List u kori.it d«ltv-•k.*a lludatv*. Dtlav
ci no opravtitni do v»«ga War producir«|0.
This p*p«r 1« d«vnt«d to ih« tnteraato of lhe working cImi Work-• r« are «nulled to all what tK«y produce.
Ste v. (No.) 335*
VELIKA POMOC ZA REBELE
Dobili to orožje in denar iz Zed. držav.
S	---
Predsednik Wilson je intervini-ral v Meksiki — ne z ameriiko armado, temveč * aremiikim orožjem. 2. feb. je s posebnim razglasom razveljavil prepoved bivšega predsednika Tafta za izvoz orožja in streliva v Meksiko in h tem dovolil rebeloin, da smejo kupovati vse vojne potrebščine v Zedinje-nih državah kolikor hočejo. S tem korakom je Wilson silno ugodil rebelom in Carranza ter Villa ga ne moreta aedaj dovolj prehvaliti. Takoj so pričeli rebeli voziti orožje in zadnje dni romajo voz za vozom z morilnim orodjem čez mejo. Naročili so 11.000 pušk, 10 milijonov nabojev, več sto lahkih topov in govorijo celo o dveh bojnih ladijah. Villa je sporočil, da sedaj imajo vse, kar hočejo in sedaj, ko imajo orožje, jim bo lahko tudi za denar. In res prihajajo vesti, da je Carranzina rebelna vlada te dni najela posojilo 25 milionov dolarjev v Zedinjenih državah. Kdo je posodil denar in kakšno jamstvo so dali rebeli za to ogromno svoto, je tajnost.
Iz Mexico City prihajajo zasebna poročila, da je Huerta silno potrt vsled tega najnovejšega koraka Wilsonovega. Česar se je na-silnik Huerta najbolj bal, se je zgodilo; kajti on dobro ve. da neomejena dobava orožja za Carran-zo pomeni zanj hiter konec. Vsak diplomat v Meksiki danes ve, da se Huerta ne mote .več dolgo vzdržati. Velikost in zvestoba njegove armade ekstira le iena papirju. Zadnje dni so v samem glavnem mestu zarote zoper Huerto na dnevnem redu. Tiran sicer divlja in zapira ter mori vse sumljive ljudi, toda njegovih pristašev je vedno manj. Te dni poteče eno leto odkar je Huerta s pomočjo izdajnika Blanqueta in Feliksa Diaza vdrl v narodno palačo in strmoglavil Maderovo vlado. In to obletnico hočejo nešte-vilni puntarji — njegovi nekdanji pristaSi — ki so na skrivnem v zvezi s Carranzo, praznovati s tem, da na isti načih vržejo Huerto z niegovega prestola. Mesto je že celi teden pod vojnim pravom in narodno palačo čuvajo močne čete najzvestejših vojakov, katerim pa Huerta tudi dosti nq zaupa. Zato je razpostavil po mestu Se posebne straže, da čuvajo prve. Na strehi narodne palače in na bližnjih poslopjih štrle ka-noni pripravljeni za vsak slučaj.
Villine čete so zdaj na potu proti Torreonu in ko pade to mesto, pojdejo združene konstitucio-nalistične sile nad glavno mesto* TTuertino čete v Tampicu so v soboto rebelirale in izjavile, da so ti a strani Carranze.
KiurMM IM»U «JUI ruau.r, 0«c. 8. UMU. al »h« CM« off»"« it CtilMin III und»I ibr Art of rouf»»». Of March »rrf •*?«
Offiei: 4006 W. 31. Str., Chicifo, 111
Delavci vseh dežela, združite se!
PAZITE!
na Številko v okUpa|u-ki a« naha|a poleg ve« ¿«ga naslove. pril«pl|«-n «a« «podal ali
na ovitku. Ako (ooO) |e it«vilka
t«da| vam • prlhodn|o Številko natega llate po leče naročnina. Prosimo ponovite |e teko).
Chicago, 111., 10. Iebruar|a February) 1914.
Leto (Vol.) IX.
DUHOVNIK-MORILEO OBSOJEN NA SMRT.
llaus Schmidt, znani katoliški duhoven v New Yorku, kateri je i na bestijaltu način umoril svojo} ljubico Ano Auuiuller, razsekal njeno truplo na devet kosov in jih : znosil v reko Hudson, je bil pri I drugi obravnavi, ki se je končala| zadnjih petek, spoznan krivim umora prve vrste. Porotniki so se posvetovali tri ure in nato izrekli, da je duhoven tiri zdravi pameti in vsled tega kriv, kakor se glasi obtožnica. Pri prvi obravnavi, ki s«« je vršila v decembru 1. 1., sta dva porotnika trdovratno vstra-jala na strani zagovorništva, da j»' Schmidt blaznež, vsledčesar se j»' motala vršiti druga obravnava.
| Umor prve vrste se kaznuje v drŽavi New York s smrt in na elek „ t ričnem stolu in tozadevna obsodba bo izrečena prihodnjo aredo. Duhoven-niorilec se je bridko zasmejal, ko je porota izrekla svoj zaključek in takoj izjavil, da rajši umrje danes kot jutri. Njegov zagovornik A. G. Koelbe je rekel, da "Father" Schmidt ne bo nikdar umrl na električnem stolu. Vložil bo priziv. Morilec pa pravi, da ne mara nič čakati, ker se čuti krivega.
Tako je dokončal katoliški du-, h o ven, kateri je hladnokrvno izi vršil najbolj bestijalni zločin, kar jih pomni novejša doba Amerike. Katoliška cerkev v Ameriki je pošteno zastavila svoje mogočne sile, da opere ta grozni madež na svojem plašču s tem, da prikaže Sehmidta blaznim. Toda okolnosti tega strašnega zločina so govorile proti vsaki blaznosti Sedaj je dokazano, da je duhoven Schmidt moralna propalica, goljuf in zverinski morilec prve vrste. Dasi-ravuo kot tak zasluži najostrejšo kazen kakoršno predpisuje zakon, vendar socialisti smo proti temu, <la bi bil barbarsko umorjen. Država New York se ne sme postaviti na barbarsko stališče morilca samega. Duhoven-morilec bo najbolj kaznovan s tem, da je vse svoje žive dni za omrežjem, kjer naj tolče kamenje ali opravlja kako drugo koristno delo, kakorŠnega ni hotel opravljati poprej.
ŽENSKE VOLILKE V CHICAOI.
Bestijalnost coloradskih kozakov.
Milica v coloradskem premogarskem okrožju počenja ostudne zločine nad ženami in o-trocl stra|kar|ev. Dokazi predloženi kon-gresnlkom. Preiskava |e sedal v teku v Coloradu in Miehiganu. Morilci štrajkar-|ev pred sodiščem v Houghtonu, Mich.
NOV NASELNIÔKI ZAKON.
Reprezentativna zbornica je 4. febr. sprejela z 241 proti 126 gla-sotrorn Burnettevo naselnisko predlogo, katera prepoveduje vstop v Zedinjene države naseljencem, ki ne znajo citati, ne pisati svojega materinega jezika. Predlogo mora sprejeti še senat. Ennko predlogo je sprejel zadnji kongres, toda Taft jo je vctiral.
Zadnji torek je bil registracijski dan za primarne volitve v Chicagi, ki se vrše 24. t. m., in pri tej priliki je vpisalo svoja imena v volilne imenike 158.026 žensk, ki imajo sedaj volilno pravo v Ulinoisu. To ogromno število je kar presenetilo stare političare, ki niso pričakovali, da bi se ženstvo odzvalo v takih trumah. Pričakovali so k večjemu od 50 do 100 tisoč ženskih imen. To število bo pa še bolj naraslo 17. marca, ko bo regularni registracijski dan za aldermanske volitve v aprilu. Takrat bo registriralo socialistično ženstvo, ki je topot večidel izo-stiHo, ker socialisti nimamo nobenega kontesta ob primarnih volitvah. Na socialističnem tiketu kandidirajo tri sodritžiee v mestni svet in sicer .Tosephine C. Kaneko v 6. wardi, Lida E. McDermut v 7. in Maud .T. Bali v 31. wardi.
NE BO ŠTRAJKA.
Rebeljon v Peru.
Lima, Peru, 5. feb. — Kratka vojaška revolta. katera je strmoglavila predsednika republike Guillermo Bilinghursta, je končana. Ronavides, kateri je vodil napad na predsednikovo palačo in razbil prešnjo vlado, je sedaj imenovan začasnim predsednikom. Revolta je tirjala 80 mrtvih in ranjenih. Bilinghurst je pregnan iz dežele.
Kdor je dober socialist, dela ne le za svoj narod, temveč za eelo človeštvo in to je nekaj vredne.
Konvencija združenih premo-garjev v Tndianapolisu je bila j končana zadnji torek. Delegatje | so zadnje dni sklenili, da ne bo štrajka v aprilu, ko v mnogih potečejo plačilne pogodbe med premogarji in operatorji, temveč unije bodo med pogajanjem za novo plačilno lestvico nadaljevale 7. delom. Delegatje so tudi sprejeli novo plačilno lestvico, kKtera se glasi za povišanje plače kot pet centov pri toni. Ta lestvica bo predložena operatorjem.
Bodoči zbor premogsrjev ie vrši v St. Louisu, Mo.
Denver, Colo., 5. feb. — Na predvečer kongresne preiskave, katera se prične v stavkarskem premogarskem okrožju v ponde-ljek, prihajajo iz Trinidada in drugib yremogarskih naselbin vesti otakih bestijalnostih, o takih falotstvih in zločinih, da človek v prvem hipu ne ve, dali je v "svobodni" Ameriki ali v mračni Rusiji. Hudodelstva, ki ji^h izvršuje podivjana coloradska milica nad štrajkarji in zlasti nad ženami in ot roci Strajkarjev, so naravnost vnebovpijoča. Par sličic iz zapisnika preiskovalnega odbora colo-radske delavske zveze zadostuje, da lahko vsak pameten človek za-dobi jasne pojme o "civilizaciji in kulturi", katero zastopa general Chase s svojo armado kozakov:
V	Aguilaru je zvečer 30. dec. četa miličarjev prijela Karolino Logar (Slovenka ali Hrvatica), 191etno otnoženo ženo, katera je bila takrat že proti koncu v nosnem stanju. Prijeli so jo na stranski ulici blizo njenega stanovanja, nakar so jo vlekli po snegu in ledu do vojaške postaje. Uboga ženska ni mogla vsled silnega strahu hoditi, nakar so jo nesli — okrog nje bilo 12 vojakov — in eden je tiščal svojo dlan na njenih ustih, da ni mogla vpiti. ti t»1Moč so ji raztrgali obleko na prsih in jo grabili za f)rsa. Ko so jo privlekli na postajo, se je Logarjeva onesvestila/Poslali so po zdravnika, kateri je vojaške zve rine pošteno ozmerjal in jim za povedal, da morajo žensko pustiti domov, ker bo vsak čas porodila. Tedaj so naglo dobili nekak voz in odpeljali ženo na njen dom.
Filomena Bartolomticcio, žena italijanskega štrajkarja v Valde-zu, je nekega večera videla tropo pijanih miličarjev, ki so se vozili po cesti in streljali v zrak. Deset minut pozneje se je voz ustavil pred njeno bišo in vojaki se tolkli s puškinimi kopiti po vratih. Ko jih je vprašala, kaj hočejo, odgovorili so, da iščejo človeka, kateri je malo prej streljal. "Vi ste sami streljali, saj sem vas videla." odgovori ženska. Vojaki pa so grdo zakleli in dajali ženski nesramna imena, ki jih ni mogoče zapisati. Nato so vdrli v hišo in ko je skočil njen mož, Štrajkar pokonci, da brani ženo napada, vrgli so ga ob tla, neusmiljeno pretepli ir. končno .odšli neprestano zmerjajoč in prcklin.fajoč ženo. (To je eden slučajev, ki po-kaztije, kako miličarji provocirajo nemire. Najprvo sami streljajo v zrak in potem vlomijo v stanovanja Strajkarjev pod pretvezo, da "iščejo strelce", nakar imajo posebno veselje strahovafi in tirani-zirati ženske.)
V	Starkville je pijana vojaška <lt hal zvečer ob poluosmi uri ustavila na cesti gručo malih dečkov od 6 do 9 leta starosti in jim za-povedala, da se morajo postaviti v vrsto eden za drugim in kora-kati po cesti ven iz mesta eno uro daleč in zopet nazaj. Vojaki so ves čas držali puškine cevi namer-jene v hrbte dečkov in režali nad njimi, da morajo hitro stopati. Tako so otroci korakali v mrazu in vetru dve uri in še ponoči pred puškami, samo zato da so "slavni" kozaki imeli nekoliko "Spa-sa" z njimi. Med tem so pa matere doma mrle strahu, kaj se je zgodilo s fantički.
Mrs. Josie Manino v Scgundo se ni upala iz hiše ves čas odkar so prišli coloradski kozaki v premoga rsko okrožje. Šele dsn po
božiču se je toliko ojunačila, da je šla z otroci v bližnje mesto. Ilišo je dobro zaklenila. Ko se je pa vrnila, našla je razbita okna in polno hišo vojakov, ki so razbijali in premetavali vse, kar jim je prišlo pod roke. Obrnili so vse predale in razbili ključavnice na vseh kovčekih. Vsa prestrašena jih vpraša, zakaj to delajo in odgovorili so, da iščejo *— puške in patrone. Našli niso ničesar, pač pa naredili škode najmanj za sto dolarjev.
Mrs. Katie Mitchell v La Peta je morala trikrat bežati sredi noči iz hiše, ko so jo napadli pijani miličarji. Enkrat je komaj ušla v sami nočni srajci in tekla skoraj miljo daleč v mrzli noči k znancem v zavetje. Njen soprog, štrajkar, se nahaja v vojaškem zaporu.
Mrs. Bums, stara ženica v S^o-prisu, katera poseduje hišo m loto ter plačuje davke že 26 let, je bila pred kratkim aretirana, ker je zvečer ob šesti uri prepevala neko delavsko pesem v svoji hiši. Miličarji, ki so Šli mimo hiše, so slišali petje in takoj tolkli na vrata. Ko je ženska odprla, so jo vprašali če je ona pela in ko je prikimala, so ji zagrozili, da bo aretirana, ako ne neha s petjem. Ženska je pa odgovorila, da v svoji /iifti menda sme prepevati koliktr hoče in je pela dalje. Za četrt ure so se miličarji povrnili in odpeljali Burnsovo na postajo pred vojaškega častnika, lrateri ji je kratkomalo prepovedal peti v njeni lastni hiši po šesti uri zvečer, češ da to je proti vojnemu pravu.
8. novembra 1. 1. so miličarji vdrli v hišo italijanskega štrajkarja J. Inbroqolie in k sreči ni bilo nikogar doma. Ko se je pozneje povrnila žena štrajkarjeva «lomov, našla je vse razbito in razmetano in iz predala v omari za obleko je izginila zlata ura, prstan, dva para zlatih uhanov in $175 gotovega denarja. Inbro-«piolio je takoj prijavil tatvino predstojniku milice v Valdezu in imel sosede za priče, ki so videli vojake, kako so vlomili v bišo in zopet odšli; toda predstojnik je pa štrajkarja in njegovo ženo enostavno zapodil, češ da ni mogoče, da bi slavni coloradski kozaki kradli denar in zlatnino v hišah strajkarjev!
Dovolj! Ti dogodki jasno pričajo, kam je prišlo z ustavno vla do v Coloradu. Coloradska delavska zveza (Colorado State Fede-ration of T.abor), katera je po posebnem odboru natančno preiskala vse te in še stotine sličnih bestijalnosti, bo predložila vso tozadevno evidenco kongresnemu odsekn ta teden. Ako imajo kon-gresniki, ki bodo preiskavali stavko v Coloradu, le količkaj čuta pravičnosti in človeške dostojnosti. morajo vse te bestijalnosti naložiti na rame guverjerja Ammon-sa in ga klicati na odgovor.
Mati Jones je še vedno v zaporu v trinidadski bolnišnici sv. Rafaela. CJromoviti protesti organiziranega delavstva še niso ganili guvernerja, da bi izpustil staro ženico na prosto. Toda delavsko ljudstvo ne bo mirovalo. Hudodelstva miličarjev so pridobila že dokaj simpatij do Strajkarjev med nevtralnim prebivalstvom Colo-rade. Davkoplačevalci v par coun-tijib zahtevajo, da se milica odpokliče.
Kljub vsem nepostavnostim, katerih se poslužujejo baroni pre-
(Nadaljevanje na 6. strani.)
KONGRES OBRNIL HRBET SUFRAŽETKAM.
Zadnji up sufražetk, da jih usliši sedanji kongres glede volilne pravice za vse države, je splaval po vodi 4. t. m. Underwood, vodja dentokraške večine v nižji zbornici, je izjavil tega dne, da demokrat je se ne bodo pečali z žensko volilno pravico, ker smatrajo, da ista spada v področje držav, ne pa narodne zakonodaje. Borilke za volilno pravico aedaj vedo, da je demokraška stranka nasprotna njih zahtevam.
IZ DELAVSKEGA POLJA.
—	V Tacoma, Wash., štrajkajo delavci v topilnicah.
—- V Pittsburghu, Pa., se odpira delo v jeklarskih tovarnah.
—	Panama, 111., ni prostora za nove prišle v premogokopu. Vstran od tam!
—	V Superior, Wyo., delajo v premogokopih le tri dni v tednu. Veliko premogarjev brez dela. .
—V premogarskih okoliših Oklahomc se slabo dela. Pri vsaki jami čaka 30 do 40 mož na delo.
—	Nikomur ni svetovati, da bi iskal delo v premogokopih v Ulinoisu in Iowi.
—	V British Columbiji je še vedno štrajk premogarjev.
—	300.000 mož brez dela v New Yorku.
—	V Gary in So. Chicagi se zopet odpira delo v jeklarnah.
—	Ne v West Virginijo! Tisoče ljudi je tam brez dela.
SOCIALISTIČNE VESTI.
—	Stranka je v januarju narasla na 110.448 dobrih članov.
—	V Star Citv. W. Va., je pred kratkim izvoljen socialistični župan in pet aldermanov.
—	V Dublinu na Trškem sta izvoljena dva socialista v mestni svet.
—	Glasovi v Virginiji: 1908 255, 1909 1377, 1912 3370 in leta 1913 5899 glasov.
—	Finska organizacija šteje 13.000 članov in 33% je žensk.
—	Socialisti na . Bolgarskem zahtevajo republiko v zvezi z d.ugimi državami na Balkanu.
—	Kksekutivni socialistični ko-mitej v Chicagi je pred nekaj dnevi odposlal veliko zalogo oble ke in čevljev za otroke Strajkarjev Coloradu in Miehiganu. Za loga je stala $3000 in 4enar je prišel iz pomožnega fonda za štrajkarske otroke.
Napredek Jugoslovanske socialistične zveze.
Za mesce januar je vplačalo ju-gosl. socialistični zvezi 2622 članov članarino. To je eden najboljših mesecev od kar < bstoji zveza. Lep napredek.
PROČ S KAPITALISTIČNIMI MORILCI!
Tajnik vladnega oddelka za delo W. B. Wilson je zadnji teden predložil predsedniku svoje prvo letno poročilo. V istem priporoča med drugim, da bi kongres sprejel zakon proti no&enju orožja v okoliših štrajkov in zlasti proti vposlevanju privatnih detektivov in stražnikov od strani kapitalistov. Nato navaja Wilson zadnje dogodbe v stavkah v Miehiganu in Coloradu, ki osvetlu-jejo zle posledice mobiliziranja privatnih kapitalističnih armad. Dalje apelira tajnik Wilson za finančno podporo od strani kongresa, da zamore njegov department vršiti svoje posle. Zadnje poročilo preiskovalcev stavke v Miehiganu ni še dane tiskano, ker nima department za delo nobenega denarja na razpolago.
Kongresnik Baltz iz Illinoisa je v petek vložil predlogo v reprezentativni zbornici, katera prepoveduje železniškim in parobrod-nim družbam voziti skebe in orožje ter strelivo za privatne policiste v slučaju štrajka pod kaznijo $1000 globe in eno leto zapora. To je pametna predloga, katera je najbrž inspirirana po tajniku Wilsonu in organizirano delavstvo mora gleduti, da predloga postane zakon.
BELEŽKE.
Meksikanski Huerta je velik tiran. Ali če hoče izpopolniti svoje tiranstvo, tedaj, mora iti še v šolo v — Michigan. Kajti v primeri s tolovaji v bakrenem okrožju je nuerta še gentleman.
- Polkovnik Reutter, ki se je
v Zabernu za nekaj časa sem imenoval za najvišjo oblast in dal no ulicah strašiti s svojimi vojaki, loviti ljudi in jih zapirati v klet, je bil obtežen, da si .ie protipo-stavno prisvojil ekaekutivno o-blast. Vojno sodišče v Strass-bnrgu si je reklo', da se s pruskim polkovnikom, ki je kršil zaklone, ne more tako postopati kakoT z navadnim civilistom, in ker ni moglo trditi, da jo bilo prav, kar ie polkovnik počenjal, ga je oprostilo, češ da «e ni zavedal kaznivosti svojih dejanj. To pa je bilo očitno še premalo. Mož, ki bi "padal za nekoliko mesecev v zapor, je oproščen — s tem se militarizem v Nemčiji ne more zadovoljiti. Zato mu je dal cesar Viljem 7adoščenje in podelil polkovniku Reutterju red rdečega orla. Tudi je prav. Se nekoliko takih Reutterskih impertinenc in še nekoliko takih Viljemovih dekoracij bo treba, pa ae zdrami nemara tudi nemški špisar in spozna, kakšne kremplje ima militarizem.
Veleporota v Houghtonu, Mich., Je obtožila Moyerja menda zato,
ker je streljal člane "Citizena All-lie-ance" v hrbet in jih depor-tiral iz Michigana v Chicago!!! Veleporota v Coloradu je sicer iznašla, da so lastniki premogo-kopov krivi kršenja vseh zakonom v državi, toda namesbo njih je obtožila Fr. Ha.vesa, Adolfa Ger-tnerja, mater Jones in druge voditelje štrajka!!! Pa še pravijo nekateri ljudje, da v Ameriki ni razredov!
Neki francoski profesor pifce, da bo imel bodoči Človek dugač-no kožo, kakor jo pa ima današnji človek. Ako se kmalu ne spremene gospodarske in družabne razmere, tedaj bodoči človek odnos-no bodoči delavec splob ne bo imel nobene kože več. Kapitalisti rau že danes dcrcj«o kožo in meso.
V Cester, Pa., je neka družba (Philadelphia Quartz Co.) obljubila mojim 300 delavcem, da jim zvina plačo za 10%, ako se zavežejo. da^ne bodo več pili opojnih pijane. Vseh tristo se je zavezalo. Osebna svoboda (poveličujto jo!) gre k vragu, kadar ima gospodar opraviti s svojimi sužnji.
Kadar slišite koga, da zabavlja čez socialiste in vobče čez socialiste, oglejte si ga od blizo in videli bote, da je navadni tepec, katerega se ni srečala ljuba pamet, ali je pa parazit, ki se debeli na st roške delavcev. Eden ali drugi je gotovo. Prvi ne ve, kaj govori, med tem ko drugi ve, kaj govori, toda govoriti mora tako, ker to zahtevajo njegovi zasebni interesi. Podučite prvega, a zadnjemu obrnite hrbet.
Skebski listič v Calumetu strahotna poroča, da v nekaterih mestih štrajkovnega bakrenega o-krožja kar mrgoli socialistov. (Sidno! Pred pol letom nismo še nič slišali o tem lepem mrgolenju. Ali ni imel dotičnik prav, ko je zapisal, da so tiranski kapitalisti kot je McNaughton, najboljši kovači socializma. No, skebska trobila, kot ie omenjeni slovenski šmir, *so pa meh pri kovanju. Le kujte!
01 IZ NASELBIN.
m
Aurora, Minn.
Modrug urednik: —•
Ne vetu kar» so se poskrili dopisniki "Prolctarea" iz Aurore. Kakor izgleda, jc v tem sibirskem mrazu črnilo zmrznilo. Zatorej sein se namenil jaz malo opisati tukajšnc razmere.
Dola ae bolj po malem, zatoraj ne svetujem nobenemu sem hoditi za delom. Mrseca marea bomo imeli na Aurori mestne in okrajne volitve. '/.v, sedaj kundidatje meščanske stranke stiskajo »volilcem roke in jih pozdravljajo. "Prijatelji" pa taki! za poč't! Namenil sem se malo postaviti te "žentle-meno" v pravi luči. Ti naši očetje skrbijo v nrvi vrsti za moralo, tako menda v eeli Ameriki ne. Vaa-kemu je zna no, da se bojujejo razni mestni, okrajui in vaški odbori, izslediti slab oglasne hiše in trgovino s človeškim mesom. Tukaj pri nas na Aurori, jih pa eelo podpirajo. Dokaz temu je to, ker so pred enim let m napeljali iz mestne elektrarne električno luč tri četrt milje daleč v hišo sramote. Ker je elektrarna mestna (ljud-Kka^ last, se to ne more zgoditi drugače, kakor da to mestni kon-eil odobri. To >o tudi storili v sra-moto celi Minnesoti. Kaj taeega se more zgoditi samo na Aurori. Nekega dne jim je en sodmg pravil. da je to protipostavno držati pod mestnim plaščem trgovino s človeškim mesom; povdarjal je, da ako ni protipostnvno, je sramota, da »e prostitucija skriva pod mestni plašč. Neki "velcieeni" mož mu je pa dejal: kaj ne veš, da plača velik "licenc". Komu ga plača in koliko, ni vodel povedati. Na pritisk se je izrazil, da on plača kazen vsak mesec pred mirovnim sodnikom. Lansko leto meseca julija sí) imela tukaj ognje-irasna društva letno poskušnjo. Ravno isti čas je imel govoriti na ulici socialistični govornik (imena nevera), finska soc. godba je zaigrala par komadov, — samo ob sebi umevno tudi marzeljezo. Nabralo se je precej občinstva, govornik je stopil na oder ter začel izvajati o socializmu. Kakor tigri so planili nanj, da mora nehati. da v Minnesoti ni prostora za socializem, Govornik ae je opiral na ustavo Zdr. držav in ni hotel umolkniti. Divjaki so pritrdili cevi ter začeli škropiti po množici tako. da smo se morali umakniti. Sli smo seveda v finsko dvorano. Drugi «večer ob koncu pro* grama so pa ti divjaki plesali div-ji ples. Ob takih prilikah je navadno mesto o kine ano z ameriškimi zastavami. tako je bilo tudi tukaj. In ti civilizirani divjaki so zakurili na ulici ogenj, potrgali 'ameriške trobojnice raz drogov, vlačili jih po ulicah ter plesali o-koli ognja kakor Indijanci v prerijah. ko so izkopali bojno sekiro. Sli so od gostilne do gostilne, zahtevali pijačo, drugi so pa v zadnji sobi kradli visko in vino. Načelnik jim je bil mestni blagajnik obene "chief of fire-department" Naši mestni očetje (med njimi tudi eden in pol Slovenca) ho gledali mirnim očesom ta velikanski škandal. Na protest napram policijskemu načelniku (chief of police) se je izrazil, da oni^slobodno delajo kar hočejo, da jim nihče ne more nič. Vidite, take varuhe miru nam postavljajo naši očetje. Ohief of police ima dosti časa hoditi od salona do salona, nima pa časa pogledati kaj ae godi v slabo-glasni hiši. Prišel je že tako daleč. da sp drzne eelo v pošteni gostilni pretepati sodruge. to dela menda zato, ker ravno sodrugi socialisti jim izpodkopavajo temelj in ob priliki tudi razkrinkajo njihovo nepostavno in barbarsko dejanje. Gospodje, čas ni več daleč, ko se brc delavce zavedal, da ni suženj,/da iraa moč na volilni dan. Ko se bo zavedal, da mu ni ničesar prositi, pač prt zahtevati. Delavec ustaja, se izobražuje in zato Vas je strah.
Delavci na Aurori. organiziraj-mo se politično, postavimo kandidate in volimo zanje, kateri bodo delovali za nas in v korist nas. Ce pa hočemo biti še zanaprej šikaniranj, pa volimo za iste. ki nas bojo pretepali po svojih hlapcih. In ko pridemo trudni iz dela, ako spijemo čašo pive nas bodo zapirali. Ako vesela družba na svojem domu malo zapoje, zapre gospodarja Ako se pa pleše nedolž-
ni valček, ae gospodarju naloži
kazen itd.
Delavci, koliko časa bomo še trpeli, da nam bodo kompsnijski boni napovedovali na ceato aretacijo v imenu postave, brez vsakega povoda T Koliko časa bomo še trpeli, da bodo hodili po hiaan delavskih okrajui konstablerji in ob enem bosi grozili s samokresom in količem T Koliko časa še?! Treba je vzeti v roke trdo metlo in pomesti to gnjilobo iz površja, postaviti pravično vlado na krmilo, to se pravi: izvoliti inože, delavec, kateri bodo imeli koristi delavcev pred očmi. Delavec! Na plan na volilni dan. postavi se z glasovnico sovragu v bran!
Pozdrav čitateljein (cam) Pro-1 »'tarča!
—e—Č—r.
Ely, Minn.
Cenjeni urednik: — k
Poročati vam imam važen dogodek, ki se je pripetil te dni v Ely. Stvar je sledeča : Glavni odbor J. S. K. J. je imel zadnji teden tukaj svojo sejo, pregledovali ao tudi račune. \*a to »'jo je pa prišel tudi gl. podpredsednik M. Klobučar iz Calumeta, Mich. Klo buč ar hudega sluteč, je bil celi teden vesel med njimi. Zadnji dan. to je bilo v soboto, pa pride iz Calumeta vest, da je Klobučar, gl. podpredsednik J. S. K. J. na vaden garjevec in tla ga mora gl. ml bor izključiti iz svoje sredine, če noče nositi pečat skebstva. Ko je bilo pismo prečitano, je garje-vec priznal judešKo in je takoj vstal ter s*» poslovil, sluteč, da j«' sedaj najbolje, da jo mahne urnih krač iz Ely. Ta novica se je pa po bliskovito raznesla po naši naselbini in vsak je zadobil željo, da si to grdobo ogleda «hI bljižje. Zato mu je bila kmalu za petami cela vrsta rojakov. Med tem jo je fwi pogumni Klobučar «ximahal proti kolodvoru, kjer je teško pričakoval, da napreže strojevodja lokomotivo, katera ira popelje iz vročega kraja. Morda je imel mož v mislih luftbalun. morda eelo Pav-lihovo inarelo, ki bi ga ponesla kar v zraku nazaj v Calumet pod okrilje Mc Naughtona, kjer mu zvesto služi in opravlja svoj umazan in izdajalski posel.
John Teran.
raaorano in kako zadobisajo nek- sija kongresa le količkaj delovala
Glencoe, Ohio.
Dani se!
Največja naselbina v Belmont Count.v v državi Ohio je Bridge-port. V tem mestu so naši zavedni delavei lanjsko leto ustanovili socialistični klub štev. 113 J. S. Z.
Na dan 25. januarja je omenjeni klub sklical socialistične klube v Belmont Count.v na posvetovalno konferenco, največ seveda radi skupnih akcij, kakor volitve in večjih zabav. Zastopniki so se odzvali od štev. 2. iz Glencoe, štev. 26 iz Neffsa in dvoje zastopnikov druge narodnosti. Po narodnosti smo bili zastopani Slovenci, Hrvatje. Čehi in Poljaki. Srce se razveseli in oko zarosi zadovoljstva, ko vidi človek, ki je že leta v socialističnem gibanju, ko pozna vse steze, vse bivše prazne in nerazo-rane poljane, ko vidi, kako je že
ianje prerije obliko obdelane nji ve. Da, delavatvo se drami, organizira goapodansko in politično in to je za delavca edino upanje na boljšo bodočnost.
Na rečencui asstanku, ki j* M prvi te viate, se sicer ni moglo takoj nič končnega zaključiti, ker je bilo najpreje potrebno izvoliti izvrsevalni odbor, sprejela poslala pa ae je v Washington, D. C. residue i ju glede nečloveškega postopanja michiganskih vladnih organov naphun ¿trajkujočim rudarjem.
Izvolil se je izvrsevalni odbor, ki ima nalogo, da poskrbi za boljši stik z vsemi socialističnimi organizacijami v Belmont County, da se ustanovi County organizacija in da ae gre na delo za postavljanje kandidatov, ko pridejo volitve.
Stare stranke so pokazale kaj znajo za delavca, delale so brez programa za delavske izkoriščevalce. Ne republikanska niti demokratična niste bile odgovorne delavskemu razredu, ampak dekle kapitalističnih mogotcev ste bile. — Naša dolžnost sedaj je, da pridobimo za naše gibanje vso mladino v tej okolici. Mladina je še nepokvarjena in bo razumela kaj hočemo.
Zora puja, bit če dana!
Ignac Žlemberger.
South Fork, Pa.
Cenjeni urednik Proletarca: —1
.i ■
1>H nas se dela vsak dan in ne stojimo glede pomanjkanja dela tako na slabem glasu, k. t po drugih naselbinah. Zaslužek je pa odvisen od prostora. Ker noreča zlu sti po rovih nikdar ne počiva, je hotela imeti tudi v našem rovu svojo žrtvo. Pred nekaj dnevi je ubilo enega voznika - gonjača. Slovencev ni prav mnogo tukaj, ali kolikor jih je, žive v prijateljstvu. čitajo pa vsi le delavsko napredno časopisje. Organizirani smo gospodarsko vsi. Kdor ni »v Cniji, ne dobi dela. Na zavarovalnim polju nam služi društvo štev. 36. S. 1). P. Z . ki šteje 7."» članov in članic.
Tem potom opozarjam vse člane in članice, da tisti, ki ne bo na seji ali poravnal svoje prispevke, bo suspendiran in potem izključen. Pozor torej, da ne ho potem keaanja.
Pozdrav vsem čitateljem in ei-tateljieam Proletarca.
Ivan Suhadolnik, predsednik društva.
Sopris. Colo.
Cenjen«' uredništvo: —
Prosim priobčite «v Proletareu našo zahvalo vsem darovalcem."ki so nam poslali svote in to so:
Društvo "Zavedni SI i venec", št. 4. S. I). P. Z. $3.60; dr. "Sava", št. 43. S. 1). P. Z. $5.00; dr. "Jutranja Zvezda", št. 41. ii D. P. Z. .$4.50: dr. "Sokol", št. 39. S. !>. P. Z. $6.00: dr. "Ljubljana" št. 37. S. D. P. Z. $2.15. Skupaj $21.25.
Vsem darovalcem se najprisrč-nejše zahvalimo in v enakem slučaju lioecmo tudi mi posnemati njih iK)stopanje.
Kar se pa štrajka tiče, je sedaj se vse pri starem, ali vsi upamo, da ne bo več toliko časa trpelo, '<ot je, če hode preiskovali!s komi-
v našo korist. Pa tudi če je stav ka zgubljena, bo ta država ena najboljših v Združenih državah. Ske-bov, teh ao pa tudi ne manjka tukaj v Trinidad distriktu, ali jaz mislim, da bodo to nemarno delo v najkrajšem čaau obžalovali.
Pozdravljam \ae brale iu sestre širom Zdr. držav!
Silvester Berentin, tajnik.
Pittsburgh, Pa.
Ker je moj zadnji dopis v našem cenjenem listu "Proletarec" zbudil precej pozornoati med članstvom "K. S. D.", prosim objavite Še tega, dasiravno G. A. Zbažnik trdi, da "Proletarec" ni popularen v naSi naselbini. Jaz pa sem prepričan, da je moj odločni nastojl večini rojakov v naši naselbini znan — kakor že tudi posledice in delovanje K. S. I). Zadovoljen pa nisem še % tem, hočem, da tudi rojaki drugih naselbin poznajo takti lcr> poslovanja takozvanega narodnega podjetja naše naselbine. Resničnost mojega izvanja v zadnjem dopisu potrdi jalovo obvestilo, katero sem imel čast prejeti za plačilo. Glasi se dobesedno takole
Pittsburgh, Feb. 1, 1914. Mr. Blaž Novak,
Pittsburgh, Pa.
Glavni in nadzorni odbor Vas jo pri skupni seji dne 28. januarja vsled Vašega sumljivega obna sanja napram Kranjsko Sloven skemu Domu izključil. Vstop Vam je vsled tega prepovedan. Pritožbo glasom pravil lahko vložite na glavno letno sejo, katera se v rši dne 5. aprila, do sedaj sle pa suspendirani.
S pošt ovanjem
Kranjsko Slovenski Dom J os. Jane, (uradni pečat)	predsednik.
Ni moj namen skušati škodovati K S. D. V zadnjem dopisu sen* se direktno izrazil opirajoč se na istinito podlago; danes pa izražam željo, da naj se tudi odbor direktno izrazi in izključuje člane na podlagi dokazanih prestopkov — ne pa sumljjvosti, — Ako ima ostalo elanftvo količkaj moštva v sebi, bo upuštevalo pravila in ako upošteva iste, bo<Jo storilo potrebne korake.
Kakor sem povdarjal in po-vdarjam napram vsakemu ne glede kakšnega mišljenja je, se dotaknem le delovanja imenanega člana K. S. D., vso članstvo pa zadene v toliko, da se isto da voditi od posameznika neglede nato ima Ij prav ali ne. Tone naj pa še domače salonerje zato pridobi, da mi bodo uhod prepovedali v njihove saloone. Težko verjetno je, »ia bodo ti ž njim potegnili, da si bi rr beden dosti ne izgubil z mojo odsotnostjo. Kaj ne Mr. Zbašnik. sloge manjka našemu narodu!?
Zadnji shod A. F. of L. v K. S. D. sklican v svrho organiranja tovarniških delavcev je bil slabo obiskan. Vzrok temu so bila gotovo dva večja shoda na isti dan, namreč v K. Pittsburghu in Mil-valle. Prihodnji shod se vrši v nedeljo 22. feb. ob 2. uri i>opaldan. Želeti je večje udeležbe. Pozdrav vsem zavednem delavstvu.
B. Novak.
Barbeton, O.
V Glasilu sem čital dopis iz Barbertona, v katerem dopianik priporoča in vapodbuja rojake k ielu za ustanovitev čitalnicce.
Najprej naj rečem: naprej za čitalnico! Čitalnice nam je potreba, kakor žejnemu vode. Brez čitalnice je akoraj ne mogoče računati na izobrazbo. Čitalnica je kupe-rativna štacuna izobrazbe. Posameznik si kaj tciko nabavi takib knjig, ki bi mu najbolje služile pri izobraževanju. Kako tudi, saj Čeatokrat še za najpotrebnejše ni. Zato je čitalnica potrebna. Seveda se pa čitalnica loči od čitalnice. V čitalnici so lahko dobre knji-gc, ki odgovarjajo duhu časa — napredku 20. stoletja, lahko m» v njej knjige, ki so ae smatrale naprednim pred 5—6 sto jet j. Te vrste čitalnica gotovo ne odgovarja našim potrebam, ki se mislimo izobraževati v smislu napredka 20. stoletja, v smislu osvoboditve duha in telesa izpod suženjstva. V tem smislu pozdravljam idejo za ustanovitev slov. čitalnice v Barbertonu.
Kakor je čitalnica kolektivna inštitucija za izobrazbo, tako bi vsaka naselbina imela lahko tudi svojo kolektivno inštitucijo za nabavo in prodajo raznih izdelkov— vsakdanjih potrebščin. MSslim namreč na kousuinuo društvo. Kakor se študirani ljudje žive ob neštudiranosti širših mas, tako se žive mali biznismeni ob neorganizirani —' vsakemu zase prepuščeni trgovini — od vsakdanjega delav-ea-konsumenta. Kur je čitalniea /■a vzgojo mas«', to je konsuinno društvo na gospodarskem {»olju, da varuje, kolikor mogoče kon-sumente pred visokimi cenami za živila in proti raznim podobnim gospodarskim izkoriščanjem. Isto lako ie s nolitiko. Dokler «e ni organizirala socialistična stranka, je bila vsa politika samo delo posameznikov, kakor so danes n, p. groserije, inesnicec, tovarne itd. Masa je bila samo tisti tatkor, da je izvršila voljo posameznikov Sedaj je drugače. Socialistična stranka daje priliko govoriti o upravi stranke vsakemu članu vlada se od »podaj navzgor, in ne zgoraj'navzdol. Tako se vse de-mokratizuje >v smislu oplošdiega napredka, ki ga je prineslo 20 stoletje.
Pojdimo torej na delo tudi za konsumno društvo. Menim na resno delo, da ne ostanejo le prazne besede, kajti tega društva nam je tako potreba, kakor čitalnice Kdor ima smisel za to stvar, naj pride k meni in se o tem pogovorimo. Konsumno društvo, prav vodeno in v poštenih rokah, «luži v korist vsej naselbini. Tz njega se razvije lahko tudi kakšna produktivna zadruga. Pojdimo torej na delo in vstvarimo nekaj, od česar bo imel vsak takojšnje in poznejše koristi.
Na ta način mislim prizadene-mo najhujši udarec vsem izkoriščevalcem, kajti na videz najmanjši izkoriščevalci niso vedno v resnici najmanjši, anipak so — vzeto pod drobnogledom, včasih še vs»1 hujši — ne samo kot taki, ampak cokla na kolesu splošnega napredka.
Konečno posviljam na delo, Proletareu pa najboljši vspeh!
P. Merzlikar.
iu najtoplejšo ¿ahvalo izrekam vrlim sodrugom pevcem v imen. prirediteljev. Zanvala pa tudi o stalemu občin*vu. ki se je udele žilo prirejeno veselice v tako le pein številu. Bratom štrajkarjem pa kličem: le ustrajajte za va* l>oatene zahteve, dokler konečno no zmagate! Naš dar jo res maj heu, toda pomislite, da sa z vami •vwi zavedni delavci in da podpora pride od več strani. Vaša zmaga »ode tudi na*a zmaga !
S. Kavču-
Calumctski Luka moli svojemu mamonu.
Virden, 111., 4. febr.
Skupna veselica prirejena po socialističnem klubu št. 50 J. S. Z. in podpornem društvu 'Grozd' št. 74 S N. P. J. dne 31. jan. t. 1. v podporo michiganskih štrajkar-jev. se je obnesla iz moraličnega. kakor tudi gmotnega ozira pre-eej dobro. Udeležba je bila pre-ccj dobra, toda brez dvorano bi bila ista boljši, ako bi prejšno noč ne bila vremenska boginja nam « tako debelo plastjo snega zagrnila vse poti in hodnike, kar je močno oviralo hojo in splošen promet. Prebitek veselice je ${4.40, od katere svote so sklenili $10 poslati na glavni urad S. N. P. J. za vzdrževanje krajevnih društev v stavkovnem okraju, ostalo pa pošljemo direktno na glavni stnn Western Federation v Don ver, Colo. K uspehu so jako mnogo pripomogli sodrugi iz Springfielda Svobodomiselno pev sko društvo "Prešeren" se je korporativno udeležilo veselice in vrli slovenski pevci »o zožingali marsikatero narodno, kakor tudi revoluciji narno prav izborno.
I>n je to občinstvu impo-niralo, mi baje ni potrebno posebej povdarjat. Popolno priznanje
Is zapada, 29. jan. Dragi ureO nik Proletarca ! Z zanimanjem be rem novice o strajku v Calumetn in okolici in kot bivši calumetčan ne morem si kaj, da ne bi tudi ja* okrcul nekatere ljudi, ki mečejo I Milena št raj kar je m pod noge. Po znam dobro brentastega «^vajger ju in nikdar ne bom pozabil, kak Šeu smrad je avoje dni razširja' na Hudobinem "geretu", tako du sent mogel vsak večer kaditi r brinjem. Skeb M. P. nekaj blati naš delavski list "Proletarec" v Klopčičevem papirju in napadu linijske žene. Cboga reva! Ko b; imel količkaj soli v glawi, bi ne napadal dobrega lista, kateri *« poteguje za pravice delavcov, med tem ko stoji Klopčičev papir na strani kapitalizma, delavske krvi nikdar sitega kapitalizma. Skeb je, ali št«- tako hitrrt pozabili bo žični veči-r 2f. dec. 1913?—Zakai pa Gl. nič ne piše, kako ao si ba roni bakra prisvojili 68.000 akrov ("košček" zemlje, kaj!) z bakre no rudo? O takih stvari h seveda
v i
Svajger ne sme pisati, temveč I«1 po št raj kar jih udrihati, to je nje gova sveta naloga. Celo taki» ma lo ga je sram, da napada tudi (Junkotove) otroke, kakor da *> tudi otr»«ei kaj krivi. Lump, ali ni bilo na božični večer dovolj žrtev, ali še zmiraj hlepiš po nedolžni otroški krviîf
Neki dvaobrazni "stari naročnik" javka, da bi štrajkarji potrebovali boljše voditelje. Lej ga zlodja! Ce si v uniji, saj imaš tu di ti besedo ,in predlagaj za vo dit olja — Markota &trka, Sedlai ja. Zušteršiča. Svajgara in Klop čira. To bi bili imenitni voditelji, kaj? Ako bi ti "slavni možje' vodili štrajk, bil bi končan še preden ae je začel. "Stari naročnik" bi moral iti doli v Texas, kjer bi malo podebelil svojo glavo. Rado vsden sem. da li imajo kranjski panduri kak "ofis" pri "Cicifuj Marijsnci". Po mojem mnenju bi moral biti Luka predsednik, &u šteršič podpredaednik, Šterk bla gajnik; za tajnika bi bil dober pa Frank Urbac, ker L. Bahor bi spet preveč bukve zmešal. Maršal naj bi bil Fr. Sedlar, a za metlo nošo je .pa najboljši Piršt Kmbe.
Naprej, štrajkarji! Tisoči de la vat va zrejo na vas in na va1-slavni boj. Vaš boj je tudi na* boj in kolikor je v naši moči, po magali vam bomo, da se čimprej otrese te stare su žn osti. Vara, bo jevniki, so vrata povsod odprta kjer živi zavedni delavec, n za prta so jwi skebora. Le zapomnite si, grintavci! Pozdravljam vas štrajkarji, kakor tudi vas juna k in je štra.ika, Mrs. Klemene, Mrs Junko in Terezo — vaše delo slavi daleč naokrog med delavstvom -in želim, da bo vaš boj činipre.i ovenčan z zmago !
Vaš brat. član Western Federation of Miners
LISTNICA.
J. B.. Meadow Lands. Pa: Dopis enake vsebine je bil že pri-been v številki 333, vsled tega mora Vaš dopis izostati. — Po zd rsrv!
Frank Čepirlo, Nevvlonton: Pro letarec stane $2.00 za celo leto.
Frank Razera, Mlsdrid, Iowa: Naročnina plačana do številke 385, zadnja številka Proletarca je bila 334. — Pozdrav!
John Stage, Breier Hill, Pa : Vaši spremembi ste pozabili pri-djati tudi stari naslov. Premalo časa imamo ,da bi iskali med toliki naročniki, kje ste bili preje. Pošljite torej tudi naslov prejS-nje#a bivališča.
P Zmrzlikar, Winter Quarter, Utah.: Povedali smo že enkrat na tem mestu, da bomo imena darovalcev in končni račun Erjavčev-ga fonda priobčili, kakor hitro izvemo kaj bolj definitivnega o zaključku Erjavčeve usode.
Več dopisov je moralo radi pomanjkanja prostora izostati. Pri-hodnjič pride vae na vrsto.
—mi
advertisement
		
SLOV. DELAVSKA		PODPORNA ZVEZA
t'iUM«iau da« It. sv#atu H		1 lnawiK»rtr«M U- a»riU »M 1 drtevl Praa
Sedež: Conenutuyb, Pa.
QLAVNI URADNI Ki;
Predae»inik: KUAN PAVUOV0IČ, bo* 705, Con.maugh, Pa l'o«iprod«edwk: JUHll' ZOEKO, B. F. D. 3, bo* 01|a, West Newtoa, Pa. Taiaik- A1AUZIJ BAVDKK, box 167, Conemaugh, Pa. Pouioiai tajnik: IVAN PROHTOtt, bo* 120, Export, Pa. BlataJalk: JOBIP ŽBLR,	Ava., Cleveland, Ohio,
l'omotni blagajnik: JOSIP MAHINČIČ, 353« K. »0 St., Okvelaad, Ohio.
ZAUPNIK:
.\NDRBJ VIDKlil, bo* 523, Coneiuaugh, Pa.
NADZORNIKI:
VIIJ KM HITTKK, 1. nadzornik, Look box 57, Couemaugh. Pa.
KHAN TOMAŽIC, 2. nadzornik, Oary, Ind., Tole«ton, Sta., bo* 73.
VI KOLA J POVAk. 3. nad*., 1 Craib »t., Nuuirey Hill. N. S. PitUburg, Pa.
POROTNIKI:
IVAN OOKâEK, 1. porotnik, Weit Mineral. Kauea*, bo* 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 40» Ohio Street, Johuntown, Pa. ALIOZIJ KARLINGEH, 3, porotnik, Girard, Kanaan, B. K. D. 4. bo* H«.
VRHOVNI ZDRAVNIK.
K. J. Karu, M. D., «2u2 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
«»LAVNI lTK A D v hiài «t. 46 Main Street, Conemaugh, Pu
PüMOiM ODItOK.
Dremelj Jotef, bo* ¿75, t'oneiuuugh. Pa.
Oa*nik Ivan, K. K.'D. 3, box 54, Johnstown, Pa.
/.antan Krane, box 556, Conemaugh, Pa.
Kliaar Martin, 812 Chestnut »treet, Johnstown, l'a.
Hapert Jakob, box 23«, Sot h Fork, Pa.
»labreaja Matija. H00 Broad Street, Johnstown, Pa.
Pelegatje x* zdruztveui »entanek dne 14 januarja IKI4. Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa. tiabolj Ivan, Ulemoe, Ohio. Stefan Zabric, box 227, ilarrett, Pa. Birk Zofija, tfU2Î> (¡lat»» ave.; Cleveland, Ohio.
Uradno (Jta-ilo: PKOLKTAKKC, 2146 Blue l»laud Ave., Chicago, 111. * enjena druitva, o/.irouia njih uradniki, no uljudno proieai, i»oâiljati vae dopt»e ia denar, nuravno»t na glavnega tajnika ia nikogar drugega. Denar naj •e poéilja glasom pravil, edino potom PoAtnih; Kxpresnih; ali Itun£nib denarnih aakHznic, nikakor pa ne potom privatnih ¿ekov.
7 slnèaju, «ia opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj tu nemudoma na&iiHiiijo urad glavnega tajnrku, da v prihodnjo popravi.
IZ
URADA OLAVNEOA TAJNIKA 8 D. P Z
»t «v. 33 \ prvi od de
Priatopli člani ce k dnuitvu:
• ltoritelj" At*4*. 1 -Pajnič Ivan, e. -t. 4501. v prvi oddelek.
"Zavedni Nlovenee" itev. 4 Zalar Ivan. c. et. I49U. v prvi oddelek.
"Astrija"	r, lilas Anton. r.
-t. 4503. v prvi oddelek. Župove Mar lin. e. it. 4156. * drugi oddelek.
"Zvesti brat,i»»" ¡it»'v. »I Zabri«- Ma rii(a. e. At. 1473. Hočevar Ivan», e. nt. 1474. v pr* j oddelek. Jeruejeif Ange I«. »•'. it. 447f'. v otroejl oddelek.
".ledinoM" ¿tev. 7 slak Krati«*, «•. "t. 4»61. v prvi oddUek.
"/.arja Svobod«- '* At««v. II IVtrn«'! Ivan. c. At H7i*. * pr\'i »»ddulek. Jam-lih Mihael, «*. H>n. \ »»triH-ji od«le lek.
" Vada " «t»'V. 2»» \l»«»l*»'«l .lo/ef, r. -t. 4 4S|: v drugi od de lok.
"Sokol'.' *te* . 21 » 'ukl.jat > .l«»v«'f.
4402. v prv i oddelek.
"Od boja d« /mag«'" ¿»«v. 22 /ni
•	laraič Jernej. #t. Il7v v prvi odde-lek.
" Aiaarmea " »t»\. 26 Kav «H- Ivan, « . št. 44D5. v prvi oddelek,
"Miroljnb" štev. 27 Kralj Aloj/.ij,
•	• nt. 4510. v prvi oddelek
"Trpin" Mtev. 30 Žonta Pavel, e. •»t. 4466 K ono le Kran«-. r. *». ♦ U'»7. oba v prvi eddelek.
"Slovenska Zawtuva" Kralj Frane. «-. *t. I."»»l. lek.
" Planinski raj" "-t»'* Alojzija, «•. št. 44*7. Škapi* Antonija, e. št. 44SS Trbiža a Jnzef, «-. št. I »V», (laidiea Vinjene, «•• št. II!«». v-.i v pr\i oddelek.
••*Zdru*itelj" Atev .36 Kurtlek l.jml mila, c.	N prvi .»dtlelek. Pa:
v ina (ioldija. •'. št. 14."."». \ ..tr. «mM« lek.
"Kjubluina" štev. 37 škrat««-« šj»er, r. A t 4520. v prvi o<M«'lek.
" *>»»hr. braf;»" ».f . ">** l'«rk<» Krane, o. At. 446*. iVrko Ivan. «•. -t. 4463. Perko Anton, e. št. ll«4. Perko Alojzij, c. wt. 4465. v,» v t.tr. o«blelek.
"Jutranja Zvezda" «t«'v. II 1^'izan Ivan. c. M. 44H5. HkulVn .Iomij.. «•. «t. I4SH. oba v prvi oddelek.
"Ml»d- Slovenec-' "t.v. 42- Utv rine Anton, št. I46!>. Sršen Krane, št. 4470. Ostir Ivan, «•. At. 1471. v prvi oddelek Colaš Ivan, c. št. H6s. .levnik Ivan."«-, št 4472. v drugi od «lelek
"Slovanikl bratje" štev. 17 Pel «Inn Ivanr c. ki. 44tM. Viaclovuki' Adam, e. At. 450H oba v prv i odd.
Slovenski mladeniči" št» v. 4* l aj tar Jakob, «•. At. 450*. v prvi oddeb-k.
4 • Kakol I^ekar" 4te\. 54—Hočevar .f»»xip, c. št. 14S2. v prvi oddelek.
"Skala" Atev. 56 Korjan Ivan, e. At. 4456 Moška Ivan, e. št. 4457. Zu pa »M Ignacij, »-. At. 445S. GorAak Vin .en«', c. št. 415». U»kar Anton, «'. *t. 4460. v prvi ml-lelek. Mauier Martin, e. At. 42'.»1. v drugi n.ldelek.
"Slovenski fantje" Atev. 51» Kah ten Jo*ef, c. *t. 1402. Berlot Alojzij, r. 4t. 4491. oba v prvi odd.
"Bratoljnb" fitev. 64-Werglc« Je ra, r. *t. 4335, v prvi «»ddelek.
••V«| Slovani'' Atev. 66 Hvalica Julijana. c. At. 4522. v prvi oddelek.
"Zvesti bratje" *tev. 70— Hupnik Krane, c At. 4452. Penič Atefan. e. «t.
1453. oba v prvi oddelek.
"Delavee naprej" štev. 71 Uu>.ič Irane, «». At. 4506. Moliorov «i«'- .loa h itn. e. -t. 4507. v prvi oddelek.
'•Severni preiuogar" Atev. 77 Štru kelj Ho/ulija, c. At. 1511. Šinit Kraue,, e. Št. 4512. Sj»e> Ivan, e. At. 4511. Kaut Jožef, »•. «At. IT» 15. Zaje«* Lovrenv, »•. At. 4516. Dergan Martin, «•. «t.. 1517. v prvi oddelek. Trilar Krane, «•. «.t. 4519. v drugi oddelek.
Pre.stopli člani ee v mcKceu novembru 1913.
Crigel Kr, «-. št. :t;uit. ««d di. štev. 23. k »Ir. št. Negro \ :lb iitin, e. št. 363. od «Ir. ?«t. S«, k dr. «t. 2. Lavrenčič •Iok. e. *t. 3576. Staaear Kerdin. e. št. 3577. «hI «ir. At. 6t». k dr. «t. 35. Mefliiik Kri;<t. «*. ft. I»»I4. Pavéié |\ «-. 1013. n I «Ir. I tr. »t,. II. .1« lov « an .los. «•. Ii»72. Je lov «'a n .I«»«. <\ -t.
I. Karu je Aloj .<•. -t. 371. «><l dr. 't. I. k «Ir. ««t. II. Boštjan Tr<-vk. «*. -t. 205. od «Ir. -t. 7. k dr. »t. 21» Kn rent \dolf. «-. -t. 21»1«<». .».| ,|r ^t. 30. k .Ir. št. 4L'. Vadim» Al. .• ht Iî»5, v a.linn KrAnla, «•/ št. •_',«7."!. «•<» .Ir. št. 6.".. k dr. »t. 7. Kov neki I h« in. -t. 4010. <m1 dr. št. 7«>, k dr. *t. 7. Zakraj še k Al. e. *t. 4l>6. od dr. -t. 7» ». k dr. *t. 23. Pavel Zm-mlie^, «•. st. 1116. Vu ehe Ivan. »•. "t. 1117. od «Ir. nt. H, k dr. št. 5. llerAié A nt. «•. -«t. 114. o.l dr. št. 25. k dr. At. 4. Blatnik Ivan. e. At. 2115. od dr. ■it. 31, k d», -t. "M. Kriv»'» M thai I. «-. št. 'Jlî'J. od dr. ^t. s. k dr. št. 27.
4 l,e|>in Oblak Kr. P» M'/i."
M
K na
dri
3.V Skupin ; Suapeiidlrnil člani ce v meHecu novem bru 1913. Iz druAtva :
" Boritel.i " Atev. I Ki lir J»e». «'. »t. 10. Krčl«- Ueo. I'. Št. -Op». Itregar Jae. c. št. 2564. SiromaAiè Nik. e. št. 3*51. Sir«»tnašii- Mar. «•. št. 3»«52. "/avetlni Slovene« " št .lonepina. «•. At, 3413.
"Zvewti brati»*" štev. •» «•, At. 102«.
"Jasnoja {«dj-.nn Ate* Jos. «\ «t. 22M.'
".Moj doni'* štev II škoflir št. 1240.
"Bratstvo" »tev. »lil lien-ar «t. 26S2.
"Združeni Sloven»'«'" "tev . Ii» tli»"' Iv. e. št. 1*92.
"Od boja «b» *mnge" At««v. L'2 bar Iv. c. At. 2419.
"Slovenski bratje" štev. 23 Str/.a Kr. »•. št. 1153. Butina Iv. »v At. 3454. «Vhlar Kr. »\ At. 3ÄH0. Klavora Al. »'. At^ 3679. Krbič T*, e. š|. 1227. Maro Aka Vil. .', At. 397*. Tro.jar Iv. e. št, 1175. Smole Al. e. At. *57 . Smole KK c. At. *61. Vidmar Iv. »-. št. 2*30. Ken • la Al. c. It. 36*1.
» "Amnlrniea " Ate*. 26 llvala .los. »». At. 2*6*.
"Trpin" Atev. 311 -B»»je Št. e. At. 9»»2. floren»- Ant. c. At. *97
"Mladi Slovenee" štev. 42 • PuAnik I*, r. At. 19*0.
* 'Clevelandlike Slovenke" Atev. 19 Penko Kr. e. »t. 2071. Aulen Ter. c. At. 207*. Koftelic Kr. c. At. 2167. Kran-kovič M. e. At. 2904. Daničič M. c. At. 3031. Ko.ieh A. »\ At. 5607.
" Proletarec " Atev. 50 Kodii Mar. c. At. 1913, Slabko Kr. e. At. 1972. DramAek Vr. c. At. 1*9h Ho/man Al. r. At. 4229.
"Ljubljanski gtad " Atev. 52 -, Kos Ignze, »•. At. 2211.
"Karol l'éekar " At. 54 - Bok.ič Kr
e. it. 4031.
** Mooarunaki trpin" Atev. 6o Kaav» Al. C,, it. 2877. Svete Fr. e. *t. 4007., Dolenc Ant. c. At. 2977.
** Bratoljub " Atev. 64—lIron Aat. e. At. 350b. Dvornik V. e. At. 420«.
MZvesti bratje" itev. 70—Tréek Iv. C. it. 10M3.
"Delavec naprej" itev. 71—Likovii Jak. e. i|. 3610.
•• Kosriuszko" itev. 72. Koltinjak Iv. c. At. 3«62.
"Naprej do zmago" Atev. 75—Smol-uikar Kr. c. At. 4266. «
Črtani člani ce v mesecu novembru 1913 1* druitva:
"Boritelj" Atev. 1—Perko Fr. c. At. 20. Perko Ivana c. At. 2523.
"Slovan" Atev. 15.—Stalik Mart. «•. At. 4075,
•'Združeni Slovfnec " Atev 19- Turk Jo», e. št. 2316. Turk Iv. c. At. 1*92. Bole Albina, c. At. 2954. '
"Sokol" Atev. 21-Tdovič Jo*, c. Kt. 35*9.
"Slovenski bratje" štev. 23 Ali«' Mih. »*. At. *J4*7. Cvetan Jak. e. »vt. 367*. K nap I*. «•• At. 1128. Kenda Mat. «'. At. 39*1.
" Planiuski raj", htev. 35 4îolobié Stef. c. At. 3513.
"Jutranja Zve/da" hte\. 41 Me»l ved Jak. »•. At. 165*.
♦'Slovenski brat je" Atev. >47 Kalan Kr. e. At. 1*59.
•O'levelamlske Slovenke" Atev. 19— Sinkovei- Marija, ••. At. 2377.
" Proletare«- " Atev. 50 - Kokal Ant. e. it. 3114.
"Skala" Štev. ."»Il Slopko Anton, c. At. ¿952.
"Slovenski fantje" Atev, 59^--Gerl M. e. At. 3301, Vrhove«* Jak. e. At. 2957.
" Momiruirski trpin" štev. 60—Petr-Bel Kran. »•. št. 1617, Kosma J Krane e. At. 2776, prenehal biti član zveze, prejel je odpravnino.
"Balkan" štev. 69 -I tar ha Kr. v. At. 3*00. I »okleva Iv. e, At. 3584.
"Pod triglnvom" Atev. 73—-Jagrič M. At. 3637.
Zopet sprejeti, člani ce v mesecu novem
bru 1913. V dniAtvo:
" Boritelj V štev. I b'ovansek Vid, e. it. 1210,
".Avstrija" št,-v :> Kebe Kr. c. At. 3593. K na fe| Iv. »•. st. 3591. Glavan Ivau. e. «t. 2'H»3, štra/.iAar Kr. «•. At. 11*4
"Slovenski bratje" -tov. 23—IMa vi«-' Kr. c. "t. 757. Ifo/an«- L. c. At. 992. Za v I »i Jo*-. »', št. lojiO. \n>.i»V Ant. c. št. 1645.
•	'Jutranja /»rja Al. »•. At. 852.
" Slov'eti««ka zastav n
melj Ant. C. «t. 1037. st. JI 19. lioinbač .1 «
•	'Ljubljana " "tve. »v št. 4131
•	* .1 utra n,ta Zvezda" -tev. 41—Kerla čak Iv. .'. št. 3120. Mere And. <"t At. 3124, Kernel Jak. «-. -t. 324«.
" Mladi Hbiveaee" ¿tev. 42 Porov ¿e k Kr. «•. «t. 1102. Karlu v Ae k Iv. e. št. IL'07. Karlov Aek Kr. «•. >«t. 429*.
"Mirni dom" -te*. 15 -Švigelj Kr. «-. št. 156:1 Švigelj Mra. «-. At. 2223.
' • « "le*elntnl-ke Slovenke" štev. 41* 4'oitee Mar. . 2"72. Mnve«' Kran. .v At. 337V
" Vrh planin " šjev. 55 Tomšič Al bin. e. št. 272»'..
"Skala" štev. 5* Urey»»ri»' H. e. At 2521. Sekuta Jos. »t. 31 M«. RapuA Kr e. št. 32s»», labijan Kr. e. -t. 34«ft». \ oglar Iv. št. 29*9. Sinioni'ir Alfon. »•. št. :!•.»*."«. Kutrina Mart. «•. >t. 37^5 Boh ter Iv «• «t. ;i9*2. Kazgorsek Kr e. At. 42**.
" Slov en*k»- Sokoliee' Žagar Ne/a. «-. -t. 32«7
"Bratoljttb" štev. «»» At. 3139. Sem Iv. «•. št Kil. »'. št. 3295.
" Vsi Slovani mil, «•. št. 3.'»42.
' ' Balkan ' ' šte\ št. 3996.
• • I »»dave«- naprej i-, it. 36o9.
"Pod triglnvom" xtev. T:'» Janko vu Iv. »*, št. 1719
Odstopil članice od društva: -Planinski vaj'^He^Si^-JlaHgVa Krane, «•. "t. 192«»
Prestopli člani ee v mesecu de» embru 1913.
GroAelj Kr e. At. 2227. od dr. "t 7". k dr. št, 23; Sfra/iAnr Kr. e. .-«t. 11*4. od dr. št. k dr. st. 2.; Jeme Pet. »•. štev. '>65., Klaiider Andr. »-. M. 3460. od dr. Atev. 63 k dr. Atev. 34.; K.gnrt Kr. «\ štev. 4091. «»d dr. *tev. 23. k dr. At»'V. 63.; škrnbe«' Jos. e. Atev. 3279. od dr. Atev. 24. k dr. -t.«v. 31.; Knap Iv. »-. Atev. 4240. od dr. štev. 4. k dr. štev. II.; Izurili Jos. e. štev. 1073. od dr. *tev. 7. k dr. Atev. 34; Pa.jk Mihael. *•. «tev. 32*2. od dr. Atev, 33. k dr. «tev. 20.; Kurar Kr„ c, Atev. 1904. od «Ir. štev. 42. k dr. Atev. 22.; KarlovAek Kr., c. Atev. 129*. »hI «Ir. Atev. 42. k dr. *tev. 33.; M»»toh Krane, e. At. 3712. »»d Ir. šte*. 44. k dr. Atev. 61.; Crnolog Ant., «•. šte*. 3#40. Mil dr. Atev. 73. k dr. Atev. 14.; K veder Al., e. št. 2*2*. o«! «Ir. Atev. 41. k «Ir. Atev. 51.; KarlovAek Iv., c. Itev. 4297. »id dr. At»«v. 42. k dr. Atev. 33.; ToniAi.- Albin, c. At. 2726. »»«I «lr. Atev. 55. k «lr. Atev. 73.-
guapendiranl člani ce	v mesecu decern
bru 1913. 1*	druAtva:
"Pomoèftik" Atev.	2 — KarlovAek A. Atev. 36*3.
Ate*. 9—/"uček
13—Zaverl	Ant.
14—Gerinčič	lv.
«tev. 29—Volk
' Itev. 33—Dre Klančaik J. c. «>t 36*6. r *»mahna GaA
.•«tev . 62
Kaker lv. 3296. Kmet.
«tev. »'«•» Keiner K
»19 K a i» t»- \ un-j.
»t»*v, 71 »ilaei«'- I
••Avitrija" itev. 5—Levk Fr. «. *t. 1964. Glavan Iv, c. At. 2003. KoAula Val. e. It. 2204.
••Zvesti bratje" Atev. 6—Gorene Ant. c. it. 1880,
••Zavedni Stajerc ' Fr. c. At. 325.
"Večeraira" Ater. e. it. 3517,
"Moj dom" Atev. e. At. 2751. Menart Al. c. it. 3884.
"Bratstvo" itev. 16— Koleubraut Ant. c. it. 424.
* «Slovenski bratje" Atev. 23- -lati har. Jer. c. it 1330. Valeati* Al. e. At. 1226. Marin Jos. c. At. 308*. Sivko Kr. c. it. 2571.
"Dola vre." šte*. 25 T«> mu > i n Mar e. At. 1032.
"Jutranja Zarja" Atev. 29—Moago tič Mat. c. At. 3117. Sever Kr. e. At. *44.
••Trpin '' Ate*. 30- -Golob Al. c. At. 2913.
'♦Zeleni vrt" >tev. 32 Vc/.el .los. C. št. 4145.
••Slovenska zastava" stev. 33 — l^av/in lv. «'. št. 3390. I«avrin Ant. c. št. 4406. Lavriu Pavla e. At. 4107.
••Planinski raj" At»«*. 35- Bombač Aud. *t. 1159. Kom- Mih. e. At. 3722. ••Ljubljana" Atev. 37 Mlakar Iv. At. 3T20.
"Jutranja Zvezda" Atev. 41 Kr»nk Jos. e. At. 1761. Fink Ânt. e. At. 1*09. (ireforiv Jo^. c. At. 3537. Štancar Kr. c. At. 3534. Mlakar Kr. c. At. 3530.
Brc/nikar fv. e. At. 3535. Konajzler VI. e. At. 3631. Konajzler Iv. e. At. 3882.
"Slovenski mladeniči" Atev. 48— Za gore Mart, c. st. 2724.
"Delavec" Atev. ."1—Ban/on Kar. e. At. 2426.
'•Ljubljanski grad" Atev. 52— Mlinar Iv. c. fit. 2208.
••Planinska vijoliea" štev. 53- Kazi»' Jos. c. fit. 2345. Poje Autou, c. st. 2713. Kuau» Al. c. At. 4019.
"Moonrunski trpiu" Atev. tU)—I>e bevc Jos. c. At. 4092.
"Bratje trdno stojmo" Atev. 65— leučič Fr. e. At. 3324.
"Balkan" At»-v. 69—Stanič Jos. c. At. 3573. Božič And. e. At. 3*91. BoAt jančič Leopold, r. st. 41(»6.
"Pod Triglavom" Atev. 73—Frank Jak. »•. At. 804. K ran k J al. c, At. 2062. Kran k Henr. e. št. 2940. Frank lledv. e. it. 2939. Jankovi* Iv. e. At. 1749. Berila Iv. t, fit. 3971.
Črtani člani c« v mesecu decembru 1913 is druAtva:
"Bratstvo" Atev, 16— Drenyar Iv. e. At. 1634. Palčič Iv. c. At. 40h.
"Slovenski bratje" Atev. 23—Vrbi»' Iv. e. At. 1227. MaroAka Vil. c. At. 3978. Butina Iv. c. At. 3454. Smole Al. c. At. s."7. Smole Kr. c. At. *61. Trojar 1*. c. st, 4175. Vidmar lv. e. At. 2*30. Kenda Al. c. it. 3681.
" Prosaik Iv. c. At. 662. Vrosnik Al. At. #22.
" Trpin" Atev. 30— Boje. Štef. e. At. 902.
"*H»kol" itev. 39—Brcne Jos. c. št. 323»». Jenko Iv. e. At. 1313.
' Karitl Tčekar" Atev. 54 Kr. »-. fit. 4031.
" Mratoljub" Atev. 64—Hren A. e. At. 35»»*. Dvornik V. c. At. 420*.
"X'ni Slovani" Atev. 66— MarAu Val. e. st. 3339. Klatnaru Kud. e. At. 3344.
Zopet sprejeti člani ce v mesecu decembru 1913. v druAtvo;
•	■ Boritelj " Atev. 1—Kin»' Jos. e. At. 10. Krfič »bo. e. At. 2064. SiromaAič Sik. .•. st. 3*51. SiromaAič Mar. c. At. 3V,2. Itregar Jak. e. At. 2564
"Zavedni -dovenec" At««v. 4 - 1^'pin Jivefa, »*. At. 3413.
•	• Moj »lom ' ' "tev. 14 št. 1240.
' ' Itratst Vil" štev . 16 št. 26*2
"Z«lruikeni slovene»'" fele Iv. «'. At. 1892.
" Ho kl» I " «<t»'V. 21 3*59.
•	' Slovenski bratje' Kr. .. fit. 36*»». Klavorn Kenda Mat. »-. «.t. 391*. št 367*. Knap Jak.
Boksič
Skoflič \l
Gerèsr Mat
»te v P.» K na
K.llIČ J|
«tev
Al
Ce I h ar «.t. 3679 »'vetan Jak. e t. 1125.
tev 26 II vabi Jos.
orgaatsacij« aiao inel« prav« podlage,
pač pa s« ja bila pričela i« iiriti ideja kako iato ispopolaiti, mislilo se jo tudi na vseh zadnjih konvencijah naprednih Jednot in Zves, na prepotrebao lestvico starostnega plačevanja. Da se ai na zadnji konvenciji S. D. P. Z. odobrila in v velja vila plačilna lestvica, ja bil eden «diui zadržek in ta je bil zdru-titev, kajti mislili so vsi delegatj«, da Ako se vj»elje lestvica iz se.lanjega po slovanja vzame veliko časa in stroAki so stem v zvezi, ker potem ko pride združitev, bi bilo veliko dela storeje nega ko bi ne bil dolgo v veljavi, kajti ko pride združitev je treba i zoi»et vse preurediti, stem pa postanejo posamez ne lestvice ntaujega pomena, kajti /o pet je treba novo lestvico, »la odgovar j* združenju in |»ostavam seveda.
Toraj kedor je bil tako prijazen in dober /a «dovenski narod, «ia je šel sto riti tu korak sčioiur je mislU združenja vreči v vodo in Slovencem škoditi več sto dolarjev, se gotovo skriva /a železna vrata, ka.jti boji ne čast it k ko.je bi dibil v odlikovanji« /a svoj čiu, svest pa naj bo, «lu atem ni preprečil združenja in ne ene organi/arije slo
D»a pogasi prehajamo iz kapitalizma v soeializem, pa tudi lahko vsluuio opazi, ki ni «lep za dogod
ke, ki ae vriše krog njega. lVtsi petdesetimi le|i n. pr. ni aiti 16 odatotkov narodnega premo-žet^ja luatovala javnost, to ae pr«
vi ljutiatvo v državi. I>anea lah ko rtrct-oio, da imamo 36 odstotkov javnega premoženja. Kakor pri druzih formah f>loveAke druz bo prihaja tudi tukaj *p»rememba v zaertku poeasi. Ali o<l leta do leta ae euje klic glaanejii po podržavljen ju in [KM»bčinjenju javnih naprav;.železnic, meatnih ulic-nih železnic, brzojavn, telefon«, rudnikov, ladjedelnie, tovaren, in tiploh vaega kj»r je potrebno, za proilukeijo ¡n razdolitev produk-tov.
Staro družabno jKrnlopjo po<aai razpatla in ae drobi, novo *«• pa giradi z v*akitn <inem. Prihodnjo«! nam bo *igurno prim^la, da bo razphdol /adnji preostanek kapi-
Venske razbil, združenje pride ker na j t^Jjgtiiliega siatenia i»» iz teh ka
■ _ —__A_ i ..1 J!	M.. 1	1 II L ilPlül I	. -	a _ ..	■ . •	«	•	I 1 *t
;tn < •oren« Ant
12 l'an, nik
h; Pn»to
• • širši niča '' -•t. 2*68
"Trpin" štev At. *97.
" Mladi Slov .m . '' "tev | \. . . št. 19*0.
"Južni premo^ar" -»t*«\ pie Mat. «'. At. 1593.
" Prol» tarec" «tev . 50 Kokal \nt. e. št. 3111 Hodit Mart. c. .št. 1913. Slabko Kr. c. At. 1972. Prani «o k Kr. «\ št. 1*9". Ho/man Al. «-. »t. 1229.
"Slotenski fantje" Atev "9 tiert VI r. st. 3301.
"Moonraoski trpin" st. 60 Knavs Al. c. At. 2«<77. Svete Ant. «-. št. 4»»«t7. Dolenc Kr. »•. št. 2977. lVtrnel Kr. c. At. Irtl7.
" \ si Slovani" štev. OH Sturan Avy. «'. At. 4310.
"Zvest Bratje" štev. 7»> Terčak Iv. c. At. 16**.
IzoMen član.
Ivan 1'a.lk cVAt.' 27. blvAi blagajnik S D. P. Z.
iVnjenkai članotu S. D P. Z. v |>o jasnilo, <la ta prememba članov je ra ostnla radi znanih razm»«r prenovitev poslovanja, toje isto, ko so bile vse slovenske organizacije ovadene v drža vi Oh i o in Minnesota ter *o morale vse organizacije kolikor toliko usta viti poslovanje z. omenjenima država-,ni1 Jaz. kot moja oseba nimam proti lestvici, pač pa jo odobravsm kajti, ako ni po'BaJN, ni obstanka. Slovenske
rod napredni vi»li potrebo in k»»risti združenja. Claui kateri -o pa proti z»lruženju, naj se kolikor mogoči« potrudijo poučiti, koliko jim /auior»' koristiti združenje in kaj Ak»»«liti osamlje uost. Odbor izvoljen v Chieago, III. .¡«' takoj ko se je povrnil »z .konlereuee pričel z vso o»lločuostjo delovati z pr»'«l pripravami za združitev. V odbor »«» izvoljeni možje, kojim je mar blav»»r združenja. Sedaj pa/pri«le vr«ta na člane vseh organizacij, »la previdno gla sujejo za točke koje bode dajal pri pravljalni o»lbor na glasovanje, glasuj mo premišljeno in brez vsakih strasti, ne glejmo na osebnost in na strankar-atvo, tudi ne »me priti vjmAtev ne krn.j pri luni njega sedeža združene organi zu c i je niti mesto in ne država, dolžnost je vsakega člana, «la glasuje za točko jk> ko je j se je naj laglje združiti, kajti pri združitvi bodejo glavno vlogo igra le postave raznih držav. Sedaj je edino glavno, da se združim»» pn naj bode začasni sedež kjer hoče, kajti isto pri de ua |K)*rsjc kadar smo z.e združeni.
S sobratskim |»oz<lravom
Alojzij Bavdek, glavni tajnik S. D. P. Z.
Conemaugh, Pa., jan. 29. 1914
Socializem ni prerokovanje.
Socializem ni prerokovanje u minolith dni, ni tesno določena t» »>-irija, ki *e naj ravna in giblje v določenih mejah. Pod «oeializniom se razume človeško družbo, o kateri nravijo nm j globoke j.* i mialee», da mora priti kot «ad gotovih e\o-lucionarnih ail, ki so sedaj »m delu, in ki ao poile^lovani del aiHlan-jega dnižulmega reda. Kakor je izginila Ht&roveška tebana mi/-noHt atopnjevaje in se umaknila fevdalizmu in kakor se je fevdalizem umikal atopnjevaje, dokler ni zavladal kapitalizem, ravnola-ko se mora kapitalizem umakniti višji formi družbe. Socializem, ki pomeni, da postanejo vsa p rodu k-tisinn. r? zdelivn« in prometna sredstva, zemlja in zemeljski zakladi splošna ljudska lasi in da s»« vse gos»>o»larstvo upravlja > ljudskem duhu, bo uveljavljen v bodoči višji formi človeške druž be. katero bodo imenovali socialistično. kakor n. pr. današnjo imenujejo kapitalist ¡eno. ker so produktivna, razdelivna in pro-ntit.na sredatva, kak«r tu<li zemeljski zakladi I st kapitalistov, ki poljubno odločajo, kako naj >.i ve Ijndje, ki vstvarjajo s svojim umskim in ročnim delom vsa bogastva ua svetu. V sak človek, ki /.«liavo misli, lahko Kit popade, da I»»» s»H'ializ«to napravil ] h »polen [ueobrat v človečki družbi, da l»o t m I «s t ra it i I ogromno bogastvo po»' ditn-ev in strašno l>edo delavcev, predvaetn pa izkoriš»«anje <"l»»vc-ka po človeku
pitalističnih pod rt in bo vzklila po|K>lnoina nova družba — socia lizem.
— Bolniki in ranjenci v vojnah.
f'e govorimo »» vojski, «e spominjamo najprej uso<l» ranjencev. Število teii je pa znatno manjše nego število onih, ki postanejo nesposobni za vojskovanje zaradi obolelosti. Knako je bilo v balkanski vojni, "('roise rouge'' navaja naslednje podatke: Hevcroaineri-čani v scHotsi.iski vojni «o izgubili 04.000 ranjencev, zaradi bolezni pa 190.00 mož; od teh jih je obo lelo 27.000 na tifitsu. — Leta 1870. so imeli Nemci i»8.000 ranjencev, obolelo pa je za manj ali več časa 47.000 mož, to je, dve tretjini vae vojske. Za tifusom je obolelo 7U.000 mož in jih umrlo okolo 7000. — V rusko-turški vojni je izgubila ru«ka podonavska vojska ki je štela 250.000 mož. 16.000 ran jeneev. obolelo jih j»' pa 45.00O in i h I teh je imela četrtina tifua (vročico). V kubanski vojski, ki je štela 100.000 mož, so imeli Američani 21.000 «lučajev tifusa, in tt|di v t ra naval* ki vojni (bur-ski) j» ta bolezen zahtevala od moštva zopet štiri odstotke angleških žrtev. V teh vojnah od-pa»ia ohieiio pet bolnikov na ene-ga ranjenca: le .iaponei «o v tem pogledu izjema. Ti so izredno previdno izvrševali vse zdravstvene predpise, in si»*» r tako »vestni s»» bili sanitetni vojaki in zilravniki, »la je opravičeno vzkliknil Oya ma: "V Mandžuriji smo imeli v vojaki fiO(7r nianj bolnikov nego na •faponskem v miru!" V dveletni vojni ho Japonci izgubili od svoje 000.000 mož broječe vojske na bojiščih 180.000 mož, d o»"* i m število mrličev zaradi bolezni ne znaša niti 12.000 možT'v bolnišnicah j»' bilo okolo 100.000 japonskih vojakov. Bolehali je vojakov je preprečilo posebno dejstvo, da j«- bilo japonsko vojaštvo vedno dobro preskrbljeno s hrano in prekuhano vrnit» v okuženih kra-jih.
Barbarizem. Jetniki in mei-
čaui so pred veleporotniki v At-lanti, (la. izpovedali o strasnih grozodejstvih, ki so jih izvršili nad jetniki v jetniškib taborih v okraju Fulton.
Nekega dne so bičali 60 kaz-lieneev. Pretepali so jih s širokim pasom i/, usnja, > katerem so bile glavice iz bakra. Nekateri kaz-nevci so vsled bolečin zblazneli. Neki mladenič j«1 izvršil samomor iz strahu pred bičanjem.
« *	T
VABILO NA VESELICO
katero priredi
Slaven. 1/obražr\alno ia Dramatično Hrust\ 9 4417 1 O /%	99
; v lastnem domu Dunlo, Pa. Dne 21. februar|a ;;
Pričitik plin ob 6 uri ztičer. I|ri "I Ml J HEROD" ti prični tsčM ob I Mri.
Oa.sper: Zakoiki kmet Matijèe: Stari ore----
t. lliajw. .......
2. lila pee
Hranjevee..........
Zdravnik...........
Vinko ...
•lanko Dijaki.....
Z.lravko .
.......................... ..Anffuftt Samee
............................ Ivan PAeni^nik
.............................Ix>uii« Krajn»-
r..............................Ivan Hribar
.............................Ivan IVternol
...............................Krank Kauei«1
................................Vinko Pivk
................................Uui« Oezel
...........................Matija At rum bel j
Po igri Hlodi «opot plea, *aljiv aroCo lov. in pront* ««bava. Vae roiake iz okoliee »e tem jiotom uajuljudneje vabi, da »e te zabave udeležiti blagovolijo. Zla«»ti pa prijatelje dramatik»«. I«ra je zeln šaljiva in *b»»ie »o v roknh dobrih igralcev kateri pridno pripravljajo.
V8TOPMNA ."»Or.
Pivo pronto	Dame no vstopnine proate
Skrbiieno bode tudi za toinn poatrežbo ter icvraten prigrizek.
Za obilno udeleibo ne priporoma	OPR»)R
»
PROLETAREC
, list za intkkfcsk l>fe la vskeoa UUOSTVa.
IZHAJA VSAKI TOUEK.
- Lattotk is isda]atclji -
JagotliviRski delsvska tiskovna družba » Chioafo. Illirsis._
Naročnina: Za Ameriko $2.10 »a cilo leu», it.uO za p*»l W>ta. Za Evropo $2.60 za celo leto, $1.26 ta pol leta.
Oglasi Po dogovoru. Pri spremembi btvaliSČa je poleg novega naznaniti tudi thn i naslov
Cla«¡lo »U»««n»k» MiMludi« Juncal. - McicIiill.M ne*« v Amtlki. —
V»e pritožbe tflwle nerednega poAil Janja lista in drugih neredno*ti. je (»oadjau
predsedniku «lružbo ft. Podlipcu, 5C30 W. 28. PI Cicwo. III.
PROLETARIAN
Ow»wl M>d published e*«ry Tuesday by
South Siavio Workmen's Pubishirg Company
C isi|i, U'issta._
Subscription rates: United States and Canada. $2.00 a year, $1.(0 for half year. F'neipn c untrka $2.f0 a year, $125 for balf year. -:- -:- -:-
Advertising rates on agreement.
ee do »led a malo drugače, se za-|mo stopuja je; kakor vaaka dmU*vajal«a in razdelilna sredstva, «!čita .noski in ženski spol v bo- ga, se bo morala tudi kapitalisti*- katera se kolektivno vporabljajo, , , -______ i .tika i* nr»<lmat na organizacija družbe umakniti kolektivna laat ljudstva. Toda,
'reki» svoje nauke J sploh: Odločil bo razredni boj, ki ne sme imeti vere v kako višje, ve*tva je večen bojlše nikdar ni bil tako jasen, i»ko nadnaravno bitju t V aoeialiatični Drugi pa! nezakrinkan, kakor v naših časih. državi bo vsakdo dobival popolno
ju: državna oblika je predmet	na organizacija	I	.	-u| . .. , 4
bo a tukaj okrog kulturnih po-	novi. Odločil pa bo njen ueizogi-	ali zamore kdo trditi, da ljudstvo,
«ebno<ti se su.-tjo boji tam. In	bni poraz tuti boj, ki vihra, od-	katero kolektivno lastuje tovar-
rainiui učenjakom je to zadosto-	kar je mogoče govoriti o družbi	ne, »troje,
valo, pa so *zi' Zgodovina člov
o^čUi-^Nanien^človeškedružb*! Interesi delavstva, ki se bojuje	socialno vrednost svojega produk-
ja /edinjenje človeške družbe, je za svojo osvoboditev, .o pravza-	ta. Toda, ali bi ne bilo nespamet-
ze» tuljenje v eni cerkvi. In tretji prav iutertsi človeštva. Hoj pro-	no trditi, da delavec. kateri dobi-
so zatrdili- "Spolno vprašan je je letarijata je zgodovinska naloga	va popolno socialno vrednost avo-
vprašanje človeštva.'1 in cilJ ne ,nore nobena	j®fa produkta, ne sme verovati v
Za*vsako tako trditev se lahko utopija, nobena fantazija, ampak	netimrjočnost človeške duset
najde toliko primerov, d.a je na- le to, kar izhaja nujno iz razvoja	Toda kaj je vendar vzrok, da posled videti kakor da bi bila samega. Proletarijat je navseza- rimska hiearhija obrača vse svo-
dokazana Pa vendar je tako oz-; dnje le orodje zgodovinskega ko-	je težke topove na socialiste? Kaj načevanje zgodovine preveč po- rako po potih nujnosti
vršno.
V vseh teh teorijah ni
je »vzrok, da je vse, od papeža, Socializem ne predpisuje de- pa do zadnjega cerkovnika nas-
socializmuT era ima« samo enega nasprot-vendar kakšni smotri bi se dali izumiti, nika in to je: veda, znanost. Odda bi bili čim lepši, temveč le o- kar se je začela znanost, se je za-
najti splošnega, za vse slučaje lavstvu ciljev, temveč mu jih le protno veljavnega načela, če je kje dvo-1 razodeva. Socializem ne modruje, Vera
njegova profita 1 j udje, ki ga ni-	delati za dva. Od časa do ča
kdar ne vidijo.	pa ponavlja prometno vodstvo
Južna Afrika j« dežela zlata in	poizkuse z odpuščanjem nastav-
dianiantov. To je blago, ob kate-	ljcneev in delavcev. Kadar se m«
reui se lahko tiuglo obogati, če	zazdi, da je organizacija kaj zi
ima človek srečo. Ta pa včasi ne	pela, j>a ae neuadoma skrči pro-
prihaja sama od sebe; zato ji mo-	met iu dela zmanjka. Nič ne de,
ra okieten človek pomagati,	da ao skladfšeo polna blaga, ki
Predvseii^ pa sc mora iznebiti ve-	čaka na prevoz. Najprej je treba
sti, zakaj to je najsitnejša zapre-	ustaviti par vlakov, da izgleda,
ka ua noti do bogastva.	kakor bi ae bil res skrčil promet. |
Kulor je ob zlatu in diamantih	Kadar je par sto uslužbencev in postal navaden iniljonar, hoče	delavcnv pometanih na cesto, ae priti med večkratne miljonafje.	pa odpro skladišča, promet je žoln kadar ima več miljonov, bi rad	pet normalen, oskrbovati ga mo-postal niiljadcr. To je mogoče,	ra pa reducirano osobje. Ali človek se mora v ta namen e-' To hudobno igro pozna železni-mancipirati od vseh zastarelih na-	čarska zveza predobro, zato je ta / rov o človekoljubnosti, o pošte-	koj protestirala proti odpuščanju, nju, o oravieah drugiii ljudi. Ti-	ki je seveda zadelo zlasti veliko soč drugih mora delati zate, vsak	zaupnikov. Ker je vodstvo vztra- " kakor konj, in vsak mora dobiti	ialo na odpustif, je bila stavka ne-za svoje garanje manj kakor	izogibna.
konj, pa gre. Tako se je leta in Zdi se pa, da sc ji pridružujejo
NASLOV (\ DDKFSS):
"PROLETAREC"
4006 W. SI. S TP FFT. CHICAGO itunois. Telephone: LAWNDALE 9t>77
ije in borbe posameznih značuje pota, po katerih ae najbo- čel tudi boj med vero iu znanost- leta delalo v južni Afriki in tako tudi delavci drugiii gtrok, zlasti !ega naroda sc v bistvu Ije pride do ciljev, ki *o neizogi- jo. Kjer obstoja ena, ne mora ob- so posamezniki v kratkem času velike čete delavcev v zlatih ja-nake borbam, ki se vrle bni, ker jih določajo ncizpremen- stoja t i druga. Vere v vseh dobah bogateli, da prebivajo zdaj v po- mah in na diamantnih poljih.
SOCIALISTIČNA MISEL.
Kadar nanese med indiferent-
nimi ljudmi beseda na socializem, maganega v su/nost. Tedaj je
se navadno od te ali one strani pojavi vprašanje: Kaj pravzaprav hfcčejo socialisti! In če nalete taki ljudje na pravega socialista, zahtevsjo od njega odgovor, jasen in točen odgovor z vsemi posameznost i rai, o katerih se le more poroditi radovednost v razgretih glavah.
Ali vprašanje je zgrešeno, in kdor pričakuje odgovor nanj, dokazuje, da res nima pojma o socializmu. Zakaj v tistem pomenu.
je narodov v boju, ima vsak zase v sv 0jeni okvirju no tranje boj delov prvega
v°%domačiji drugega Neka nas- Ijivi zakoni razvoja. zgodovine so bile smrtne sovra/-	nosnih londonskih palačah na-	Tam gredo kapitalisti posebno za
protja med gospodujočimi in po- Sieialistisiia misel je stroga, niče vsake znanosti. Sokrat, Bru-	mesto v kakšni ječi, za katero jih	tem, da bi ae čimbolj iznebili be-
djarmljenimi med vladajočimi in neizprosna, misel, ki se poraja iz no, Galileo, Ferrer, so nam dokaz,	išče kdove kateri šerif po svetu,	lih delavcev in jih nadomestili a
služečimi, nasprotja med posame- trdih dejstev. Zato ne more pogi- kaj naredi cerkev z onimi, kateri	Kamor pride kapitalizem, tam	zamorci, ki bi delali bolj zastonj
niti, ne izginiti, ampak se mora nasprotujejo verskim dogmam in	sc pa tudi prejalislej neizogibno	kakor za plačilo iu ne bi /ahteva-
nujno krepčati, čimbolj se bistri- superstieijskim zmotam in si u-	zdrami delavska zavest. Hitreje	li nobenih pravic. Za vsako delo
jo razmere, čimbolj se jači- spoz- pajo iskati resnice. Znanost je	nego so izkoriščevali pričakovali,	seveda niso zamorci, ker nimajo
navanje dejstev in pravih naspro- ona sila, katera podkupuje temelj	jc nastala v južni Afriki delavska	zadostne inteligence. Vendar pa
tij v družbi. Nekdaj je bila to verskim dogmam in zato* sovraži	organizacija. Strokovni boji ni-	jih je za navadnejša dela cele tru-
misel posameznikov, ki so razu- rimski klerikalizem vse, kar pov-	so danes nič novega več. V Na-	me, pa se kapitalisti in njih pri-
meli razyoj, njegove pogoje in spesuje znanost. In tukaj je od-	talu in v Kairski koloniji, v Tranfi-	ganjači silno trudijo, da bi z nji-
njegovo pot. ( im dalje bolj govor na vprašanje: zakaj jc eer-	vaalu in Oranju prihaja pogo;»to-	ini pritiskali na mezde. Tako je
postaja to misel večine Člo- kev nasprotna socializmu. Soeia-	ma do manjših stavi:, pa tudi	tudi tam vedno veliko snovi za
veštva, nekdaj tako slabe, da listiČna stranka razširja luč zna-	večji boji so že zapisani v zgodo-	spore. Sicer tudi črni delavci ne
je morala trpeti vsako sužnjost, nosti med delavskim razredom,	vini afriškega delavskega giba-	potrpe vseara, ali če se oni upro,
danes že toliko okrepčane, da se med razredom, v katerem ima eer-	nja. Vzroki niso vedno enaki,	je to takoj vstaja, in tedaj nihče
lahko bojuje, in vsak dan prido- kev največ zaalombe. Socialisti ho-	Ampak skoraj vedno je enaka	ne vpraša, koliko'je ubitih,
bivajoče toliko moč, da mora pri- ,čejo, da postanejo tudi delavci	metoda boja zoper stavko: Če jej Odpuščanje železničarjev se je
¡deležni one izobrazbe, katera je	le mogoče, se pobije štrajk s silo.	pričelo že o božiču. Ko se je podane* namenjena samo za mali del ljudstva. Oni razširjajo knjige, v
1
znirai razredi človeške družbe. Zgodilo se je včasi, da je bil cel narod podložen drugemu, ki ga je zasužnjil; zlasti v starih dobah, ko so bile selitve plemen še nekaj navadnega, se je večkrat zgodilo, da je. zmagovit rod potisnil pre-
med obema nastalo razredno razmerje, in bistveno je bilo razredno razmedje, in bistveno je bilo razredno, ne pa narodno nasprotje. Zakaj zgodilo se je tudi, da je zmagovito pleme sprejelo narodnost premagauega, ali prilastilo si je gospodstvo nad poraženim, kateremu je postalo po jeziku brat.
Važno pa je vprašanje, kaj je odločevalo v bojih, ki »o od prvih začetkov človeške zgodovine ved
v katerem se besede navadno ra- no razsajali na zemlji, kjerkoli so bijo se sploh ne more reči, da so- prebivali ljudje. Tudi v tem se je cializem nekaj hpče. Socializem včasi izkušala čudna filozofija, ni terjatev, temveč raziskavanje pripisujoča zmagovitost zdaj vi-in nauk. Socializem ne zahteva, j »ji kulturi, zdaj prirojeni hrauro-da se imajo delovna sredstva iz-¡sti, zdaj zopet dragocenejši veri. ročiti človeški družbi v skupno Enostavna resnica pa je ta, da je last, temveč uči, da je drugačen vedno zmagovala iu še dandanes izhod z pekla, ki ga ustvarja ka- zmaguje višja sila. pitalizem, nemogoč in da se bo Ta je pač lahko raznovrstna. Če kolektivna, skupna last delovnih ae spopade dvoje golorokih ljudi, sredstev neizogibno uresničila. To odločuje tista moč, ki jo prinaša pa preustvari vso podlago povsa borilec sam s seboj v svojih miši-drugače organizirati kakor do- cah, v svojem tilniku, v svoji slej. V glavnih potezah se tudi la- spretnosti in v svoji zvičajnosti. hko dožene, kakšna bo nova or- Osebne prednosti pa se morajo ganizacija: podrobnosti so pa takoj vsaj deloma umakniti, čim vprašanje bodočih časov.	imata nasprotnika bojna sredstva
Ljudem, ki poznajo današnji v rokah. Mali David je premagal dan in katerih spomin sega le v velikana Golijata, ker je bilo nje-kratko dobo njihove mladosti, se govo orožje uspešnejše od hrusto zdi taka preuredba gorostasna,, ve telesne moči, nemogoča, in zato menijo, da je' Ali boj ni samo pretep na krva-izmišljena, skonstruirana na pa- vem polju. V vsakdanjem tako-pirju, zasanjana v lenih urah zvanem mirnem življenju je veli-brez dela. Če bi bilo res tako, ko več bojev kakor na vojnah, in tekaj bi bila politična ideja mr- ravno oni navidezno mirni boji
ti dan ko zmaga.
VERA IN SOCIALIZEM.
na*
¡katerih se razmotriva o vseh vpra pGr Zagovorniki današnjega dru- šanjih moderne vede. In delavec, Hli 0 sabotaži in o atetatih, ki pri-	protestira zoper odpuščanje
žabnega ronla sc v svojih napadih kateri se seznani z Darvvinom iz hajajo vse i.: kapitalističnih vi- in zahteva, da se zopet sprejme-na socializem poslužujejo različ- Ilaecklom, z Marsom in Kng*l- rov Te VWiti iSO potrebne, da o- JO odpuščeni delavci. Napravilo
som, polaga jako malo važnosti pravičijo silo. Komaj so prišla pr-!je že slab vtisk, da železniški mina dogmo o papeževi nezmotljivo- vg počila 0 stavki, pa so jim že nister ni hotel sprejeti deputaci-sti. *	sledila poročila o mobilizaciji mi- i^i v?"i!aT	l,ravo^asno
Cerkev ne sovraži socialiste kot lice in vojašbva. Nihče . takrat ljudi, kateri »e borijo za vničenje še ni trdil, da so storili delavci le kapitalizma, paš pa kot pov- najmanjše nasilje. Šele potem, rikalno Časopisje neprestano piše speševalce izobrazbe in moderne ko je bila oborožena sila na no-o socialističnih brezvercih in raz znanosti med delavstvom. Cerkev ^alt, se .ie vlada spomnila, da je prižnice se vedno razlaga verne- se ne boji države, v kateri bodo treba to mu ljudstvu, naj se ogiblje socia- vsa proizvajalna in razdelilna sre- takrj bo ir.u istov, katerih namen je: iztrgati dstva. katera se kolektivno vi>o- bombni ateutati iu vsakovrstni mu vero iz srca. Posledica taga je,! rahljajo, kolektivna last, pač pa akti sabotaže, da je zlasti med priprostim ljud- se boji države, v kateri bo tudi lažnivost teh vesti je bila oči-stvom razširjeno napačno mnehje, širokim delavskim masam odprta vidna. Poročali so nemogoče reči. da je brezverec in socialist eno in pot do višje izobrazbe in v kateri ftočim je ena brzojavna vest pri-isto. Nekateri gredo celo tako da- bo znanost imela prosto pot, brez p0vedovala. da so bombe razdeja-eč. da proglasijo za socialista vsa- zaprek, katere se ji nastavljajo je t<) ¡n l0 pr0go, je druga poroča-oogar, kd i ne li<"li v cerkev m danet«	__ • la, da sc po tei progi vozijo •vlaki.
Zdi se, da bo ta najenostavnejši kazalo, da gre zopet za sistem, je ičin tudi v sedanjem gibanju u- železničarska zveza dne 3. janura-irabljen. Na to kažejo že ve- .ia izvolila deputaeijo, ki naj pri
nih lažij in zavijanj. Eno najna-vadnejiih teh zavijanj je, da ho-ejo socialisti uničiti vero. Posebno rimsko-katoliška duhovščina se kaj pridno poslužuje tega sred-st'\a za pobijanje socializma. Kle-
so neznansko bolj vplivali na razvoj človeške družbe, kakor vse krvave bitke.
Tudi v teh bojih je odločevalo boljše sredstvo. Ze v najstarejših dobah so bili na boljšem oni, ki so znali kamen izpremeniti v o-rodje. S pomočjo delovnega sredstva se je človeštvo dvignilo nad živalstvo, nad surovo prirodno življenje.
In razvoj delavnih sredstev o-stere, kolonije, 'komunistične ob-1 značuje in spremlja razvoj člove-čine, životarile, pa »o propadle, ške družbe. Ljudstvo, ki se je na
tvorojeno dete. Zakaj gospodarske sile si ne dajo predpisovati potov, ker so močnejše od predpisov; in najlepše utopije so ostale praktično brez uspeha, ker niso bile zgrajene na trdnih tleh dejstev, ampak so izhajale iz pobožnih želja in vroče fantazije. Z nekaterimi so napravili praktične poizkuse; posamezniki so do-prinašali v ta namen velikanske žrtve. Nekaj časa so take falan-
Kar ni sposobno za življenje, ne more živeti. Tudi taki poizkusi so socializ
učilo uporabljati bron, je bilo na l>oljšeni kakor ono, ki se je poslu ževalo samo kamnitega orodja;
mu le snov za raziskavanje, za železo pa je povzpelo življenje, fco študij, kakor sploh vsi družabni je upreglo par in pozneje elektri-pojavi. Niso mu pa cilj in namen, ko v svojo službo.
Socializem deti, kaj je
hoče predvsem ve-človeska družba in
Popolnost delovnega sredstva je močan razvojni činitelj. Odlo
kakšna je, kakšno je razmerje čilno pa je v socialnem oziru, kdo med njo in posameznikom, pa je lastnik delovnega sredstva. Za med njenimi deli. Nadalje hoče kaj on je tudi gospodar dela in
dognati, na kakšen način je druž ba taka postala, kakšna je, iz če sa se je razvijati pako se je razvila. Tukaj je glavno vprašanje, kateri činitelji določajo družabne
izdelkov,- torej lastnik vseh onih sredstev, s katerimi lahko gospo duje.
Stroji in tovarne, jame in po lja, železnice in parnbrodi, delov
razvoj. Če se znanstvenemn razi- na sredstva v najširšem zmislu, so skovanju posreči, da najde pravi dandanes kapitalistična last. Po
ne zna dobro zabavljati čez lovnike in cerkev.
du-
KakoT se umika noč vzhajajo- Neverjetne pa so bile take vesti čemu solncu, tako se umikajo vra- tudi zato, ker ie znano, da so de-
Svobodomiselnost in socializem že znanosti, zmota resnici. In mi
odgovor na ta vprašanja, tedaj jc: mogoče dognati, kam vodi na-daljni razvoj. Proučevanje reml-4ata družabnih in razvojnih cini-teljev pa je glavna naloga socializma
Človeška družba je jako pisa-ns, in pojavov njenega življenja je tsko ogromno število, da se posamezniku lshko zmede pogled, če hoče vjeti njeno celotno sliko. Ksmor človek pogleda, povsod je boj: Tu so boii narodov, plemen, pssein, tam boji verskih druSb;
vaeh • zakonih razvoja ni moglo priti drugače. Tako, kakor je, je nujno moralo postati. Vzporedno z razvojem dela in njegovih načinov so korakali vsi drugi razvojni elementi, duševni in gmotni; to je provzročilo, da ne bi bil mogel nihče drugi kakor kapitalisti v gotovih razmerah prevzeti modernih delavnih sredstev v svojo laat; s tem pa jim je moralo nujno pripasti gospodstvo.
Kapital je neizogibno stopnja v razvoju človeške družbe. Ali ss-
ni eno in isto. Resnica je, da «v socialistični stranki je mnogo svobo-domislecev, toda to je ravno toliko dokaz, da je ta stranka brez-verska, kakor je dejstvo, da je med republikanci in demokrati mnogo svobodomislecev dokaz, da sta ti dve stranki brezverski. Svobodomislece ne dobimo namreč samo med delavci, ampak tudi med ljudmi, kateri spadajo v takozvani srednji razred in to še v večji meri kot med delavci. Odvetniki. uredniki, profesorji in Irugi taki ljudje z višjo izobrazbo so v veliki večini svobodomisleei in vendar so ravno ti ljudje naj-gorečnejši zagovorniki današnjega družabnega reda. Ravno tako dobimo mnogo svobodomislecev med kapitalisti in nekateri izmed njih javno pripoznavajo svoje mi-šlenje. Človek je lahko svobodc-mislec in obenem najhujši nasprot nik socializma.
Kadar hoče kdo pristopiti v socialistično stranko, se ga ne vpraša ali ie on katoličan, protestant ali nvohamedan, niti se ga ne vpraša. ako hodi v cerkev ali ne, pač pa se sra vpraša, ako pripozna razredni boj med delavskim in kapitalističnim razredom, in ako se zaveže, da hoče socialistom pomagati, boriti se za pravičnejši družabni ml. Olede njegovega verskega prepričanja, ostane še vedno lahko to kar je bil poprej in v pravilih socialistične stranke ni nikakoršne doVočbe. katera hi mu proovedovala izpolnjevanje njegovih verskih dolžnosti. Ne samo to! Socialistična stranka v raz nih državah je že večkrat izjavi la, potom svojih platform ali na kakVn drug način, da je sociali zem gospodarsko vprašanje in se ne vtika v verske zadeve poaa meznika.
Tudi socializem kot bodoči dni žabni red ni nasproten veri. V so eialistični državi bodo *vaa pro
hočemo resnice!
M. Petrovčič. Cleveland, O.
STAVKA V JUŽNI AFRIKI.
London 13. januarja, je osvojila nekdanji
Anglija
burski republiki za svoje kapitaliste; in kapitalisti urejajo cn-dotno gospodarsko življenje po enakih pravilih, kakor povsod,l kjer imajo dovolj moči/da poka-'^ u|
žejo pest. Čemu pa se je Anglija80 na državnih železnicah trii-, s tako silo bojevala s trdovratni- moma odpuščali delavce in usluž-
premislil in jih je sprejet kot "privatne osebe". Pravil je. da je bil ukrep neizogiben in da je intak samo sedemdeset delavcev odpuščenih. Deputaci.ia pa mu nekako motivirati. In j«1 dokazala, da jih je že blizu pet-bili na vseh progah dobilo odpoved. Ker pa vlada kljub temu ni nič storila, je bila 8. januarja sklenjeja stavka. Že druiri dan je imela vlada sejo in je sklenila, da zatre stavko s silo. Za tem ciljem gre zdaj »vse njeno delo. Kakor da je res izbruhnila revolucija, ho mobilizirali milico. Iu ker ni bilo sovražnika za oboroženo silo, se ie moral konflikt po sili poostriti. Kakor tolovaji so policisti v Johannee-Jiurgu vdrli v prowtore železničar-ske organizacije, vlomili v društveno blagajno, aretirali tajnika Poutoma in druge funkcionarje in jih vtaknili v ječo. S tem so hoteli razdražiti delavstvo, da bi milica, katere so spravili nad fiO.OOO mož na noge. dobila oprav-
lavske organizacije v največjem obsegu poskrbele za red v boju. Toda če ne bi bilo trditve o nasilju. ne bi bilo mogoče delavskim voditeljem očitati nepostavnosti in jih loviti kakor divje živali in zapirati. Če pa se hoče zmagati, hitro zmagati, je to potrebno. Voditelje in zaupnike v zapor, proti masi puške in kanone. tako se do^ neže konec stavke in kapitalistični interesi so rešeni.
Natančnosti o vzrokih staVke
niso znane. Toliko je gotovo,
mi Buri, če ne bo kapitalistični profit večji, kakor drugod t V vseh takih krajih velja nače^, da je treba hitro obogateti. "C.rabi, 'dokler je prilika,! Poznejte se bo lo šilingi teže profitarali kakor zdaj funti. Porabi čis! ('as j»' denar!"
Pozneje pride konkurenca, pozneje bodo delavske organizacije močne, pozneje pridejo delavci do političnega vpliva, pa se ne bodo mogli delati zakoni brez njih. Zdaj je še doba velikega izkoriščanja, in kdor je ne zna porabiti. ni vreden, da ura je usoda posadila v tako ugodne prilike. — Kapitalisti v južni Afriki se ravnajo po tem načelu. Včasi so veljali ameriški milionarji za nnj-brcfvestnejšc izkoriščevalce; sedaj jih oni v južni Afriki nedvomno prekašajo. Oni v Ameriki so jim morda «vzor; niso pa zadovoljni s tem, da posnemajo svoje zglede, ampak prehiteti jih hočejo v vsakem oziru. Marsikdo je prišel pred kratkimi leti kot ubog pustolovec v južno Afriko. Nihče ni vedel, kakšna je njegova preteklost. Morda je bilo v Evropi njegovo krstno in rodbinsko ime drugačno kakor se je dal klicati v "črni" Afriki. In danes ima v tem ali onem elegantnem delu liondona svojo palačo, v Trans-vaslu se pa mučijo za pomnožitav
bence. Vlada pravi, da so bile • d povedi neizogibne, ker imajo državne železnice deficit in ker ba.i)' ni dela. Temu ugovarja zveza železničarjev. Deficit je verjeten. Ali tega niso zakrivili železničarji. Za prometno politiko vlade niso oni odgovorni. Železnice služijo v prvi vrsti kapitalističnemu blagovnemu prometu. V primeri s tem je osebni promet le majhen. Kapitalisti pa hočejo imeti transport kolikor mogoče poceni. Na železnicah vla da sistem varčevanja, v katerem tiči že zločinatvo. Pričenja se takoj pri stavbi. Nekatere proge so tako zgranjene. da je potovanje po njih spojeno z večno nevarnostjo za življenje. To ugro-ža seveda največ železničarje, ki so vedno na poti. Enako blazno varčevanje je pri voznem materialu. Lokomotiva se nabavi in mora voziti, dokler ie se količkaj cela. Na popravke ne misli nihče. Ako poči kotel, bo ubilo strojevodjo in kurjača, kapitalista pa ne. Razun novih lokomotiv so vse več ali manj pokvarjene. Zaradi tega je bilo že dosti konfliktov, ne zgodi ae pa nič, da bi se napravil red. Naposled se varčuje pri osobju. Če ne bi bila zveza železničarjev Aosti močna.
ka.
Doslej ni mogoče ugibati, kako se razvije boj. Kapitalistično časopisje zahteva silo in . kriči po obsednem stanju in nagli sodbi. Doslei to še ni razelašeno. Ali pri vladi imajo kapitalisti prvo besedo in zato ni izključeno, da ne vpleto v mirno stavko vsled provokacij kapitalistov in vlade krvave epizode.
Po poznejših poročilih je vlada z izjemnim stanjem štrajk zadušila. ali za kako dolgo, je drugo vprašanje.
NAŠI ZAPISKI'
Kdor se hoče podučiti, kaj je so socializem in kaj socialisti hočejo, ta naj se naroči na 1 Naše Zapiske' katerk revija se odlikuje po svojih originalnih in interesantnib člankih.
"Naši Zapiski" so edina slovenska znanstveno socialistična revi-ja, ter jih ureduje sodrug dr. H. Tuma, odvetnik v Gorici.
'Naši Zapiski" izhajajo meseč no v obliki leposlovnega lista (ma-gazin) ter stanejo za celo leto za Ameriko $1.30. Naslov: Uprava "Naših Zapiskov", ulica Treh Kraljev, štev. 16, Gorica, Primor sko, Austrija.	-
Ali si je ie vaša organizacija naročila 100 iztisov "Socialistične knjižnice", katere bodet« razdelili med nezavedne tovariš« da | na prihodnji veselici. — Ako tega je priborila nekatere reforme, bi;ie niste storili, skrbite, da te ta moral še dane« vsak uslužbenec' urodl.
Jugoslovanska socijalistiCna Zveza
v Ameriki.
ZASTOPNIKI PKOL£TAECA.
«S.
50
EKOSKUTIVA:
Filip Oodlna, B. B. 8avlč, Frank Petrlč, M. Lučlč, Fr. Alei,, M. Polovlna, J. Krpan, t. Bajshič, M. Vrkljau, Alex Dubravac, Frank Hran. Ulja iuinjar, gl. tajnik, 111 Market St., Chicago, IU.
8eje ekai»kuti\'.e »o vsaki prvi četrtek v uiescu ob ti uri svečer. NADZORNI ODBOR: Mike Mavrich, Chicago, 111., T. Zakoviek, Waukegan, 111., John Žvanut, Chicago, 111., Nick. Hiuich, Milwaukee, Wis., Diuiiter Kkonomof, Gary, lnd. ODBOR ZA UPRAVO ZVEZNE TISKARNE. O. berger, Jo». Zavertuik ml., B. K. havirh, I. 8teiuer. — Vse informacije e tiskarni daje tajnik t**ga odbora Jos. Zavertuik ml., ¿821 80. Cruwr'ord Ave., Chicago, 111.
Klubi, hl iele govornike, naj ae obrnejo na gl. tajnika.	*
ARKANSAS: —
83. Jenuy Laud, Ark.—Jugosl. soc. klub, taj. Anton IWar, R. F. D. 3, Bo* 147. 107. llutiugton, Ark.—Jugosl. soc. klub, tajuik Fr. benger, U.F.D. 101.
hau Francisco, Cal.—Jugosl. 80c. Udrui., tajnik B. Markovich, b4Ü Jack sou 8t., W. Oakland, Cal.
COLORADO:—
132.	I'uebio, Colo: — Jugosl. aoc. klub^ajuik Jos. Cuzak, 1227 Berwind 8t.
ILLINOIS: —
fitov. 1. Chicago, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Filip Qodina, 2800 80. 41. ave. 4. La Sulk1, 111. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Johu Rogel, 1037 — 2nd 8t. 0. ChicHgo, 111.—Jugosl. 80C. Udruienje, tajnik Blaž Jakobe, 1830 80. Centre Avenue.
20. Chicago, 111.—Jugosl. soc. udruženje, taj. Petur Kokotovich, 229Ö Clybourn
Avenue.
39. Oglesby, 111.—Jugosl. soc. klub, tajnik Fr. Alauf, Box 67. 43. Waukegan, 111." — Jugosl. soc. klub, tajnik l'aul Pcklaj, 527 Belwedere 8t., organizator J. Zakoviek. 8eje so vsako drugo poboto v mesecu ob 8. uri »veter in vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v dvorani J. iStraži«arja.
Pauuuia. 111. — Jugosl. sec. klub, tajnik Jee Feriaaftič, bex 10.
Virden, 111. — Jugosl. soc. klub, tajuik Fr. Reven, box 12. bei« vsake 2. in 4. nedelje v inesecu eb »sini uri zjutraj v Umen Hali 56. Kast 8t. Louis, 111. — Jugosl. socialistično udruženje, tajnik John Badalich, 211 Kxchauge.
60. Cicago, lil. — Jugosl. socialiatičuo udruženje, tajnik 8. Sekulich, 3247 F.uieral ave.
64 Livingston, III. — Jugosl. socialističen klub, tajnik Frank Krek, p. O. 67. 8pringtield, 111.—Jugosl. soc. klub, tajnik Kari VVelletz, 320 N. Lincoln »v, 84! Witt, 111. — Jugosl. soc. klub, tajuik Demeter 8cuuskar, Uox 151. 92." Zeigler, 111. — Jugosl. soc. Udruienje, tajnik M. Vidakovich, Hox 166. 106. he 1'ue, III. — Jugoel. soc. klub, tajuik Jos. Omerza, Box 651.
109.	Granite City, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Atef. EgeduAič, Box 38.
110.	8taunton, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Aug. Lipovšek, L. Box 549. Organizator Fr. JerkM.
115. Buekner, I1L—Andrew Barnich.
120 80. Chicago, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frauk Pretnar, 11256 Fulton Av. 121. K. M. Louis, 111.—Jugosl. soc. Udrui., tajnik R. Viiintin, 3217 Louisiana B1 126. Peoria, III.—Jugosl. soc. udrui., taj M. Mark&ič, 2006 80. Adams 8t. 128. Nokouiis, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Matt 8kriner, Box 607.
Hr^lduHati, Ida.—Jugosl. soc. klub, taj. John Mohorich, Box IL
f5. Indianapolis, Ind. — Jugosl. soc. skupina, tajnik John Markich, 731 N. U it r ma 11 St.
41. Clinton, Ind. — Jugosl. soc. klub, tajnik Victor Zupančitf, box 421.
Organizator L. Pra.«<uikar. Seje so vsako prvo nodeljo ob 5 uri popoldne 63. 1-ary, lud'. — Jugoal. soc. udružeuje, tajnik Ant. Juki, Box 401.
KANSAS: —	„ Tj 0 u OAC
30. Breezy Hill, Kans.—Jugosl. soc. skupiua, tajnik M. SmolAmk. R. R. 2, b. 208. West" Mineral. Kans.—Juyosl. soc. skupiua, tajnik John GorAek, box 211, W. MinVrali-Kans.—Seje so vsako 2 in 4. nedeljo v mesecu ob 2 uri popol due v K. Mineral, dvorani 4t 6.
Krontenac, Kans. — Jugosl. soc. skupina, tajuik Thom. KopSi*, box 163. ___ 1 raiiklin, Kans. — Jugoal. soc. klub, tajnik Frauk Vefel, Box 38.
81.	Ski.linore, Kaus.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Cemažar, Box 34.
82.	Caroua, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Blaž Mezori, Box 162. 91. Stone City. Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Mike Maček, Box 484.
133.	Dunkirk, Kans. — Jugoal. soc. klub, tajuica Apolonia Brezovar, Dunkirk. Kansas.
31.
34.
80.
lugoal. soc. udrulenje, tajnik Jos. Ozanich, 407%—5th 8t
MICHIGAN: —
48.	(" «lumet. Mich.- ----- -------— *--------------
61.	Detroit. Muh.—Jugosl. soc. udrui., tajuik 8. Mirosavljevich, 1208 Rivard 8t 88 iH'tro t, Mich.—Jugosl. Udrui., tajnik Vaso Periuac, 542 Monroe St.
114. Detroit, Mich.—Jugosl. soc. klub, tajnik Jos. Primer, 416 Philadelphia Ave,
MINNESOTA:—
22. Chisholm, Minn.—Jugoal. soc. udruienje, tajnik M. Maurin, box 223. 54. Aurora, Minn. — Jugosl. soc. klub, tajnik J. G. Mihelich, Box 251 119. Biwabik, Minn. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Mahnich, Box 332.
MISSOURI: —
14 St. Louis, Mo. — Jugosl. aoc. udruienje, tajnik F. Franif, 1727 80. 3rd St 129. St. Louis, Mo.—Jugosl. soc. klub, tajnik Vine. Cajnkar, 2213 Graveis Ave
MONTANA:—
73. Red Lodge, Mont. —Jugosl. soc. klub, tajnik Geo. Forstner, box 615. 96. Bear Creek, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik A. Frmenc, Box 198. 101. K. Helena, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Benchina, Box 201
Seje so vsakega 2. v mesecu ob 8 uri zvečer. 111. Butte, Mont.—Jugosl. soc. udrui., tajnik 8im. Fabianič, 128 8. Shields Ave
NEW YORK: — *	® «
124. Albion, N. Y.—Jugosl. soc. udrui., taj. Petar Putnik, Box 55.
OHIO: —
2. Glescoe, O. — Jugosl. sec. skupina, tajnik Pavel Dolenc, L. Bex 43.—Redar mlečne so v*»ko 2. nedeljo popol. pri sedr. N. Žlembergerju.
18.	K. Youngstown, O. — Jugosl. aoc. udruienje, taj. Joa. ftestak, 1004 Caldwell St., Youngstown, O.
26.	Neffs. O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Rud. Gradišnik, Box 437
27.	Cleveland. O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Andr. Bogataj, 1095 E. 71st 8t. Jos. Rauch, organizator. — 8*je so vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu eb 9 uri dopoldne v Jaites Halli, 6004 St. Clair Ave.
3*. Fast P:ile«tine. O.—Jugoal. soc. skupina, taj. Jak. Istmich, b. 304. 8*je se vri* vsako zadnjo nedeljo ob 2. uri pop. v mesecu pri sodr. Fr. Bogataju. Orga ni/ntor Frank Hostnik.	•
49.	Collinwood, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Gus. Kabaj, 424 E. 157th St., Cleveland. O.
62.	Youngstown, O. — Jugosl. soc. klub, taj. John Petrich, b. 680, Youngstown, O.; organizator Anton Kikel.
71. Cleveland, O. — Jugosl. socialistično udruženje, tajnik S. Apoljaree, 5327 Standard St.
2.	Coll in wood, O.—.In p osi. soc. klub, tajnik Frank Koželj, 4429 Aspenwalle av
76.	Euclid. O. — Jugosl. socialistični klub, tajnik John Ulaga, Cut Rd. A Ooldar St., organizator Karol Kotnik.
86 »Akron, O. — Jugosl. socialist, udruženje, tajnik Branko ftolič, 117 N. High Street.
89. Lorain, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Geo. Petkoviek, 1794 E. 29th 8t «5. I'inev Fork, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Fr. Sedej, P O. 113. Bridgeport, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Mart. Akoda, Box 750. 123. Maynard, O. — Jugosl. soc. klub, taj. Dom. Feltrin, Box 272.
OREGON —
47. Portland, Ore.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik 8. Zlodi, 141 N. 16. St.
PENNSYLVANIA: —
3.	N. 8. Pittsburgh, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Ferdinand Randa, 722 ' Fmlin Alley.
5. Conemaugh, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Podboj, Box 218. —
Seje so v«ak drugi in četrti četrtek v mesecu. 10. Forest City, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Rntais, box 6S.V
12.	E.. Pittsburgh, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik 8. Blagič, Box 388 John Oračanin, organizator.
13.	Syaran, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Kvartieh, b. 453. Morgan, Ps 16. Clairton, Pa.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Miro Zvonar, Blair Sta., B. 155
19.	Farrell, Pa.—Jugoal. soc. udruienje, ta jnik Frank Buyer, 1051 Hamilton av 32. West Newton, Pa. — Jugosl. soe. skupina, tajnik Jos. Zorko, Box Pia. 51. Monessen, Pa.—Jugosl. soc. udruženje, tsjnik Stef. Pogledi*, l»ox 329.
57. 80. Side Pittsburg, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tsjnik M. Z. Msmuls 2620 Sarah 8t.
63.	Herminie, Pa. — Jugosl. socialistični klub, tajnik Frank Rome, box 106 R. F. D. 3, Irwin, Pa.
65. Johnstown. Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Hribar, 509 Broad 8t.
69.	Herminie Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Ig. Kolar, box 73.
70.	Urge, Pa. — Jugosl. «oc. udruženje, tainik Nick. Jakrlin, B<Ä 102.
f4. Willnck, Pa. — Jugosl. aoc. klub, tajnik Frank Dolinar, L. Box 112
organizator Jack Miklančič, L. Box 3. 75. Braddock, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik 8. Mihalich, 22 — 5th ave
77.	McKees Rocks, Pa. — Jugosl. aoc. udruženje, tajnik Anton Radanovich 105 Ella 8t.
78.	Ambridge, Pa.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Vid Habitov, Box «52. 8eje vsake tretje nedelje v mes. ob 9. dopoldne u prostorih 80c. Ed. Bureau
87. Favette City, Pa. — Jugoal. so«, klub, tsjnik John Gsrtnsr, b. 378. — Organizator John Baraga 8eje so vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
50.	Primroae, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Pet. Bacher, Box 707. •3. Browndale, Pa. — Jugoal. soc. klub, tajnik F. Verbajs, box 140, Fores*. City •7. Homer City, Pa. — Jogosl. soc udruženje, tajnik 8tevo Janlč, Bo* 421. •8. Garrett, Pa. — Jugosl. soe. klub, tsjnik John Krali, bo* 227. »9. McKees Port, Pa. — Jugosl. soe. udruienje, tajnik J. Boinjsk, 606 Manning
Avenue.
Arona, Pa.: J os. železni kar. Aurora, 11L: Johu Biaachitz, R. F. D
4, bo* 63 A. Aurora, Minn.: Frank Oraiem, b. 344. Barberton, Ohio: Frank Levstek, 817 Wooster Ave., la John Balant, 311 80. 4th ave. F. Merzlikar, b. 121. Bear Creek, JtOut.: Frank Dauiček. Bessemer, Pa., John Popetnik. Biwabik, Minn.: Fr. Mahuič, box 122. Black Diamond Wash.: Martin Pod |HH'hsn.
Braddock. Pa.: Mike Bambich. Bridgeport, O.: Johu žabkar, bo* 375. Broughton, Pa.: Jakob Dolens, bo* 181. Butte, Mont.: Louis 8porar, Frauk Zaje
box 8«2. Buxton, Iowa: Johu Kraievee. Canonsburg In Meadow Lands, Pa.-Johu Koklich, box 276, Canonaburg, Pa.
Caroua, Kans.: Blai. Mezori. Carrolltou, Ohio: Anton W id mar. Chicago, 111.: Frauk Wegel, 460 N. Halsted St.; Frank Ales, 4006 W. I 31 St.; Aut. Vičič, 458 N. Halsted St. | Chisholm, Minn.: Math Rihter, Anton
Mahne, box 152. Claridge, Pa.: Jacob Okorn & Johu Mia kar, box 68; Frank fcurman, box 255. Cleveland, O : Anton Pozareli, 2554 K 82ud St.; Anton Gradiaiier, 115H E E. 61st St.; Rose Kolar, 7613 St. Clair Ave.; Jos. Marinčich, 3536 E. 80th St.; Math Petrovčič, 5901 Prosper av. Ami. Miško, 1158 E. 61st St.; L. Ste govec, 1119 Addison Rd. Cliff Mine, Pa., Moon Run Pa. in Imperial, Pa.: Math. Petrich. Clinton, lnd.: Viktor Zupaučič, box 421. R. R.
CoUlnwood, O.: Dominik Blummel; Ant.
Kužiiik, 452 — 158. St. iu Joe Kun-čič, 439 E. 156. St. Columbus, Kana.: Martin Jurečko, R
R. 3, box 60. Conemaugh. Pa.: Andrej Vidrieh, uex 523; Frauk Pavlovič, Frank Podboj, bu2 218.
Coulters & Robins, Pa.: Jernej Rupnr*. Cumberland, Wyo.: M. Verčič, b. 237. Darraugh, Pa.: John Matelko. De Pue, 111.: M. Omerza. Detroit, Meh.: t. C. Oglar; Joe Prei-nier; Thos. Petrich, 1184 Russell St. Dodgevllle, Mich.: Valentin K rail, Box 49.
Dunkirk. Pittsburg, Kans.: Anton Tom-
sith, R. R.' 1, box 167. Dnnlo, Pa.: Frank Kaučič, box 73. Bast Palestine, O.: .lak Istenich. b. 374. Ely, Minn.: Jonh Teran, box 432, J.
Akerjanec, Ix>uis I'erkol. Eveleth, Minu.: Jacob Antl»ru/.i<' %m
Maks Volčanšek. Export In Penusylvanljo; John Prostor,
box 120. Fit* Henry, Pa.: Frank Tndef. Forest City, Pa.: Fr. liataič, b. 685. Fort Smith, Ark.: Frank Gorenc. Franklin L Girard, Kans.: Fr. Wcg«l Frontcnac, Kans.: Antou Katztnan.
John Megrim. Garret, Pa.: St. Zabrič. Oil be rt and McKlnley, Minn.: T. Gnje-
zda iu John Koncilja, box 43. Olrard, O.: Anton Strah, box 372. Qlrard, Ohio: Frank Ban, box 365. Olencoe, O.: Nace Hemberger, L. B. 12. Oreensburg, Pa.: Frank Matko, Key stone Hotel; Frank Steiner, 4!5 Grove St, Herminie, Pa.: Jos. B-ie. nibbing. Minn.: Frank Hitti ia Henry Delles.
Huntington, Ark.: Karel Petrich. Imperial Pa.: Ig. Murshetz. Indianapolis, lnd.: J. Bruder, 711 War
innn Ave. Irwin In WendeL Pa.: Louis Brie. Jenny Llnd, Ark.: Frank Gorenc in
Jos. Kogej, b. 182. Jjnnston City, 111.: John Slivnik, Louis
Brie, box 183. Johnstown, Pa.: Math. Gabrenja, Jacob Kocyan, 409 Ohi St.; Bern. Dobli kar, 803 W. Raym 8t. Kenosha. Wis.: Frank tcrovec, 22 How land ave.
Klein, Mont.: M. Meznarich, box 127. La Balls, 111.: John Rogelj, 1216— 3d St
Martin Novlan, Vencel Obid, 439 Berlin 8t.
Little Falls, N. Y.: M. Penich, 50 Johns Street.
Livingston, 111.: Fr. Krek. LloydelL Pa. In okoUca: Anton 8tra iiiar.
Manor, Pa.: John Metelko, box 71, Cla-ridge, Pa.
Marlanna, Pa.: Frank Primožič, Box 213.
McDonald. Pa.: Anton Skafar. McMeechen, W. Va.: John Merzel. Milwaukee, Wis.: Val. Razbornik, 414
Virginia St.; Ig. KuJIjan. 229 — 1st Av.; John Kraine, 31/ Florida St Minnesota: F. »iitt«>. Morgan, Pa.: John Kvartieh. Muddy, 111.: I^ouis Furlan. Mulberry, Kans.: Aunton Solar.
Martin SmoUhnik, R. R. 2, Box 20«. Mullun, Ida.: Anton Bambich. Box 280. Murray, Utah: Vencel Branisel, Box l. New Duluth. Minn.: Albert Hrast. Nokomis. 111.: Msth. 8krintr. box 607. Nortn Chicago—Waukegan: Paul Bar-
tel, 1400 Sheridan Rd., Waukegan, Id.
Oregon City, Ore.: Frank Sajovie, 131
— 1 Stb St. Orient, Pa : Louis Verinik. Panama, Hi.: Jos. Ferjančič. Ptnsy lork, Ohio: Louis Olaser. x Pittsburg, Kans.: Jacob 8<dak in J. 80 dec.
Pittsburg, Pa, tu okolico: Anton Zidan
tek, Blaž. Novak, 6568 Rowan ave. Pueblo, Colo.: (.has Pogorelec, 508 M of
fet iu Jos. Hočevar. Pullman, Ul.: Johu Levstek, 1126.
Stephenson Ave. Reading, Pa.: Johu Pexderc, 343 Rivet Street.
Red Lodge, Mont.: Louis Yeller, bo»
47 Call.
Reliance, Wyo.: Jernej Verčič, box 152 Rock Springs, Wyo.: F. 8. Tavcher, 441» 7th St.
Rosiyn, Wash.: John Zobec, box 19; G. Jauai'ek.
Roundup, kamp 3 In 4, kakor tudi za
King k am po, Mont.: Frank Novak, b.
136, Woundup, Mont. Roundup, Mout.: Martin MržnarAič. St. Louis, Mo.: Val. S«v<*r. St. Paul, Minn.: Matto Gregorin, 4* E 4th St.
Sharon. Pa.: Jos. Paulenich, R. F. D
57, Box 44. Smlthon in Westmoreland Co., Pa.:
Joseph Radisok, Central Hotel. South Fork In St. Mlcheal, Pa.: Jakot Ru|»ert.
Springfield, HI.: Frank Bregar, 1629
N. loth st. Stauton, IU.: Anton Ausec, L. B. 158
in Jos. Mostar. Steeltou, Pa.: F. N. Ribarich, 110 N Front St.
Stone City, Kans.: Mihe Fine, bo* 496. Stons City, Mineral ter W. Mineral
Kana.: John GorAek. Struthers, O : Math Urbas Sublet, Wyo.: John Ost rožnik, box 117 Superior, Wyo.: Luka dosser, box 341 Sweetwater, Wyo.: Pavel Hribar. Thomas, W. Va.: Frauk Kocjan, Lad.
Bewedek, box 117. Tonopah, Nev.: W .8. Atefanac. Vandling in Forest City, Pa.: Anton Drasler, box 9; Frank Rataic, box 10« W. Newton, Pa.: Jos. Zorko, R. F. D.
3, box 91 A. Walkerville in Butte, Mont.: Peter M Barich, box 1315.
Waukegan & North Chicago: J. Zakov
*ek, 427 Belwedere St. Wick Haven, Pa.: Luka Kralj, Box 68. Wlllock, Pa.: Fr. Sedej Winterqnarters, Scofield in Blear Creek
Utah: Peter Zmerzlikar, Boz 35. Witt, I1L: 1>. SanuAkar. Younpstown, O.: John Petrič, box 680;
M. Urbas, box 431. Yukon, Pa.: Katarina Klarič, Ant. Lav rit.
Sodrugs v tistih naselbinah kjer h< nimajo staluih zastopnikov, prosimo da se zglasijo za zastopništvo. Prija vije naj se kar potoui dopisnice n. upravmitvo " Proletarca na Kar ji n požljemo vse potrebno-
Upravnlžtvo.
ROJAKI V MESTI) IN OKOLICI!
Poskusite Bernardovo Kapljico!
NA ZAHTEVO POŠLJE NA DOM
SODRUGII
Vsak socialist bo moral naročiti "PROLETARCA", kajti list ži^ samo od svojih naročnikov.
Vsak socialist bi moral širiti "PROLETARCA", kajti to js pr va naloga nase stranke.
Vsak socialist bi moral točno plačati naročnino za "PROLE TARČA", ker le na ta način se zamore osigurati napredek naše mu listu, ter g a povzdigniti v dnev nik. Delavci na krov!
Nagnenje k bolezni.
Neovrpljivo djestvo je, da je mnogo ljudij nagnjenih k bolezni. Nekateri »e hitro Drehladio, drugi so zaprti, tretji dobijo rev-niatiz«*m. Take osebe bi morale poznati in meti «vedno pri roki ne ko zdravita, ki lahko ustavi take bolezni. Mi bi priporočali Triner-jevo ameriško grenko vino v vseh slučajih zaprtja in težavah, ki nastanejo radi slednjega. To vino daje dovolj moei organom, da redno delujejo. Pri 'želodčnih boleznih. jot rili in p^i nadlegah pre havljalnih organov ima vedno' do ber upliv. Seisti telo. Po lekar nali. Jos. Triner. 1333—1.1119 So Ashlnnd Ave., Chieago, lil. V vsa ki bolesti ae lahko zanesete na 1 Trinerjev liniment. Drgnite ga v i kožo in bolečina zgine.— (Adv.)
100. Ellsvorth, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Joa. Puikarich, box 161 Kllsworth, Pa.	*
104.	Woodlawn. — Jugosl. soc. udrufcenje, tajnik M. Jovanoviih, Box 692.
105.	Marianna, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Primožih, Box 213. 112. Lemont Furnare, Pa.—Jugosl. soc. klub. tajnik Frauk Grame.
116.	Johnstown, Pa. — Jak Kocjan, 409 Ohio St.
117.	Lloydell, Pa.—Anton Zalar, Box 38. Beaversdale. 11 M. Meadow Land, Pa.—Jugoal. soc. klub, tajnik Viktor Lenasi, Box 216. 127-. Dunlo, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik I. Peternel, box 275.
130.	Bessemer, Pa. — Jugosl. soc. udrui., tajnik R. Babirh, Box Sfl.
131.	K. Pittsburgh, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik B. Novak, 6568 Rompn Ave
WASHINGTON: —
28. Roslyn, Wash. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Mike Or.anich, Box 905. 102. Buekley, Wash. — Jugosl. soc. udrui., tajnik John Barber, R. F. I>., Box 8
WISCONSIN: —
9. Milwaukee, Wis.—Jugosl. soc. udri., tajnik Thos. Stepich, 412 Virginia St 11. Kenosha, Wis. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik M. Udbijanec, 33 N. Main St. Organizator M. Cubrilo. — Seje so vsako zadnjo nedeljo v mesecu ▼ na Socialist, tri- stanu 35.. West Allis, Wis.—Jugosl. soc. udruienje, taj. I. Pataloviia, 428 — 56th Ave Avenue.
37. Milwaukee, Wis.—Jugosl. soc. skupina, tajnik John Re/,el, 381 (Iro-nbitMh st
Seje so vsak drug petek v mescu 122. Racine, Wis.—Jugosl. aoc. udruienje, tajnik Mark Pavlov, 1219 — 8th 8t
WYOMING: —
8. Cumberland, Wyo. — Jugoslovanski soe. klub, tsjnik M. Veriii, box 232 44. Superior, Wye *— Ji.gosl. sec. skupina, tajnik Lukas Oroser, Box 341.
Seje so vsako drngo nedeljo v meeecu popoldne eb 2. uri v Hali K Per»«ka 85. Sweetwater, Wyo. — Jugosl. soe. klub, tajnik Jernej Bajda; organisator Paul Hribar. — Seje so vsako zadnjo nedeljo v mescu ob 6 uri zvečer v stanovanju Paul Hribarja. 108. Cambria, Wyo. — Jugosl soe udruienje. tajnik Nik. Prasetina, box 25.
konfebencni odbori. At. L Zapadna Pennsylvania. Tajnik F. Randa, 722 Emlin St., N. S Pittsburgh, Pa.
At. 2. Ohio. Tajnik Jos. Aestok, 1004 Caldwell fit., Youngstown, O. At. 3. Chicago. Tajnik V. 8. Ojokovič, 2296 Clvbourn ave., Chicago, 111 At. 4i Wisconsin. Tsjnik T. Stepič, 307—6th ave., Milwaukee, Wis. At. 6. Missouri In Julnl iu. Tajnik F. Frsnit, 1727 80. 3rd St., 8t. Louis, Mo.
Ako živite izven Chicage, pišite po naft cenik za dobro vino in žganje, na:
TAr nrn %t « nn i»os blue islam» avenue. JU Se oLKIMAKil) (dept. c.) chicago. iluimois.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
^ 2146-50 Blue Isl«n<l Avenue, Chlcago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Nafta posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
j^ADAR potrebujete, društvene potrebščine kot zasiave, kape, re-galije. uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F". KERŽE CO.,
2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj. •:• Vse delo garantirano.
FOTOGRAFIJE
najfinejšega dela, najsibo ienitovanjske, društvene ali družinske, vedno dobro in okusno izdeluj^ —
IVAN VČELIK, prvi hrvatski fotografist
1634«Blue Isiand Ave., med 18. In 16. ulM Chlcago.
Z vsakim lucitom slik damo kritno darilo.	Tiiifoii: Canil 2599.
Mich. štra|k.
(Nadaljevanje s prve strani.)
■noga, da bi napolnili rove s ske-bi, ae jim pa to &e ni posrečilo. V vseh rovih dela koaj 30 odstot* kov pre&nje delavske sile in fte ti skebje niso stanovitni. Zadnji teden jc ušlo iz pretuogokopa Ta* tiasco .r>() stavkokazov, ko so bili stražniki pijani in spali kot klade. Ubegli skebje pripovedujejo strašne stvari. Najeli so jih v Pitt-sburgu, IV, z lažjo, tla bodo delali v novem rovu blizo Denverja, kjer ni štrajks Toda pripeljali ao jih naravnost v ¿trajkarsko okrožje in ko ao nekateri branili delati kot skebje, ko jim privatni policisti enostavno pokazali revolverje in jih s silo pognali v rove. Plačali ao jim dnevno in od te
hitro dobi varMina. To j® prt-vica! Pozdrav étrajkarjem. Va* V. K., itrajkar.
Calumet, Mich., 7. feb. — Semkaj je prüel O. N. Hilton, bivii sodnik in glavni pravni zastopnik za patino rudarske zveze, kateri bo zastopal Strajkarje in zveao pri kongresni preiskavi. V ponde-Ijek ali torek pride tudi Chas. II. Moyer, kateri bo pričal v preiskavi. Kdward T. Taylor iz Colorada, kateri bo vodil preiskavo, je tudi dospel danes semkaj. Po njegovem menju bo preiskava trajala d\a do tri tedne.
Sodnik Flanagan, kateri vodi obravnavo proti Waddell-Mahon eein radi umora dveh štrajkarjev v Seebersville, je izdal zaporno povelje proti pobeglemu sokrivcu Toni Kaleighu, kateri se skriva nelüi' v Cliicagi. Pri današnjem
'mastne plače* je družba pridr-j „JJ^jn j«. izpovedal Peter
/ala Sil centov /a hrano in sta« »io va nje. Ostalo jim je sedem centov od dnevne plače in poleg tega jim je družba za povedala, da ifio-rajo povrniti vožnjo od Pittsbur-ga, če ne, da bodo šli v ječo. Ali n i to peonaža?
Štrajkarji se dobro držijo in pripravljeni »n boriti se do skrajnosti
<'aluiuet. Mich., 7. febr. - Kongresni poti odsek, kateri bo preiskoval stavko v bakrenem okrožju, je prišel danes v lloughton. Prihod preiskovalcev se je zavlekel za par dni. ker so delali razne priprave za preiskavo v Waahing ionu. Preiskovalci so bili ves čas odkar j«* določena preiskava, oblegam od raznih priliznjenih agentov \ službi miehiganskih in «oloradskih kapitalistov, ki so jih >kušali iiapumpati z raznimi luž-( tin o stavka rji h in linijskih vodi-j ti*ljih V kolikor s« jim Je to po- j -«recilo. ni znano. Vendar pa izjavlja predsedatelj odseka z «t: rudarstvo Foster, da bota oba odseka skušala doseči "ljudi visoko gor", ki so hoteli vplivati, na preiskovalce. I>nlje je rekel Koster, da bo preiskava nepri-j stranska in natančna do dna brez ozira na levo ali desno. In to je, kar štrajkarji hočejo. Michigan-| ni Pogrela« ski preiskovalni odsek je vzel se-lioj vse podatke, ki so jih predložili zastopniki štrajkarjev. namreč zaprisežene izjave bivših policistov in drugo.
V	Houghtouu se vrši te dni kriminalna obravnava proti peterim Wadell-Mahonovim deputijem, ki «o 14 avgust« 10lil ustrelili dva hrvatska štrajkarja, Steve Putri-ha iti litijo Tijntia v Seebevillc. .^esti sokrivec, Toni Kaleigh, je pobegnil kljub temu, tla je bil pod $10.000 varščine. Kazprava se vleče zelo počasi. Do danes (sobota» še ni okrožni pravdnik Luka* pozval nobene priče, katera bi dejansKi videla, kako se je izvršil umor
V	Otitouagon County j»' štrajk ravno tako močan kakor prvi dan, ko se j e pričel. 1*- v dveh rudnikih se muči nekaj skebov, ostali pa vsi počivajo.
Dodg« ville, Mich., 5. feb. — Ta teden pri'akujemo kongresno pre-inskavo. ki se bo vršila v llough-tonu m v Calumetu. I piimo, da.se bo ta preiskava bolj obnesla ka kor pa guvernerjeva in da pokaže vsemu svetu, da Ferris v resnici ne zna vladali ter, «la je le navadni kapitalistični hlapčom s smolnatimi žepi Naša zmaga ni več daleč Skebje niso zanič. Eden nas je I »o p rej več naredil kakor naredijo štirje skrbi, kar ae tiče nakladanja vozičkov. Kavno tako je pri vrtalnem stroju. Prej je bil en sapi inož pri stroju in mi zahtevamo dva ; skebje so pa kar po štirje pri stroju, n še ne naredijo nič. Vidite, kakšni so kapitalisti! Mi zahtevamo le dva moža k stroju, oni pa dovolijo kar štiri skebe. Ali jim ne manjka koles v glavah? Kai so kapitalisti že izdali denarja z« skebe in njihovo nič-v redno delo, bi lahko nas plačevali leta in leta po naših zahtevah, ampak trma je trma. K, prav! Ta grda trma stane denar, toda ne nas toliko kakor trmoglavce v Bostonu.
Ta teden se je pričela obravnava proti morilcem štrajkarjev v See-beville Šerif je dobil ukaz, da pripeljo pred sodilče vsaj Sest morilcev, toda priHlo jih je le pet; eden jo odnesel pete. Zadnjo so* l»nto sta dva skeba obstrelila enega štrajkarja v Hurontownu in sedaj leži v bolnišnici. Skeba pa le «krhata naprej, ker za nje se
Klobučar, da je videl, kako so ob tožen» deputiji streljali v hišo in ubili Putriha in Tijana. Povdaril je, da je videl obtožena James Coopera, kako je ustrelil na Putriha.
ZA MICHIOAN8KE STRAJKARJE.
\abrauo * 100.00 in poslano bla^aj-uiku \V> t', of M. o<l jugoül. soc. kluba *t. 22. Chisholni, Minn.
Po *3.«h»: llija Sliva«-; po S2.00: An to Mihelie; po $1.50 Mike Hajacic; po
♦	1.00: Stevo Kanun, Josep I>e*li«v, Mat. <<lnii*t>, Martin Jakeš, John Blatnik, Mate Komlijan, August Mikuljan, l>o-tninik Zeb«»c, Luj 4<an«le, I'am Malko \i«-, John Mihelit', Aulos Drobni«', Mat (¿UKpari)-, Matiju Vesel, Krank Japich,
•	halij /gonaeh, Ja« k Drobnich, stevi Prapotuik, Krank Salisnk, Mat. Ki-«•t«T, 11«-o. Crep, John Maletig, Stevo ll«»r\ais. Mike liail«, John Jurkovi«), Miluiek» Smil.ianit, Anton Pauijau, Mat Ibtzich. Po 5<k-: tlosj>e Hijaneir, Krank (•or««r, l.uj/e Spehek, .lohn Snirdasič, Jim- hukovae, M. l.rahek, K#juh- Centa. Jih* Centa, Joni Mrhar, Joe t'le, l.uj» Spraj«-, M. «i. Stark, Anton Majnari«-, Joni Holt'. Miki Majnari«-, Mik Mesie, Mat. t'le. Ani Jerome,n John Debelak, Mat. Vesel, .lohn Vesel, Un<iolf Kosmrl,
Krank KoHinrl, .lohn Paucar, Lui»
r i .
^tark. .1« m * j Kaule, .Fo«- "Siaoltz. Krink liUHtik, Jih- t Mak, lleo Uors«, John stajilubar, John Sta.jiluhar. Juro Mih«*-l»«\ Drago Mih. lie, Matijo Jclenk, To-
, Nit k Pa\lo\ii. Jo/.et' Ki I»piv, John Atnbroxieh. Krank Mlebnik, l.a/«» Vraue«, « hat V ari« ak, Marko Ktint. Jta- Strben«-. K« ta» ItaVor, N. N., J o«* Se rja k. Martin Erp«', Mile H«-\an <1i«'. Dragutin Jurk««\it li. P. '/.gank, K. «M.lak. Anton skurjann«'. Krank !*o \ ri»'h. Ton i j l.<"»ti'k, J««hann /obec, Ma rin Meparovie. Krank l'hanipd, Joe Krn kovi«'*, John Uupnreir, Krank Heilig man. IVtar Milielir, \ ntoti stakiifel, Matt stanfel. «o-.. «Mn.l, Mik.- (>/a«h. <!e«» Taufel, Vlartin M ih«-l«i<-, l»»«o. K In rn'. (i«>D. Iii ca n i«-, Vntoii Klicani«, IV tar \ ukomiro\ i«-, lli.i Jokie, IVtar Ifukvie, 11 ju Orlovieh, '•iriio Mil«<v/i«'. Simo \'ari«'ak. Krank Pueelj, kiste Va-rieak, tMoja Pfennae, Marijan Truba-Da im' K'ukuvia, Mile v runi«', Ive
Joe ^¡lich. Ni-
Prauk Rogel, John Koamerl, John Ha raga, lgnae hob-neek, Luka K ../ar. A lojzija Sni«lar*ii, Frank Hemk, J"ku Kovi, John Htarla, Frank Takove«, Mat M a zel, Florijan I^Uaar, John lire/ui kar, Juho Kluu, Joe Tonot«1, Mari Do leaček, Frank Ktcter, Johu Itajdar, John Strele. Matt Wrokovi«-, p. tar Ka da, Ivau tiare, Peter Kulea, Kudolf C ha in pa, Jack Rupariie, Antou Rudolf, John Zupantit, Stif Klainink, Mtef. Sli-var, Miko Mrjan, Petar Malkovai, Du-ka Snlis, Frank /.euko, Jakov l'otlbrei-nik, Iguut* Klauiuik, Kr. (Jod ni k, Ta iatuo Risi, Haruard Trebiu, Mike ltela-novi«', Stevo lleair, Matija >»hij«liihar, Sam Lekfo, Siman (Jornik, Ji.hu h« ga, John Dolinar, Joe Janeir. .I«m- Jetier,, Joe Zobec, An«iri Modric, Johu Nosan, Ü. S., Frank Maver, Nie iHimanovit, Petrov Iljav, Tonij Novak. Audro Ze kar, Kran klVrnat, Jw Kikn. A»<lro SuHtariii, \ asilj Tanclj, Mik« Linko, Kavel Muh, John Kovači«-, Mati Jage-Marij DauculovU, Jovo Danrulovi«'*, Dane Ognjenovae, Ton v Kn«->^\ich, t». 1 jitkovic, John Pauk var, August Dia-cinič, Jae. Bog, Luis Nosau, l rank Ar ko, John Tanko, Audro tir.-^oric, Kri mos Ve«el, i.aus K doli ui, \nton Kra njič, Krank K ran ji«', Martin Kraujic, Autoa Krnkovii, Ja«* Ovar, l.aun K\ar, l rank Trdan, Anton Me«lved, Jac Ba ita, Angelo Krajnik, Dane Bujači«*, Joe Bobnič, Matt Klarii, Dom. Casteliiiovo, John Krii«\ John l^estik, Atniro Va«lul. Krank Po«llaga, Matt. Malest, Johu Arko, tiregor Kose, Katn Bičani^, Jo«» Sam«a, Frank Koser, Jovo Blainita, So vo Jokii, Frank Du vlak. Joe Steblaj, Johu Kobe, Krank Steblaj, Krank Ster le, Peter Daniulovič, Munen Manie, siiu«> Menadii, Jovo Mari«', Siiuo (ioga. Ilja Plonovae, V|a«le Milanovil, Dan«-Mih«>li«', Ostoja Petrovih, l.a/.o Josipo v ič, simo Milovif, M i jo Sablar, Jovo Priča, Mihelo Z maj na«', Stevo Priča, Ivan Kukavic, Tone JurkovW, Mile Jurkovi«"', Miško Karakas, Joel«'* Jura Krzaci«* Ivan, Tone Kr/.narir', Orga Bi canič, Mijo Se bal j. Mile S-rte, Janko Kukič, Martin Khainpa, Itn.le Vraues, Tri\ on Tomi«;. Mile J. lx»m ar, Janko llaj«luko\ i«\ T«»sa Vranet, Juli.ia Buk vic, Vikola Kajačič, Dane Bukvie. M. Mesir. M le Malkovii, Frank Jurkovi«'*, Mate Kunkela. Kynk Scpi.-, Frank l.i gina. M Jak ««etc. Ivan Kukvina. Tone Kuka\ina, Johana Hebalj, l.uka Fajde ti««, Tomo Kukavinu. Frank Dubro\ ic, 1.v an Kinkela, Luj Klun. Krank M« tic, Vinko Kinkela, I/J»k Posti«-, J«m» Hrva tin, Vinko Stonie, J«hi Stoni*, Vajo Sinilani«v. po I5e: Alous Kakim. Ko lOe: Joo Dolago, John Kotik, Krank (•lausek, Prijatelj. Naknadno Milan (•avrit $l..10; John Khampa $1.0*». St.nth Slavie Socialist Organisation No. -2, t'hisholm, Minn.
M. Muvria, P. O. h. 'J-3.
....................
j Stranka i!
trimesečni račun J. 8 Z.
od 1. oktobra do 31. decembra 1913
V zadnjem trirm^sočm-m računu J. S. Z. se je vrinila neljuba pomota pri seštevanju prenoag iz tcpteml^ra, Tita se, da je bilo do-hodUov v oktobru	pravil
no lu n« moralo eitnti >r."»7 7T; i uoveinbru je bilo pa 20e. manj dolunlkov. Valed tega lii moralo biti v blagajni le $2."iii.t;t; ♦377.38
DOHODKI Oktober:
in ne
ZA MICHIOANSKE ŠTRAJKAlJE
svota $3'». 11 nabrana od Jugoal. toc. kluba 4t. 107. Huntington. Artu in poiUana tajništvu J. S. Z.
Dali ««o:
Huntington:
Mirni Pucel $2.50, Martin Pueel $$.50 Jaka llorln" -'.< , J. Zupan, ič L'>. J I.iiUm« 2.p«e. K Stiniae Si-"»«-. J. Ilaptinian |5e, \ Kali i:«M 2"»c. .lerne|, Zare SSt, rea.v l.a i.-. J"c. Kudolf Šil« -j."m-, M Ko.brbink 2.V, Jj|e ..Dim "»«'<-, B. Renk«» 2-h\ Feu.v Ko.b.bnik 2"»e. \V. Houers S"c, M;i\ <'oiii«lom .r>,,e. Herman K. A. I im-, I ri/. r 25«', Aiiialia Piivet/
...C,
K
K.
K
na«-
Pernar, Toni Sm«dei« kola Bukvie. Tomi«-h, Ka»i«' Bo/jinieh, Mile Me*ie, Stnjan M a I kor ič. Nikola Bukvie, Marko Selialj, Aiolro Brajan, \ i«-tor siniri«', Ivan Saruae, T««n«' O 1.1.11, l\an Staul«-. Anto ii-*ti»iii«-, John Stark. Alois Türk, Mite Soodfie. Stivi Kobalj, l.ii'lvik Keeevar, .lohn Pire, Mike Pl«'«e, Frank <'var, Jo «'Koeevar. Aii.lro Kkar, Frank llr«>u. .Iure Vrnnie, Matt Daus, John Strle. Prijatelj. John Mlakar, Faleiitin Mul«»«-, Anton Bra\e«-, Frnnk Kausin. John Tratar, Anton >»a lisnik, J«"> Jerman, Anton K « ter, John Kii-nik, Krank J«-, .lohn K «dene, .lohn Petek, Mik«- Nub«>rnik. J«»' lWo\ nik, Mutt <i«-r\«i|. .!«►.• Krpan. J«»hn Hupčič, haiolark Kor«lijo. Keler Bavor. Km 40e: IVrli Uan«|o\«<. Ko	Matt l.i
sac. Ko S»»«-: Anion i :ii« •«•. Ko -J.h-: John iMruj{. Krank K«»«evnr, "Marko Pesel, Krnnk Mlakar. Jako* Mlakar. Krank Strle. Anton Se/ar. .1««e PaK-ie. Joe Zu/ek. J«»«' sknl. Krnnk <iru<ler. Paul Bi/.jnk. J«h- Bnrtol, Krnak Ivsn Aič, I^iik Baraga, J«»«» KI«-. John M«> kar, Frank S peke k. Kran«- Kotnik. An ton Itoeel, Mik«- Ziiiiiiar. l.aurene J»>n
ko, \nto Ivane, J«.hn Ba.uk, John Se . ^ (J.f u>rfv ^^ •«kovic. Krank Koot, Maks Kobnik, M rs. ChanipH, Johu Vidmar, Frank Su snik, J oe Vdnimm, John Ko<lbreyar, Tonij Kočnik, sti\i Majnnri«", John Vinter, Matt Baut, Frnnk Pieek, l.aus Vinter, Mr*. Morst», Frank Kirxt, An ton Mnlisnik, l/eo Sleiise. l rank Stare. J\»hn S|H«uk. Matt Hnidnršiea. Anton Ilr«in. l.nus Vidmar. Joo Samaad. Luj Prijatelj, Kriuik Kupar*ii, Krank Lnu ri«'*. Mike Samec, Lau/re Kaši«1, .Inkov Petri«'. K. Ko.l^rornik, Jo«' H upn r«-if, John Kupami«*, Anton H-u parili, I,<» In»'t Ki oar«;ie, Joe Skoeak. Frank Ko /ar, Joo Ifren, Vinko Kolariv, Marij Bovie, Stevo Permar, Matt IJiginat, N'aso VidovW1., John Vesel, Jae l«rgn rii, Ttinij Koren, Ant«in Barn^s. Anton Srpa«-, Anton Uerzi.n, Matt Saje, Jac Novak, Frank Haresintf, Martin Knp««e, Joe Kambi«'-, Mike Verdenhsnm. John Jerman, Anto Kepe««, Joe Martin iii, Joe Nosnn, Mike Koa|««\ Andro lbiini. .Inkov \smek. Äudolf Almnale,
2-*«-. John Tri/.ni I« e. A. I ve.I îôc, John Valentin J.>. K. Za ic , Frančiška Petri«« 2.V. K arid Petri«v . K. K«»/ink 25«-. -J. B«-.|> 2 V. K. «. 2"»c, Bil Ponabds 2-V. L. Ilol-ten . An lrv Koich 2.V, Joe Semon »'•"«. Palus I in*, Paw Miller .'In«-. — Z Arkola nabiralci: ii«'orL'« Pavlic #1.»*», \\\ J. Stephens M.oo, J«hn Setina l'»e, Tonv Kobel	F. Kobal 2*»«-.
Ik'irgs si.isi, J. Majnari«'- ."V<•«-. Jakob IHntar ôiic, llenrv M«.»« 'J'.-, K<1. Kari,v 25e, N. Ba\ '.'.V, Suyy -J.".«-. h'r» 1 It am mow 2.V. J«»e .lar.)a> 2."e, K. s'»' jl«'i 2.*.c, Julin Krp!«- '-*■*»«-. V. Kruli»«' 2"»c, K. Krpic 2*.e, M. T««mae 25e, Mike Drakulo 2*e, l/iilor Mati«- -•">«-. J.^pni car Ji•«-. <.en. stien 2ne. K. Pintrir.2-"e. ileo, Matila 2-h». Matt Nagli«' .'!'•«•. <'. V. Abemit« 2"«'. T, Wnren 2*«e. Tom. \bSnett« 2.V«'. J. Herbert 25e. John t'hnp n 2"««-. I,.. Kranl/ 2<>,-. J. M.-N.'ll 2<»«'. I .«te Andreson $l.l'M», T. K. Me«'lain 25«-, V. \Voo«lwe.l 2"«-. T. Jnrinovieh 2."e, V. Hollals 2.V. D. \V. Jeaev 2>. W. V.lnn 2.V, VV. M. K.-b-n 2"c. Kr«-I bo
j rea
M. Zumstein 2.V
Henry Po-. Frank K.oli i■ i«"• ."»oc, \. Babi«'- 2."«-. !.. ^milh -■*«'. Nick Sink 2.V. A. «'ninpani//«» 15e, Joe Burtino 50e. Hartford: Jim Nohn 50e, i J eo. Verhtivs 50e, \ n« I v Kaiis T. Dolin-ek 30e, Viiton Kails 50e, J"hn H<*niugmnn 50c, J. Jerman 50r. J« Spenlnl 50e, Pet t Dearly 25c, K. Hp« n lui 25e,' F. Fortuna 50e, K. KraWinik "Oc, Albert John 25e. J. K rilar ."<•«•. Skupaj $35.41.
Panama, 111.
Vipava št. 123 S N.
Društvo
P. »T. priredi v soboto večer dne 14. februarja t. 1. veliko zabavo. Vabijo se vsn sosedna društvi. se te zabave vdeležc. ^isti dobiček je namenjen v pomoč borečim ae bratom v Michiganu in Colo-radi. Dobre poatrežbe, plesa in splošne zabave ne bo manjkalo.
Frank Ferjančič
Prenos o.j »eptembra. .	#123.52
klanske knjiliee .......	2 92
rianaritiM...........	121.45
Znaki .............	IS. 18
Literatura ..........	•.'3.37
Tiskovine ..........	2.50
Strankin deficit ...	3(1,00
Podpore fttrajkom .........	35.25
Vrnjena posojila .........!.	55.00
AifitMeijski fond i/ Penusvlvn	
ni je..................	25.00
|{a/.no ...	20.01
	17 7.7 7
November:	
Mnuske knjiliee ..	2.90
Članarina ...........	37N.SH
Znaki ...................	I.S5
Literatura...............	«.85
Tiskovine...............	
strnnkiu deficit ......	4.50
Podpore Atrajkom ........	«3.5«
Vrnjena posojila ..........	37.50
Naročnina nu faaopisje.....	7.50
Ka/.no..................	.. 10.12
	$521.40
December:	
^luiisk«* kujiiice ...........	$ 3.74
Članarina . ........ .........	. . 350.Mi
Znaki...................	9.2"
Literntura ................	«.«'
Tiskovine...............	.. 23.71
'Strankin deficit ..........	Is.75
['odpora strajkoin ..........	.• 4$».«"
Naročnina in po«ipora listom.	24.55
I{a/n«i ..................	.29
	#4*7.37
Skupaj doh«»«l............	.$1,706.54
IZDATKI Oktober.
Prispevki stranki ..T..........$2(>7.SO
Fond /a tiskarno............................240.12
Place...........................39.70
Poitniua................*...	25.M5
Tiskovine......................................3.10
Posojila......................................12.50
Vožnje in dnevnice........................5.10
Naročnina in podpore listom...	2.O0
November:
Prispevki stranki............
Fond 7.H tiskarno............
Strankin deficit ............
Plače .... .................
Postnina ... .......
Tiskovine.................
Posojila W. F. M.............
Naročnina ra liste in podpora Kar.no . .................
December:
Stranki /.a prispevke .. . Po<lpora štrajk ar j«'m
Plače ................
Post ni na..........
Tiskovine .... Vožnje in duevnic«' .... Naroč. in po«lpore listom Kazno .........
Skupaj i/.latko Skupaj dohodkov Skupaj i/.ilatkov
$536.17
. .$190.2' . 103.9' 122 24.00 . 22.00 . 12.5«i . 30.01 . 12.00 5.SO
.$173.40 , . 149.19 24."O 13.52 2s.5i» 19.4.ri 30.7" 1.73
$451.00
* 1" 12.SS
17»m.51 l."»I2>v
blagajni dne 31. d««-	1913 .f 253.00 Imetje.
V blagnjal «In«- 31. «bc.	1913. > L'^l.ik»
Klubi «ločujejo /v«-/i	95.3«
Skupaj............$349.02
Dolg
Zve/a dolguje stranki /a /uuke
in •Irn^«' (sitrebscine.	$111.34
Pr«'nn»>enje .In« 31. «I«'«'. 1913. *227.«*
Za na«l/orni o«lb««r:
Mihael Mavrieli. Nik lliaieh.
Tiskovni fond.
Za.lnj; izkaz št. ilifl .....sJCjitO.L»!»
.los. Mu/.r. Panama. III... .-.'» S!;np:ij «I«» T frbr. . 8:10.54
Fond za mich. strajkarje
/;nlnji i z kil/ «lin« 'M. jau.. •IulmisI. srn*, zveza i/na''ila /a orgaiiizaeijo šlrv S.
t'umberland. Wyo.....
/a orgnizai'i.jo štev. To.
Larir»'. l'a.............
z«i orgimizneijo si. .M. An
rora. Minn............
/a organizneijo štev. 1 ni».
Ilnntingl< n, Ark......
Krnnk IMazoila. Loving ton. III................
.1 i>s. Matl'.o, ziii sni- klub
št. 1 lil ...............
('luis VVelb-tz, /a so«*, klub
št. i »T .............—
•l«»s. Ambrozieh, Conons-
burg. Pji............. 2.70
John Krem za r, Cleveland
♦1172.07
Poalan« hIuvf. W. V. of M. 200.00 Ostane na roki dn« 7 febr.$172.07
Fond za coloradake strajkarje
Zadnji izl;«/ v št. ilil2----* 72.il7
.loa. Mat ko. za aiM1. klnb
št. 11 il ............... 5.00
Skupa j do 7. februarja 77.il7
ADVBRTISKIOCNT
		
Avstr. Slovensko		Bol. Pod. Društvi
Ustaa^ljM« M. laauvarja uac •		lakon'MirsM M. («teavana iMia V értovi ass—
Sedež: Frontenac, Kan».
GLAVNI URADNIKI t
Predsednik: M H AT IN OHKRŽAN, Hox 72, E. Mineral, Kans. l'odpreds.: JOHN OORSEK, Box 211, W. Mineral. Kana. Tajnik: JOHW ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulbarry, Kaos Blagajnik: FRANK STARCIČ.Bo* 245.. Mulberry. Kana Zapisnikar: LOUIS BREZN1KAR, L. Box 38. Frontenac Kaaa
NADZORNIKI s PONlihAC J URŠE, Box 357, W Mineral. Kaaa MARTIN KOCMAN, Box 482. Frontenac, Kaaa
ANTON KOTZ.MAN. Frontons, Kan«.
POROTNt ODBOR r
.losiP SVATO, U. 4. Woodward, Iowa. FRANK STITIN, Box22fi. Jenny Liud, Ark, M ATM A «SETINA, liox 23, Franklin, Kan*.
Pomožni odbor.
FRANK SEL A Iv, Box 27, Frontenae, Kans. JOHN MIKLAVC. liox 227, Frontenac, Kaus. FRANK KKA.ISEL, Box 108, Frontenae, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša $1.50.
Vsi dopisi ae i»aj blagovolijo pošiljati, gl tajnit" Vse denarne po*iljatve pa rl blagajniku
."».(HI
;>.ini
itM.OO
:{."i. (Mi
50
5.1 H»
Kenosha, Wis.
Jugoslovatiski socialistiéni klub št. II priredi dur 14. februarja t. I. s skupnimi podpornimi društvi veliko zabavo. Veselica se vrši . Columbia hali na Milwaukee V ve., Kenosha. Wis. < 'ist i dobiéek gri- za šlrajkarj«- v Michiganu. Nji zabavi bo govoril sodr. Cvet-iov iz Ohicage. Pripeljite seboj svoje družine, prijatelje iti zna ee.
koholizirati ui zmožen misliti in pretresavati socialne probleme, zato pa kapitalizem potrebuje ne-misleeega iu ncpresojoeega delavstva. lu največkrat opazujemo, da ravno med alkoholističnim propadlim delavstvom, iinamo najve«** stavkokazov (skebov). Že iz teh razlogov je sveta naloga strokovnih organizacij, da z vso vnemo . pobijajo alkoholizem, iti tla z vsa-' taJ,,ik- j kiiu sredstvom skušajo odstraniti delavca od zganja iu gostilne, ter I na spraviti v organizacijo, na shod, na predavanje, prisiliti ga,
da eita «'-asopisje in poueljivc knji-j g«.
S«' bolj kat^istrofiene poslediee povzroča alkoholizem v zdravstvenem o/iru. Prvič, al-koholist živi kratko življenje, če pa že v mladih letih, ne umrje, je po iJO letih starosti za vsako delo nesposoben. Družbi je tako škodljiv, ker ga mora družba preživeti, med tem ko on za družbo ničesar ne prisluži in ne prodiieira: v teni slučaju postane alkoholist pa rasi t v seda nji ž.iveei družbi.
Zraven tega pa j« alkoholizirau človek vsaki bolezni najbolj podvržen. Neka bolniška blagajna v Lipskem j«- napravila statistiko, iz katere je razvidno, da največ podpore dobe' oni delavci, ki so naklonjeni alkoholizmu; zatega-so ?it«ii v tem oziru alkoholi sti ško«lljivi v bolniški blagajni zavarovanim delaveeiu.
Najboljše je. da se delavca že v mladih letih .ko se uči rokodelstva, poduči, da vsaka opojna pi-jnčn škoduje zdravju. Tako se delavec že v mladih letih odvadi v žival i opojne pijače.
Kii človek odraste, ga j«' težko odvaditi. Po mestih in na deželi v domovini je še dandanes v navadi. do sta riši dajejo otrokom vino ali eelo žganje, češ, da bodo po" stali bolj krepki. Taki nazori so napačni, ker opojna pijača le za trenutek oživi telo. takoj za tem pa nastopi reakcija. Otrok, ki od mladih nog uživa opojne pijače, bo .preje pn<lleg('| demonu alkoho-
Frontenac, Kans Vsem socialističnim klubov v Crawford in Cheroki County naxnanje!
Tem potoni obveščam vsr socialistične klube spadajoče v Cheroki, in Crawford County, da želi socia-1 lističen klub št. 34 v FrontenacU, da imajo vsi socialistični klubi v rečenih Countijih skupno sejo, in sicer 22 februarja t. 1. to je 4. nedeljo v februarju Vsak klub naj pošlje nn to s«-jn po enega ali dva zastopnika. Namen te seje bi >il. dn se pogovorimo radi javnega ljudskega shoda na 1 maj nika. Ker je pn treba zato sporazuma vseh tukajšnjih socialističnih organizacij, j«' potrebno, la se vrši preji- ta konferenca, laven shod na 1 maja bi bilo naj boljše sr« dstvo za našo propagando med tukajšnjimi delavci. Zato naj pa vsak kliib pošlje na ta stanek svojega zastopnika. Seja' odiiosno konferenca - se vrši v slovenski dvorani, začetek točno ob 2. uri popoldne. Socialist¡čni pozdrav.
Frank Zattieh, ta j.
Dunlo, Pa.
\a seji jngoslovanski ga siM«iali-stičin^ga kluba štev. 127. .1. S. '/.. Ine 28. dee«'mbra s»- j,- sklenilo, da >e v bodoče ohdržavajo seje kluba vsako «Iruiro soboto večer v prostorih slov. izobraževalnega doma.
Na teh sestankih bo razprav-jalo o socializmu, ker ni dovolj, la >«• plačuje samo pris|K-vki'. ampak si- j«- treba izobraževali.
Kadar pripušča delavcu čas. ko
je. iddaliuil od svojega dnevne ! lizmu. kakor otrok, ki ni nikdar v
«/a napoi in-ira u«-la n okrepčal, ji- 1 avojem potreba, «la si okrcp«'*a tudi uma. So. I rugi, uvažuit»' to
Socialist ični |H)zdrav vs«-m ««la nom '
Tajnik Kluba
Marian na. Pa.
Obvestilo.
Tem potom s«- vabi v s«- občinstvo v Marianiii iu okolici, da s«-v«lelcže polnoštevilno javnega ljmlsketra slioda. ki se vrši «lue IS. februarja v Ilerzlovi hali ob 7. uri /vis-er. Cíovoril 1h» s^lr. llija Šuš-njar. gl. tajnik Ju gosi. socialistični- /v «•/••. o boju prolctai jata.
Prulitc torej vsi «|o zadnjega!
Krank Primožič, tajnik.
ABSTINENTI ŽIVE DOLGO
Vsakemu delavcu, ki dela. škoduje pijančevanje najbolj pa škoduje delavcu, ki težko dela Pomični delavec misli, da se s ča šico slkoholične pijače okrep-ča pravi zdravnik med tem ko alkoholična pijača v
življenju okusil opojnih pijač.
Mnogo ljudi podleže dandanes alkoholizmu /av<4jo slabih dru žabtiih razmer. Dolg delavni čas. revščina in drugi udarci, ki imajo svoj izvor v družabnih razmerah, spremene mnogo ljudi v alkoho like.	'
Težko j«>, da bi človek, ki- ni- je privadil alkoholu, postal naenkrat abstinent. Vendar pa postane lahko zmeren v vživanju opojjiih pijač. (lotovo ui lepo, ako se človek tako opijani, «la izgubi svojo pa imet iti v pijanosti prične pretep . :ili celo izvrši umor. Koliko umorov je že povzročil alkohol? Dnevna kronika liani pripoveduje o hudodelstvih, ki so jih izvršili ljudje so sc opijanili tako. da niso vedeli, kaj delajo
Zato se priporoča, kdor ne more postati abstinent, naj se vsaj toliko vzdrži od pijače, da ne bo zapil svoje pameti, l S tem pa ni še rečeno, da je tukaj naša nhloga
■■	. |v tem oziru kon-
r. .. ... , ,fvr*uJ<> čana. Se imamo nuni nami ljudi " "sln,"'l"'n i'1™«' «vno ki h,	v pijaniVvnnJu , „
unnprntni proco, ,v o,l„ «tv.r, koholumu. po,.bijo L ,voj,
stsli- socialne nal r bolj družino, za Delavec «1 'dolžnost skrbeti
pr.-Htii.lirama i,	«u.i- ^„.l^.^T. ^o „. ZZ
Pisma Jaka Štrigelnu.
fcou na vrata Moakito i* Hipicburga zahvaljuje za vzeto akcijo ¿a <*kr-in pravu, d' tist Slovene, k' maja bo otrok bojujočib »e rudarjev ae nar dcl>ela guarna moniia, uočja vzame »a znanje. Na poaiv, ki je b't Slovene amp'k V Kranc. Tu izšel iz gl. urada za »prejemanje pa zav'1 tega. d' ji"» mi treba do- otrok m» ae odzvali v Monetaren, vol't. d' b' v karnxk m sol slo-' Pa., Milwaukee. Wis., Ht. Ixmia,
vonsk socialist imel avoje vr/.am-lunge. MMi sma Krau«* in govore-ina kranaka sprahu, pa ue Slovene in nočma no slišat o slovenskih ao-eial istih, ki na v ¿vez z antekri-stam, pravja tiat 1 '<!>»• je pravu Moaktto. "Ta inajb'1 kun/itn med iti m je pa reku. d' b' bi' ta
Mo.. Hlair Sta., Pa, Ohisiiolni, Mini» in Zeigler, lil.
Liât F. Sajatovica iz Alliw Parka, III., v katerem poroča, da h»* ustanovi v kratkem socialističen klub, m- vzame na Mianje. latota-ka ae \ m»* ua znanje liât ženske organizacije ate-v. 17., za katero
Lub «odrtih redahter!	•
K' am tista petunca prebrau, sin začeli hifr stopat dol po Archet gas prek Sumit, ll'l k' ain hodu, b'l do v ga je bla pot. Tisth ta fa jti cigar, k' jh je pet za eu groš, am petkadn ie povhu koš, pre-grtintou in proatudirou sm tud' ž»* vae, k' se je ssčeu dan delat in mu vidu, d' ja maltam .4»; le prek Vilovapring. t4NV\ «m s', mislil, 'Maka, v ŽolK na boš dons frust-kou. Ta nar bu-la je, da tla roat nardiâ in se mal oddahneš."
(¡lih gledat sni začou. ke b' /.a gledom k'kàna štacuna. ' ' b' kupu ta prav pulf'r /a moj kuribritof, pa t'ja prmanaja štiri star znan-ei.
K<Iu. inial à, d\sa bli «tod ru h redahter! Vem, <1* na uganeš, č' t ua povem. Ta pni ji' »in Ribezm i/ mrzle Minsneaote, k' j«* že <h1 deleč iipou: 'Poreo, de baeco, kam ira pa gr»-Š .laka i " Za njim se je ogla.su Matevi Kitara i/. Misiga-na: ".la vam velim in velim, da je to na* .laka". I Niti je pa segu v men Mofckito iz špisburga toi jv reku ; 'Dona ga bomo žajfal brez zajfe, tu bo lus'n". Ta za«ln je pa «pregavuru Brun iz Klivlonda: "(îliii piv\ je, «la sma se srečal, ker sina bli vsi namenen v Sika-ga. Kam pa	Jaka T" —
"Kani. na bužja l»«>t v slovensk amerikansk Ivim. l'u. kuga borna o tem gaivu rl. Tu ae lohka pomen-ma pr — fruštk". 4<Porko, de bu-zaron, ke ga bonu» imel marenda," j»* hitr reku K i bež^n, ke ga ni NoUla v moja *karsela." — "Nč, h«, na bojte, guar ima Jaka", «m adgavuru. Poti sut i»a sleku ciy.me in k! sa vi<ll tiste čuke. k' m* jh je dau prjatu Tone, jm je »korej slab prilo. Fantje, .le korajža. sin naprej gaviiru. "Za fruštk borna jed11 sp«-h, pa krh. Zamočil borna v we skp s piram. Za kosili in večerja borna imel eel ga jančka, pa spet pira, kulkr ga 1k> kdu ho-' tu. Zdej pa 1' tla not v àtacuna usi z mana. d* b' \sak pomagou nos't." - - K sina bli uni obložen kt čiik' os'1 in je iz mojga varže-ta šou cenar rak am žvižgat, sma ja ubral prek Despiain.s riveri. K' «ma prišli čez must od kanala, sin a ja zavil na desna prek Sikag in sma kt ta prau državljan velike repoblike poiskal proti luštn frejkivartir ob vod. Ker je blu mal frixn, sina šli ta p'ru i«kat drva. Kmal sma imel taka velika grmada *kp, kukr sa ja imel Kini-ei na Campo dei fiori, kjer sa pe-kl Oiordana Bruna iti ga {»mil l, d' je šou lia un*st' n'ii u nebesa prot svoj v 1 K' sma bli z grmada fertig. snia začel delat uta, d' b' bi' i>od «treba, č' b' bi' nad nam aačel mačke in cunje trgat. K* sina bi «nkrat z us'm fertig, Miia leg'I okul ognja kt ta prau pri jati in še pped'n sum zaèel go-.vort. sta m' Kerta^a iz Mišigana in Moskito iz Spieburga dala ttaak en pisni, kater»» t' tukej i>ošilam. d* jh drukaš v ea.jtngah.
I,ul> sodnih rodahter! K t b" ti Milu. kitk je blo lustn. vem, d' b' Hf biuu ti pre<* prpelou z luftfi-fain, d' b' bin saj en par ur v naš dnišn. Va paleah sma imel fajn zvezan špeb in ga držal nad žrjav-< a. Od nega je prhajou tak duh, d ' b' bla rekla šikaški Tone im žo-letski .Fartez, č' b' bla zrav'n, da un imi koh pr Bizmark od muli. Zrav'n stavil ta velk pisk V tiste pjaee, k' j' prrnvja pir. K ' sina m- nkrat urihtal. sma začel pogovarjat od us'h čudnih r'čeh, k' m' dons guile med Slovene v Amerik. K i bežen je pravu, k'ku je en • vel 'k gaflpud mazou krajnskega <>*la s paprika ihhI muhavnikam. Svoja storja je končou t'kula: "Ftfrko. de fuizarona, i>orko de ostja . . . očo. de šoto. če bi ga biv jest videl, ma bi ga pokazal, kaj se ga pravi, matrsti osla. ki ga je potrpežljiva žival." — Ko je nebou govort sma mu usi reki, da štimama z njim. Za nim je pr-
Narrt turneje je
prav sicilist d' b' reki, da trn, ko pomimezue aodružice po»vele kronik in ne alovimsk, ker sa mu ! akcijo, da se klub reorganizira. RSpud lajtnant rekel, k' j' kt • Preêita in na znanje so vzame /rajtar služu pr jagr h nu Koro-1 n^olucija, ki j«' prinlložo hrvatski škem, da Shovepcev ni v nebca'b odlxnniki z o/ir«m na izključenjc in ua lemlj."	Ivana a stena, katerega je pro-
lAib rod ali ter1! Ve», da sma s« našel porotni odbor krivim pone-lisi tku smejal, da bi bli kmal «ruii | verjenja.
trebuh popokal.. Glih prou je blo, Prečita in ua znanje s< vzame da je povudenj nam*ila nekej sta-; list si>dr. A. Lukeiica, ki je v bol-r'h soden, k kater'h sma hitr ob-1 niči.
ro»'*e dol stovk'1 in nabil na naši' Prečita m- list Ohijskega konfe-trelmhe, pfesl'n sma t«- začel «me- jrem^nega odbora, v katerem se na jat, d' sma tku naišo jednote in ! vaja, da so tuie organiza*ïije neèe-zveze obvarval pi'(xl nepotrebsnn | jo inizvati konferenčnemu odboru izplačevanjem pogrebnih troèkou, Kritizira radi 5c pristopnine sv. Peter kot nebešk'm portirjijin oriporoèa, naj se priatoi>ni-pa periparal o<lpiranje vrat. na prepusti konferenčnim odbo-Potl je pa začeu Brus iz Kliv-!rom. — Vname se debata, katere londa govort. "Povedou, k'ku sa vdeleže sodrugi Polovina, Go-volkovi v ovčjih oblačilih se li- |dina, Aleš iii Žikič. ki je slučajno zal delavcem pr zadrug, dokler : na vzor. - Hk<lrirg Šušujar je mne-jim \ boh delovci niaa vse zaui>al. nja, da na i uredništva glasil razlili so la prav ajinohtarji iz star- ! obloze t>onien teh konferenčnih ga kraja. V ajmohtarwtk'h dmèt^ j odborov in «la *e bodo potem go-v'h se navad'1 vali rat in j»iep't de- tovo pridružile vsi- organizacije. la\ea kmeta. znanem geslu: | Na upraianje siHlr. Skrti«"a, ki h /a »wra, doin, eeaarja in last'n uprašuje, če sme agitirati za usta-, var/ft.'" Lub m lah ter. Usi sma novitev pmlporne organizacije, se bli hudu žalost '«i, k' sma slišal, k' nalaga tajniku, naj mu poroča,da ku sa ajmohtarsk gaunarji ogul- ; zveza nima ^)roti temu nobi nega Tal poštine .lelaviM', k' s* morja tiguvora. to \rši na svojo pest tku ii udu mat rat za tiste kriatu- Kndr. Šušnjar poroča o svoji na-že, k' jh doUxla «k1 kapitalistov ; meravani agitatorični turi po kukr Ion. f" b' bli tiste falote imel i Pennsylvaniji pred salta, kar /ilnr m' vvrjamrš. stakni: , rtslahtrr, d'b'jh bli kukr salame H. febr. McKr.'s Kocka, Pa. in obi^'l na ta p'ru hrast, za svaril Allegheny, Pa. — 10. Large, Pa us'm tist 'm I dem, k' na s saba v — 1:1. Primrose. Pa. — 17. Ells-Amerika ¡»r'nenl ajmohtarake na- worth, Pa. — 18. Marrians, Pa vade in b" jh rad še tukej prak-|20. New Brighton, Pa. — 22. Mc-tiê'n z vri'val.	Keas Port. Pa in K. Pittsburgh,
K' je Brus uehou govnuH, je pa i Pa. - 24. S. S. Pittsburg, Pa. začeu Matevž Krtača i/. Mišigana. 27. Bessemer, Pa. — 1. marca Povedoti je. k'ku tist purgari, k' Clairton. in Monessen, Pa. sa ustanovi en ferajiu, preganjaja Pismo o^l tajnika države WLs-noštene knape, k' sa zaiit raj kal. conain. v katerem se obrača za i t la purgarija j»* obogatela od pro«to\oljne prispevke za pokrit-knapov. Kar sa kapitalist pust'1 je malega deficita, se vzame na kuap'm kukr Ion, so jim pa pur- ! /nanje. •— Istotako se vzame na gari pobral, tku d' knap in ni ¡znanje pismo sodrugov iz W. Mi prov nč ostal. Z*kj, k' knap j nerala, Kans. štrajkaja in jim ine morja nč vzet, j Poročilo iz Me Kees Rok«, Pa., s»* pa jezn nanje. Tu je ta prava štev. 77, kjer poročajo, da so iz-špiearska banda". je povdani Kr- ključili «valed skebanja M. ^rniča. tača. "kukr ja |*>.vsud <lobiŠ n se vzame na znanje, starm kraj. Brez vsake korajže in Prečita in na znanj»' se vzame šneida. K'd'r jh j«* stu skupaj, pa i peziv bolgarske ^rganizacije, ki d' vidja enga knapa, .sa pris- pri-, ima svojo konvencijo v St. Lou i su, pravlen utlaii po nem. Za guar Mo. in vabi delegata, ki bi zasto-b' iz<lal tud svojf» starše kti otro	Jugoslovansko socialistično
ke. K'<l'r slišja o gnarju. «>» jim zvezo. Sodr. Šušnjar in Petrič fx> svetja uči, kukr lisic, k' ujame ročata. da je to delo izvršil sodr. kukuš. A jaz vam velim", je kon- Savič, katerega pa žal ni na seji. čou Krtača. 4ida prišel b»cde dan.jda bi i>oročaI svoje vtise o konven velim nam, »la bo prišel <lan, ko i ciji. Odbor zadržanje gl. tajnika bode tista bamla prejela svoje napram temu koraku odobri, plačilo, ki ga je zaslužila; <ia Imi Sodr. Dubravae poro<*a. da j« p. knilo. To vam velim."	j 'Radnička Straža" plačala po
Lub redahter! Negova storja j grebne stroške za umrlim sodru-je nas use ganila do sovz. Zatop-'gdn Glumcem. Stronki znašajo ljen v svoje mial, smo zrl v ogenj ,.>krog $2i)0.00. vsled česar bo tre in pn-mišljeval. k'ku je tu mogo- ' ha apelirati na klub<^ za prosto-če. d' s;i me«l lias'm narixlam tak voljne prispevke, da s*' delno svo-Iškarjotje, dokler «ni Ribež>n za- ta pokrije. To ae vzame na znanje upoti : "Očo. de šofo, janjc j«' |« -jin želji ugodi. Dosedanjih doho<l-čen. ««ajt je, da jerna in dopo kve- kov za to pokritje je ( krog $45.00 što pa grem a spat."	Sodr. Sušnpar poroča, da je l'
Zdej sma m» le zbudil.iz svoj- M. W. of A. prispevala $100.00 za b premišljevanj in čut'I fajn duh, organiziranje jugoslovanskih dedi je jane pečen. Ne bom t' pravu, jlavcev v Wyoming, kar se vzame lub redahter. k'ku sma ga tranči. na znanje.
ral in obral. ker nnč'ni. deb' s' t 1 Sodr. Šušnjar omeni, da odpotu-sline cedile v ust'ii. tolk t' po- j'T rihodnji teden v New York •v»'tn. d ' je blu kmal po nem i>ti d" po važnih opravkih in da potrebu-sma zajM'1 za vwrn>« : "Blagor I je enoga namestnika. Nazaj grrde mu. ki počiva v našem želode", bo obdržaval po Penisvlvaniji Pot le i sina pa šli iw> ilrva in na- shode, /.a kar je že izdelan načrt, pravi velika grmada, d' b' nas ne Mnenja je, ker je /o »v o je resig zebêl po noč. Zlezl sina v uta. no- nacijo ix^lal p rosi o jesen, da sto-ge sma obrnil prot og'nj in slad- t>i seila.i ta resignscija v veljavo ku za.si»al.	'n	odbor drugega taj
LiTb sodnih, zdej te proti 1'pu n,lia pozdrav'm k'ku je blu poti. t «N» njegrivo mesto za časa nje bom pisou pa drnh pot. r*is'ni sm go ve odsotnosti se izvoli sodr
Pljučne bolezni
je ime nate malo knjižice, katera je ovita okoli vsake steklenice, v katere je
Severov Balzam
Zli Pljlica iScvera's Balsam for Lungsi
Opisuje razna oboljenja, kakor kašelj, vnetje sapnika, prehlad, hripavoat, oslovski kašelj in druge liolezni, pri katerih se je izkazalo to zdravilo zanesljivo in izborno. Knjižico pošliatno tudi zastonj na zaht»»vanje. Cena
posljamo tudi zastonj
zdravila je 25 in 50 centov.
Severove TAH . LAX
Sladkorno odvajalo Prijatno ¿a otroke l)ot>ro tudi za odrasle
10
Cena in 2 5c
Saverova zdravila no naprodaj v v«eh lekarnah. Zahtevajte aamo Severova. Ne v*t*rnite nadomestitev. Ako jih ne morete dobiti, naročite jih od na«.
W. F. Severa Co.
CÎDAR RAPIDS IOWA
Cenjeni rojaki!
Kot stara tvrdka za izdelovanje harmonik (tudi v starem kraju) kakor tudi popravo, se Vam pri-
priložit dve i»riloge.
Tvoj .Taka fttrigelj.
%
Seja eksekutive J. S. Z dne 16 januarja 1914.
Navzoči so Šušnjar, Petrič, Polovina. Godina, Bajskič, Aleš,
Polovina. Namestnik dobi tajniko vn plačo pod pogojem, da ne dobi nič za upravnisko mesto pri Nar. Glasu.
Ker ni bilo nobenega slov. nadzornikov pri reviziji knjig, se zaključi. da se za drugo soboto pozo-ve sodr. Ekonomoffa. ki je dobil
Vrkljan, Krpan, BegiČ. Oubravac	/Ji(j rntfjmi nftjvee glasov, da pre-
llrrn in Lueie.	irbnlajo knjige upravništev naših
Od nadzornikov so bili Mavrič	LriaMi]'
in Hinič. od ure<lnikov Cvetkov.	-
Predsednikom je izvoljen Lučič	Knop ftf nt potiavnaL ZA08TA-
- Zapisnik zadnje seje se prečita | LF NAR()^XTV>:. NAJ TO 8TORT TA-
' .____KO.T, KKR 9V MTT SICER V KRAT
m sprejme.	K EM TTSTAVT LT8T. Čakali bomo
Odgovor predsednika W. Y. of	„ffl4 tllrtÄ w M jÄTtj0. na] — Jim Ilsu
M Oh M Mover ja. v katerem se	na vstavi! Potor na to!
poročam /a- blagohotna naročila. Ceno s»* najnižje, kvaliteta naj-bolja.
Anton Mrvar ml. 1162 E 61. Str., Cleveland, Ohio.
RADA BI ZVEDELA
za svojo sestrično Jozeto Sotlar, doina iz Jablance, občina Boštanj ua Dolenjskem. Pred par leti je bila nekje v Chicagi, 111. Sedaj ne vem kje se nahaja in če je še sama ali omožena. Prosim cenjene rojak.*, če kdo ve kaj o njej da mi javi njen naslov, ali pa če se sama oglasi. Helena Orehovec.
8107 Marble Ave., 3x	Cleveland, O
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač, obsega slov.-angl. slovnico, niKgovore, pisma in navodilo kako postati državljan poleg naj večjega slov.-angl in angl. slov. slovsrja. Knjiga je nujno potrebno vsi m onim, ki se res želijo naučiti angleščine. Cena v platnu trdo vezana: (430 stirani) je $2., ter se dobi pri V. J. Kubelka, 538 W 145. St., New York, N Y
Piiite po cenik knjifc.
Deiavci ca Aurori, Mioa., in tisti, kateri pridete ua Auroro, ne pozabite posetiti Kovafev "Saloon" kjer tmb bode sodr. Movlau poatregel • hla<.ao iu »vežo pijano in anijskimi smodkami.
Delavri, podpirajte ivoje organizira oe tovariše.
ANA KOVAČ. Maln ulica.	Aurora, Mlnn
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D.
Zdravnik ta notranja balam
In ranacainlk .«<tr«voiika preiakava hrezpla^aa—pu èati ja le zdravila ¿924 Blue Ialanr Ava., Chicago. Ureduje od 1 do 3 p« pel.: ad 7 do S zvečer. i«»en Chie«f> kiveéi belniki aaj piiejo «lor*n«ko
ANTON MLADIC modema (gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče.	Tel. Canal 4134
2348 Blue Islnad Ave.
Chicago, 111.
JOS. A. FISHER
Bnffet
laa aa raapelafe voakoTrstao f) vina, na4ka, L t i
Izvrstni proner aa okropfila.
S7SS w. astb st.,	OMcac«. rn
• Tel L*wBdal« 17S1
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastsps «a mil ssdiitik
specialist za tožb*? v odAkodnins ki h zadevah.
^t. sobe 1009
133 H/ASUNCION STREH
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3089
TUJCEM priporočsm svoje d^ bro urejeno prenoettčs in rsstav racijo, domačinom pa svoj saloo* vsem skupaj pa vss.
IG. KUSLJAN
229 lat A v*. MILWAUKEE. WU
M JOVANOVICH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wia
PRODAJA SlFKARTE. Pošilja denar po pošti in brsojsv
no. Izileluje: Obveznioe — Po oblsstila — Prepovedi, i*>-trjene po notarju in e*a in kr. konzulatu EDINA HRVAŠKO — SLOVE* SKO — SRBSKA AGENCIJA
ALOIS VANA
— Irdelovatelj —
sodovice, mineralne vode in raz
t^h neopojnfh pijač. 1837 So Fisk St Tri Canal 1
NASELNISKA DRUŽBA "ILIRIJA".
^ LOON
z biljardom in kegljišče«
Poleg aaloona «Ivprana za drufctven* aeje, veselice itd.
•Jolin StražISar
61« Market St.. Waakefas, III. i-fcoM H. »n.
AVSTRO-AMERIKANSKA
ČRTA.
NIZKE CKNK.
Velik« ufiodnostl:
električna luč, izvrstna kuhinja, viaa zastonj, kabine tretjifa razpreda ua parnikn
SLOVENSKI SALOON
LOUIS BEWITZ,
198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis.
Izborna pijača, izvrstna postrežba.
Vsakdo nljudno sprejet.
Ako /.elite slovenske gramofonska plošče, Columbia gramofone zlatnino in srebrnino, obrnite se na nas!
A. J. TERBOVEC & CO.
P .0. Box 25, Denver, Colo.
Sledeči parniki odplujejo ob 3 u/j popoldan iz New Yorka:
Za vse informacije se obrnite na glavne zastopnike
PHELPS BROS. & C0.
6to'l Ajt's, 2 Washington St., N» Yirt.
ali pa na drage uradne zastopnik«
v Zdruienib državah in Canadt.
P0Z0H! SLOVENCI! P0Z0S
SALOON
s modernim kerljfsien pive v i m drago la—ei—tas p>jaSa Ur a. Potniki
Naznanjamo vsem onim, ki se /animajo za farme, «la smo prevzeli večji del sveta v Lincoln <•» nntv v bližini inilustrijelnega mesta Merrill, kakor tudi po nekaterih drugih krajih Wisconsina in sicer naravnost od lastnikov /a to nam je mogoče isto po iz-reilno nizkih cenah prodajati, kakor tudi pod lahkimi imgoji. Zemlja j«' povsod rodovitna in leži blizu železnic in mest. Cene akru so po 12 do 16 dol. Iniain^ tudi več obdelanih in na pol obdelanih farm. Pišite i*> pojasnilo.—Ilirija Colonisation CoM 906 Mi.-higan Sheboygan, Wis.— (Adv.)
Staremu prijatelju, ki se je v | dolgih letih izkazal, je treba o-1 hraniti zvestobo. Kdor trpi za nadležnim prehladom, naj ne po-skits» vsa mogoča in nemogoča sredstva, ampak naj si preskrbi takoj pristni "Pain Ktpeller". Naj se drgne ž njim krepko po vratu, prsih ter stopalih in takoj bo dobro. Pain Kxpeller se lahko dolri v Ameriki po vseh lrknrnah za 25 centov steklenioa. Treba pa je psziti, da se dobi pristnega z varstveno znsmko s sidrom.
(Adv.)
JOE POLOVICH
do danes najmodernejši
KROJAČ
dela -bleke finih krojev po zelo zmernih cenah. ■ Obleke zlika takoj sproti med tem, ko vi čakate.
3129 Broadnay, SI. Loois, Mo.
I. STRAUB
URAR
1010 W. 18th St dura** D
Lasa	aaJogo ar, *«r>t>«, frrmw»
im *«gik SrafotU. I*TT«a>s
popravila v sej etreJd p»
E BACHMAN
1719 S. Centre Ave., Chicago, 111.
je največja československa de
lavuica zastav, znakov, čepic in vseh druirtvenin potrebščin.
Zahtevajte takoj po posti 11103 veliki cenik, ki ga Vam pošljem — popolnoma zastonj.
BFLL PHONF 131S-J FISK
Matija Skender
slovenski javni notar
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Butler SI.
Pittsburgh, Pa.
Za $1 se lahko vsak ki zna čita ti angleški naroči za celo leto. U M. W. Journal, uradno glasilo organiziranih premogarjev, ali pa Miners MagJtzine, uradno glasilo organiziranih rudarjev. Oba lista sta tednika in se jih naroči pri sodr. I. ŠuSnarju, tajniku J. S. Z. 111 N. Msrket st., Chicago.
ni.

MARTIN POTOKAR,
1626 Sa, Centra Avs Chica««
LOUIS RABSEL
moderno urejen «alun
Ii 480 6RAID AVE,.	lEIOSHI. «If
Telefon im
M. A, Weisskopf, M, D.
Izkusen zdravnik.
Lraduje od 10—12 predpokln« in od 7—9 zvetfer. V sredo in ns deljo veSer neuraduje. Tel. Canal 47''».
1842 So. Ashland ave> Tel. residence: Lavmdale 89W.
GOSPODINJE P0Z0R1
Priporočamo vam v podajo vse stvari, ki spadajo v grocerij sko ali mesarsko obrt. Vse najnižjih cenah Na^zahtevo e» dovaža na dom.
G. lUamčilovIch A Co.,
331 Oreeve St., Conemaugh, Pa
Tel. Con. 4050.
—-f-- ^
V Važno uprasanje!
IIA mi opravi
MM	nijbiljl m lljCtfH^C
Konzularne
vojaške	107 HAaoTtr 111
,Blm <J^iiilwaukee.
pkoletarec
Katoliška cerkev in socializem.
Spisal Frank Bohn. - Prevtl M.
(Dalje.)
Socialistična stranka ima namen povzdigniti naše javno ŠoUtvo v taki meri in na tak način, da bi največji učitelji med neaocialiati komaj zapopadli. Socialisti bodo ne samo pomnožili število učiteljev in zvišali njihovo plačo, marveč izpopolnili bodo šole v vsakem oziru v najnaprednejšem duhu. Ako katoliška erkev Že danes napoveduje vojno javnim šolam, kaj bo pa šele počela potem, kadar pričnejo socialisti v muniei-palijih in državah z vresuičevanjem svojega programa glede šolstva T Stotisoče učiteljev in učiteljic, ter ostalih inteligetnih državljanov bo vstopilo v socialistično stranko samo radi tega, da pomagajo izvesti dotične važne spremembe. Razne reformistične stranke bodo skušale konkurirati s socialisti v izboljšavanju šolstva, toda edino socialistična stranka bo v stanu to izvršiti, ker njena moč bodo organizirane mase delavstva prodirajoče naprej od zmage do zmage. Edino socializem zamore odpraviti velikansko oviro napredka, katera obstoji v sedanjem sistemu kapitalističnega dobičkolovstva. Veliki zasebni kapitalistični monopoli se že družijo s katoliško cerkvijo, da ustavijo napredek javnih šol. Toda socialistična stranka narašča in boj za javno šolstvo bo največji za bojem na industrijelnem polju. Med tem ko je cerkev na industrijelnem polju še slaba in najbrž tudi ostane slaba, narasla bo njena moč na izobraževalnem polju, ako ne bo pravočasno prisiljena prenehati h svojim zahrbtnim vmešavanjem v politiko.
Na industrijelnem polju hierarhija se nima katoliških delavcev v svojih rokah.
Nobena verska ali politična sila izven delavskega razreda ne bo preprečila solidarnosti in združevanje delavcev na industrijelnem polju. .Interesi medznih delavcev v tovarnah, rudnikih, premogokopih itd. zbližavali bodo delavce skupaj vedno tesnejše in tesnejše; katoliški delavci so ravno tako izkoriščani, kakor nekatoliški in solidarnost nudi enake koristi vsem delavcem brez ozira na versko prepričanje enega ali drugega delavca. Jezuitske poskušnje razdeliti unijske delavce v razne verske elemente — kot je na primer "Kristusova milica" — so se do danes izjalovile. Katoliški delavci so prepametni, da bi se dali vjeti na ta način. V vsaki delavski uniji-v Ameriki najdemo katoličane, protestante, Žide in brezverce v lepem bratstvu in v popolni harmoniji za stvar. Zlasti v zadnjih par letih smo doživeli dogodke — važne dogodke za delavsko gibanje — ki jasno potrjujejo to medversko solidarnost. Ob času velikega štrajka tekstilnih delavcev v Lawrence, Mass., leta 1912 je bilo vse delavstvo v tovarnah trusta za volno složno, kakor še nikdar poprej. Litvinski in poljski delavci so zahtevali od svojih duhovnov—katoliških seveda — da jim morajo zadnji prepustiti cerkve za javne shode štrajkarjev, čemur se duhovni niso mogli upreti. Nato so štrajkarji — Poljaki — zahtevali, da skebje ne smejo v cerkev in ko je duhoven prezrl to zahtevo, postavili so štrajkarji pikete okrog cerkve, kakor okrog tovarne in pognali skebe od vrat.
Veliki štrajki so važni činitelji sedanje zgodovine. , Stavka je bitka v socialni yojni. Indu-strielno organizirano delavstvo v takem slučaju pohodi in zavrže vse, kar bi skušalo delati neslogo in razprtije v bojnih vrstah. Katoliški in protestantski delavec delata skhpaj, borita se skupaj, tepena sta skupaj po katoliških in protestantskih policajih in vojakih in slednjič sta vržena oba skupaj v ječo, kjer drug drugemu obvezujeta rani» — vslcd česar"je toško misliti, da se bosta prepirala radi vere.
August Bebel, kateri je imel velike izkušnje v socialističnem in delavskem gibanju na Nemškem, je zapisal : "Bodočnost delavskega razreda je v unionizmu. Delavci bodo potom unij prišli do razredne zavesti, naučili se boriti proti kapitalizmu in naravno postali socialisti." Katoliška hierarhija vsekakor ni računala s tem dejstvom. preden je napovedala jalovo vojno proti socializmu. Socialistična stranka bo vedno večji politični izraz delavskih unij i kot taka bo pridobila -katoliške delavce. Čimbolj zagrizeno napadajo katoliški politiki socialistično stranko, tem večje in večje bo število katoliških delavcev, ki bodo obrnili cerkvi hrbet. To je neizogibno. Tisoče katoliških delavcev se je že pridružilo so-eialistični stranki, ko so jim duhovni komandi-rali: "Od socializma proč, ali pa ven iz cerkve!" Drugi tisoči, ki so še ostali v cerkvi, se pa drže svojih političnih pravic in si ne dajo zapovedovati, kaj sinejo in kaj ne smejo storiti v političnih zadevah.
Razredni boj razvija med delavci znanost o resničnem živeljenju. Znanost dejstev in resnic nadomesti vero v čudeže. Delavec, kateri postane takorekoč del zobčastih koles med stroji v modernem tovarniškem sistemu, se kmalu poslovi od praznoverstva. Opazovanje življenja in delar politike in socialnih razmer v resnični luči, kakor jih zamore opazovati delavec, spreminjajo njegovo mišlenje in ga spaja v tir rednega procesa moderne industrije. In kadar tako mišljenje vznemiri klic na socialno vojno, pripravljeno je za nove ideje in končno zadobi svoj smoter v socialističnem naziranju industrijelne svobode. Zares veliko delo bi izvršila ena ali druga cerkev, ako bi si mogla podvreči vzbujene in izobražene delavske sloje.
Katoliška cerkev se že od nekdaj zaletava v socialni razvoj.
V času, odksr obstoji katoliška hfierarhija — to trsjs od 4. stoletja -— izvršile so se na za-padnem delu sveta tri velike transformacije ali
spremembe glede vladne oblike: iz rimskega imperializma v fevdalizem, iz fevdalizma v absolut-^ ni mornahizeiu iu iz tega v moderne ustavne države.
Katoliška cerkev je najprvo nasprotovala fevdalizmu. Skušala je ohraniti rimsko eesarstvo in zato je kronala Karola Velikega v Rimu cesarjem in uvedla naslov "sveto rimsko eesarstvo". S tem je hotela cerkev ustanoviti svetovno vlado, ki bi bila povsem podložna papeitvu v posvetnih in verskih rečeh. V enajstem stoletju so se nemški cesarji, ki so biti obenem cesarji "svetega rimskega cesurstva", uprli papežu in hoteli so vladati neodvisno od zadnjega. Tedaj se je vnel oster konflikt med cerkvijo in državo, ki je trajal stoletja; zmagovala je zdaj ena in zdaj druga stran. Končno je pa bila cerkev prisiljena pustiti nemške cesarje, da so šli svojim potem. Istočasno je nastala revolucija v cerkvi sami. Fevdalna forma ali tvorba družbe in vlade v osrednji Evropi je šla med tem svojim naravnim potom naprej in cerkev je bila fevdalizi-rana v devetem i desetem stoletju. Pojav absolutnih in neodvisnih monarhij je do dobra izbrisal vsako sled za "svetim rimskim cesarstvom".
Cerkev je silno nasprotovala razvoju monarhij. Ko so od dvanajstega do petnajstega stoletja Anglija, Francija, Španska in razne državice v današnji Nemčiji zadobile politično formo, delalo je papeštvo z vsemi silami na to, da omeji in zadrži gospodstvo teh držav. Stara povest, kako je hotel papež razdeliti pravkar odkrite dele Amerike in Azije med Špansko in Portugalsko, je ena klasičnih zgodovinskih burk. Angleški kralji in državni zbori so bili cela stoletja v laseh s papežem radi lastninskih pravic, katere si je zadnji prisvajal v Angliji. Še pred reformacijo je bila Anglija prisiljena sprejeti zakon za zakonom proti hierarhiji, da je omejila moč zadnje. Papeži so si takrat prisvajali pravo, da monarhi v Evropi smejo nositi svoje krone le po milosti Rima in kdor Rima ne prizna, ni pravi monarh. Končno ' je bila cerkev poražena tudi glede tega prava.
Protestantovska reformacija, katera je bila v resnici socialna revolucija, je bila v svoji fun-damentalnosti boj med monarhi severne Evrope in med papeštvom radi vprašanja, da li sme papež pobirati davke od podložnikov tega ali onega vladarja. Vlade tedanjih najnaprednejših in najbogatejših narodov dvignile so se proti celc-mu sistemu katoliške hierarhije, da se obranijo papeževe nadvlade. Zmagala je reformacija in cerkev se je počasi oprijemala novih razmer, čeprav je bila tepena.
Prišla je velika francoska revolucija in zopet vidimo, kako je rimska cerkev stala z vsemi svojimi silami naproti tjovim idejam in novemu duhu politične demokracije. S francosko revolucijo se je pojavila doba politične svobode, katera je izkopala grob absolutnim monarhijam. Politična demokracija je bila med narodi v Evropi in severni Ameriki v osemnajstem stoletju ravno tako pri-roden pojav, kakor je bil fevdalizem in absolutni monarhizem v petnajstem stoletju. Cerkev jopa srdito pobijala politično demokracijo, kakor je nekoč pobijala fevdalizem in absolutni monarhizem. V francoski revoluciji je papeštvo stalo na strani starega kraljevskega režima-z vs^mi krivicami in grozotami. Vslcd tega je katoliška eer kev na Francoskem že takrat izvršila samomor. Ob času gibanja za neodvisnost in zedinjenje Italije v letih 1S40-—ISTO so bile vse italijanske državice proti papežu. Cerkev je nasprotovala zedi-n jen ju Italije in radi te svoje neumnosti je papeštvo doživelo v Italiji silni poraz, kakor ob času franocake revolucije na Francoskem. Marsikdo bi mislil, da po tolikih žalostnih izkušnjah bi se morala rimska cerkev kaj naučiti — toda brez malega včeraj srno zopet videli hierarhijo na strani portugalskega kralja Manuela proti revolucionarjem in zopet je dofnla udarec, katerega je iskala. Rimska cerkev je kakor stara francoska monarhija: "Ničesar Se ne nauči in ne pozabi ničesar!"
V političnih zadevah ravna se katoliška cerkev po pregovoru: "Vse stvari vsem ljudem."
Na Irskem katoliška duhovščina nasprotuje britanski vladi in trdi, da je za irsko republiko. Na Francoskem katoliška cerkev nasprotuje republiki in intrigira z monarhisti za obnovitev bourbonske kraljevske vlade. V Nemčiji, kjer je protestantovska vlada, je organizirala katoliška cerkev močno političko stranko v zaščit svojih interesov. • Danes uživa ta stranka najlepše prijateljstvo s cesarsko nemško vlado, med tem ko je še včeraj nasprotovala isti vladi. V Italiji noče pap<štvo priznati zedinjene države niti ustavne vlade. V nazadnjaški Španiji je hierarhija poročena z vlado tesnejše, kakor v kateri drugi državi na svetu. Zato pa je cerkev tam z lahkoto i zp o si oval a justični umor potom vojnega sodišča nad protiklerikalnim filozofom in učiteljem Fran-cieso Ferrerom, kateri je bil ustreljen po nedolžnem, kakor je dogntf William Archer, posebni zastopnik časopisa "McClure's Magaïine", kateri je preiskaval celo afero in kar je pozneje potrdilo najvišje civilno sodišče na Španskem.
Vzlic temu pa, da se cerkev v političnih zadevah ravna po prislovici "vse stvari vsem ljudem' , cvidentno je, da ta princip ni najmodrejši.
Ali eerkc.v priznava monarhistično -vladoT Da — v Franciji, Španiji. Belgiji, na Portugalskem in v Avstriji.
Ali priznava katoliška cerkev republiko? U« - na Irskem, v Švici, Canadi in v Zedinjen.h
država^ ^ ^^ odprto VTTlcšava v politične
i„ vladne zadeveÎ Da — v Nemčiji, Canadi, Spa-' niji, Belgiji, Avstriji in v španski Ameriki.
Da li cerkev stoji na stališču, da bi moral papež kot absolutni monarh imeti posvetno vlado f Da — odprto v Italiji in potihoma tudi drugod, da, celo v Zedinjenih državAh.
•(Slijedi.)
POSLANO.
Chicago, 111.
Ker »e večkrat e i t a, kak dopis iz Chit age, kateri se v zadnjem času tiče večinoma društva Hukol, »••m »u tudi jar namenil napisati par vrati«-.
Kakor je ¿e «kuro v se in fkuaikim 8loven<-em soano, j« društva Sokol pri-redilo dramatično predstavo. '* lieseti brat" « katero j« bilo občinatvo juko zadovoljno, ker je bila tudi v resaici dobro igrana.
Zahvaljujem ne v imenu driuitva ob činstvu, ker su je tako uiuoKobrojno udeležilo ter tu* mu priporočamo »e v nadalje.
Hvala pa tudi dotičnem dopisniku, ki je pisal tako dobrohoten dopis v li •tu (»las Svobode, kateri je iztol 20. januarja.
Kdor je dotični dopis čital bo gotovo mislil boj; ve kakšni ubijalci ho člani Sokola. Zaradi tega hočem to /.adevo nekoliko pojasniti.
Ko ne je predstava koučalu, je bilo treba pospraviti atole na stran, ker pa je imel veselični odbor uloge pri igri, je to delo izvršilo par članov, na kar je bilo občinstvo tudi opozorjeno.
Toda nesreča nikjer ne miruje in tako se je pripetilo, da je enemu «pod letel stol in padel z galerije proti ob činstvu. ter tako ranil neko dekle na glavo. Zakar je pa društvo takoj sto rilo potrebne korake, ¡tekla je peljal br. podpredsednik takoj v lekarno ter poklica) zdravnika, katerega je društvo tudi prostovoljno plačalo.
Dopisnik v listu illa* Svobode pa vpije in kriči o neki, krivici. Jhz pa mislim da to ni nikada krivica, ampak nesreča, za katero bi rajši videli, tla bi je ne bilo!
On tudi vpije, da »e kaj takega še ni zgodilo na nobeni veselici. Ali se ne domisli, da je eden njegovih prejšnjih prijateljev preti kratkim ljudi le celo naloSč, po. {¿lavi klofut al in loputal da je bilo joj. Takrat je,on molčal.
Piie tudi, ko bi se njemu kaj taeega • pripetilo bj_še ns drugače zmenili. Na koncu dopisa pa govori o nekem slož: neiu delovanju in napredovanju, sam pa misli kako da bi /a tako nesrečo škodil mlademu naprednemu društvu, katero je bolj svobodo miselno nego je on.
Piše tudi, da so se norca delali iz
ponesrečene osebe. Mogoče, ali trezno misleci ljudje ne niso, kar je gotovo, da društvo tudi ne. Oe se pa to govori med njenimi in njegovimi prijatelji, pa ni potreba dajati v javnost.
Nadalje piše tudi o neki goli resnici in o užaljelinsti. Jaz pa mislim, da zaradi tega ni potreba biti nikomur užaljenem, ker se to ni zgodilo po nepaz-nosti odbora, kajti tudi ako bi nadzorovalo deset odbornikov, bi vseeno lahko padel stol enemu i* rok. Če je pa bil odbor zaposlen drugje, se zato ne more pomagati.
i*e ima dotični še kaj veliko ža poročni, v mojih očeh 'nimajo ajegova poročila nikakega ««nisla. toda le na • lan ž njimi, dobi odgovor.
Slovenskemu .občinstvu pa priporočam Sokola, da bi ^a podpiralo in pfi-stopalo v to društvo, k» r to je nekaj koristnega, kar j«-*že dokazala zgodo vina. Bratski Na /dar!
('ha«. Vesel.
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTO
■I Kasparjeve Državne Banke
y ^ 't ni|cenr|f in najbolj sigurss.
& Nafta parobrodna poalovnica ja največja na Zspadu in ima vse najbolj*« oceansko črte (linije). Sifkarte prodajajo p« kompanllakih cenah.
POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POSTA
Kan par Državna Banka kupu|e In prodala In zamen|u|e denar vseh drU»
■veta. — Pri Kaaparjevi Državni Banki se izplača za K5 |1, bns odbitka. -
Največja Slovanska Banka v Ameriki. - Daie %% obreati. - Slovenci poatre-¿eni v alovenskem |eztku. - Banka ima $6,318,821.65 premoženja.
KISP1R DRŽAVNA BANKA. 1900 Olllt IsM Alt., BS
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chlcago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA
BLAGAJNIK
N&i« podjetje je ped nadzorstvom "Clearing Houm" ¿ikaikih baak, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tadi ole ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvriuje tudi denarni promet 8. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je baaka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure dspoldn*.
Denar vložen v nato banko noai tri procente. Bodite u vej areni, da Je pri naa denar naložen varno in doblčkanosno.
f Edini slovenski pogrebnik \
MARTIN BARETINČIČ
124 BROAD STREET	TEL. 1475	JOHNSTOWN. PA.
Conemauflh Deposit Bank
54 MAIN STR.	C0NEMAIGH, PA.
Vložena glavnica $50,000.00.
Na hranilne ulogre plačamo 4% obresti S. D. P. Z. ima svoje novce v tej banki.
CYRUS W. DAVIS, predsednik.
W. E WISSINGER} blagajnik.
— Neizmerno uživanje alkohola in njegove posledice. Po podatkih. ki jih je ¡»dal nek nemški list, umrje v nemški državi radi preobilen» in nezmernega uživanja alkoholnih pijač vsako leto 40 do .'»0.000 ljudi, med katerimi je 1600 samomorilcev. In dalje sv jih iz t istesra vzroka ponesreči 1300; 200.000 pa jih pride pred ka/.eti-skrga sodnika. Zopet i/ istejra vzroka jih pride JVi.OOO v norišnice ali pa zapadejo pijanski blaznosti. 32.000 jih morajo iz ravno istega razloga javne ustanove za uboge sprejeti v s-vojo oskrbo; 1?00 pa jih dajo v delavske kolonije, 40 do .r>0 od sto vaeh slučajev, kjer se zakoni ločijo, ima svoj zadnji vzrok v pijanstvu, v nezmernem uživanju alkoholnih pijač; 70 odstotkov «vseh kaznjencev po kaznilnicah ravno tam. — V nrmški državi se na leto izda za alkoholne pijače 3.809.000.000 mark. ali pa ¿05,222.2222. To so prozne številke, ki nam pravijo. «la umre, ali so pohabi ali pa zapade javni dobrodelnosti v sami nemški državi v enem samem letu več ljudi, kakor jih je ona v tem smislu izgubila v svoji vojski s Francozi 1. 1870—71. ali kakor <?o jih v bojih s Turki vse štiri združene balkanske države sku-i>9i izgubile. Ali ni to poglavje o smrti in sicer najžalostnejsc smrti? Kaj jo vendar žalostnejsoga, kakor nogted na človeka, ki jo v niianosti padel v blato obcestnega jarka in tam našel svoj sramoten in nesrečen konec T
IZVEDETI ŽELIM
kje se nahaja John Henčina, doma iz Podnreske, posta Draga, Do lonjako. Kdor ve za njegov na sln-v naj ga blagovoli poslati na naxlov:
Ang. Ožbolt, Chiaholm, Minn,
5 pristnih pijač, in to to:
Kranjski Brinjevec, Sllvo^ic, Tropinovec, Grenko Vino in Ilighlife Bitterg. Moja tvrdka ja prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira ipane pijače naravnost iz Kranjskega. Naročite si poskustni zaboj, koliko steklenic in katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenic. Moje cene so niije nego kjerkoli drugje, ker «ni ni treba plačevati drazih agentov. Prodajam samo ua debelo. Pilite po cenik.
A. HORWAT,
600 N. Chicago, St., Joliet, IU.
ZAVAROVALNINA.

TR1NEH5
EU XIFV ~
BITTER-WIME
'/m h
•	e» rt .t »
/ 'ÎTtAVVlN1 *»iNi novo
hor k t vîno
V «VJOUfM IIHHt«
J
Vsak pameten človek skuSa potom zavarovalnine obvarovati svojo družino pred nepričakovano potrebo v slučaju nagle in rane smrtne nesreče. Seveda njegova dolžnost je, da podaljša svoje življenje in da si ohrani zdravje. To on lahko stori s tem, da Vzdržuje svoj prebavni sistem v vedno dobrem finu-jočem redu. Ko hitro opazi Slab tek Kolcanje
Težkočo v želodcu Kosmat jezik Zaprtje
Bolečine v črevih Bolečine v križu Zapeke
Naglo slabost
naj tnkoj rabi
Trincrjevo ameriško zdravilno grenko vino.
Ta zeliAčina priprava mu bo dsla hitro in popolno odpomoč, ker ista iz-čiati popolnoma alimentarni karbil, ne da bi povzročila knke neljube posledice in odstranila iz telesa vso neprebavljeno hrano.
Ista bo tudi ojnčila bolne krajo v čre-vih Fn jih ojačils tako, da bodo zopet ti organi delovali brez vsake postran ske pomoči. Ista bo odstranila nagib za zaprtje in odstranila vse posledice. 9 Kabite to izvrstno zdravilo, ko hitro opazite katerikoli gori omenjeni simptom in s tem se bodete obvarovali pred mnogimi boleznimi. Dalo vam bo: Naravni apetlt, telesno moč, ČUost duha
Dalo vam bo tudi ljubezen do življenja, zuravo polt, stalno zdravje, kjerkoli mogoče.
Trinerjcvo ameriško zdravilno jjrenko vino.
V lekarnah.	Ne gprejem.jte ponaredkov.
JOS. TRINER
UvaZevalec In Izvaželavec.
1333-1339 So. Ashland Ave._Chicago, Dl. |