Posamezna številka 30 c.
Poštno tek. račun. — Conto corrente con la posta.
ei/k
PJRLCL
Izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in upravništvo v Gorici, Via C. Favetti 9. — Tiska Narodna Tiskarna. — Izdajatelj in odgov. urednik FRANCE BEVK
Cena oglasom: 1 milim, visočine v širini enega stolpa L. —80, za trgovske reklame, bančna obvestila, poslana, vabila, naznanila itd. vsaka vrsta L. 1._.
Celoletna naročnina L. 15.— Za inozemstvo L. 22.50.
k«tO IV-
OORiCA, četrtek dne 12. februarja 1925
št. 1.
Kar med nami se godi, se v primerah govori.
Kaj je novega po svetu, kaj med nami se godi? Ni besede več odkrite, se v primerah govori.
Če je položaj nejasen, če je dan za dnevom tak, rečejo, da je zagrnil vse obzorje črn oblak.
Če naš duka še besedo trdo, jasno govori, pravijo: Že dež začenja, že se bliska in grmi.
Ni stvari je več na svetu, da drugače se pove, možno ni z besedo jasno pa s primero se pove.
Kaj kleči pobožna žena, kaj li predse govori? Tja v cvetico so preroške nje uprte zdaj oči.
Bom « ne bom - spet bom < ne
bom * in liste trga vse z roko; nje srce je vse v trepetu; ker ne ve, če bo — n* bo?
Zadaj pa stoji Mefisto, in se smeje zviti vrag. Li že ve, kako izpade? Zadnji listič mu bo drag.
Grem «ne grem s ne verno nič
še,
vemo pa gotovo to: Kadar bo ves cvet opuljen, babi bo in nam jasno!

	1	
	* '	
	✓	mlStm
		
	ifcJ	1WJ
		k.
Gorica, 12. februarja.
Čuk na palci ne žaluje, če smo izgubili podprefekta, kar se mu ne zljubi in ker mu ni bil najbolj na srcu. Pač pa bi poiočil celo rešeto solz, če bi nas zadela nepopisna nesreča, da bi nas po dolgem in mučnem županovanju, p revi* den z vsemi pristnimi tolminskimi kletvicami zapustil naš preljubljeni, oče. stric, svak, ded. sin, vnuk, bratranec, itd. naš župan goriške prestol ni* ce. To je namreč tako popo* len, tako moder, tako vzvi* šen, da naše pero ne more najti zadostno število izra« zov, da bi se mu primerno zahvalilo v imenu vseh živih in mrtvih za blagodušnost, da nas je blagovolil spomniti v tako važni, za trgovski, obrt* ni in higijenični procvit našega mesta„ naravnost epohalno važni zadevi.
Njegova županska vzviše* nosi je namreč v svoji oče* tovski skrbi šetala po mestu in gledala na desno in na le* vo, da njegovo bistro oko za* dene na kak nedostatek, ki ga je treba popraviti. No, hvala Bogu, nedostatkov je malo. Trgovina \in obrt cvete-ta, ulice so poškropljene, (od dežja) blato je postrgano, vse hiše so popravljene, elektrika je v redu, z eno besedo: še ta* ko skrbno oko prav težko zagleda kak nedostatek.
Župan se je zanimal tudi za pokopališče. In evo, tu se je župansko oko ustavilo, nje* govo srce je zatrepetalo o tu* gi in si bridko očitalo, zakaj ni popreje poskrbelo in od* stranilo sramoto.
Župan je namreč v svojo veliko začudenje bral na na* grobnih spomenikih slovenske napise. »Odkod pa pride* jo slovenski napisi tu sem?« se je vprašal. »Odkod pride ta jezi' sem na kamen, saj ga gr -ore samo pastirji v južni Sibiriji?«
Njegovo oko ie strmelo, ko je bralo v tujih, neumljivih črkah:
»Tukaj počiva Dore Drtina, v življenju pocukal premnogo je vina.«
Ali pa:
»Tukaj počiva Pepe Polenta
naj mu zaploza nebeška trobenta.« Potem še:
»Tukaj počiva jezik Slovenski — v r.. me piši, ž.... salamenski.«
In še je bral in še in še. Joj, kaj naj pa rečejo tujci, ki prihajajo tu sem? Ali ni dolžan, da skrbi, da se pomete govno na cesti? In ali to ni govno, pravcato govno?
Letel je domov za obči bla« gor vneti gospod in je pokli* cal trideset pisarjev in so pi*
sali trideset dni in trideset noči, da so spisali prepoved, da na nagrobnih spomenikih ne sme biti napisa v jeziku, ki ga je govorila županova mati, pač pa sme biti v jezi* kih, ki ga ne govori nihče več — v latinščini, grščini in he-brejščini.
Domovina je rešena. Ne vemo še, če bodo mrliči imeli nadalje mir, če se ne spomni kdojn napravi poseben tečaj za duhove naših umrlih. Čuditi bi se temu ne mogli ne vi in tudi ne Čuk na palci.
Olj rt, Rf cvete...
Odkar je župan prepovedal nagrobne napise slovenske, je mesto Gorica vzcvetelo, obrt, trgovina in — ženske.
So zdaj trgovine prepolne, kam deli bi neki denar ? Veselja vse mesto prepeva in pevcev je poln trotoar.
Če kdo teh za krajcer te prosi, naj tole te nič ne skrbi, da volk bo sit, ovca pa cela, že moder župan naredi.
Milko:
Piskrovez Nace.
Nace je živel mirno v sa« motni koči v gozdu. Svet ni nič vedel o njem, kajti lonce-vez Nace ni metal bomb in ponever jal ter tihotapil, — z vezanjem loncev in krpanjem starih kotlov pa se človek dandanes ne proslavi bog« ve kaj.
Dvakrat na teden se je na« potil Nace »v svet«, to se pra« vi, šel je v dolini ležeče kraje Koludrovicu in Kurjavas. V-časih jo je pobrisal tudi v Pli« skovico, da bi »aretiral« raz« bite kotle, prevrtane ponve in počene lonce ter temu podobno kuhinjsko šaro. To je bil torej namen njegove prve te« denske »ekskurzije«, drugič pa je poboljšane »aretirance« zopet poslal v pristojno ob« čino.
Bil je Nace takorekoč bera« čev »kolega«. Toda gorje, če bi ga kdo tako nazval.
Sovražil ni Nace žive duše: le proti namestniku je nosil globoko v srcu skrito jezo. To pa je njegovo »boljšo polovico« dostikrat vznemirjalo, ko se je Nace pri delu kar pol glasno sam pri sebi prepiral in ruval z namestnikom. »To« da s tako visoko gospodo ni dobro črešenj jesti«. »Oh Na« ce moj dragi, to te bo privedlo Še v luknjo, zaprli te bodo!« ga je vedno v strahu opominjala.
Ali bik je skrb popolnoma odveč. Nace je vedno naprej dvajsetkrat ogledal vse okoli sebe, spredaj in zadaj, če morda ne posluša kak nepo vabljen gost, in ko je začel namestniku »levite brati«, je govoril tako tiho, da je komaj samega sebe slišal.
Vtepel si je namreč Nace v glavo, da namestnik noč in dan misli, kako bi upropastil vse loncevezce v deželi; samo njemu se imajo zahvaliti, da je predkratkim še davek na«
ložil na njihovo obrt. Na« mestnik se je baje nekoč na izletu vstavil v revni kmetiški hiši, kjer so mu postregli s črno kavo v z žico zvezani skle« di. Od tedaj datira njegovo sovraštvo do piskrovezov.
Tedaj pa se je zgodilo v Sa« motorci — tu je bil namreč naš Nacek doma — nekaj nenavadnega. Pismonoša je pri« nesel pismo, zapečateno z mo« gočnim pečatom in celo pripo, ročeno. Ko je položil na mizo poštno prejemnico in nepo-trpežljivo zamrmral »podpi« sati!« je bruhnila Nace tu vsa kri_v glavo.
Pisanje je biLa njegova sla« ba stran. Ves prestrašen je pogledaval svojo staro, ki je nemo čepela v oddaljenem kotu. Od tam pa tudi ni bilo pričakovati pomoči, kajti pas« krovezova žena je bila »eno telo in ena duša« s svojim možem.
Pismonoša, ki je položaj ta« ko i razumel, je privlekel iz u« mazane usnjate torbe pero in črnilo in pomagal Nacetu, ki je ves poten objemal peresnik s celo pestjo, da je vendar narisal tri debele, okorne križe mesto uradnega podpisa.
Nato je poštar pustil na mizi zapečateno pismo in godrnjaj e odšel. Nace in njego« va stara sta takoj obstopila mizo , in se vsa prestrašena čudila z odprtimi usti.
»Kaj je notri, Nace,« vpra« ša Špela, — tako se je imeno« vala njegova »stara«.
»Kaj za čitanje bo«, meni Nace. Starka je vila roke in začela glasno vzdihovati: »Je« zas in vsi svetniki! Glej, na-mestnikoVo pismo,, zaprli te bodo, Nace, joj, joj, kaj vse sem morala reva včakati.«
Nace je prebledel kot platno,
»Takoj k gospodu učitelju,« je kričal, »on zna vsaj citati.« Ves v ognju vrže v stran predpasnik, zgrabi pismo prav za rob, zavije ga v moder robec in brž potegne staro za seboj skozi vrata.
Urnih korakov hitita proti Kurji vasi, kjer je »revidiral« domači gospod učitelj.
Globoko upognjen stopi s svojo staro v učiteljevo sobo in mu udano razodene svojo prošnjo.
Dolgi in suhi učitelj vzame z mirnim dostojanstvom v eno roko pismo, v drugo pa zarjavele škarje in vzdihuje: »Še citati ne znajo, joj! Bog na nebu, niti citati ne!«
»Da, da, če bi imeli za naših časov takega učitelja«, se pri« huljeno prilizuje zviti Nacek.
Ko odpre učitelj pismo, starka tiho zaječi, toda gospod jo nenadoma prekine: »Kr?
' ^Bojec zaročenec.
Dora sedi s svojim zaročencem sama v sobi. Večer je. Po cele ure se gledata, toda zarofenec se ne premakne s svojeg a mesta, še manj da bi jo poljubil. To je Dori že preveč. Oglasi se :
„Egon, pojdi in oglej si našo novo svetilko, kako zlahka jo je priviti, da nastane tema..."
glavarstvo in slavno sodišče v Kurjivasi!«
»Bog bodi milostljiv,« kliče Nace in mrzel pot mu lije s čela.
»Nace, Nace, kaj sem mo* rala včakati«! vzdihuje Špela.
Učitelj je prekinil čitanje in pogledal čez rožnasta očala na verna zakonca. Tako je bil na* vajen že iz šole. Nato- je nada* ljeval: »Ko se je dognalo, da živi Ignac Pisklež, vulgo »Pit* ka« v vaši občini, mu s tem sporočamo, da je njegov umrli stric Joža Pisklež postavil »Pitko« in njegovo Špelo, »Putko« za dediče vse svoje zapuščine. Dediščina znaša skupna 1700 lir italj. veljave in se dvigne pri tukajšnjem okrajnem sodišču!«
Oba Piskleža sta stala za trenutek kakor okamenela. Slednjič prekine molk Nace.
»Bog daj capinu Joži...«
In Špela je zašepetala v hvaležnem ganotju!
»Joža je bil res najboljši capin na celem svetu.«
Med potjo domov sta pre* mišljevala, kaj bosta počela s tolikim denarjem.
»Kupila si bova hišo in slad* kor in kavo«, je menila Špela. Nace je energično klatil z ro* ko po zraku: »Nič hiše, nič sladkorja, — nič kave, — prav nič, da veš!«
Vselej ko je Špela prišla z novim predlogom, jo je Nace zavračal: »Nič tega. nič!«
Več besedi ni bilo mogoče spraviti iž njega. Šele ko> ga je začela Špela vjedati in mu res* no žugati, ji je razodel svoj načrt. Odkar je namestnik obdačil tudi njihovo obrt si je on, Nace, vtepel v glavo, da mora postati prvi piskro* vez v dolini, samo da bi kljuboval namestniku.
Iznajti hoče nov način ve* zanj a loncev, vezal bode tako
lično, da bodo ljudje namenoma razbijali porcelanosto o* pravo, samo da jo bodo nosili njemu, Nacetu, v popravo, ime se bo s spoštovanjem iz* govarjalo po vsej deželi; ne bo mu manjkalo ne denarja ne časti. In če mu Bog dai vča* kati še nekaj let, pride Nace nekoč še v deželni zbor; tedaj bo zorela pšenica za »piskro* vezništvo«, kajti deželni na* mestnik se bo moral skriti pred njim.
Razodel je skrivnostno Nace Špeli, da se namerava preseliti takoj v svetovno znano Koludrovico, ker v Samotori* ci ne kaže čakati tako sijajne bodočnosti. Sedaj naj se pa le skrijejo »Režijani«, propadli bodo na vsej črti, ko se pre* nese stolica piskrovezništva v Koludrovico. Sedaj mu je Bog poslal denar, da si nakupi drago, fino orodje, katero bo rabil pri krpanju loncev in kotlov v slavni Koludrovici.
Toda Nace se je za svoj načrt že tako razvnel, v mi* slih je plaval nad svojim bo* dočim »delokrogom«, da ga je Špela komaj pripravila zo* pet v bridko realnost.
»Kje pa boš stanoval v Koludrovici, ti mevža zateleba-na! mar pojdeš v Kodilčev skedenj ali v Skančev hlev«
»Be« te plentaj! imaš prav Špela. No, no, bo že šlo-, saj je Budinova stara hiša še vedno prazna. Torej tu bo že stan o* vanje za silo-.«
Nace je zavriskal, da je od* mevalo od Videža in Čuka nad Koludrovico.
Strme je poslušala Špela navdušenega Načeta, ki je razgrnil pred njo popolnoma nov svet. Če bo on prvi pis* krovez v dolini, bo ona prva piskro,viOva žena. Vse mu ie veselo pritrjevala. Stanov* ski ponos se je budil v njenem <=rcu.
Nace je spal ono noč zelo nemirno. Sanjalo se mu je, da kleči namestnik na kolenih pred njim in ga s povzdignje-nimi rokami prosi, da mu z železno žico preveže razbito srebrno opravo, ki leži vse naokoli. On pa da se je trdovratno upiral: »Tega ne sto* rim, o ostalem bodeva govori* la v deželnem zboru!«
Nato je odšel namestnik v sosedno sobo in bridko s sol* zami v očeh vzdihoval: »Na* ce, odslej ne bom imel niti e* ne mirne ure v svojem življenju. Zmagal si »Pitka«!«
Ko je šel Nace mimo nafti estnikove hiše, je predrzno pogledoval proti oknom in mr* mral sam pri sebi: »Namest* nik, piskrovez Nace ti bo dal še ugrizniti kislo jabolko!«
Stopil je na »osmico« h Ki* sevcu, saj se je. moral danes pokazati, ko je bil bogat kot
Fr. St-i.
Divji in nedeljski lovci.
Komedija v štirih dejanjih s petjem.
(Dalje.)
CILKA: Gotovo je oče zopet lovil. Oče, oče!
BARBA (pogrinja zibel.)
LASKAR (za kulisami): PeStme pr' miru, ka 'mam dejlo!
CILKA (na vratih): Povejte, oče, kje ste zopet bili?
LASKAR (kot prej): Kje s'm biti? Luobe s'm nabiru, jiirčke an Iisič'ce an fajn zeliša, pej s'm našu anO' ž'vau'co božjo rogato, de buo kej c vrčka danes, ka je nedejla. Na tak dan šie t'č tiča snej, de jej mesuo. Hahaha!
CILKA: In Ti si tudi že tu, Štefan?
ŠTEFAN (za njim Laskar izza km lis, si brišeta roke v predpasniku): Dobro jutro, Cilka!
CILKA (jokaje): Kako bo vse to končalo? Veš, da hodi novi logar zal m a* no in da Te sovraži! Ubije Te, ako Te zaloti v gozdu!...
ŠTEFAN: Bomo videli, čigava pu* ška nese bolj ravno.
CILKA: In Vas, oče," bodo zopet gnali orožniki na sodišče, zaprli Vas bodo!
LASKAR: Za enkrat ne šie! Danes s'm jeh frdamansko narihtu! Use tri s'm nabrisu, haspuoda feršnerja an oba haspuoda arožnika, k'so jeskali srnjaka.
BARBA: Kej so Te žie jeskali na vse zhodi?
LASKAR: Mhm, use so prešnofah, srnjak pej je biu u zibki.
ŠTEFAN: Vrat mu zlomim, ako bo hodil za Tabo, Cilka, in v Ameriko poj* dem, da pozabim svojo revščino in tudi svojo — ljubo.
CILKA (nežno): Štefe, nikar ne bo* di tak, saj veš, da ga ne maram.	I
LASKAR (Barbi): Rezdjau s'm ha in odrou (odri). Ti pej žie vejš, kakuo se skrije ta driiho. Jutri pride kompare Hojak an ha poniese v Horico. Drejvi pej cvrč'k s čebiil'co an poliento ! Prou kruoftna jied je taka.
BARBA: Hojak je t c, glih ko Ti, Zuta!	ii . ' ; !" (
LASKAR: Zdej prnes' malo kofeta Barba, an Štefetu tudi, pej šie duobršno tropinovčka pr' čiirni de buo bolj krof* tno! Podvizaj, podvizaj no, de haspuo* dje z Mandrije ne buo j o čakali na kon* f inu!
LASKAR z BARBO (na levo.)
ŠTEFAN: Naj se me varuje! Ako ga zalezem pod Tvojim oknom ...
CILKA (užaljena): A za tako me imaš? Sem li že sploh komu odpirala okno?
ŠTEFAN: Ne zameri, Cilka, ko veš, da Te imam tako rad! Ko dobim
Sola za sleparije.
PR0KUR1ST: Gospod Jejteles! Z Izakom Kohnorn bomo morali prekiniti trgovske stike. On nas slepari na vseh koncih in krajih.
ŠEF: Nič ne de. Le ostanimo ž njim v stikih; od njega se vsaj naučimo novih sleparij.
nikoli v svojem življenju. Se* del je v njemu priljubljeni kot, da ga krčmar niti opazil ni, ko je vstopil v sobo, Pepca pa je takoj stekla k okrajnemu »poštarju« Nacetu, ker jezik in babje flauze so bile njeno glavno opravilo na tem blaže* nem svetu. Iz same babje hudomušnosti se ni hotela niti poročiti, samo da je farbala mladi moški svet in se zabavala kot večna devica.
Krčmar se obastno spusti k pivskemu krožku pri peči in jame opevati vsakdanje do* godke.
»In teh Večnih poplav ni nikdar dosti, v prejšnjih časih nismo tega poznali,« meni de* belušast Štefe.
»Da, da, vedno več vode, vedno več...« vzdihuje krč* mar. Koludrovski čevljar pri* trjuje krčmarju:
»Kar je res, je pa res! to se prav posebno pozna v vinu!«
»Vipavce je občutljivo hu* dič lopnil«, pripoveduje briht-ni zgoniški krojač, ki je baje v zadnjem času zelo jezen in nervozen; »dvanajst mlinov jim je odnesla reka; ponesrečeni bratje bodo morali bera* čiti če jim ne pomoremo.«
»Saj se dobodo še dobri 5 ljudje, ki jim pomorejo zopet na noge!« meni nekdo drugi.
»Že prav, še se najdejo do* bre duše, pritrjuje krčmar, »salamensko dobri ljudje, naš namestnik jim je zopet <Jaro* val 1000 lir; jutri ga bodo že slavili po časopisih!«
»Res, naš namestnik je člo* vek; na vsem svetu mu ni e* nakega«, zagotavlja krojač.
Iz samotnega kota se oglasi Nace: »Natakarica, plačati!«
Ko je poravnal račun, plane ves rdeč v obraz na cesto, stiska pesti v žepih in se srdi kakor bi se sam s seboj prepiral:
»Kamorkoli greš, povsod sa-
mo namestnik, namestnik go* ri, namestnik doli; toda čakaj me, mrcina, ti bom že jaz po* svetil.«
Kakor obseden je divjal po poti. Včasi je obstal, in kaj poprašal, kod pride bližje v Briščike. Slišal je, kako so se ženske v gručah pogovarjale: tam na desno, tam., ono veliko poslopje, čisto za oglom, tam stanuje...
Hotel je v mesto, in sicer naravnost k uradništvu naj* bolj razširjenega lista: »Raj* ske novosti«. Na stopnicah sreča gospoda, s svežnjem li* s tov pod pazduho. Ponižno ga vpraša: »Z dovoljenjem, kje je uredništvo lista«...
Gospod ga prijazno pogle-porine v urednikovo pisarno.
Urednik vpraša Načeta, ki je ves iz sebe in v zadregi vrti klobuk v rokah, kaj hoče? — »Vprašal bi Vas rad gospod, če ste morda tudi Vi član
podpornega društva za vipav* ske ponesrečence?«
»Vsekakor«, se zasmeje trp* ko gospod urednik.
»Ali ni Kurjevaški namest* nik podaril 1000 lir v prid po* plavljencem?« poizveduje Na* ce. — »To je resnica! Toda tega ne bomo delili med posa mezne ponesrečence, ampak ves nabrani denar pošljemo skupno naravnost oškodova* nim občinam.«
Ko je urednik »ponesrečen* ca« potolažil in opomnil, sede zopet k pisalniku.
Ali Nace nikakor ne odide, temveč stopi prav k mizi: »In jutri boste namestnikovo ime slovesno proslavljali po časr nikih?«
»To se razume! Vsak, ki kaj daruje v prid nesrečnim poplavljencem, se bo imeno* val v časnikih in zraven na* vedemo še vsoto, ki jo je velikodušno naklonil!«
»A tako?!«
»Da, pa zbogom!«
Namesto da bi odšel, se skloni piskrovez Nace globo* ko' nad urednikove listine in bliska z žarečimi očmi po njih, če ne bi morda kje zagle* dal namestnikovo ime. Vse ži* lice na obrazu so mu nabrek* nile, udje so mu drgetali od svete jeze in želje po mašče* vanju.
Uredniku je postalo tesno pri srcu. Ko pa zapazi, da sega radovedni in sumljivi tujec celo v notranji žep, skoči na noge in kliče na pomoč; capin je gotovo segel po bodalu ali samokresu.
Nace položi medtem težko roko na mizo in ko jo odtegne, leži na mizi deset stotakov in ena lira.
»Namestnik je daroval 1000 lir za vipavske ponesrečence, jaz Nace Pisklež iz Kolu h o* vice pa darujem tukaj tisoč in eno liro!«
Po teh besedah potegne us* njato denarnico in vrže pred urednika še pet lir: »to pa za Vas, ker vem, da Vam na* mestnik ni nič dal!« stopi ko* rak nazaj in se pripravlja k odhodu. Časnikarju, ki ga za* čuden poprašuje po imenu in stanu, pojasnjuje: »Zapišite: Piskrovez Nace Pisklež iz Ko-ludrovice, več sploh ni treba!«
To vam je bila senzacija v Kurji vasi, ko so drugeg-i dne čitaii med velikodušnimi dobrotniki v prid ponesrečen* cem na prvem mestu, da colo pred namestnikovim imenom.
Na kratko
»To bova prav na kratko naredila, dragi moj možek. Kadar bova v zakonu oba istega mnenja, tedaj boš imel ti prav, če bova pa različnega mnenja, bom imela pa jaz prav.«
službo, Ti ne bo treba ob nedeljah kel* nariti v vaški gostilni.
BARE A (prinese skodelico kave): Štefe. dej, dej, dokler je horka!
ŠTEFAN (izpije naglo): Hvala Vam, mati! Varujte mi Cilko in ne pu* stite jo v gostilno kelnariti ob nedeljah!
BARBA: S čim pej nej punco obla* čim?; (Iz daleč se sliši lovski rog).
LASKAR (pride izza leve kulise): Čiitiš (slišiš), Štefe? So žie pod Vrhom, glih ob konfinu buomo lovili. Šie buo* mo kejšnmu zasmedili! Danes buo luštno; (Štefan in Laskar na sredo).
BARBA: Cilka, posprau no po hiši an vieži, jest hriem u kiihno (odide).
CILKA (pospravlja, zaliva rože na oknu, zapoje kako narodno. Ko konča): Kako lepo bi moglo biti na svetu, da ni teh skrbi, da ni take revščine pri hiši! — Da bi vsaj moj Štefan imel službo!...
V. PRIZOR.
LOGAR IN CILKA.
LOGAR: Kdo pa poje tako lepo kot škrjanček nad poljem? — Menda Laskarjeva Cilka, kaj ne?
CILKA (v zadregi): Da, da, jaz sem pela od dolgega časa. Prosim, kaj bi ra* di, gospod Logar? Oče mi je rekel, da ste bili danes že pri nas ...
LOGAR: Nič posebnega. Lovsko piščalko sem izgubil, pa sem mislil, da sem jo tu pustil....
CILKA: Ravnokar sem pospravila, pa nisem našla nič takega....
LOGAR: (zgane ztibel): Ali rada ziblješ, Cilka?
CILKA: Ne prav rada, pa kediar bom morala...
LOGAR: Za enkrat naj ziblje se* stra, si misliš, kaj ne?
CILKA: Da, da, reVica! Danes pride, menda popoldne, ker je še ni do«
zdaj. Sosed Likar je šel z vozom v trg, pa bo še Metka prisedla.
LOGAR: In otrok?....
CILKA: Otroka prinese sabo.
LOGAR: Pa je Tvoj oče zibal in govoril, da je bolan otrok v zibeli....
CILKA: Zibal in govoril je gotovo1 same žalosti radi nesrečne Metke____
LOGAR: Zdaj se mi jasni: Laskar je zibal srnjaka in orožnik tudi! Že zo* pet me je nasmukal. Zdaj bi imela hišna preiskava večji uspeh! ....
CILKA: Poskusite, ako se Vam zdi potrebno. Hiša Vam je odprta. (Za se): Srnjaka je mati že skrila, logar ga ne najde zlepa. In jaz moram pomagati pri zvijači in tatvini!
LOGAR: Pustimo danes nadaljno preiskava že zaradi Tebe, Cilka! — A Tvoj oče je znan kot največji tat v na* ših gozdovih
(Dalje.)
Kako je razlaganje sanj po moji knjigi povsem zaneslji? vo, kako izbirčen mora biti človek enega in drugega spo? la glede meseca, v kterem se misli roditi, in kako važen je planet za usodo popotnika v taj dolini šentfliorjanski, sem Vam že v 3. in 5. številki tega lista povedal in dokazal. Še bolj važna in zanimiva pa so navodila v Sanjski knjigi, ki se tičejo prorokovanja iz ros ke. To je kaj posebnega! Jaz pač ne morem vsakega kar na ulici ali pa v kavarni vprašati, kaj se mu je sanjalo v pretekli tihi noči, ali kedaj in pod kterim planetom se je rodil, ali lahko vidim njegovo belo roko, čutim njegovo toplo dlan, ko se pozdraviva, pa ta? koj izvem njegovo preteklost in prihodnjost; kar pa je zame posebno važno: z lahkoto
spoznam njegov značaj____
Le poslušajte! Vsak človek, naj mu je prav ali ne, ima na roki izboke: pod palcem je največji in se imenuje Vene? rin izbok. Ako je ta izbok čist in lep, je njegov Lastnik vese? ljak, priljubljen pri drugem spolu; ako ga deli močna, črta, pomeni zakonsko nezvesto? bo.... Povejte mi, ljudje božji, ali ni ta knjiga v resnici zaklad vseh modrosti? Ako zapazi zakonski mož samo začetek take delilne črte, bo na? daljni razvitek tega grdega znamenja prav lahko preprečil z brezovim oljem in leskovo mastjo... Med kazalcem in sredincem je Jupitrov iz? bok. Ako je lepo oblikovan, je njegov lastnik in posestnik prijazen človek, ima povsod srečo,, uživa posvetne časti, povrhu se mu obeta bogatstvo in velika dedščina in hitra li? kvidacija vojne odškodnine, ako je na tem izboku poleg tega še zvezdica ali križec. Kdor se ponaša s takimi zna men ji, dobi kjerkoli posojilo, ako ima dobre poroke. — Pod sredincem je Saturnov izbok, ki pomeni, da je ženska zve? sta ;n dobra gospodinja, ako je njen Saturnov izbok lep in čist; v nasprotnem slučaju pa je hudobna,, jezična, prepirljiva In sploh taka, da je joj in gorje. Tedaj pozor, fantje in vdovci! — Ob zunanjem robu roke je Lunin izbok, ki po? menja — seve, ako je zopet 'ep in čist srečo na poto? vanju, ženskam pa obeta la? hek in srečen porod. V nasprotnem slučaju naj hodi člo? vek edinole peš in še to le po globoko zoranih njivah in cvetočih travnikih, kjer ni kolesarjev, avtomobilistov in podobnih ljudi, ki bi Te na
beli cesti mOgli povoziti. Ako pa ženska nima lepega Luni? nega izboka, naj gre takoj v — samostan!
Na naših rokah pa je še ne? šteto črt in črtic, ki imajo svoj pomen, n. pr. srčna, miz? na, srečna črta, ljubavni pas
itd. itd. — Vse te črte in črtice poznam kot da bi čital čr? ke v de Michelli-jevi Začet? niči. Jaz pa Vam ne bom kar tako zastonj odkrival te glo? boke modrosti. Kdor hoče kaj več vedeti o teh skrivno? stih, naj si še on kupi Veliko
sanjsko knjigo ali pa še bolj pametno bo, ako pride k meni po nasvete. Sprejemam ne samo radovednih strank, a,m? pak še rajši darila v vsaki sprejemljivi obliki od piščan? •cev in puranov naprej.
Micka pleše, poskakuje, Janez udarja po petah, mlado pleše, st?ro pleše, da je že človeka strah.
Pač denarcev in za knjige, ne za Luka čisto nič, a za ples ga je na cente, da zasul bi dol in grič.
Kdo je plačal odškodnino, zlato uro dal na vrh ? Nihče ! Pa vseeno pleše mesto, selo, vas in trg.
Naj na pepelnico vzame nas vse skupaj črni vrag danes vina smo pijani, jutri nas bo pekel prah.
Čuk pile.
Vaše pismo smo prejeli in vašo prošnjo tudi, da naj pt\: občimo pismo, katero je pisalo dekle, in vprašuje, zakaj mu več ne pišete. Ker je pismo pisano pametno in ljubeče, ter vam dekle ponuja takore-koč eksistenco na posestvu, ki ga dobi od sorodnikov. Čuk na palci ne vidi v tem nič smešnega, ampak čisto resno zadevo, radi katere dekle ril? kakor ne zasluži, da bi jo vlačili v javnost. Če dekleta res ne marate, bodite toliko po? št eni, da poveste to dekletu v primernem pismu in na način, kot se poštenemu slovenskemu fantu spodobi.
Ljubezen je čuvstvo, ki ni da bi ga zametavali in je doz bro tudi, da ga vzamemo resno, resnejše kot si nekateri to predstavljajo, najmanj pa se moremo iz takih stvari norčevati, ako res niso norce? vanja vredne
Tako!
Čuk na palci.
illt V S. H. S.
V Jugoslaviji so se izvršile volitve tako, kakor Bog hoče in sreča junaška. Čuk na pal? ci bi bil zadnjič rad prerokoval, pa se ni upal, da se ne za? meri temu ali onemu. Namignil je samo v svoji sliki, ki je sicer stara pa je kljub svoji starosti še vseeno sveža in dobra. Velikonočni piruh, lahko bi dejali tudi: pred? pustni piruh se je razklal in prikazala so se tri znana pi? ščeta. To ni nič čudnega. Čudno bi bilo le, če bi bil v Srbiji izvoljen Korošec, v Sloveniji Radič in na Hrvat? skem Pašič.
Čudne pa so te volitve na drug način, da so namreč vsi zadovoljni ž njimi. Zadovolj? na je v Sloveniji opozicija, ker je zmagala po deželi in celo v Ljubljani. Zadovoljna je opozicija na Hrvatskem, ker se ji je komaj sanjalo, da dobi toliko mandatov. ZadO? voljni so radikali v Srbiji, ki so jih mandati zasuli, da ne vedo lfiam ž njimi. Zadovoljiv so tudi samostojni demokrati, imajo z radikali večino.
Le na ta način si moremo razlagati, kako da izhajajo različni listi vsi v svečanem razpoloženju in vsak izmed njih kliče: »Zmaga je naša!«
Temu splošnemu veselju se pridružuje tudi Čuk na palci in želi, da) izmed treh vo? dilnih gospodov vsak malo
popusti, ne v blagor stranke, ampak v blagor države in se zmenijo na ta način, da ne bodo kakor zeljnate glave, ki so se na vrhu briba prevrnile in se kotalile v dolino pa je kmet dejal: »Vsaka glava ima svojo pamet.«
Če bi imeli vsi eno samo pamet in bi šli vsi po eni poti, bi bili zadovoljni z rezulta? tom tudi volilci ne samo stranke in bi ne potrebovali po par volitev na leto
Čuk.
MENICE NE PODPIŠEM!
Mladi grof E-zy je bil že zopet v denarnih stiskah. Po? da se k Židu Ja j telesu in ga prosi posojila vsaj 2000 forin? tov. — »Prav rad Vam posodim denarja, gospod grof,« reče židovski oderuh,, »toda morate mi podpisati menico!« — »Kaj, menico zahtevaš, žid smrdljivi? — Menice kratko? malo ne podpišem; enkrat sem moral že plačati tak dolg!« —
POTEM ŽE.
»Ti ne znaš dobro tesno« pisa. Ali ti to v službi zadostuje«
»Popolnoma. Moj šef jec; lja.«
IDEALNO.
»Vi ste osel,« je dejal knji? govodja novemu pisarju. — »Boga zahvalite, da ste prišli k naši firmi; tu bomo že še naredili koristno govedo iz vas.«

Iz Barkovelj.
Zadnjič sem podal poročilo o veliki zabavni prireditvi na »Silvestrovo«. Ne bom na dok go in široko opisoval, kakšno navdušenje je nastalo radi te* ga. Le to povem, da Zelje pl. Lačnavas se misli od samega veselja peljati s motociklom na luno in to pravi vsem, ka; kor da bi bilo mogoče.
»Allright!« Tu po Barkov; ljah sedaj vse kriči: »Za Š. K. Val trikratni zdravo, živjo, hip-hura!« — vse nori, radi velike zmage, ki jo je dosegel navedeni klub na športnem polju. Radi velikega veselja je tudi Zeije pl. Lačnavas uvide!, da je najbolje, če izlet na luno preloži.
Kar se pa tiče zmage, je to tako važna stvar, da začnem nov odstavek!
Na tržaškem Nanosu, ki se mu tudi »Trstenik« pravi, je zmagal naš »forte škvadron«, sestavljen iz članov »Edere«. »A. C, Roiano« in disidenti D. »Zoran v prijateljski nogomet; ni tekmi z Rojančani, katerim se je delala tema pred očmi od prevelikega prijateljstva, ki smo ga jini izkazali, »Trd O; reh« so imeli Rojančani v nas šem »škvadronu«, kot je pi; sala »Edinost«, toda razbili so ga že v 15' v veliko jezo Ze; Ije-ta, ki je kričal našemu »škvadronu«: »Dajte ga Vi, ker jaz ga ne morem!«
V pohvalo smo jim dali še tisti večer krompirja — pač vedli smo se plemenito!... — Toda, o čudež! Sam sv. Marko, naš patron nam je prine; sel zmago. V drugem polčasu smo- radi zmešnjave napravili »goal.« Oh »goal!« Bog, vera, domovina nogometaša, ki misli nate še v spanju ... D rtu gi »goal!« Trstenik se trese, vse buči, orožniki tečejo gor in kriče že od daleč: »Ljudje pamet, sedaj ni čas za. revo; lucijo!« — neki glas jim od; govori: »Kaj še, en »goal« na? rej en v »offsidde!« Temu odgovoru pa sledi še bolj divje kričanje: »Kdo je to rekel? Na »cvek« ž njimi!« — Meni je začelo postajati slabo, v glavi se mi je začelo vrteti — »zmešnjava« »offridole« pa zmaga! Onesvestil sem se ...
Prve besede, ki sem jih slišal, ko sem se zavedel, so bile: »Ti Rojančani ga pa imajo, prvi kazenski strel — nič, dru; gi —- nič ... So lahko se nam smejali, še čudno, da nam ni; so dali »paketo!«... ko je že skrbel sodnik za nas in tako zaslužil darilce 50 »banan«.... —- Naprej nisem slišal, ker sem padel znova v nezavest!
»An peškadur, ke ga je sram!«.
Sveti Preko.
V dolini Reški vas Bitinje je našla svojega patrona — in zdaj predpustom vrh čre-
pinje
mu zrastla bo občinska krona. Vse, kar se skrivoma zgodi, ponoči on stori očito in kdor pri luni zagradi, mu varje on kakor pribito. Če pa iz tuje kdo dežele nad Bitinjci se pregreši, spoznal bo svetca Prčka šele, kako kaznuje on ljudi. Mu Mali Dunaj alarmira, prižene Bitinjo na vrat
in jo zedinja in razdira, da vsak postane advokat. Najbrž z ministrom je Zentile v sorodu Prčko, svetee naš, in vsak vam paragraf na vile nabode slepo last pravaš. Visoko šolo bo na gmajni sezidat dal Brkinom v dar. Prepir na nji bo dolgotrajni, koliko let je Prčko star. A Čuk zapiše kot kronist, da Preko prišel je za Pusta, \ Za ženo bo imel zavist, ki rada kmečke d'narce
Hrusta.
Raje glavo !
„Ali veste, da je bilo za vašo glavo obljubjenih 5000 lir?" »Briga me 5000 lir! Raje obdržim svojo glavo!"
Iz Slavine.
Pravili so, da bo mesar Na; ce otvoril mesnico na Pre; stranku, pa se je v zadnjem hipu premislil, češ, da se ne bo izplačalo. Kot je pa šele sedaj prišlo v javnost, so bili vzroki vse drugačni.
Slišal je namreč mesar Nace, da je gosp. župnik pridigal o dekletih in ženskah sploh, da »prodajajo meso po ulicah in cestah« v slavinski občini, pa se je ustrašil: »Glej, zlom-ka, to je pa prehuda konkurenca; ne, to je pa preveč, z »nežnim« spolom se pa ne grem.«
Pa, da bi bilo samo to, mor; da bi se že kako i zneslo. Kaj pa naši »jagri!« Ti še le pobi; jajo in ubijajo divjačine! Če; mu bi potem kupovali doma; če, goveje meso, ko imajo divjega preveč.
O, naši lovci, ti so »tiči.«
Kjer so oni, tam gotovo ni divjačine, ali pa narobe, če hočete: Kjer je divjačina, tam ni lovcev. Ne ve se pa in ne more se trditi, ali beže lovci pred divjačino^ ali ona pred njo.
Lansko leto so se klatili po »loži« divji prašiji — morda je bil samo eden in še ta domač — pa so jih lovili in sledili, da je bilo joj. Seveda jih niso —■ k sreči — nikdar po; gledali. Tedaj je pa nekdo predlagal: »Vsak lovec naj si da napraviti nekak pokončen zaboj, kakor so jih imeli svoj; čas avstrijski »Wachpostni« s to razliko, da bo imel odpr; tinO' le za puško (strelno lino) in bi tako bil lovec varen pred to divjo zverino. Ti zaboji bi se razpostavili — kajpak, z lovci v notranjosti — pa »Iozi« in ni zlodej, da ne bi prišel merjasec enemu ali drugemu
na »muho«. Zdi se, da je bila večina proti predlogu in je predlog propadel.
Mislim pa, če bo lira tako »nazaj« rasla in če se bode »normalizacija« tako naprej uveljavljala, bomo imeli še mnogokrat post ne;obvezno.
Sicer pa je pri nas vedno kaj novera in sliši in vidi se mnogo pametnega n. pr. v Kočah imamo koriero, ki vozi le v nedoločenih urah in no; čeh in le če so vsi »šoferji« doma in so polne glave bencina — pardon —• vina. Istotam imajo velikanski sod za potovanje okoli sveta (od Š;ove hi; še do K;ove hiše). Prihodnjo ckspedicijo bo financirala »žejska banka.«
Ljudje so vsakovrstnega prepričanja. Ta je komunst. pa bi rad imel najmanj »fa-briko za paradajžovo konser-vo,« oni je fašistom naklo; njen, pa se ne bi branil delit; ve »kapitalističnega« bogastva, tretji je pravi »narodnjak«, pa mu ne gre prav nič v nos, če se tupatam nasloni na črno barvo, četrti je pristen »kr; ščanski«;sociakn, pa bi najrajši utopil soseda v žlici vode, -peti je pa vsakega prepri; čanja po slučaju potrebe, sa; m o da nese.
Če bi hotel opisati in našte; vati vse znamenitosti, naše o; kolice, bi moral vzeti »Čuka« najmanj 2 tedna »v najem«, zato končam. Pa drugič še kaj,
Pina.
Iz Gazona.
Ti deklica iz Komna mi pišeš, da si rdečih lic, si morda hči od baronic, ampak nisem jaz baron, da bi naredil ti poklon. Tudi tanke so nožice, vemo, da ste »fejst« samice, ognjenih poleg si oči, da lepših videti pač ni, človeku v glavi se vrti in kdor le hoče se možiti, mora naglo v Komen priti. Pa morda deklica si stara, in več noben te fant ne mara. Če fantič mlad te če objeti, a leta tvoja prej prešteti, to ti piše fantič iz Gažona, brez nobenega poklona. Nisem kriv v nobeni stvarci, to1 vam priča Čuk na palci!
NJENO MNENJE.
V slikarski galeriji sta mož in žena opazovala na sliki Evo v raju. »To so bili zlati časi,« je dejal mož. »Tedaj ni bilo treba možu ženi kupovati vsak hip novo obleko.«
»Kaj pa misliš?« je dejala žena nevoljno. »Eva gotovo ni nosila ves čas eno samo figovo pero.«
i/godna pomota.
Gospod Sirk je prišel k svo* jemu tovarišu, oženjenemu gospodu Travnu na obisk ravno tedaj, ko je vladalo v mestu največje predpustno veselje. Jasno je, da sta se hotela go* spoda vdeležiti marsikaterega skupnega večera, zato je ostal gospod Sirk pri gospodu Travnu na stanovanju, Trav* nova žena pa je spala v sobi* ci, ki je bila pripravljena za deklo, a je bila ta v isti čas ravno na dopustu. Oba gospo* da sta našla hitro izgovor, da se za pol ure odstranita n.a u-lico. Gospa je bila zelo trudna, zato je šla ob 10. uri spat, misleč si, da bosta gospoda ob 11. uri že doma. Zjutraj ob šesti pa sta prišla gospoda precej trudna in zdelana domov ter sta se hotela čisto na tiho izmuzniti v spalnico, ko sta zagledala v jedilnici Trav-novo ženo, ki je bila že na vse zgodaj na nogah. Hišnega go* spodarja je popadel neznanski strah, njegovega prijatelja tudi. Gospa, ki je videla oba gospoda v frakih pred seboj, pa je mislila, da, sta šele vstala in je dejala čisto prijazno:
»Tako zgodaj? Vi dva se čisto gotovo še niste naspala. Najbolje, da gospoda ležeta še do osme ure«.
Energično je potisnila vsa gospoda; v spalnico, ki sta oba padla v postelje in od tod v trdo spanje, ki pa ni j en j a! o do poldne, kar j^ dobri gospe dalo mnogo misliti.
RAZTRESEN SODNIK.
Sodnik. Ali ste poročen?
Ptiča, Ne; neporočen.
Sodnik. Tedaj prost?
Priča. Da.
Sodnik. Od kdaj pa?
PONOS.
Gospod Razbijač je bil vin* jen. Po poti domov je razgra* j al. Policaj ga je prijel malo bolj trdo za ovratnik. Ta se je razhudil: »Jaz si prepovedu* jem tako postopanje; jaz sem bil radi razgrajanja aretiran že tedaj, ko ste vi ležali kot nežno dete v plenicah.«
DOBER ODGOVOR.
Neki berač je šel od hiše do hiše in prosil skorjo kruha za svojo družino. Nekje pa je dobil sledeč odgovor:
»Mi imamo samo svež kruh, tega ne morem odrezati.«
Berač pa odgovori naglo:
»Nič ne de; zamenjam vam; mojega boste lahko odrezali «
POLJUB V TEMI.
»Kaj si v temi takoj spoznala, kdo ti je dal poljub?«
»Kaj ti si to bil — ljubček?«

POZDRAV IZ GENOVE.
Po dolgih 10. mesecih pošiljamo pozdrave vsi slovenski fantje sani-tejci, starišem, bratom, sestram, fan* tom, prijateljem, znancem, čitate-Ijem Čuka na palci, posebno pa našim zvestim dekletam, ki se še vedno spominjajo na nas s kakšno kartico ali s pisemcem. Ali mi bi bili
bolj zadovoljni, da nam bi podarile kakšen petak. pa malo manj besed. Tako, ljube deklice, se spominjajte na Čuka, ker on vam na kratko in veselo pove, da nas še Ijubiste. Pošiljamo še en pozdrav tistim dekletom, ki so predlanskim plesale.
Nuncija Gašper, Bača- Ziberna A., Majdič A„ Topolec, Zadnik Štefan, Pregarje. Grilj J., Prelože. Prime Franc, Bukovica.
Narodna Knjigarna
Gorica
Via Carducci št. 7 Telefon štev. 169
<v hiši Goriške Ljudske Posojilnice)
se priporoča cenj. trgovcem, društvom in krožkom za na-kup potrebščin za n m m m m
KAKOR: serpentine, balončke, korijandole, cvetlice razglednice za šaljivo pošto, kotiljone, pisane krogljice, pisani trakovi in verige, svilen papir, krep papir, kakor tudi vse druge predmete za okrasitev dvoran.	---
Po ceni!
Postrežba točna!
Pravijo.
Pravijo v Rojanu, da ko so prijeli slavne ponarejevalce »Cosuličevih« akcij, jim je policijski komisar rekel; »Da, da; tisti, ki naredi kakšno grdo akcijo, bo končal v »Coroneo!« V odgovor je dobil: »In mi, ki smo jih delali lepe, kam gremo gosp. komisar?«,..
Pravijo v Rojanu, da so rojanske »piipe« zelo žalostne, tako da če jih Človek gleda, mu pridejo solze v oc\. Tako zelo žalostne -so pa zato, ker radi odkrite »fabrike« »Cosuličevih« delnic, je postal Rojan bolj slaven, kot one same.
Pravijo v Rojanu, da neki izlet »D. Zore« je bil naravnost krasen. S Proseka lep razgled na Jadransko morje, na vzhodu sivi Nanos in v gostilni klobase s kislim zeljem (točka, ki ni bila na programu!), ter divna deklamacija »prima-donne« je tako delovala na duhove, da sta si dva gospoda kar lizala prste.
Pravijo v Rojanu, da poezija noči deluje tudi na dimnikih, kaj pa še na kakšno poetično, sentimentalno (kakšne lepe besede!«, »piipo«. ■.
Pravijo, da bo Pepi Čjak v Bar-kovljah vso nabrežinsko vodo spum* pal na Šajmerjeve pašne. Da bode zavarovan proti suši, mu pripravlja naša občina še nove vodovode doli črez Ricmanje.
Pravijo v Rojanu, da neka »gospodična« poučuje rada slovnico, seveda slovensko in kar je glavno, brezplačno. Poučuje pa najraje, ko je mnogo zbranih in pri dobri volji (zvečer po večerji!)... — »Škure« pa pravi: »Če be jemu jest tašno glauco, či be biu...« —
Pravijo, da v Št. Vidu napravljajo velikanski mlin z enim kolesom. Delo se vrši natančno pod nadzorstvom, Hane in jezične Lojze. France je tudi že obesil na kostanj reklamo. In ker se je delo vršilo po noči, ni dobro videl, kajti zjutraj je visela na dotičnem kostanju reklama Brill-a.
Pravijo, da so mačkovljanske pu-pe Čuku zopet zamerile, ker čuk ne pride mačkovljanske fante nič pogledat.
Pravijo, da poliške punce hodijo na Št. Viško goro zaradi fantov; posrečilo se jim pa to ni; morale so biti le same v gostilni — okoli velike mize. Fantje, le korajža, dokler je še pustni čas!
Pravijo. »Nekdo« se je hudo razhudil nad »nekoga«, ki ga zmerja, da je strah in groza. Če bi bil čuk »Krota v gnojnici« pa bi to priobčil, tako pa ne more.
Pravijo, da bi se nekatere gospice v Desklali, ki se uče šivati žaklje, rade omožile, a dokler živi »stara« se nočejo.
Pravijo, čuk na palci je prejel dopis od neke bralke, ki se huduje' čez
_____vri
»brate z juga« in pravi, da ne smejo več prestopiti praga hiše, ker samo dobro ime jemljejo. V tem se Čuk na palci strinja. Toda če Čuk proti njim še tako piše, to ne bo nič pomagalo. Ve. Slovenke, jim pokažite vrata, če pridejo na prag. Čuku pa bi še lahko rekli, da hujska na plemensko sovraštvo.
Pravijo v Rojani, da je vse mirno odkar so odšla Kraška dekleta; obe plešišči bodo morali ustaviti.
Pravijo po celih Selcah, da neka šivilja zelo fantazira, odkar je odšel njen »ljubi«. Čuk priporoča šivilji, da naj pozabi na staro ljubezen.
Pravijo na Prestranku, da neki mladi gospod iz Materijevasi prihaja vedno z ovratnico v službo.
BARVA.
»Kaj, to blago stane po L 25 za meter?«
»Da; toda poglejte to kras* no> rdečo barvo...«
»Vi imate prav. Blago je postalo tako rdeče, ker ste imenovali tako ceno.«
»Ulica... št. 15"
Tak je naslov velekomične komedije v 4. dejanjih, kalero uprizori »Slov. izobr. društvo« v Mirnu, v nedeljo, dne 15. t. m. in jo ponovi naslednjo nedeljo, dne 22. t. m. — Opisovati snov igre bi bilo predoh go. Omertim naj le, da je igra polna ljubavnih spletk, zvijač in neljubih zapletljajev raznih zaljubljenih parčkov, zasače-nih v nedovoljenih odno* šajih, kamor jih je zavel ne* izogibni, a prebrisani ženitveni mešetar Drmota. Ne bo manjka tudi prifrknjeni Banka v cilindru in fraku z svojo razbito pipo in polomljeno marelo. Kdor se hoče v tem predpustu enkrat pošteno nasmejati. ne bo zamudil te le: Pe prilike. Opozarjamo pa vse one, ki nimajo dovolj krepkih pljuč, naj raje ostanejo doma. ker društvo ne prevzema nobene odgovornosti, če kdo od smeha po* či. Vsi oni pa, ki se te nesreče ne bojite: Na veselo svidenje v nedeljo popoldan v Mirnu v »ulici tej in tej štev. 15,« _
NT;PRAVO SREDSTVO.
»Kakšen mraz pa je to! Iz kože bi skočil.«
»Potem bi bilo le še bolj mraz.«
VIII
— r
POMEN.
»Jaz pa ne najdem v tej pesmi prav nič, kar bi kazalo na petdesetletnico.«
»Da; petdeset verzov ima.«
ŠTEDLJIVO.
On. Ti boš šla k koncertu; tedaj vzemi vendar 'star dež« nik in ne novega; saj zvečer se ne vidi.
Ona.. Ti misliš, da bom plačala za star dežnik pol lire za garderobo; pa že raje vzamem novega, če že moram toliko plačati.
STRUPENO.
Igralec. Ali si že slišal? — Včeraj sem rešil v našem gle* dališču predstavo?
Drugi igralec. Ali si se ti k pred predstavo javil za bolnega?
PO PRAVICI.
V neko družbo je prišel gn« spod z nemogočim frakom, ki je močno dišal po' naftalinu. Nekdo ga vpraša, kako se upa prikazati v takem fraku v drurbo.
»O,« pravi gospod. »Frak mi je zelo dobro stoji.«
»Toda k poštenim ljudem v njem ne smete priti.«
»Ne,« pravi gospod, »to je res. Saj tega tudi storil nisem.«
KRATEK ODGOVOR.
Pri zdravniku. Oh, gospod zdravnik, mene tako zbada v vratu; ali to kaj pomeni?
Zdravnik. Seveda pomeni. Da ste mi dolžni deset lir.
I^fanufaktaro. perilo, izdeiarte obleke
po cenah brez konkurence
k" pite pri dobroznani
Bratje Mose
Via Rasteilo 7 - ©ORSGA - Via RasteHo 7
V delavnici so nameščeni delavci - specijalisti za brusarska dela, kakor tudi za popravljenje vseh operacijskih predmetov i. t. d,
Nožarnica „S O L I N 6 E N«
IVAN TEMU • Gorica
Via G. Carducci štev. 6 BRUSAM in NOZAR
Prodaja tudi toaletne predmete
V zalogi se nahajajo najboljši, pristni in garantirani kamni-osle bergamaške za brušenje kos. - Delavnica na električno gonilno silo z bogato zalogo predmetov, kakor nožev, sploh vseh rezil.
Brusi hrivne in žepne nože, škarje, mesarske in knjigoveške ter vse druge nože
in rezila.
ZA IZVRŠENA DELA JAMČI.
POSEBNOST: Žepne električne žarnice iz najboljših tovaren.
PODRUŽNICA
Corso verdi „Trgovski dom«
Telefon št. 50 — Brzojavni naslov : Ljubljanska banka
Delniška glavnica CENTRALA Rezerva SHS in rezerve :	i 11 d I I 71 N 1\	"'n*
Din. 50,000.000 LJUBLJANA 10,000.000
Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Vletkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 4°/0. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle naj-kulantneje.
Oko želite nakupiti dobro blago in elegantno izgotovljene obleke po najnižji ceni, obrnite se edino na domačo tvrdko
:: ANDREJ MAVRIC ::
Via Carducci 3 — Gorica — Via Carducci 3
Velika izbera kožuhovine po tovarniških cenah.
Velika krojačnica, katera sprejme vsako naročilo ter ga izvrši točno in po zmernih cenah.
Za vsako naroČilo se jamči.
Za obilen obisk se najtopleje priporoča udani	BHDRE1 MAVRIC trgovec.
Trgovina 7 m< nufakturo
ŠKODNIK ANTON
Gorica - Via Seminario lO - Gorica
Le zadovoljnost k pravi steči vodi! Zapomni si, nev sta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi!
Blago po nizki ceni, zadnji modi
predaja za deželo, za Gorico
pri semenišču v hiši z desetico
trgovec Škodnik Anton, znan povsodi.
H to se tiče tudi tebe, mati, in tebe, žena, ženin, fant, deklina, trgovec ki kupuješ mnogo hkrati
cefiria, oksforda in etamina!
„Sem zadovoljen z blagom!* vsak poreče
in zadovoljnost kluč je že do sreče.
Angleški ptinč a L. 13.— steklenica liter. Rhum Kingston a L. 13.50 steklenica liter. Jajčna maršala a L. 12.— steklenica liter. Maršata Trapani najfinejša L. 5,-1 Vermouth turinski - beli vermouth a L. 5.— liter. Likerji: Curacao, Chartreuse, Maraškin, Hruškovec, Bnedictnie, Janežev, Sibilla. - Vzorec Strega, China a L. 15.50 steklenica liter. Kognak fini Šampanjec a L- 10. steklenica 7/10. Domače žganje a L. 11 liter.
Žganjarna na trgu Sv. Antona štev. 7.
POPOLNOMA V A RUD NALOŽEN
DENAR V JUGOSLAVIJI
II
v novopreurejenih prostorih v Ljubljani
Mestni trg. štev. G
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, jih obrestuje
po S%
ter jih izplačuje takoj brez odpovedi in brez odbitka. Večje hranilne vloge z odpovednim rokom.
Obrestuje tudi višje po dogovoru,