slovenski čebelar Letnik LXXXI 1979 4 .slovenski čebelar SLOVENSKI ČEBELAR — glasilo Čebelarskih organizacij SLOVENIJE St. 4 1. april 1979 Leto 81 LETO 1873 — PRIČETEK PERIODIČNEGA ČEBELARSKEGA TISKA NA SLOVENSKEM Dušan Medved: O III. razstavi čebelarske opreme v Polju....................109 Lojze Kastelic: Čebelarjeva opravila v aprilu .... 115 Jože Resnik: Desetletni rezultati če- belnih donosov.......................117 Janez Meglič: Kristalizacija gozdnega medu — mane...........................120 Lojze Kastelic: Načrtno pridelovanje voska z gradilniki...................122 Ludvik Kosi: Medoviti viri bodo lahko zopet bogato medili...................129 Julij Mayer: O cvetnem prahu . . . 132 Jože Gabrijan: Detelje.................135 Marjan Erjavec: Pismo bralca . . . 136 Slavko Starc: Tudi pri nas smo ustanovili čebelarski krožek .... 138 IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA Prispevki za CIC...................139 Oto Primožič: Čebelarska proslava v Grižah..............................139 ZCDS: V pripravi je pravilnik o izkoriščanju čebelje paše in o prevažanju čebel (osnutek pravilnika) 141 Kratko poročilo s seje izvršnega odbora ZCDS...........................142 Medobčinska zveza čebelarskih družin Maribor je imela letno konferenco ................................143 ZA ČEBELARSKE KROŽKE OSMRTNICE Martin Mencej: Drugo republiško BILTEN »MEDEX« d. e. delo na srečanje in tekmovanje mladih če- domu in kooperacija belarjev bo v Ljubljani .... 137 Franc Strumbelj dipl. oec.: 6. Agro- Marko Bukovnik: Pet let delovanja ski krožka mladih čebelarjev v Rušah 137 Maks Gregorc: S III. posvetovanja o Sonja Žilavec: Mladi čebelarji na sodobnem čebelarstvu 126 naši šoli 138 Obvestila 128 UDK 638.1(05) 8G3 List izhaja vsakega 1. v mcsecu. Člani, ki plačujejo letno članarino 201),00 din, ga prejmejo zastonj. Izdaja ga Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani, Cankarjeva c. 3/11. Telefon: 20-208. Izdajateljski svet: Dušan Švara, predsednik; člani: Ludvik Klun, Franc Magajna, Martin Mencej, Janez Mihelič, Fani Osojnik, A. Marija Sedej, Joško Slander in Janez Terlep. Uredniški odbor: inž. Jože Ilabnik, inž. Ludvik Klun, inž. Anton Kranjc, Martin Mencej, Anton Rems, prof. Edi Senegačnik, dr. Nežka Snoj. Lektor: Jože Kocbek Glavni urednik Biltena — Medex — exp.-imp. Franc Strumbelj. Letna naročnina za nečlane 200,00, z a tujino 250,00, za člane čebelarskih organizacij drugih republik 120,00 dinarjev. Odpovedi med letom ne upoštevamo. Kdor plačuje naročnino v obrokih, se s prvim obrokom zaveže, da jo bo do konca leta v celoti poravnal. To velja tudi za naročnino. St. ižro računapri SDK v Ljubljani, Miklošičeva c.: 50101-(»78-48G36. Devizni račun št. 50100-62O-1O7-O10-309G0-943. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 421-1/74 je glasilo oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. Tiskala tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana v (»800 izvodih. Rokopisov ne vračamo. UDK 638.15-02/09 O III. RAZSTAVI ČEBELARSKE OPREME V POLJU Dušan MEDVED Tretja razstava čebelarske opreme v Polju je bila odprta od 27. do 28. januarja 1979. Obiskalo jo je veliko čebelarjev, ki so pokazali zanimanje za razstavljene predmete. Teh je bilo nekaj manj kot v preteklem jubilejnem letu, kar je tudi razumljivo. Čas razstave je bil pravilno izbran, prostori so bili primerni in dovolj veliki. Razstavne izdelke je bilo možno pregledno razporediti, da so si jih lahko skupine čebelarjev ogledale in strokovno ocenile. Obiskovalec razstave je dobil pregled o tem, kaj vse se že serijsko proizvaja in kaj se nahaja šele v prototipih. Ugotovil je tu- di lahko, kaj vse nam za sodobno čebelarstvo še manjka. Na izdelkih so bila navedena imena razstavljavcev, običajno pa je bil poleg še nekdo, ki je dajal pojasnila. Vsi, ki se bavijo s konstrukcijo sodobne čebelarske opreme, svojih novih dosežkov niso razstavili. Za vzroke ne vemo, lahko le ugibamo. Mislim, da ni prav, da slovenskim čebelarjem ne pokažemo novosti. Tako ne dobe vpogled v to področje delovanja in ne dobe možnosti, da bi pokazano tudi strokovno ocenili in vpeljali v svoje čebelarstvo, če mislijo, da bi imeli od tega koristi. Čebelarji po sve- Ali ima osmukalnik še kakšno izboljšavo? tu hitro izpopolnjujejo opremo in izboljšujejo tehnologijo, zato moramo tudi pri nas v korak s časom, da bomo izboljšali donosnost in pridelali vsaj toliko medu kot ga rabimo doma. Mnogi naši čebelarji žive daleč od večjih središč. ZCDS je ravnala pravilno, ko je poleg posvetovanja organizirala še razstavo opreme in orodja in tako svojim članom omogočila, da vidijo novosti in izboljšave. Na razstavi so sodelovali naslednji razstavljavci: — Ignac Grom je razstavljal pet- in sedemsatarje za narejence, satnik za LR panj, matičnico, plemenilček za matice, kozico za satje AŽ in osmukalnik cvetnega prahu; — Matija Japel: AŽ panj 10 satar z velikim pitalnikom in AŽ panj 10 satar z notranjim osmukalnikom za cvetni prah, opazovalni panj, pitalnik za AŽ panj in veliko matično rešetko za AŽ panj; — Igor Frančič in ing. Marjan Debelak: dva AŽ panja 10 satarja z za-kladami in pitalniki; — Ivan Grilaus: trietažni A Z panj z vložkom iz železnega okvirja in žične mreže na 30 satov; — Franc Bitenc in Brane Novak; opazovalni panj, osmukalnik cvetnega prahu ter pitalnik iz plastike; — ing. Ludvik Klun: električni aparat za pridobivanje čebeljega strupa; — Anton Logar: električno napravo za proizvodnjo umetnih matičnikov iz voska; — Jože Resnik: električni lonec za topljenje voska; — Maks Avšič: sončni topilnik; — Ciril Zaletel: sončni topilnik, ogrevalnik za roje, satnik za AŽ panje in letvice za satnike; — Jože Rihar: žične matične rešetke raznih velikosti; Električno mešalo za sladkorno raztopino —• Janez Rakovec Aparat za pridobivanje čebeljega strupa. Izvedba inž. Ludvik Klun — Alojz Bukovšek: umetne matič-nike na lestvici in Zandrove plemenil-nike izolirane s stiroporom na polovične A2 sate; — Andrej Dolničar: je pred šolo pokazal mali kontejner na enoosni prikolici za vleko z osebnim avtomobilom za 10 A2 panjev; — Jakob Firm: tovorni avto s preurejenim nakladalnim delom za namestitev 60 AŽ panjev; — DO »MEDEX« je na svojem obsežnem in okusno urejenem razstavnem prostoru pokazal precejšen del svojega prodajnega programa. Posebno pozornost so vzbudila točila na električni pogon in električni mešalec sladkorne raztopine. Čebelarji so dobili celoten cenik čebelarskih potrebščin, kar je treba pohvaliti; — Branko Smerke je pokazal uvoženo radialno točilo za 6 ali 12 satov zahodnonemške znamke GRAZE; — Anton Miklič je razstavil uvožen električni nož za odkrivanje medu, električno strguljo in kadilnik z urnim mehanizmom, električno točilo na 3 sate, montirano v pločevinasti sod, kozico za satje AŽ, posodo za odcejanje pokrovcev in različne satnike za A2 panj. Za popestritev razstave so čebelarji pokazali tudi naravno bivališče čebel v drevesni duplini, starega kranjiča s premičnim satovjem, več malih kipcev iz voska, voščeni lestenec, voščene kolače, stare čebelarske knjige in slike. Osnovna šola iz Cerknice je razstavila dve tabli grafik, ki so jih naslikali njihovi učenci. Vsekakor pohvalno. Prikazani eksponati so bili v veliki večini namenjeni manjšim čebelarstvom. Srednja in velika čebelarstva bodo še naprej v dokajšnji meri navezana na lastnno iznajdljivost in na uvoz. Glede na razširjenost AŽ panja v Slovenije je razumljivo veliko zani- Dobra matična rešetka je zelo pomembna. Razstavil jo je Jože Rihar iz Gabrja (stof , 'tUlUIAK- kohtcihlh % 1'mt‘fi i Mil.-,*, OM HHi AViOMUHIt Prevozni čebelnjak — kontejner. Zelo primeren za hobi čebelarje manje za razstavljalni A2 panj 10 sa-tar z zakladami in pitalniki. O velikosti panjev imajo izkušnje tudi vojvodinski čebelarji s paše na sončnici, kjer so po navedbi predsednika Ištva-na Boršoša veliki panji dali boljši donos medu. Zaklada je zanimiva za čebelarja, ki ima A2 panje. Trietažni panj z vložkom iz železnega okvirja in žične mreže se nahaja v eksperimentalnem stadiju in bo treba še nekaj časa počakati na rezultate. Vsekakor bo treba ugotoviti ali prinese prihranke na času in če so povečani nabavni stroški v realnem razmerju donosom medu in drugih pridelkov. Električni aparat za pridobivanje čebeljega strupa je vzbujal posebno zanimivost razstave, saj ga na drugih še nismo zasledili, pa tudi v katalogih in cenikih italijanskih, nemških in avstrijskih proizvajalcev opreme ga še nismo našli. Pri konstrukciji aparata so bile uporabljene izkušnje proizvajalcev iz vzhodne Evrope, ki temelje na načelu odbiranja strupa na trdo podlago, pri tem pa se žela ne izruvajo. Električna napetost draži čebele, da izločajo strup na steklo, odkoder ga posušenega postrgajo. Čebelarji so si aparat z zanimanjem ogledovali, posebno jih je zanimal zato, ker čebele ne izgube žela pri odvzemanju strupa. Zato tudi družina ne izgubi na živalnosti. Čebelji strup ima dokazan antirevmatičen učinek, zato bi bilo primerno, da pričnemo z njegovim pridobivanjem v večjem obsegu. S tem bomo povečali rentabilnost čebelarjenja, farmacevtska industrija pa bo dobila važno surovino. Električna naprava za izdelavo umetnih matičnikov iz voska ima veliko kapaciteto in je zato namenjena večjim vzrejevalcem matic in proizva- Pri ureditvi razstave so veliko pomagali člani CD Ploje, še posebno pa njihov predsednik Maks Avšič jalcem matičnega mlečka. Električna posoda za topljenje manjših količin voska omogoča sprotno topljenje pokrovčkov, gradilnih satnikov in drugih voščin. Tovornjak s preurejenim nakladalnim delom omogoča, da namestimo 60 AZ panjev. Poleg zunanjih železnih pregrad opor bo treba namestiti še notranje. Panji morajo biti pričvrščeni od vseh strani, da se med prevozom ne premikajo. Mali kontejner je zanimiv za manjša čebelarstva, saj zadostuje osebni avto za vleko. Omogoča hitre prevoze na krajše razdalje, po potrebi lahko isto vozilo prepelje v krajšem času tudi po več kontejnerjev, če ima čebelar že lastno osebno vozilo in mu ni potrebna druga vleka. Panji so na kontejner smiselno postavljeni in dobro pričvrščeni. Razstavljeni AŽ panji in prašilčki predstavljajo izpopolnitev že znanih tipov. Zanimivi so pitalniki in notranji osmukalniki. Posebno priznanje čebelarjev je žela kvalitetna izdelava. Oba opazovalna panja sta kvalitetno izdelana in dobro tehnično izpopolnjena. Boljšo oceno je prejela izdelava s pitalnikom zgoraj. Sončna topilnika delujeta na toploto, zato sta v naših podnebnih razmerah le kratek čas v uporabi. Brez kombinacije z elektroogrevanjem v bodoče ne bo zanimivo. Ogrebalnik rojev je zelo lahek, kar je nedvomno njegova odlika, vendar bi kvadratna odprtina morala biti na vsako stran za 10 do 15 cm večja. Pri »MEDEXU« je vzbudilo posebno pozornost točilo z elektromotorčkom. Čeelarji, ki nimajo večje število družin so že dolgo čakali nanj. Treba je misliti tudi na proizvodnjo večjega točila na 20 do 28 satnikov. Tudi električni mešalec sladkorne raztopine je naletel na ugoden sprejem. Potreben je velikim čebelarjem. Končno oceno praktične vrednosti obeh novosti bo pokazala praksa. Pri točilih, sitih in posodah za med bo potrebno čimprej opustiti pocinkano pločevino in preiti na nerjaveči material. Ko čebelar presoja, kaj mu domači proizvajalci nudijo, pride do zaključka, da je: — za manjše čebelarje do 20 panjev (MINI) precej opreme in orodja na razpolago, posebno če čebelarijo v A2, panjih, — za srednje čebelarje do 70 panjev (MIDI) in — za velike čebelarje z nad 80 panji (MAXI) je bolj malo ustrezne opreme. Če hočemo izkoristiti pašne mry:io-sti, ki nam jih Slovenija nudi, se bo treba prilagoditi novim razmeram. Ravninska območja dajejo vse manj paše. Z gradnjo gozdnih cest postajajo dostopni tudi najbolj oddaljeni gozdovi, pa tudi topla primorska območja so vse bolj zanimiva. Tudi repica in sončnice odpirajo nove možnosti. To zahteva drugačno tehnično opremljenost čebelarstva. Ne čebelari-mo več na domačem vrtu. Oddaljena pasišča pa so donosna le pri večjem številu družin. Težišče pridobivanja medu bo zato v bodoče na srednjih in velikih čebe-larstvih. Ta brez ustrezne standardizirane opreme, izdelane na serijski način ne morejo donosno poslovati. Čebelarji v svetu, ki imajo izkušnje na tem področju menijo, da bodočnost donosnega čebelarjenja ni v drobnih izboljšavah, ki često zakomplicirajo delo in dražijo opremo, temveč ravno v nasprotni smeri v absolutni poenostavlje-nosti. Le tako je mogoče poleg službe opravljati še s 70 panji ali poklicno skrbeti za 200—300 in več družin. Pri manjših čebelarjih nabavni stroški opreme in porabljeni čas za oskrbovanje družin nimajo pomembne vloge. To stanje pa je drugačno pri srednjih in velikih čebelarjih, ki lahko oskrbujejo veliko družin, le če so panji preprosti in zahtevajo v glavnem letno le tri temeljne posege v gnezdo, in sicer ob pripravi družine na razvoj, ob pripravi na glavno pašo in ob zazimit-vi, brez prestavljanja satnikov, iskanja matice in podobnega. Da bi lahko nastalo več srednjih in velikih čebelarjev, bi morali organizirati proizvodnjo ali uvoziti naslednjo opremo: — posodo za odlaganje medenih sodov s stojalom za odkrivanje (28 satov), — električni nož za odkrivanje satov, — električno točilo od 8 do 20 satov, — čistilno-zorilno posodo za med 50, 100 in 200 1, s pipo za polnjenje kozarcev. Za velika čebelarstva se te naprave povežejo v linijo, kar poenostavi delo in zmanjša uporabo časa: — okroglo stojalo za 98 medenih satov (ca. 100 cm), — topilec voska s stiskalno navoj no osjo, — transportni voziček za panje, — dvigalna naprava za pregled nakladnih in za transport vseh vrst panjev, — zaščitni neškodljivi premaz za panje, — naprava za zbijanje in luknjanje satnikov, — priprava za označevanje matic, — sončni topilnik z dodatnim električnim gretjem itd. Opremo je možno proizvajati na racionalen način v serijah, zato pa je potrebna standardizacija. Stroški in kvaliteta pa tudi preozka izbira nas bodo prisilili, da na tem področju iščemo nove rešitve. Ne morem mimo tega, da ne bi napravil primerjave med našo razstavo in tisto, ki sem jo v jeseni videl na graškem sejmu. Na razstavi v Polju prevladuje listo vni panj. Pretežni del opreme in orodja je prilagojen njemu. Za nakladni panj je na voljo malo pripomočkov in opreme. Prevladujejo ročna točila, narejena iz pocinkane pločevine, male kapacitete, namenjena torej malemu čebelarju. Na sejmu v Gradcu so bili razstavljali izključno nakladne panje. Vsa oprema in orodje je temu prilagojena. Točila, sita, črpalke za med, topilniki voska in drugo so izdelani po standardih in po kapaciteti prilagojeni vsem trem vrstam čebelarjev MINI, MIDI in MAXI. Opaziti je tudi cenejše izvedbe iz aluminija. Opreme iz pocinkane pločevine ni, ker je zakonsko prepovedana. Obiskovalcem so delili letake, na katerih je pisalo, da se je struktura kme- tijstva v Srednji Evropi zadnjih 20 let občutno spremenila. Temu se je hočeš —nočeš moralo prilagoditi tudi čebelarstvo. Dvig produktivnosti in zmanjšanje obratovalnih stroškov je postalo nujno v vsakem čebelarstvu, ki je hotelo donosni poslovati. V zvezi s tem je nastopila sprememba mišljenja pri čebelarjih, ki je omogočila hiter prodor nakladnega panja. Število družin, ki jih oskrbuje posamezni čebelar, se je podvojilo. Temu ni kaj dodati. UDK 038.124.2 ČEBELARJEVA OPRAVILA V APRILU Lojze Kastelic April je za čebelarja mesec vlaganj. Kot čebele v tem mesecu žrtvujejo skrajne napore za razvoj družine, mora tudi čebelar žrtvovati za čebele predvsem dovolj krme in marsikatero delovno uro. Lahko bi tudi rekli, da je april v čebelarstvu mesec setve, po tistem znanem pregovoru: kakor boš sejal, tako boš tudi žel. Čim več in čim bolje bomo v tem mesecu »sejali«, tem več in tem bolje bomo morda že v naslednjem »želi«. Z dražilnim krmljenjem moramo sistematično nadaljevati. S testom ali pogačami pri krmljenju ne bomo zlepa pretirali, kajti to krmo jemljejo čebele le toliko, kolikor zmorejo. Pri krmljenju z raztopino, zlasti medno-sladohrno in toplo pa čebel ne smemo preveč obremenjevati. Vsak večer nalijemo le kak deciliter raztopine. Važno pa je, da delamo to redno vsak večer, brez večjih prekinitev, ker le tako bomo dosegli zaželen dražilni učinek. Dražilno krmimo seveda samo družine, ki imajo še dovolj zimske zaloge — vsaj 6 do 8 kg. Sicer jim moramo zalogo povečati z večjimi porcijami goste raztopine, medtem ko dražilno raztopino pripravimo bolj redko. Tudi ne smemo vseh družin enako krmiti; močnejše naj dobijo kak deciliter raztopine več, oz. kak dan prej novo pogačo ali testo. V toplejših predelih kot so Primorje, Štajerska ali Dolenjska, nas lahko že v drugi polovici meseca preseneti buren razvoj družine. Kot vemo, predstavlja delovni prostor družini satovje, ki se zlasti v panjih z manjšo prostornino v tem času že lahko napolni tako rekoč do poslednje celice z zalego. V takem primeru se čebele odločijo za »novogradnje«, če imajo seveda na voljo prostor za to. Kjer pa tega ni — in to je pri naših panjih običajno, — jih kaj hitro zamikajo priprave na rojenje. Ce jim to dovolimo, nam bodo rojile ali pa sedle na roj prav v času, ko bo nastopila prva paša. Krotiti rojilni nagon je eno najpomembnejših čebelarjevih opravil. V staarih časih, ko so bili roji prav za prav glavni čebelarjev dohodek, so bili izredno dobrodošli in čebelarji so tekmovali, kdo bo imel prej prvi roj. Danes pa, ko sovpada doba ro- Kmalu bodo tudi naši čebelnjaki odeti v cvetje. Pripravimo se na to! jenja v dobo naj izdatnejšega pridelovanja čebeljih pridelkov, nam je rojenje močno odveč. Zato moramo rojenje preprečevati ali ga vsaj preprečevati, dokler ne bodo prve pomladne paše že mimo. S preprečevanjem rojenja moramo začeti pravočasno, takrat ko začne družini primanjkovati prostora. Najuspešnejši bomo ravno s pravočasnim in rednim širjenjem delovnega prostora, tako da matici ne zmanjka celic za zaleganje, čebelam pa ne celic za donos medu in obnožine. Za začetek bo dovolj, če dodamo kak prazen sat ob zalego — s tega mesta pomaknemo prejšnji sat bolj na stran — kasneje pa že lahko tako prazen sat vtaknemo med zalego. Ko se družina še bolj razvije, tako da gosto zaseda vse ulice v plodišču, začnemo po istem načelu dodajati satnice; najprej ob zalego, pozneje pa tudi med zalego. Ce je pomlad ugodna in dolgoročne vremenske napovedi ne predvidevajo kakšnih posebnih ohladitev, lahko proti koncu meseca močnejšim družinam odpremo medišče, katerega smo predhodno napolnili s praznim satjem. Ta poseg imenujemo nastavljanje in je izredno protirojilno učinkovit, hkrati pa dokaj tvegan, ker je z njim širjenje prostora le »preobilno«, ne moremo ga pa izvesti postopoma. Vsekakor moramo nastavljeno družino dobro za-pažiti. Pod istimi pogoji lahko nakladnim panjem zamenjamo naklade, kolikor smo zazimili v dveh nakladah, oz. dodamo naklado, če smo zazimili v eni. Tudi v aprilu velja zlasti prevnetim čebelarjem opozorilo, kaj ne smejo početi. Predvsem ne smejo prehitevati čas in ne pretiravati pri opravilih. Z drugimi besedami, čebel ne smemo nikdar in z ničemer preobremenjevati. Težko si namreč predstavljamo škodo, ki jo utrpi čebelja družina, kateri smo prezgodaj dodali prazen sat ali satnico ali če smo ji dodali preveč praznih satov ali satnic. Še večjo škodo utrpi, če smo ji razbili gnezdo z vrinjenim praznim satom ali satnico, še preden je sposobna za tak poseg. Zato je v tem mesecu nadvse pomembna pred vsakim posegom trezna presoja, ali je družina že sposobna za obremenitev katero smo ji namenili, ali je bolje še malo počakati, da se bo okrepila. Zlasti začetnikom toplo priporočam, da se pred vsakim pomladnim posegom v panj — ki je mimogrede povedano vsak bolj ali manj tvegan, skratka dvorezen nož — posvetujejo s starejšim, bolj izkušenim čebelarjem. V aprilu je tudi čas kupčij. Zdaj se namreč moč in sposobnost čebelje dru- žine, kakovost matice in kakovost sa- družin le v tem mesecu, kolikor se tovja najlažje in najpravilneje oce- nismo seveda odločili za nakup ro- ni. Zato svetujem nakup oz. prodajo jev. UDK 638.172 DESETLETNI REZULTATI ČEBELNIH DONOSOV J02E RESNIK Zasebna čebelarska opazovalna postaja Franca Lavrenčiča iz SP. Slemena št. 3 že neprestano deluje od aprila 1947. leta. Kronološko so zbrani spisi za posamezne dni, mesece in leta vse do danes. Ze pred leti mi je omenjeni čebelar opazovalec pokazal zajetno mapo zapiskov, iz katerih je razvidno, kako dnevno beleži gibanje jezička na tehtnici opazovalnega panja, vreme in druga pomembna opažanja pri čebelah. Brez obotavljanja je ugodil moji prošnji, da bi želel zbrano gradivo statistično obdelati za objavo, ker je tako zanimivo in bi moglo zanimati vsakega čebelarja. Sestavil sem rekapitulacijo za posamezne mesece in leta, iz tega sem lahko ugotovil desetletni popreček. Ko sem imel vse lepo zbrano na veliki tabeli, sem še ugotovil, da je potreben grafikonski prikaz, ki bo omogočal hitrejši pregled stvari. Potrebno je bi- lo poiskati najenostavnejši in nazoren prikaz, da bo tudi primeren za tisk. Zaradi izredne zanimivosti podatkov me je delo vedno bolj spodbujalo vse do kraja. Opazovalec ima opazovalni panj v posebnem paviljonu pri domu ter redno vsak dan zapisuje svoja opažanja. Njegovo čebelarstvo je vzorno in so si ga že ogledale ne samo domače čebelarske ekskurzije temveč tudi čebelarji iz zamejstva, Avstrije in Madžarske. To čebelarstvo je stacionarno. Čebelja paša pa je tipično gozdna, zaradi mešanega gozdnega sestoja. Travniške paše je zelo malo, zgodnjo bero nudi čebelam borovnica, potem smreka, kostanj, včasih kane tudi od hoje. Še je potrebno povedati, da je Lavrenčičevo čebelarstvo res vzorno, ekstenzivnega tipa, kakršna so pretežno naša čebelarstva. Cebelne družine se obnavljajo z rojenjem in preleganjem. V navadi ni redna zamenjava matic in izenačevanje družin s pomožnimi enotami. Zaradi tega je razumljivo, da rezultati niso optimalni, če je npr. opazovalni panj izrojil ali prelegel, je opazovalec naprej beležil kar je pokazala tehtnica. V čebelarstvu ima deset satne Al-berti-Znideršičeve panje, takšen je tudi opazovalni panj. Iz grafikonov so razvidni končni rezultati po posameznih mesecih v letih 1947—1956 ter za to obdobje skupen pregled donosa za posamezna leta. Na podlagi gradiva je ugotovljen desetletni povprečni donos 27,69 kg na panj. Mesec maj in junij sta najboljša za donos, v tem času so najbolj zanesljive čebelne paše. V letih 1948 in 1955 tabela ne kaže niti donosa in tudi ne padca. Na žalost manjka za leto 1948 panjski list za mesec maj. Sklepamo lahko, da je bil v tem letu kar zadovoljiv donos, ker je tehtal opazovalni panj 1. junija 62,40 kg. Tudi leta 1955 je potrebno upoštevati kot objektivni razlog dejstvo, da je družina osirotela, kar je razvidno iz opombe, vpisane dne 27. 5. 1955 »Družina brezmatična«. a/&/ios t' %/ /<"///£ //^75~£ -I i— /947 /948 /949 /950 /9S/ /952 /953 /954 /955 /956 !j f 6 a /o /1 /4 qt rece.r> aminskih kislin in za naše življenje nepogrešljivih nezasičenih maščobnih kislin. Najpomembnejše so linolske kislina, linolenska kislina in arahidon-ska kislina. Torej tri na popolnoma različne načine nezasičene maščobne kisline. Poleg tega je v cvetnem prahu še 40 °/o ogljikovih hidratov ali sladkorjev, pa še vitamini in antibiotične snovi ter še snov, ki poživlja rast telesa, ki pa so jo šele pred kratkim odkrili. Zaradi rednega uživanja cvetnega prahu se večkrat pokažejo razni učinki in zato lahko domnevamo, da izvirajo ti učinki iz harmoničnega delovanja proteinov z vitamini in amin-skimi kislinami ob navzočnosti mineralnih mikroelementov. Od teh poslednjih so v cvetnem prahu že zasledili železo, baker, kalij, natrij, magnezij, kalcij in silicij. Oglejmo si sestavne dele cvetnega prahu malo natančneje. A. Najprej so tu različne amino kisline V cvetnem prahu se v različnih količinah nahaja čistin, histidin, triptofan, metionin, fenilanin, treonin, arginin, izolevcin, levcin, lizin, valin in gluta-minska kislina. Te snovi že same dokazujejo bogastvo cvetnega prahu in raznovrstnost njegovih sestavin. Cvetni prah vsebuje pet do sedemkrat več aminskih kislin kot govedina, jajca in sir. B. V cvetnem prahu so doslej odkrili naslednje vitamine: Bi = tiamin ali anevrin, Bl> = riboflavin ali laktoflavin, Bi; = pirodoksin. Ta vitamin pospe- šuje rast telesa in onemogoča slabokrvnost; B.-, in PP. PP je neke vrste amido nikotinska kislina in je znano sredstvo proti pelagri. Obe sredstvi delujeta uspešno proti navšečnostim pri ravnotežju, ugodno vplivata na kožo, na prebavo in na živčevje; B:i = pantotenska kislina. Ugodno vpliva na telesno rast, oskrbuje kožo, krepi živce in dihanje, urejuje prebavo in izboljšuje kri; vitamin C = askorbinska kislina, ki zdravi skorbut, preprečuje krvavenje dlesni in nasplošno ustavlja krvavitve; B» kompleks = folska kislina, ki je važna za tvorbo krvničk. Cvetni prah pa vsebuje tudi karotine in protivitamin A, iz katerega ustvar-je naše telo vitamin A. Ta vitamin imenujemo tudi rentinol in je sestavni del purpurne barve v očesni mrežnici. Ta vitamin igra tudi važno vlogo pri spremembah veznega tkiva. Pomanjkanje tega vitamina povzroča, da po-roženi očesno zrklo, da se včasih solzni mešički preveč solzijo, v najhujšem primeru bolnik lahko oslepi. V cvetnem prahu pa se nahaja tudi vitamin H = biotin. Dokazala sta ga sovjetska znanstvenika DEVIATREIN in JOJRIŠ. Ta vitamin zelo pospešuje telesno rast ter blaži vnetje kože in očesnih vek. Vitamin E = tokoferol imenovan, je vitamin, ki pospešuje razplojevanje in rodovitnost. Povzroča, da se v jajčnikih ustvarjajo jačeca in v modah semenčice. Iz dosedanjega opisa zvemo, da so v cvetnem prahu doslej ugotovili že 9 vitaminov, ki so za človekovo zdravje zelo pomembni. 60 g cevtnega prahu zadostuje, da pokrije dnevno potrebo po vseh vitaminih. Ker pa tudi živila vsebujejo vitamine, zadostuje za naše potrebe že manjša količina peloda. V pelodu se namreč nahaja tudi rutin. Pridobivamo ga iz rastline rutice (Ruta graveo-lens L.) in se nahaja tudi v ajdovi n, /- ki in v jagodah črnega ribeza. Rutin oža kapilare, zaradi česar ne nastopajo nepredvidene krvavitve. Poleg tega pa rutin krepi tudi delovanje srčne mišice. Končno vsebuje cvetni prah še antibiotične snovi. To so dokazali poskusi francoskih znanstvenikov CHAUVINA in LENORMANDA. CAILLAS trdi: »Zdravljenje s cvetnim prahom odpra- vi najupornejšo zapeko. Pelod namreč ugodno vpliva na mikrobe, bakterije in fermente v našem črevesju, kar na kratko lahko imenujemo ,črevesno floro“. Pelod je nekak ,policaj“ v črevesu. Na glivice pa nima nobenega vpliva.« V omenjeni literaturi pripisujejo cvetnem prahu naslednje delovanje: 1. Cvetni prah povzroča apetit Bolnikom, rekonvalescentom, obupanim nad boleznijo brez nadaljnjega priporočamo cvetni prah. Uravnava namreč želodčno delovanje. Shujšane osebe pridobijo zopet svojo normalno težo — v nasprotjur s tem pa jo debeluhi izgubljajo. 2. Cvetni prah pomaga pri prebavnih nevšečnostih: a) odpravi najtrdovratnejšo zapeko; b) izboljšuje pa tudi najbolj uporno diarejo, odstranjuje črevesno vnetje in količno bacilozo ter druge neprijetne infekcije, ki jih povzroča črevesna flora ali tuje nevarne bolezenske klice v črevesju. Zaradi svojega antibiotičnega delovanja učinkuje cvetni prah v črevesju kot nekak regulator. Uničuje ali vsaj ovira v razvoju človeku škodljive mikrobe in pomaga koristnim mikrobom, da »zmagujejo«. 3. Cvetni prah deluje poživljajoče na psiho To delovanje ne izvira samo od izboljšanja telesnega stanja. Kdor uživa cvetni prah, postaja manj nervozen in manj nervozen in manj razdražljiv, ljubeznivejši in priljudnejši ter kmalu bolje razume svojo okolico. 4. Cvetni prah odpravlja živčne slabosti Uživanje cvetnega prahu povzroča življenjsko euforijo, se pravi, da se poveča dober občutek in človek postaja zadovoljnejši. Cvetni prah namreč izboljšuje življenjsko dinamiko, podžiga podjetnost in dviguje optimizem, ki je tako zelo potreben kadar hočemo kaj doseči. 5. Cvetni prah izboljšuje splošno stanje Deluje kot nekako poživilo. Pri pre-bolevnikih se naglo dvigujejo telesne moči. 6. Cvetni prah izboljšuje prekrvavitev možganov Cvetni prah nikakor ni doping. Deluje počasneje in temeljiteje od vseh razburil, včasih komaj opazno. 7. Cvetni prah ugodno vpliva pri možganskih nevšečnostih Iz raziskovalnega dela sovjetskega znanstvenika DEVIATREINA se je izkazalo, da pelod vsebuje rutin, ki preprečuje krvavitve v možganih, pa tudi tiste v srčni mišici. Rutin krepi reti-kularni sistem, posebno pa deluje na lasaste cevčice. 8. Cvetni prah krepi telesno rast 9. Cvetni prah nudi pomoč slabotnim otrokom Z uživanjem cvetnega prahu se pri slabokrvnih otrocih dvigne število rdečih krvničk za 25—30 %, količina hemoglobina pa se dvigne za 15 °/o. 10. Cvetni prah izboljšuje vid Znano je, da se v pelodu nahaja riboflavin. O vplivu tega vitamina na izboljšanje vida, nihče ne dvomi in ga tudi ne oporeka, saj so doslej registrirali že mnogo izboljšanj vida. 11. Cvetni prah izboljšuje rast las Med aminskimi kislinami, ki se nahajajo v pelodu, je čistin — žveplo vsebujoča aminokislina, ki je zelo pomembna z rast las. Medicinsko so namreč ugotovili, da se z uporabo čistina lasišče gosti in da preprečuje izpadanje las. 12. Cvetni prali nudi tudi kozmetiki svojo pomoč Priporočajo naslednjo mažo: kavno žličko cvetnega prahu je treba dobro zmleti in moko dobro zmešati z rumenjakom svežega jajca. To mažo polagamo z masiranjem na obraz in vrat, kjer naj vsaj pol ure deluje. Uspeh je presenetljiv. 13. Cvetni prah pomaga pri obolenju prostate Vsak tretji moški star čez petdeset let ima nevšečnosti s prostato: bodisi, da se je vnela (Prostatitis), bodisi da se je povečala in otrdela, bodisi da je postala rakasta. Vsakemu moškemu, posebno po 45. letu, priporočamo, da gre vsaj enkrat letno na preiskavo zaradi prostate. Cvetni prah se je zelo dobro uveljavil kot snov, ki preprečuje te nevšečnosti in izborno pomaga pri medicinskih posegih. K temu pripominja HEROLD: »Na srečo vsebuje pelod vse tisto, kar predpisuje zdravnik pred operacijo ali takoj po njej — antibiotike, ženske hormone in sredstva, ki dvigujejo splošno počutje, vitamine in aminske kisline.« Prevod: Julij Mayer DETELJE Bela medena detelja: Melilotus albus L. Rumena medena detelja: Melilotus ofi-cinalis L. Domača imena: mejičnik, kokotec, ždraljika. Je zelo medonosna, nezahtevna glede klime in tal. Odlično prenaša sušo. Tudi njeno ime pove, da je medena (Melilotus) in zdravilna (oficinalis). J. Mamirovski in F. Simič navajata, da jo veliko goje v ZDA. Literatura omenja medeno deteljo kot dveletno rastlino. Menim, da je bilo seme, katero sem pred leti sejal selekcionirane orjaške medene detelje Melilotus alba altissima, kajti ta je cvetela kmalu po 60 dneh po setvi. Sejal sem jo v spomladi, ko mine nevarnost pozebe, kakor ostale detelje. Namen je bil, da bi poleg čebelje paše pridobili zeleno krmo. Detelja je lepo vzkalila in lepo napredovala, tako da je v juliju dosegla 1 m višine in pokazala prve cvetove, cvetela je avgusta, septembra do poznih slan. Dosegla je višino 2 metrov, nudila je čebelam obilno cvetja, poleg nektarja so nabirale tudi cvetni prah. Močne slane so uničile listje in cvetje, tako da je ostalo samo steblovje, ki je bilo pri zemlji prst debelo. Tako ni bilo z zeleno krmo nič. Deteljo je povaljal zapadli sneg in naslednjo spomlad smo jo s težavo preorali. Torej mlada medena detelja bi se že dala porabiti, saj da obilo mase. Toda če ima pri tem besedo čebelar, pa jo bo pustil dokler cveti. Takrat pa predstavlja maso, ki jo podorjemo. Tako imenovano zeleno gnojenje. Za rumeno medeno deteljo pa menim, da je skromnejša, manj zahtevna, sejemo jo po nasipih ob cestah, železnici ipd. Čebelar jo lahko v jeseni nasmuka in v spomladi seje, kjer pač ima primeren prostor. Poizkusite! PISMO BRALCA Marjan Erjavec Članek »Le začnimo še enkrat« — kjer beremo o pobiranju čebel (SČ, št. 2/79 Lojze Kastelic), me je spodbudil, da napišem nekaj misli o tem. Nehote sem se ob branju vrnil v dni, ko sem tudi sam »pobiral čebele pred panji«, vendar sem premraženo čebelico, ki je še kazala znake življenja, pobral s snega, jo vzel v tople dlani in jo še ogreval s toplim zrakom iz ust toliko časa, da je postala živahna. Dal sem jo pred žrelo. Priznati moram, da tega ne počenjam več. Ugotovil sem namreč, da so skoraj brez izjeme odločno odletavale čim dlje od čebelnjaka. Bilo je le nekaj primerov, ko je ogreta čebela urno odletela v panj. Ugotovil sem, da je vzrok hitra sprememba temperature, ko se je čebela vračala z odstranjevanja mrtvic. Nekaj delavk sem namreč pred vzletom rahlo posul z moko, ko so odnašale mrtvice. Pri vračanju jih je nekaj obležalo pred čebelnjakom. Večina teh ogretih čebel se je vrnilo v panje, a še te ne vse. Nekatere so kljub ogretju odletele proč, kot bi hotele povedati, da so se zaradi napornega dela pri odstranjevanju mrt- vic tako utrudile, da bi kaj kmalu v panju podlegle. Zato so se odločile tudi te oditi »iz toplega doma v mrzlo smrt«, kot pravi avtor članka. Postopek reševanja v prvih pomladanskih dneh, ko sredi toplega popoldneva zapiha nenadoma mrzel veter pa včasih predstavlja pravo morišče tudi mladih čebel. Predvsem je pred čebelnjakom v teh trenutkih velika gneča letečih čebel, ki jih veter premetava, dokler ne padejo na tla. Nekajkrat sem s hitrim razprostiranjem črnega polivinila pred čebelnjakom pobral cel roj onemoglih, obnožine polnih čebel. V zaščitenem kotu pred vetrom sem jih ogreval na različne načine. Odpočile so se in odletele vsaka v svoj panj. Mrtvic je bilo malo. Toda čebelar ni vedno v takih trenutkih ob čebelnjaku. Nemalokrat jih kar z roko pobira in daje v napačen panj. Velikokrat pride do razburjenja družine, čebele prično močno izletavati in mrzel piš jih nemalo odnese. Izguba je s tem še večja, kot jo povzroči narava sama. Ker stojimo pred vrati pomladi, ki bo več ali manj muhasta, bodo verjetno te izkušnje marsikaterega čebelarja močno zanimale. £Za čebelarske kmzke DRUGO REPUBLIŠKO SREČANJE IN TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV BO V LJUBLJANI S posebno okrožnico je komisija za čebelarski naraščaj pri ZCDS obvestila vse čebelarske krožke in društva (družine) o pripravah na drugo republiško srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev. Srečanje in tekmovanje bo 19. maja 1979 v Ljubljani. Ker je Ljubljana prometno središče Slovenije, bo na ta način olajšana udeležba vsem prijavljenim. Vsak prijavljeni čebelarski krožek za tekmovanje bosta zastopala dva člana, ki jih odberejo člani krožka. Tekmovanje pa bo v treh skupinah in sicer: — v prvi skupini bodo tekmovale ekipe, ki delajo po minimalnem programu (nižja skupina — do 5. razreda osnovne šole); — v drugi skupini bodo tekmovale ekipe, ki delajo po maksimalnem programu (od 5. do 8. razreda osnovne šole); — v tretji skupini bodo tekmovale ekipe srednjih šol. Način tekmovanja bo po načelu ankete in se bo glede tega razlikoval od prejšnjega. Vprašanja pa bodo s področja biologije in življenja čebel, tehnologije čebelarjenja, čebeljih pridelkov, paše in zgodovine čebelarstva. Najboljše ekipe bodo nagrajene. Rok za prijavo ekip je 20. april. V času tekmovanja bo posvetovanje mentorjev o organizacijskih in vsebinskih vprašanjih mentorstva. Ob srečanju bo tudi razstava. Na ta način bo dobilo srečanje ne le manifestativno, ampak hkrati delovno obeležje. Vsa podrobnejša navodila bodo sledila. Komisija za čebelarski naraščaj pri ZCDS PET LET DELOVANJA KROŽKA MLADIH ČEBELARJEV V RUŠAH Na osnovni šoli v Rušah je začel delovati krožek mladih čebelarjev v mesecu februarju 1974. leta. Pobudo za ustanovitev krožka je dala čebelarska družina Ruše. Prvi dve leti je bilo delo krožka v glavnem teoretično, saj nismo imeli svojih čebel. Prvi A2 panj nam je podarila MZCD Maribor, roj pa je daroval predsednik CD Ruše tovariš Tibauth Janko. Ze od leta 1973 dalje pa so se člani CD Ruše vestno pripravljali na gradnjo čebelnjaka in družinskega paviljona. Zaradi pomoči gospodarskih in drugih organizacij Ruš ter prizadevnega prostovoljnega dela čebelarjev, je bila že v junija leta 1977 svečana otvoritev društvenih objektov, istočasno pa tudi razvitje družinskega prapora. Z izgradnjo teh objektov so se izboljšali tudi pogoji dela krožka. CD Ruše je nabavila osnovno čebelarsko orodje in opremo, CD Veržej pa nam je podarila naseljen A2 panj. Na prvem tekmovanju mladih čebelarjev v maju 1977. leta v Celju je naša ekipa zasedla prvo mesto v višji skupini. Za nagrado smo prejeli AŽ panj in seveda tudi diplomo. Tako oskrbujemo člani krožka danes 3 naseljene panje. Poleg rednega obiskovanja pouka čebelarstva sodelujemo člani krožka tudi pri drugih akcijah. Tako smo ob otvoritvi prizidka k osnovni šoli Ruše 1971. leta pripravili razstavo čebeljih pridelkov, opazovalni panj s čebelami, izdelke Me-dexa ter v sliki in besedi prikazali delo našega krožka. Prav tako smo sodelovali pri pripravi in izdelavi razstave čebelarstva v decembru 1977 in 1978 v izložbenem oknu trgovine Kmetijske zadruge Ruše. Del eksponatov za razstavo smo dobili v trgovini MZCD Maribor. Lansko leto v mesecu juliju smo bili nagrajeni z izletom v Mursko Soboto, kjer smo prisostvovali otvoritvi pleme-nilne postaje Carda. Delo v krožku, ki ga povprečno obiskuje po 13 učencev in učenk, bo še nadalje usmerjeno v spoznavanje življenja in dela čebel. Marko Bukovnik Krožek mladih čebelarjev MLAD! ČEBELARJI NA NAŠ! ŠOLI Leta 1960 je na naši šoli začel delovati čebelarski krožek. Krožek je deloval že prej, vendar je bil vključen v pionirsko šolsko zadrugo. Letos pa se je pionirska šolska zadruga razdelila v sekcijo pionirjev kmetovalcev in sekcijo pionirjev čebelarjev. Oboji so delali pod skrbnim vodstvom tov. Ignaca Topolnika, prosvetnega delavca na naši šoli ter tajnika Čebelarskega društva Ivan Jurančič, Križevci pri Ljutomeru. Ker še niso imeli čebelnjaka, je bila njihova naj večja želja, da si ga čimprej zgradijo. Skupaj s sredstvi pionirske zadruge, predvsem s prostovoljnim delom krož-karjev in skrbnega mentorja ter čebelarja Alberta Jandla, so leta 1963 zgradili čebelnjak za 18 AZ panjev. Čebelarsko društvo Križevci pa je krožkarjem podarilo en naseljen panj. Krožkarji so vestno in marljivo delali, bili pa so tudi ponosni na to, da so bili med prvimi krožkarji v Sloveniji in Jugoslaviji. Ko je čebelarsko društvo Križevci praznovalo 70-letni-co obstoja, to je bilo leta 1968, nas je obiskala sarajevska televizija ter snemala delo našega krožka v čebelnjaku. Pred nekaj leti pa je tov. Topolnik, ko je odšel v pokoj predal mentorstvo tov. Jožetu Crčku, ki krožek uspešno vodi po začrtani Sedaj imamo v čebelnjaku 3 naseljene in tri nenaseljene AZ panje. V krožek je vključenih šest učencev. Res nas je bolj malo, vendar ti delamo zavzeto. Sestavili smo program dela, po katerem sedaj delamo. Ker takoj v začetku šolskega leta nismo mogli pričeti z delom, smo sedaj za mesec dni v zaostanku po predvidenem učnem načrtu, vendar se z navdušenjem trudimo, da bi zamujeno nadoknadili. Izdelali smo tudi stenčas, na katerega pišemo o koristnosti čebel za naše zdravje in kmetijstvo zaradi opraševanja rastlin. Krožkarji imamo tudi v načrtu, da bi izdelali plemenilček, ki bi ga postavili v razredu. Plemenilček nam ne bi bil le za okras, ampak bi lažje opazovali delo, razvoj in življenje čebel. Za naseljene panje, ki jih imamo, dobro skrbimo. Tudi med počitnicami, ko prenehajo delovati vsi krožki, naš krožek deluje. Lansko leto smo imeli čebele na paši skupaj s čebelami tov. Črčka na Pohorju. Natočili smo 15 kg medu, ki pa smo ga podarili šoli. V jeseni nam je šola kupila sladkor, da smo čebele lahko dobro nakrmili. Sedaj v zimskih mesecih pa se učimo o življenju in razvoju čebel. Naše sestanke pa vedno popestrimo s pripovedovanjem lastnih doživetij. Sonja Žilavec, O. S. Branko Bernot-Aljaž Križevci pri Ljutomeru TUDI PRI NAS SMO USTANOVILI ČEBELARSKI KROŽEK Pomen čebel in vloga čebelarstva tudi nas obvezuje, da ohranimo čebelarjenje in se kot pionirji vzgajamo za bodoče čebelarje. Zato smo tudi na naši šoli ustanovili sadjarsko-čebelarski krožek, ki ima 17 članov. Lani in letos se zbiramo vsako sredo in se seznanjamo s čebelarskim delom. Bili smo tudi na poučnih izletih pri naših čebelarjih, ki so nam veliko pomagali. Pripravljeni so nam dati čebelje družine. V letošnjem letu nameravamo postaviti čebelnjak, nabaviti opremo, orodje in vzgojiti nekaj čebeljih družin. Za vse to pa nam je potrebna tudi širša družbena pomoč, predvsem v opremi in orodju. Vodja krožka: Slavko Starc Mentor: Riedl-Pctan 7r dtu&iopvLega življenja PRISPEVKI ZA CIC Čebelarsko društvo Kočevje i. s. člani: Jože Videvol 50.— Jože Požunec 96.— Janez Macele 150.— Mirko Žagar 100.— Franc Čebin 50.— Mirko Mikolič 70.— Vili Maček 50.— Vinko Erjavec 50.— Peter Markovič 60.— Ivan Marinč, v obveznicah 100.— Jožica Fabijan, v obveznicah 1000.— Toni Fan j an, v obveznicah 400.— sedem članov skupaj 140. Čebelarska družina Ljutomer i. s. člani: Janko Belec 200.— Ivo Lasič 100.— Peter Petek 100.— Karel Sterman 100.— Jože Habjanič 50.— Marjan Macun 50.— Anton Slavič 50.— Vinko Tarča 50.— Štefan Tompa 50.— Zveza čebelarskih društev Murska Sobota 289.— Člani Čebelarskega društva Lilija namesto venca na grob pok. Ivana Žunko 1860.— Franc Rener iz Ilirske Bistrice 50.— Albina Černe iz Ljubljane 300.— Anton Smrekar iz Kresnic 300.— Anton Peterlin s Križa - Komenda 120.— Brane Smerke iz Ljubljane 500.— Franc Jecelj iz Ljubljane 50.— Čebelarska družina Skaručna 1000.— Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo! ZČDS ČEBELARSKA PROSLAVA V GRIŽAH Lani decembra je Obč. čebelarska zveza Žalec priredila v Grižah proslavo ob mednarodnem čebelarskem dnevu. Ob tej priliki smo savinjski čebelarji odkrili na zadružnem domu v Grižah spominsko ploščo čebelarju in piscu čebelarske knjige, izdane leta 1872 v Celju, župniku Janezu Goličniku. Obenem pa smo razvili čebelarski prapor Obč. čebelarske zveze Žalec, ob 80-letnici ZČD Slovenije in 70-letnici obstoja čebelarske organizacije Savinjske doline. Proslava je potekala pod pokroviteljstvom Občinske konference SZDL Žalec. Ta je prevzela patronat nad odkritjem spominske plošče ter razvitjem čebelarskega prapora. Proslavi so prisostvovali še predstavniki družbenopolitičnega življenja občine Žalec. Čebelarjev iz Savinjske doline ter tudi domačinov se je zbralo kar lepo po število. Navzoči pa so bili predstavniki družbenopolitičnega življenja KS Griže. Kljub mrazu in poledici 12. decembra 1978, je privabila ta jubilejna obletnica naše čebelarske organizacije čebelarje, pa tudi čebelarke niso izostale. Domača godba na pihala iz Griž je s koračnicami pred pričetkom še popestrila našo proslavo. Tako so se domačini iz Griž dostojno pripravili na čebelarski jubilej Savinjske doline. Zato smo lahko ponosni ter hvaležni našim prednikom čebelarjem, za njihovo požrtvovalnost pri širjenju slovenske kulture in gospodarske omike Slovencev na področju čebelarstva. Po odigranju državne himne, je pred odkritjem spominske plošče Janezu Goličniku, spregovoril o pomenu naših prednikov čebelarjev, ki so s svojo zavednostjo dvigali zavest preprostih Slovencev za kulturo predsednik sveta za družb. ekon. razvoj kmetijstva inž. Kač. Po odkritju spominske plošče Janezu Goličniku na zadružnem domu v Grižah, se je proslava nadaljevala v dvorani Svobode. Tu je imel slavnostni govor predsednik Občinske čebelarske zveze Žalec tov. Tone Rozman. Iz njegove obširne razlage čebelarske zgodovine smo izvedeli za marsikatero čebelarsko zgodovinsko dejstvo, ki bi šlo sicer v pozabo. Pester kulturni program so pripravili učenci osnovne šole Griže. Bogat program 50-članskega mladinskega pevskega zbora iz osnovne šole, solo točke ter tamburaški koncert učencev in učenk pod vodstvom tov. Les- jaka, so na nas napravili nepozaben vtis. Našo proslavo pa je počastil s svojim izborom pesmi tudi moški pevski zbor iz Tabora pod vodstvom tov. Lesjaka. Tako kot se spodobi za tako slavnostno pripravljen program svečane obletnice čebelarske organizacije v Savinjski dolini, je tudi vodstvo Občinske čebelarske zveze Žalec poskrbelo, da je ob tej priložnosti podelilo več priznanj, odlikovanj ter spominskih čebelarski plaket Občinske čebelarske zveze Žalec. Prav je, da so se spomnili za to priložnosti starejših čebelarjev, ki so v preteklosti tudi mnogo storili za našo čebelarsko organizacijo. Sredstva za izvedbo programa proslave smo čebelarji prispevali v obli-k žebljev zai prapor. Razumevanje pa je pokazalo tudi trgovsko podjetje Medex iz Ljubljane, ki je nakazalo lep znesek Občinski čebelarski zvezi. Delovne organizacije občine pa so prav tako prispevale svoj delež. KS Griže in obrtniki iz Griž so se še posebno izkazali. Izostala pa ni pri tem občinska skupščina Žalec ter Kulturna skupnost Žalec. Občinska konferenca SZDL Žalec pa je plačala stroške izdelave in vzidave plošče v Grižah. Vodstvo Občinske čebelarske zveze Žalec in tudi čebelarji smo se na dostojen način predstavili občinski jav- nosti v žalski občini in pokazali, da tudi čebelarji predstavljamo del gospodarske dejavnosti v občini. Oto Primožič V PRIPRAVI JE PRAVILNIK O IZKORIŠČANJU ČEBELJE PAŠE IN O PREVAŽANJU ČEBEL Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je imenoval komisijo, ki je na podlagi zakona o ukrepih v živinoreji, izšel je leta 1978, izdelala osnutek pravilnika o izkoriščanju čebelje paše in o prevažanju čebel. Ta osnutek pravilnika smo pred kratkim dobili v presojo. Ker menimo, da je ta problematika splošnega pomena za vse čebelarje je nujno, da ga zaradi možnosti čim širše razprave na terenu objavimo v naši reviji. Vse pripombe, predloge in sugestije nam pošljite najkasneje do 15. 4. 1979, da jih bomo lahko posredovali Republiškemu komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. ZCDS OSNUTEK PRAVILNIKA O NAČINU IN POGOJIH IZKORIŠČA ČEBELJE PASE TER ZA PREVAŽANJE ČEBEL 1. Prevažanje čebel na pasišča mora biti organizirano in usmerjeno. Usmerjanje opravlja prognostična in opazovalna služba o medenju medonosnih rastlin, ki jo organizirajo in financirajo organizacije združenega dela, društva in njihova združenja, ki se ukvarjajo s čebelarstvom, prometom čebel in predelavo čebeljih proizvodov. 2. Organizacije iz prejšnje točke izdelajo na podlagi samoupravnega sporazuma iz člena 27 zakona o ukrepih v živinoreji popis organiziranih pasišč, pri čemer upoštevajo naravne meje določenih medonosnih rastlin, ki so za pasišča karakteristična. Za vsako organizairano pasišče je treba navesti geografske meje. 3. V popisu organiziranih pasišč morajo biti naznačene vse možne lokacije za stojišče panjev, to so površine, na katero se lahko postavi do 60 panjev oziroma en prevozni čebeljnak. 4. Področna društva čebelarjev se z lastniki zemljišč, kjer so določena stojišča na organiziranih pasiščih, dogovo- rijo o možnosti rabe zemljišča za te namene in glede morebitnih zahtev o odškodnini. Za vsako organizirano pasišče organizacije iz prve točke tega pravilnika komisijsko ugotovijo največje možno število lokacij za stojišča panjev. 5. Področna čebelarska društva vodijo pašni red na organiziranih pasiščih. Organizacije iz prve točke in posamezni čebelarji se dogovarjajo z društvi iz prejšnjega odstavka o dovozu panjev na določeno lokacijo in javljajo prihod. 6. Lokacije na organiziranih pasiščih morajo biti oddaljene med seboj najmanj 100 metrov. Na eni lokaciji morajo biti panji razvrščeni v eni vrsti. 7. Pasišča se ne smejo organizirati v varstvenih območjih registriranih pleme-nišč, v katerih se vzrejajo rodovno čiste matice. 8. Prevozi čebel na organizirano pašo se načelno opravljajo v nočnem času z obveznim spremljevalcem — čebelarjem. 9. V organiziranem pasišču morajo biti panji na vidnem mestu označeni z naslovom lastnika. KRATKO POROČILO S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA ZČDS Seja izvršnega odbora ZČDS je bila 17. 2. 1979 v Ljubljani. Na dnevnem redu seje je bilo šest točk: Priprave na letno konferenco ZCDS — občni zbor, informacija o razdelitvi krmilnega sladkorja, ustanavljanje medobčinskih zvez, IX. kongres čebelarjev Jugoslavije — priprave na kongres v Osijeku, informacija o delu SPOJ, odlikovanja in razno. V prvi točki dnevnega reda so člani IO razpravljali o nekaterih smernicah in zaključkih, ki jih naj bi sprejel občni zbor. V splošnem so izrazili potrebo, da se mora organizacija v tem letu še bolj okrepiti, da moramo reorganizacijo čebelarskih društev in zvez končati še v tem letu, seveda tam kjer reorganizacija še mi izpeljana. Prav tako je potrebno sprejeti takšne ukrepe in izvesti akcije, da bo čim več čebelarjev članov ZCDS ter da je potrebno preprečiti vse akcije slabitve organizacije, vključiti v članstvo tudi druge organizacije, rešiti v skladu z možnostmi in potrebami problem ČIC, izboljšati izobraževanje čebelarjev, najti povezavo s kmetijci in gozdarji od občine do republike, kmetijskimi zemljiškimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, kmetijske skupnosti za pospeševanje kmetijstva in drugimi pristojnimi organi za kmetijstvo. Prav tako so v razpravi poudarili nujnost, da se problemi čebeljih bolezni začnejo reševati tako, da bodo pri načrtovanju zatiranja in pri samem zatiranju sodelovali tudi čebelarji sami, v okviru svojih čebelarskih organizacij. To so tisti problemi, na katere bomo skušali dobiti odgovor na letni konferenci, rešitev le-teh pa bi pomenila velik uspeh celotne čebelarske organizacije v Sloveniji. V drugi točki dnevnega reda je nekaj splošnih ugotovitev o težavah, ki jih je imela ZČDS pri nabavi krmilnega sladkorja, podal predsednik Dušan Švara. Poudaril je, da ZČDS še nikoli ni imela tako velikih težav pri zagotovitvi sladkorja kakor v letu 1978. Čeprav smo poskušali vse, nismo mogli pospešiti odobritve za dobavo. Sladkor je bil dobavljen šele v januarju in februarju 1979 leta. Da se v bodoče to ne bi več dogajalo bo ZČDS izdelala v dogovoru z Zveznim sekretariatom za kmetijstvo in gozdarstvo poseben elaborat, v katerem bomo strokovno argumentirano utemeljili potrebe slovenskega čebelarstva glede krmilnega sladkorja. Na podlagi tega bo Zvezni sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo predlagal Zveznemu izvršnemu svetu, da le-ta sistemsko reši problem preskrbe čebelarjev s krmilnim sladkorjem. Tovariš Stane Todori je nato poročal, da je bilo do sedaj dobavljeno čebelarskim društvom 1388 ton sladkorja. Pri sestavi seznamov pa so bile velike težave zaradi nedokončno izvršene reorganizacije na nekaterih območjih. Pod tretjo točko je bilo poudarjeno, da je zaželeno, da se po regijah ustanavljajo medobčinske zveze, kjer so za to pogoji, zaradi boljšega dogovarjanja in povezovanja v regiji. V četrti točki dnevnega reda so bile obravnavane priprave na IX. kongres čebelarjev Jugoslavije. Ker ima ZČDS pravico do 100 delegatov na kongresu, je bil sprejet sklep, da se društvom pošlje okrožnica, v kateri se jih obvesti, da imajo pravico poslati na kogres po enega delegata na vsakih šestdeset članov. ZČDS je za vse delegate že plačala kotizacijo za udeležbo na kongresu, tako da je iz drugih virov potrebno kriti stroške bivanja in prevoza. Društva naj bi na kongres poslala delegate, ki naj bi kongres obogatili s svojimi predlogi za rešitev, tako organizacijskih, kakor tudi strokovnih problemov, ki tarejo naše čebelarstvo. Čebelarji naj bi na kongresu sodelovali z referati ali koreferati. Prav tako pa je potrebno, da prijavijo vse tiste novosti v čebelarstvu, ki bi bile zanimive za širši krog čebelarjev in jih pošljejo na raztavo v Osijek. Vsa čebelarska društva so dolžna sodelovati, da bo čebelarski kongres uspel, še posebno zato, ker je to prvi povojni in od zadnjega je minilo že 43 let. V peti točki sta poročala inž. Klin in tov. Todori o delu SPOJ. Naj večja obremenitev IO SPOJ je v tem času brez dvoma priprava IX. kongresa čebelarjev Jugoslavije in razstavo. Organizacijski priprave gredo h koncu, vendar je še veliko težav, katere bo potrebno do začetka kongresa premagati. V tem času je SPOJ izdelal tudi pravilnik o kvaliteti medu, na katerega bomo dali pripombe. V komisijo za ocenjevanje medu in razstavljenih eksponatov na kongresu — razstavi je IO ZCDS izvolil svoja predstavnika inž. Ludvika Kluna in Maksa Grogorca. V šesti točki pa je bil sprejet sklep, da morajo društva in zveze poslati pismene predloge za odlikovanje A. J. I. stopnje najkasneje do 15. 3. 1979, če želijo da jih bo komisija pregledala do občnega zbora. Urednik MEDOBČINSKA ZVEZA ČEBELARSKIH DRUŽIN MARIBOR JE IMELA LETNO KONFERENCO Medobčinska zveza čebelarskih družin Maribor je imela redno letno konferenco 4. februarja 1979 v Mariboru. Letne konference se je udeležilo od 62 kar 53 delegatov. Dnevni red konference je bil izredno obsežen, saj so imeli na programu dvanajst točk. Iz zapisnika je razvidno, da je organizacija v letu 1978 delovala zelo uspešno. Njen predsednik Jože Hribar je v svojem poročilu nakazal uspehe in težave s katerimi se spopadajo. Zanimivo je, da je v Medobčinsko zvezo čebelarskih družin Maribor vključenih 22 čebelarskih družin iz treh občin. V poročilu je prikazal različne podatke, kar kaže na zelo vestno delo pri evidenci. Tako je navedel, da je v vseh družinah 629 članov in 86 nečlanov, kar ni tako veliko v primerjavi z manjšimi organizacijami, ki r.r.ajo več nečlanov. Skupno imajo vsi člani 8911 panjev. Poleg tega imajo dvajset čebelarskih krožkov’, kar pomeni, da bo kmalu na vsako družino po en krožek, nekateri od teh so še v ustanavljanju. Uspehe imajo pa tudi na področju povezovanja in sodelovanja z drugimi čebelarskimi organizacijami. Tako so bili — 116 članov — na obisku pri čebelarjih v Murski Soboti na otvoritvi plemenilne postaje, kjer so se dogovorili za nadaljnje sodelovanje. Prav tako so obiskali čebelarje v Kraljevu na pobudo Čebelarskega društva Kraljevo in navezali z njimi zelo prijateljske vezi, obe organizaciji pa sta se med seboj tudi pobratili. V letu 1979 jim bodo čebelarji iz Kraljeva obisk vrnili. Na področju izobraževanja so bili le delno uspešni, saj jim primanjkuje kvalitetnih predavateljev, kljub temu pa so uspeli organizirati nekaj predavanj na katerih je bila udeležba zadovoljiva. Nekaj težav imajo pri zatiranju čebeljih kužnih bolezni, čeprav zelo dobro sodelujejo z veterinarsko inšpekcijo Maribor, ki kaže za akcije čebelarskih organizacij veliko razumevanja. Težave imajo predvsem zato. ker kljub dobro organiziranim akcijam ne uspejo zatreti čebeljih bolezni ampak se pojavljajo vedno nova žarišča, verjetno zaradi čebelarjev, ki niso člani organizacije in je kontrola bolezni pri njih slaba. V razpravi na poročilo predsednika Jožeta Hribarja in ostala poročila so delegati poudarili, da je potrebno probleme reševati še bolj zavzeto, predvsem problem izobraževanja, čebeljih bolezni itd. V razpravi je sodeloval tudi dr. Jože Be-nigr, ki je vse prisotne pozdravil tudi v imenu predsednika ZCDS tov. Dušana Švare in pohvalil tako poročila kakor tudi delo Medobčinske zveze čebelarskih družin Maribor. Pojasnil jim je tudi stališča ZCDS o nekaterih problemih predvsem glede preskrbe s sladkorjem za krmljenje čebel in izgradnjo ClC. Delegati so sprejeli poročila in delovni program za leto 1979, ki naj bi prinesel še več uspeha čebelarski organizaciji in več rešenih problemov. Urednik O S mzt n Le e EDMUND LOZEJ Cas neusmiljeno beži in spreminja okolje, ki nas obdaja! Ne morem verjeti, da nas je tiho in neopazno zapustil član čebelarske organizacije — tov. Edmund LOZEJ. Tiho, kot je bil sam, je bilo tudi njegovo slovo, brez nekrologov in slovesnosti, — čeprav je bila njegova življenjska pot polna dela in posuta s trnov jem! Edmund LOZEJ je bil rojen 7. 11. 1903 v BARKOVLJAH pri Trstu, kjer je obiskoval tudi slovensko osnovno šolo. S starši se je preselil v Jugoslavijo leta 1920. Nastanil se je na TEZNEM, pri Mariboru, kjer so kupili malo hišico z nekaj zemlje. Za svoje čebelarsko delo je dobil priznanje in bil je odlikovan z redom A. Janše III stopnje. Z odhodom tov. Lozeja je nastala med čebelarji velika praznina, toda njegov lik nas bo vedno spominjal na dobrega tovariša in čebelarja! Pridi k mojemu grobu, a ne kliči me nazaj; dovolj trpel sem na tem svetu — v miru naj počivam zdaj! Tone Lazar JANEZ PODLIPNIK Dne 2. 10. 1978 smo čebelarji Čebelarske družine Bohinjska Bistrica izgubili svojega člana Janeza Podlipnika. Rodil se je 20. 8. 1911 in že kot 16-leten začel čebelariti. Kljub težki bolezni v zadnjih letih svojih čebel ni nikoli zapustil vse do prerane smrti. Bil je čebelar preko 50 let in bil za zasluge tudi odlikovan z redom Antona Janše III. stopnje. V življenju veder, je bil pripravljen pomagati sočebelarjem, imel pa je tudi izreden smisel za vse napredno. V Bohinju je bil med prvimi čebelarji, ki so spoznali vrednost cvetnega prahu. Predno ga je zbiral in nesebično dajal nasvete in pomoč ostalim. Bil je tudi vnet gojitelj čiste kranjske čebele. Prav gotovo bomo tudi čebelarji na svojih sestankih in zborih pogrešali njegovih tehtnih razprav in klene besede. Naj počiva v miru in naj mu bo lahka slovwenska zemlja, ki jo je vse ž.ivljenje obdeloval. Slava tvojemu spominu! Čebelarska družina Boh. Bistrica VRHOVNIK V mesecu avgustu, kmalu po tem, ko je dopolnil 79 let, je zapustil našo čebelarsko družino Ivan Vrhovnik. Rodil se je 8. 8. 1899 v Stranjah. Ko so starši obnovili hišo v Mekinjah se je preselil v Mekinje. Ze kot trinajsteltni deček si je zgradil majhen čebelnjak, ga povečeval in obnavljal vse življenje. Tiho in mirno je bilo njegovo življenje, prav taka je bila njegova smrt. Ob mirni melodiji zvonov, katere je opravljal kot cerkovnik 55 let, so se mu domačini oddolžili za njegov brezplačen trud, ko so ga spremili dne 27. 8. na njegovi zadnji poti. V zadnjih letih so mu opazno pešale moči; tudi čebelnjak je postajal iz dneva v dan revnejši. Pogum in ljubezen do čebel mu ni dala miru, saj je že ves obnemogel hodil k njim, odpiral žrela praznih panjev v želji, da bi pridobil nove družine. Bil je odlikovan z redom Antona Janše 3. stopnje. Ob odprtem grobu smo se od njega z govorom in društvenim praporom poslovili vsi čebelarji, prijatelji in znanci. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Čebelarska družina Janka Malešiča, Kamnik tajnik: Avgust Ogrinec IVAN FRANC ŠIMIC Dne 28. 12. 1978 smo se poslovili od Franca Simca, rojenega 14. 7. 1908 v Crmo.šnjicah pri Stopičah, v majhni kmečki družini. Kot mlad fant se je izučil čevljarske obrti v Šentjerneju pri mojstru pa se je tudi priučil čebelarjenja. Poleg svojega poklica in kmetijskega dela je začel tudi čebelariti. Bil je kmet, ki je z vso ljubeznijo obdeloval domača polja in nikoli ni bil tako utrujen, da se ne bi vsaj za hip ustavil pri čebelnjaku, ker so mu čebele veliko pomenile. Bil je član in večkratni odbornik čebelarskega društva Novo mesto. Vsa leta je bil naročen na čebelarja, katerega je tudi vestno prebiral. Ker je čutil, da je bolan, je izbral za svojega čebelarskega naslednika zeta, ki je tudi dober čebelar. Na njegovi zadnji poti so ga spremili domačini in prijatelji. Pri odprtem grobu pa so se od njega poslovili čebelarski prijatelji. Čebelarsko društvo Novo mesto SLAVKO ARČON Čeprav smo z enominutnim molkom na zadnjem občnem zboru Čebelarskega društva Šempeter pri Gorici, dne 27. 1. 1979 obudili spomin na preminulega našega člana Slavka Arčona in se sončnega, mrzlega dne 21. januarja 1979 iz Bu-kovškega pokopališča tiho za vedno poslovili od njega, se še vedno ne moremo sprijazniti z mislijo, da ni več med nami človeka, ki je večji del življenja delal za razvoj naše socialistične — samoupravne družbe in za napredek čebelarstva ter bil zaradi teh vrlin poznan tudi izven Goriške. Rodil se je 30. 11. 1903 v Bukovici v obrtniški družini. V letu 1943 so ga Italijani mobilizirali in ga dodelili v bataljon speciale v Pon-tenzo. Razpad fašizma je dočakal v Milanu. Po razpadu fašizma se je vrnil domov 11. 9. 1943. leta in se že naslednji dan na Vogrskem vključil v partizanski odred. Pot v partizanih je bila težka in ga je vodila iz Vogrskega do Cepovana, Idrije, Črnega vrha in na Dolenjsko. Večkrat je sodeloval v napadih na sovražnika in zaradi zaupanja, ki si ga je pridobil, je bil že 10. oktobra 1943 leta sprejet v ZK in mu je bila zaupana naloga komisarja čete ter kasneje naloga komisarja komande mesta Cepovan. Po osvoboditvi se je vrnil domov in je bil dodeljen v komando mesta v Gorici v tehnični odsek za vodjo mizarskih delavnic. Osnoval je mizarsko delavnico in se vključil v delo za izgradnjo porušene domovine. Iz te mizarske delavnice se je pozneje razvila sodobna organizacija združenega dela »Mizar« Volčja draga, v kateri je bil najprej tehnični vodja in zadnja štiri leta pred upokojitvijo direktor. Ob svojem rednem delu je porabil mnogo časa za delo v čebelarskem društvu in za razvoj čebelarstva. Zaradi strokovne usposobljenosti je bil vsa povojna leta gonilna sila v društvu in so mu bile zaradi tega permanentno zaupane različne naloge od blagajnika do predsednika društva. Za njegovo požrtvovalno delo mu je čebelarsko društvo dodelilo odlikovanje red Antona Janše II. stopnje. Spomin na dragega Slavka nam bo za vedno ostal, za njegov trud še enkrat hvala in naj mu bo lahka domača zemlja, katero je tako ljubil. Za njegovo Čebelarsko društvo Šempeter pri Gorici M. B. POPRAVEK Čebelarsko društvo Litija nas je obvestilo, da so v osmrtnici tovariša Ivana Žunka navedli napačno letnico rojstva. Tovariš Ivan Žunko se je rodil leta 1896 in ne leta 1876 kakor so prvotno napisali in kar je bilo objavljeno. Namesto venca na njegov grob pa so denar prispevali za ClC. Uredniik PRODAM Prodam sedem naklad tipa LR. Jerič Vinko, Gančani 72, Beltinci Zaradi bolezni prodam 29 naseljenih panjev Kirar B tip (velika izvedba). Grmek Janko, Meznaričeva 15, Maribor Prodam nekaj čebeljih družin na satju brez panjev. Peter Zupan, Zalog 57, pošta Cerklje na Gorenjskem. Prodam devet praznih A2 panjev. Korbar Drago, Kočna 16, Jesenice. Prodam pet nakladnih panjev in šest naseljenih AZ panjev. Koler Anton, Brdinje 11. 62390 Ravne na Koroškem. KUPIM Kupim šest matic čiste kranjske pasme. Ponudbe pošljite na moj naslov;' Boško Milosavljev, 21245 Mošorin, Kosovska 5 b. Kupim dvajset AZ panjev deset ali enajstsatariev — rabljenih ali novih. Kor.da Ciril. 58000 Split, Ul. Oko Kmana 48. OBVESTILO Vse čebelarje, ki so v letu 1979 izstopili iz članstva pa so kljub temu prejeli revijo »SLOVENSKI ČEBELAR« št. 2/79, prosimo, da nam to številko vrnejo, ker nam jo je zmanjkalo za nove naročnike. Prav tako prosimo tudi člane, ki te številke ne potrebujejo, da nam jo pošljejo. UPRAVA zCns PRODAM Prodam vse vrste smukalnikov za cvetni prah s plastičnimi mrežicami. Velikost luknjic od 4,8 do 5,1 mm s tulci za izlet čebel in tropov. Prodam tudi same mrežice s tulci. Smukalniki so že v uporabi pri več sto čebelarjih v Sloveniji in drugih republikah. Navodila o uporabi smukalnikov dajem osebno. Smukalniki so izdelani tako, da ne poškodujejo čebel. Oton Primožič, Prebold 39, Prebold OBVESTILO Obveščamo čebelarska društva in družine, ki niso dvignila odobrenih količin sladkorja, da prijavijo svoje potrebe in izvršijo plačilo pri Medexu. Za nabavo sladkorja veljajo isli pogoji kot do sedaj! «lili.