatno lastnino!). Ko je župnik ta dva pogoja neštetim povedal, je nekdo (po imenu naj nihče ne vprašuje!) dejal: »Kdo pa je pravzaprav sedaj lastnik predilnice, ali delavci ali tvrdka C G i' /a odgovor je slišal: »Pojdi to pogledat v zemljiško knjigo, ki ima pri vsakem koščku zemlje naznačenega točno lastnika!«
O lastninski pravici imamo jasen nauk ( erkve. Upravičena je. Toda vsak lastnik naj bo bolj kol lastnik božji oskrbnik, ki v božjem imenu upravlja imetje, da bi čiin bolje služilo blaginji človeštva. Sadove zemlje in dela seveda
vsak lastnik najprej uživa sam s svojo družino, a od preobilju je dolžan dajali ubogim, ki nimajo, česar jim je potrebno za življenje. Sv. Pavel je zapisal Timoteju: »Bogatinom na tem svetu veli. naj ne bodo visokih misli in naj ne upajo v negotovost bogastva, temveč v Boga, ki nam daje vsega obilo za uživanje; naj delajo dobro, bogate v dobrih delili, radodarno dele od svojega in si nabirajo zakladov za dobro podlago v prihodnosti, da dosežejo pravo ži\lje-nje. (I. Tim. b. 17—19.)
Besede velikega socialnega papeža Leona XIII. ponavlja tudi sedanji sveti oče Pij XI. in so značilne za zasebno lastnino: »Zemlja, kakorkoli razdeljena med zasebnike, ne neha služiti koristi vseh.
\ sak lahko čuva svojo pošteno [pridobljeno lastnino. Z njo ima pa tudi vsak dolžnosti in odgovornosti. Saj je danes takorekoč vsaka lastnina z mnogimi težavami podminirana. Le tisti jo bo rešil, ki jo bo uporabljal po božjem nauku!
25 letnica lomske župnije
Tihi Lom je pred 21. leti s svojimi prebivalci in z vso svojo krasoto spadal v tržiško župnijo. Lično podružno cerkev so skrbno negovali častilci sv. Katarine. sv. Aniona in Iržiški župniki.
Kar par slolelij so nego\ ali Lomlja-ni željo, da dobijo svojo lastno žunnijo. I )ovoljenje jim je končno naklonilo miri islrsi vo za uk in bogočastje dne (). aprila 1910 pod št. 41.241. Dokazali so Lom-Ijani vladi, da jim je bila že z dvornim (lekretoni 2. decembra 178") dovoljena samostojna lokalija (ukinjena z vladnim
(lokrc'lolu ^). ~i. I sov!), za<() jim jc hiln Ireha za iislaiioviti'v župnije založiti le VHolo 17.000 kron. I udi ta \ sola je bila za listi eas in za Lomljane visoka. Pa so pridno pobirali prispevke in priskočili so jim na pomoč tudi I ržičani z darovi. Nabrali so toliko, da so skoraj do tal podrli tudi staro župnišče in napravili so lično in mlobno novo poslopje.
/a pi vega župnika je imenovalo škofijslvo edinega prosilca gosp. Jakoi)a Ogrizka, ki je bil do tedaj župnik v St. Land)ertii. Nastopil je službo I. sep-
temhra 1911. Dne 2. septembra je imel novi lomski župnik slovesno sv. mašo, pri kateri je govoril blagopokojni tr-žiški župnik Josip Potokar. V lepem govoru je omenjal postanek fare in se je poslovil od svojih bivših faranov. —
S temi podatki zaključuje tržiška župnijska kronika vpise o lomski soseski. Potem so pa pričeli pri cerkvi svete Katarine pisati svojo lastno kroniko. Ni še stara, pa je pač že slikovita. Vsi trije
dušni pastirji, ki so župnijo v dobi 25 let vodili, še živijo, večina žu pijano v je še živ pomnik ustanovitve župnije. Čujemo, da Lomljani pripravljajo lepo slovesnost za 25 letnico. Prav. Tržičani jih bomo ob slovesnosti radi obiskali — kar povabijo naj nas — da vidimo, kako bivša veja našega farnega življenja zeleni in cvete ob 25 letni samostojnosti. Bog jo čuvaj!
Kdo Je ргат! katoličan?
VI. Tisti, ki posluša božjo besedo.
Ali res? Mar tudi to spada h kato-ličanstvu. Božjo besedo, torej pridige, naj poslušamo!:' Da! Vsebine in lepote krščanskih resnic prav zato mnogi ne poznajo, ker nočejo poslušati božje besede. In laki nevedneži so v vrstah takih. ki hočejo veljati pred svetom za izobražence, enako kot v vrstah neštu-diranih ljudi. Apostol pravi, da vera prihaja iz poslušanja, kako naj bo človek veren, če besede božje noče poslušati ali jo pa ne zna poslušati prav!
Prav moramo poslušati božjo besedo. Ne ozirajmo se samo na slavno ime pridigarja, na njegovo izvežbanost, na izrednost njegovega podajanja verskih resnic. Gotovo, vse to so veliki pripo-
močki. da lažje in globlje spoznamo pomen božje besede, a bistveno to ni. Kdor bi gledal samo na zunanje podajanje božje besede, ta je v nevarnosti, da za svoje notranje življenje ničesar ne dobi. Pridigar nam mora biti samo orodje v božjili rokah. Poslušati pa moramo vedno le besedo b o ž j o. Če v takem razpoloženju gremo k pridigi, odpiemo Bogu svojo dušo in nobena beseda ne bo brez koristi. Vsaj ena verska misel bo po vsaki pridigi pognala korenine v našem življenju, ki bo vedno bolj versko, vedno bolj božje.
Prijatelj, pojdi že prihodnjo nedeljo in vedno v cerkev in poslušaj v resnici besedo božjo! Čudovite zaklade si boš na ta način pridobival.
To in ono
Večna luč je častna straža |)ге(1 vsakim tabernakljem. Noč in dan gori in njen plamen naj označuje našo gorečo ljubezen do Najsvetejšega. Častna zadeva župljanov je, da za večno luč skrbijo. Pri nas že od nekdaj to častno zadevo župljani lepo oskrbujejo, ko so preskrbeli razne svet i I nice in še vedno oskrbujejo tudi olje. Nekaj pa bi bilo dobro sprenuMiiti. Visi namreč večna luč od stropa in svetilnica zakriva mnogim .Najsvetejše, kadar je izpostavljeno in moli pogled na celotni oltar. V mnogih ceikvali so zadnja leta to odstranili in napravili so dve svelilnici tako. da je sredina pred tabernakljem prosta. Pri nas ne moremo obešali dveh svetilnic od stropa, ker sta ob strani že lestenca in tudi dragocene slikarije nad vcdikim ollarjem ne smemo uničevati z novimi luknjami. Zato je v načrtu, da postavimo pri stranskih vhodih na obhajilno
mi/o (Iva primerna marmorna stebrička, ki hosta za zaključek nosila večni luči. Treba l)o seveda premišljenega načrta, /a ta izdatek je dana ludi že podlaga. S tiskarno je bilo pač treba za knjigo o Tržiču zaključiti in plačati račun. Storila sta to tista dva. ki sta napisala knjigi predgovor. Nekaj knjig je bilo pa še potem prodanih in nekaj jih bo pač še. Ves ta izkupiček je namenjen za novo ureditev dveh večnih luči v naši župni cerkvi. Če pa kdo (н1 župljanov želi k tej prisrčni zadevi tudi posebej kaj prispevali, naj se pa oglasi v župni pisarni. Prispeva tudi tisti, ki kupi še knjigo o Tržiču.
Ni zastonj prosil g. \ iktor Zakraj-šek. da bi se požrtvovalne tržiške žup-Ijanke spomnile s cerkvenim perilom in drugimi predmeti ubo/ne cerkve v Ja-njev u. kjer deluje. Mnogo lepega je narejenega. nekaj osebno za gospoda, nr-
kaj pa za Jaiijevo. \ nedeljo 27. septembra si te predmete vsak lahko ojileda do končane popoldanske službe božje v spodnji sobi kaplanije. Morda bo ob tej |)riliki kdo prispeval tudi še kakšen dar za krasno ponravo janjevskepa starinskega pluvijala. ki so jo izvršile častite šolske sestre v ljubljanski vezilnici.
Odšel je 10. avgusta iz Tržiča g. kaplan Cerkovnik Franc za kaplana v Šent Jernej na Dolenjskem. Deloval je v Tržiču tri leta in s svojo ljubeznivostjo je storil mnogo dobrega. Naj ga blagoslavlja Bog na življenjski poti!
Prišel je II. avgusta za kaplana gospod Vinko Zaletel. Službuje na prvem mestu. Rodil se je v župniji Al. Vid mul Ljubljano 20. julija 1912. Naj ga božja pomoč spremlja pri prvih in vseli brazdah duhovniškega delovanja!
Iz rimskokatoliške vere je izstopila Polak Daša. rojena (). juliju 1917 v Ljubljani in krščena 13. avgusta 1917 v I r-žičii. Гако je sporočilo s reško načelstvo.
Oznanila za oktober
Roženvoiiska pobo/.iiost ,че vrši ves inrscc oktober ob delavnikih ob sedmi uri /večer, ob nedeljah |)u popoldne ob drugi uri.
2. Prvi petek v mesecu. Ob šestih je sveta niašu pred Najsvetejšim. Na predvečer se vrsi v /upni cerkvi skupna molitev svete ure že od sedme do osme ure, da ho zdrn/ena /. ro/.en-vensko pobo/nostjo.
1. (Jod Male Tere/.ije.
4. XVIII. nedelja po liiiikoštih, rožeiiveii-ska nedelja, prva v mesecu iii K«d sv. Frančiška Ser. Zjutraj ori šesti sv. maši, ki je pred Najsvetejšim, je skupno sv. obhajilo m o/ in fantov. Ob des(4ih je sv. maša /a 111. red. Ob desetih je tudi /e K n a n s k o o pi a v i 1 o / d a r o v a n j o m v e erkvi s v. Л n e p o d I - j u I) e i j e m.
II. XIX. nedelja po Hinko.štiii, slovesni spomin posvečevanja cerkva in pravnik materinstva Marijinega. Ta dan je farno /e};ntinje. Ob šestih in desetih je sv. maša / dvema blagoslovoma. Ob desetih je slovesna peta sv. maš,u /, leviti. I'red deseto sv. mašo je procesija okrog cerkve med petjem pesmi Nebeški grad Jeruzalem«. l'o slovesnih vtx ernieah ob pol treh je kajenje oltarjev med petjem Marijinega slavospeva Moja duša poveličuje Oospoda«. Ta dan je pri vseh treh sv. mašah darovanje za potrebe župne cerkve. Darovanje bodi toplo priporočeno!
18. XX. nedelja po Biiikoštih, Misijonska nedelja in gixl sv. Luke. Ob šestih je sv. maša pred Najsvetlejšim, I a dan molimo za misijoue in posebej popoldansko pobožnost darujmo v ta namen! \ pnšco se to nedeljo pobira za misijo n e. Ob d e s (> t i h je t u d i že-
g II a n s k o o 1) r a v i 1 o v cerkvi sv. Jurija nad Bistrico z darovanje m.
JI. God sv. Uršule. Ob šestiii je orglana sv. maša za bratovščino sv. Uršule.
25. XXI. nedelja po Binkoštih, zapovedan praznik Kristusa Kralja in god sv. Krispina, pa-trona čevljarjev. Ob .šestih in desetih je sveta maša pred .Najsvetejšim. Ob desetih je peta sv. maša. Pri popoldanski sfu/bi božji je slovesna posvetitev Kristusu Kralju. ^
28. Sv. Simon in Juda, apostola. Ob šestih je orglana farna sv. maša.
>1. Vigilija k prazniku Vseh svetnikov. Zapovedan je strogi post.
Shodi cerkvenih organizacij:
III. red: shod, sv. maša in vesoljna odveza 4-.
Dekliška Marijina družba: shod 18.. skupno sv. obhajilo 25.
Marijina družba za žene: shod in skupno sv. obhajilo II.
Bratovščina sv. Uršule: sv. maša 21., letni shod 25.
Otroška pobožnost: prv/) nedeljo po pri-četku šole.
Marijina vrtca: po oznanilu.
šolska sv. spoved bo obvezna in označena v o/nanilu in v šolah.
Župnijska kronika
Avgusta v naši župniji rojenih: II.
.\vgusta v naši župniji poročeni:
1.	Umek Anton, poslovtxlja konzuma. 1 r/ič, Olavni trg <>, in Bratušek Otilija, zasebnica, Tržič, Ljubljanska cesta 22, poročena 2. avgusta.
2.	Furlan Krnest, delavec pri Peko«, Tržič, Usnjarska ulica I, in Langus Marija, preililni-ska delavka, 1 ržič. Usnjarska ulica I. poročena 2. avgusta.
"i. Biihm Anton, asistent v predilnici. Tržič, Ljubljanska cesta 24, in Fucelj Silva, uradnica v predilnici, Tržič, Dekliški dom, poročena 15. avgusta.
•Avgusta v naši župniji pokopani:
1.	Dornik Marija, žena posestnika, gospodinja, rojena 2. 12. IK()5 v Zvirčah, poročena 14.8. I8<X), umrla v Tržiču, Blejska cc'sta 2. dne 5. avgusta.
2.	Kos Viktor, sin posestnika in ključavničarskega mojstra, rojen v Tržiču 27.7. I')5(). umrl v Tržiču, T užinska ulica 5, dne Ч. u\gusta.
5. Mrtvorojenka.
4.	Ilalu/nn K m a, hči tovarniškega delavca, rojena v Tržiču 2<). 5. IVK). umrla v Tržiču, Pot na pilariio 8, dne 26. a\gnsta.
5.	I' riilich Ana, zasebnica - vdova, rojena 25. 7. 1854 v Volčah pri Tolminu, umrla v Tržiču, Za Mošenikom 15. dne 24. avgusta.
(>. Pretnar Jakob, predilniški delavec, rojen na Bistrici 25.7. 1881. poročen 51.5. I<>25, umrl v ljubljanski bolnici 2*). avgusta in pokopan v Tržiču >1. avgusta.
Avgustovska poročila od drugod: I. Demšar Ljubomir, rojen v Tržiču 155 dne 5.4. I'M2, poročen v Zemuiui 8. I')5fi z Mat-keis Marjeto.
Za predstavnika in založnika: .Anton \Ovk, župnik v Tržiču. — Za uredniku v Ljubljani: Dr, P. (Jviilo Hant. O. I'. M. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani; Maks Blcjec