60100200 PRH JpSlnina plačana v gotovini postaje 1 grupe*. Cena 150 lir OSREDNJA KNJIŽICA P.H.126 66001 KOPEK SKl DNEVNIK Leto XXXIII. Št. 50 (9658) TRST, sobota, 5. inarea 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. DRUGI DAN PARLAMENTARNE RAZPRAVE 0 ŠKANDALU LOCKHEED* V PALAČI MONTECITORIO v v DEMOKRISTJANI IN PSDI SKLEPAJO ZAŠČITNI «0BR0C» OKOLI BIVŠIH OBRAMBNIH MINISTROV GUIA IN TANASSIJA I Z izsiljevanjem in grožnjami upa KD, da bo ostalim strankam odvzela glasove morebitnih «pro-Rtih strelcev» in tako preprečila obtožbo bivših obrambnih ministrov - Posegi generala Pastija (Neodvisna levica), Felisettija (PSI), Ferrarija (KD), Biasinija (PRI) in Pinta (Lotta eontinua) , RIM. 4. —1 Drugi dan parlamentarne razprave o »škandalu Lock-4*6». Morda sami posegi poslancev in senatorjev raznih strank ne plegujrjo tolikšnega zanimanja kot manevri, ki so se že začeli in v *®I«rili igra vlogo protagonista krščanska demokracija. Očitno je, že r Poročilu poslanca Pontella, da je KD spremenila dosedanjo taktiko J sedaj snubi socialdemokrate, da bi skupaj z «demonacinnalno» sku-'J1|w In morebitnimi «disidenti» v drugih strankah (tak primer je re-NNikanec Bucalossi) preglasovali vse ostale in oprostili vsake obtožbe Sestra Guia in Tanassija. KD je v ?*|skovalni komisiji glasovala za Ijožbo ministra Tanassija in bra-FJ* samo Guia, vendar je morala 5*1 kmalu spoznati, da je ubrala jtošeno taktiko. Gui in Tanassi sta **oireč povezana «v dobrem in v rjbeni* in bi morebitna oprostitev ■*®Sa ter obsodba drugega pustila ?jl vso zadevo težko senco, da jc '»do postal »grešni kozel*, drugi S* plačuje za svoje grehe samo ker pripada močnejši stranki. ■ KD sedaj snubi socialdemokra-| * 'n ponuja Tanassiju nepričakova-zagovornika: predsednika vse-^•Pvnega sveta KD Alda Mqra. .^® demokrščansko snubljenje ni-? Socialdemokrati "še odgovorili, če-se je Tanassi že srečal z Mo-?n’. ki mu je «izrekel svojo soli* Po tem srečanju je Tanas-? očitno kazal znake večjega za-2*oljstva in notranjega miru, ne-so ga celo videli, kako se je 7J**no smejal. franke, ki zagovarjajo predajo uU'» in Tanassija ustavnemu sodi .Ji teoretično lahko računajo na Jmanj 493 glasov (večina za ta »®P P® je 477 glasov), vendar je da so nekateri poslanci hudo Jj/11' spet drugi v tujini, predsed-7* Gornice Ingrao pa ne glasuje. iL^tuje torej le manjše število listih strelcev* in bi KD lahko kjl1.® zgodovinsko zmago, čeprav j, “'U Pirova zmaga, ob kateri bi (k110 mnenje gotovo mislilo, da je L tožila «svoje ljudi*, naj stane, v i cjnevu (razprave je po- ] ty več poslancev in senator- | I,' Demokristjan Ferrari je za-JlrJ®l nedolžnost Guia in «resne Ijj^isleke,, o krivdi Tanasvi.ja, ki iLNsako zaslužil »oprostitev za ItH Pomanjkanja dokazov*. Pri i,, 1® Ferrari razvil izredno šib tj ®*o, češ da je ameriška druž j (MtCockheed* izplačevala velike <3pnine zaradi lastnih davčnih *iiv ZDA. Ni pa dokazano, pra- | MOČAN POTRESNI VAL ZAJEL OKROG 20.24' VELIK DEL SVETA Katastrofalen potres prizadel Romunijo Velika gmotna škoda in človeške žrtve Jakost sunka naj bi v epicentru jugovzhodno od Bukarešte dosegla 10. stopnjo po Mercalliju - Vse telefonske zveze z Romunijo prekinjene - Dramatični apel radia za splošno mobilizacijo pomoči - Preplah tudi v Beogradu in drugih predelih Jugoslavije času prizadel Romunijo predvsem severne predele države, močan |,0trtS"i ?unek’ jj (i‘' povzročil veliko materialno škodo in ludi mnogo r*w”, “* Im Romunske oblasti so, kot trdi Radio Bukarešta, podvaele vse po- »X? trebne ukrepe, da bi odpravili posledice potresa. Skušajo ponovno za-1 gotoviti redno dobavo vode, električnega toka ter spet vzpostaviti zveze. Uf Ž SsiV je nato odločno potrdil ' I5^anie, da sta ministra Gui Siah Ss* morala vedeti za potea SC!'J i'1 odigrala v tej aferi po-■ - jji» « n° vlogo. Gre namreč za 5°> 1 kor,feh Pogojev, brez katerih i'6# fej^Poija bila nemogoča. Prvi Jo i® dejstvo, da so nenadoma, V \ ®k°č če/, noč sklenili, da je ' V fv^menjati* stara letala z rij8 Lkn**1eicuiesh. čeprav niso bi-i« & ,®ni- Drugi pogoj je bila , 0“ji W.sPreinemba vseh dotedanjih fir Alj;°v uporabe vojaškili letal rt'*1 j« Ja9ski vojaški strategiji in, , v\tj. ? s« skleP pristojnih ministrstev, U ^'thPJ?vi pogajanjih z družbe MujiTed* poslužujejo »mreže po- Hb. u___ 1__j __u: um« eš ^ii '3rez katere bi bilo ne- ^obratovati* s podkupnina- %_V|e bi£|1J ^ a.® tri pogoje zasledimo v }ef,e ijs^odalu, kar je objektivno • i « tV.jOtella (KD), ki je v komisiji j 84 .*® obtožbo Tanassija, sedaj ■■■ h i t (t {ti v!*1 rt^.^išču. Naj to nato opravi ve. ’ e [V4 j^aično ocenil »poročilo* ix>- ’ "j n j ,ve^ > p1 lii j?, sklepa na osnovi »stood po' le vsekakor bil mnenja, n® sme zahtevati od parla- ■zov». Gre pač za indice $ iju ^ K*«« sume. ki morajo za-izli^jf ‘čV., ** Predajo osumljencev u- je C 4o]sS°di*ču- Na' t0 nat0 opr IS |f(4 Ci* ‘Zn°st. izpopolni preiskavo in o, C*- U* strokovnostjo sodnega »'■ ji n Parlament ni in ne more .. JU % &», t ft K‘Pa m n®to še Lapenta (KD), ■" ^ V ®alec Manco, neodvisni le- 'aiiova in tajnik P1U Oddo iiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniriuiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiNiiiiiiiniiM PO DVEH MESECIH IN POL POGAJANJ Dosežen osnutek sporazuma za delovno pogodbo tiskarjev RIM, 4. — Po dveh mesecih in pol so dosegli osnutek sporazuma za obnovo vsedržavne delovne pogodbe tiskarskih delavcev in uslužbencev tiskovnih agencij. Osnutek sporazuma so siglirali danes zgodaj zjutraj na sedežu ministrstva za delo. Doseženi sporazum bodo sedaj morale odobriti delavske skupščine. Do uspešnega zaključka je prišlo, trdi sporočilo ministrstva za delo, po posredovanju ministrice Anselmi-jeve in podtajnika Bosca. Osnutek sporazuma predvideva med drugim povišanje plače za 21.000 lir ter vključitev draginjške doklade v plačo. Kar zadeva sporno vprašanje ponedeljkove številke so sklenili o-mejiti stroške z odpravo posebne doklade. ki je bila zamrznjena od leta 1972. Odslej bodo tiskarjem za nedeljsko deib poleg poviška za praznično delo izplačali tri ure, na katere pa ne bodo vplivali niti starostna doklada niti draginjska doklada. Te, tri »zamrznjene* ;ure bodo prejemali vsi uslužbenci, tako tisti, ki so’že v službi, kot oni, ki jih bodo podjetja namestila v bodoče. Drug . pomemben dosežek tiskarskih delavcev zadeva tehnološko obnovitev.' Osnutek sporazuma predvideva, da bodo založniki proučili s predstavniki sindikalnih organizacij tiskarjev globalni program investicij na področju tehnološke obnovitve. Sinoči je vse kazalo, da bo sporazum kar hitro cosežen, še zlasti potem ko sta Anselmijeva in Bosco predložila svoj posredovalni načrt. Nenadoma so pogajanja obtičala ob vprašanju izplačevanja sedmih med-tedenskih praznikov, ki so jih pred kratkim odpravili. Razprava je postala zelo ostra, tako da so sporazum dosegli komaj danes zjutraj v prvih jutranjih urah. Generalni tajnik sindikalne orga nizacije tiskarskih delavcev CGIL Colzi je sporočil, da bodo tiskarji takoj prenehali z vsako sindikalno akcijo ter dodal, da so bila pogajanja zelo težka. so mobilizirane, partijsko in državno -vodstvo pa jc pozvalo prebivalstvo, naj prispeva k odpravi posledic in naj se nč prepušča paničnemu strahu. Ministrstvo za telekomunikacije je pozvalo vse krajevne radijske postaje, naj lic prenehajo oddajati, saj so radijske zveze edine, ki niso še prekinjene. Poleg teh poročil oddaja romunski radio samo resno glasbo. Po vesteh, ki prihajajo iz raznih seizmoloških opazovalnic v svetu kaže, da je potres dosegel izredno jakost 7,4 stopnje po Richterjevi lestvici in skoraj 10. stopnjo po Mercallijevi. O uri potresnega sunka so si vsi edini; 20.23, minuto več ali minuto manj. To uro je zabeležila tudi tržaška seizmološka opazovalnica pri Briščikih. Potresni sunek so zabeležili po vsem svetu. To priča o dejstvu, da je bil hipocenter zelo globok, morda celo več kot 200 km. Zaznali so ga v Kanadi, Združenih državah, Južni Ameriki, Sovjetski zvezi. Ker šo zveze prekinjene tudi s Turčijo, s katero pa nam ni uspelo . stopiti v stik, se bojijo, da je potres tudi tam povzročil dokajšnjo škodo in morda tudi človeške žrtve. V Grčiji je potres bil dokaj močan, ne poročajo pa niti o škodi niti o žrtvah. Funkcionar romunskega veleposlaništva v Rimu je v pogovoru s časnikarji izjavil, da je potres »močno prizadel* Romunijo in tudi Bukarešto. Dodal je, da še vedno čaka, da bi stopil v stik z romunskim zunanjim ministrstvom. Potrdil je, da so v Romuniji proglasili izredno stanje in da so prekinili dobavo plina in elektrčnega toka, da bi preprečili morebitne eksplozije. Prav tako je gotovo, da so v Romuniji mobilizirali ljudstvo, oborožene sile in razne množične organizacije, ki sodelujejo pri reševalnih akcijah. Tudi prebivalci jugoslovanskega glavnega mesta in številnih drugih krajev po Srbiji in v drugih predelih Jugoslavije so nocoj čutili močan potres. Zemlja se je začela tresti ob 20.23. Po prvih ugotovitvah potresnih strokovnjakov v Beogradu je bil epicenter tega potresa, ki je imel v Beogradu moč med 5. in 6. stopnjo po Mercalliju, oddaljen 200 do 250 km od jugoslovanskega glavnega mesta, kot kaže proti vzhodu. V Beogradu je potres povzročil veliko pa.iiko in zmedo, številni prebivalci so zapestji stanovanja in ostali doz no zvečer še na ulicah in v parkih. Nočejo domov, ker se bojijo vnovičnih potresnih sunkov. Zmeda i.i gneča sta tudi na bencinskih črpalkah, saj se številni prebivalci hočejo oskrbeti z gorivom in preživeti noč v avtomobilih. Ko se je zemlja začela tresti, je za kratek čas zmanjkalo tudi električnega toka, v nekaterih predelih glavnega mesta pa so. — verjetno iz varnostnih razlogov — izključili tudi cestno razsvetljavo V višjih nadstropjih beograjskih stanovanjskih hiš so se predmeti v stanovanjih premikali, kar priča o precejšnji moči potresa. Po prvih podatkih nocojšnji potres ni zahteval večje gmotne škode ali človeških življenj v Jugoslaviji, vendar natančnejših oziroma bolj zanesljivih podatkov za zdaj še ni. Kaže, da je bil potresni sunek močnejši na območju precej južno od Beograda, saj je na primer v mestu Vranjt trajal kar polno minuto in je imel po približnih IX)datkih moč med 6- in 7. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Potres je zabeležila tudi astronom-sko-geološka opazovalnica v Ljubljani, ki sporoča, da je bil epicenter kot kaže oddaljen 700 do 800 km od slovenskega glavnega mesta, (vb—if) KAIRO. 4. — V egiptovskem glavnem mestu sc je pričela pomembna «arabsko-afriška* konferenca, na kateri predstavniki afriških držav razpravljajo o gospodarskih in političnih odnosih, skupin političnih akcijah in usklajevanju zunanje politike. VČERAJ NA POBUDO MINISTRA DAL PALCA Ministrski svet je odobril osnutek zdravstvene reforme Zakonski osnutek določa postopno preknjanje od sedanjega sistema bolniških blagajn k splošni in poenoteni zdravstveni oskrbi • Od I. julija letos bomo plačevali prispevek za drugorazredna zdravila RIM. 4. — čeprav je od sede ža parlamenta v Montecitoriu do palače Chigi, kjer je sedež vlade vsega kakin dvajset metrov razdalje, se je ministrski svet tokrat sestal v prostorih poslanske zoor niče, da bi se ministri ne oddaljili preveč od dvorane, kjer poteka razprava o škandalu Lockheed. Seja ministrskega sveta, kateremu je predsedoval Andreotti, jc bila razmeroma kratka. Na pied-iog ministra za zdravstvo Dal Fal ca so odobrili zakonski osnutek zdravstvene reforme. Naj predvsem povemo, da osnu tek ni dokončan, saj se bo moral o njem izreči parlament, kar po meni, da bo lahko še spremenjen. Minister je takoj opozoril, da bo prehod od sedanje zdravstvene o skrbe, za katero skrbijo bolniške blagajne, k popolni uresničitvi vse državne zdravstvene službe trajai postopoma približno pet let. V ten prehodnem obdobju bo veljal nekakšen «mešan režim* postopnega prehajanja pristojnosti na nove organe, sproti kot bodo le ti nastajali. Poglejmo strukturo, oziroma pomen nove «vsedržavne zdravstvene službe*. Osnovno načelo, ki navdihuje novi sistem je pravica vsake ga državljana, neglede na njegov družbeni «status», do zdravstvene oskrbe v enaki meri kot vsi o-stali. Odpravljene bodo torej vse neenakopravnosti, ki so še kazale v privilegijih na eni strani ter od sotnosti vsakršne oskrbe za nel^a tere socialne šibkejše sloje. Struktura »vsedržavne zdravstvene službe* bo ustvarjena na treh ravneh: osrednji, deželni in krajevno decentrazilirani. Osrednje strukture bodo imele prvenstveno «u-smerjevalno »in »načrtovalno* vlogo. vendar bodo posamezne dežele imele v svoji pristojnosti »operativne odločitve*. Naloga deželnih struktur bo namreč izdelati svo je »zdravstvene načrte*. Osrednje struktur^ JKjraystvene službe bodo.. poleg vsega, morale skrbeti za ne katere posebne posege, kot so zdravstvena oskrba vojaštva, po morska zdravstvena služba in boj z epidemijami. Na krajevni ravni se bo »vsedr žavna zdiavstvena služila* razpred ia po ozemlju. Imela bo svoje o-sebje, poleg tega pa se bo lan-ko sporazumevala s posameznimi zdravniki in klinikami za specialistične posege. Na krajevni ravni bodo delovale »krajevne zdravstvene enote*. Za vse vodilne organe vsedržavne zdravstvene službe predvideva zakonski osnutek enoten in demokratični sistem vo denja. Glede finansiranja zdravstvene službe je minister Del Faloo poudaril, da bo vlada skrbela, da bi ne presegla sedanjih zmogljivosti. Načelno bodo za zdravstveno službo prva leta potrosili 7 odstotkov celoletnega narodnega dohodka. Še nekaj rokov. Konec junija le tos bi morale bolniške blagajne prenehati s svojim delom, vendar bodo verjetno izginile postopoma, sproti kot bo INPS sposobna knji žiti in voditi evidenco izplačanih socialnih prispevkov, s prvim julijem pa bo zdravstvena služba razpolagala z novim sredstvom finansiranja: »ticketom*. Gre za ukrep, po katerem bomo za drugorazred na zdravila morali 'plačati določen odstotek cene, medtem ko bo osta lo krila država. Odstotka še niso določili, kakor tudi ne seznama zdravil, ki spadajo v «drugi razred*. O tem bodo sklepali na knadno. Zakon v celoti bo stopil v velja vo poldrugo leto po odobritvi v parlamentu, (st.s.) Fanfani spel vabi socialiste v vlado RIM, 4. — čeprav so oči vseh komentatorjev uprte v dvorano Monte-citoria. ni šel neopazno mimo njihove pozornosti intervju, ki ga je predsednik senata Amintore Fanfani dal ženevskemu listu «La tribune de Geneve*. V razgovci-u z uredniki tega lista trdi Fanfani, da je »Italiji potrebna nov vlada, v kateri naj bi ne bila samo DC. pač pa tudi druge stranke, ki vodijo 1 istim ciljem*. Da b: stvar bila vse*, jasnejša so njegovi prijatelji v Ri mu povedali, da jc to izrecno vabilo socialistom, naj vstopijo v vlado, vendar s težo, ki bi bila nesorazmerno večja od one, ki jo je PSI imela v vladah levega centra*. Istočasno pa prihaja iz Madrida odgovor Bediaguerja, ki je na tiskovni konferenci nedvoumno dejgi: »Kriza se zaostruje in obstaja nevarnost, da degenerira tudi italijan- ska demokracija kot taka, če ne bomo uresničili vlade s prisotnostjo KPI in MSI.* Ob teh precej kategoričnih izjavah so se najbolj prestrašili pri a-teljj predsednika vlade Andreottija, ker vidijo v teh izjavah nevarnost za obstoj sicer u-h9> vlade. Zato se sedaj prav Andreotti najbolj o greva za »dvostranska srečanja*, ki j'h jc svoj čas nanovedal Cra\i, nato pa začasno umaknil ob »uporu baze* zaradi »afere Rumor*. Očitno postaja, da bi Andreotti rad sam vodil ta srečanja in preveril možnost oblikovanja vlade z ■»ministri strokovnjaki* iz vrst ostalih demokrat enih strank in »programske večine*, ki naj bi se spo-1 razumela za obdobje šestili mesecev. S tako večino, ki naj bi odpravila sistem »loka vzdržanih* in zagotovila vsem strankam prisotnost v vladi s sistemom »strokovnjakov* (za KPI naj b: bili mišljeni »strokovnjaki* iz vrst neodvisne levice v senatu), bi Andreotti rad pričakal začetek «belega semestra*, ko ne bo več mogoč razpust zbornic in bo torej dialog med strankami takorekoč obvezen. CANDIDA CURZI itiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiMiiiiiiiiiMiiilUfiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiinmtiiiMiiitiiHtitin NAPAKA PILOTA ALI OKVARA NA HCRCULISU C130? NEPOJASNJENI VZROKI VČERAJŠNJE LETALSKE TRAGEDIJE PRI PIZI Ugotovili istovetnost vseh 44 žrtev ■ Danes pogrebne svečanosti • Izključujejo sabotažo LIVORNO, 4. - Vzroji včerajšnir .letalske nesreče, ko je strmoglAviRT letalo iiftčules ‘C-130, pri čemer* je zgubilo življenje 44 oseb, so še vedno nepojasnjeni. Danes zjutraj so našli truma tv dl zadnjih mladih žrtev, ki sc trenutne v mrtvašnici v Livornu, kjer so 'jih že vse identificirali. Po nekaterih neuradnih vesteh se bo juti išiv,ega pogreba udeležil tudi prcdsednil republike Leo ne. Poleg njega sc bodo. udeležili pogrebnih sLuesnosti obrambni minister uattaiizio, t.ačelnik glavnega štaba obrambe ' igiione. načelniki glavnih štabov n.< rnarice, letalstva in vojske ter predstavniki senata in poslanske rbetmee. Doslej so med razbitinami letala našli samo kompas, ki naj bi omogočil preiskovalcem, da ugotovijo v kateri sme l je letalo letelo. »Preiskavo,* j* de.ia* časnikarjem gene ral Pešce, penijih! drugega letalskega področja, »bo vodila medministrska komisija, mi pa smo tukaj, da bi skušah ugoioviti. kaj se je zgo-dilo in Katere ukrepe je treba sprejeti.* Na vpiašanie < prvih domnevah je državni pravdmk Iosto Ladu odgovoril. da so v teku številne preiskave. »Morda je mogoče govoriti o sa botaži?* - ga je vprašal eden od prisotnih časnikar .e\ • »Ne*, je odgo. voril državni prevdnik. »to lahko najodločneie i/k'jučim.» Ostaneta to rej le dve možnosti; napaka pilota ali na okvara na letalu. To Je udi mnenje polkovnika Mar-chisija, poveljnika prvega padalskega batalj :na, ki je večkrat letel s hereubson C 130 in prav s posadko, ki je včeraj strmoglavila. Idejnopolitični problemi predmet razprave v izvršnem komiteju ZKJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 4. — Izvršni komite Zveze komunistov Jugoslavije je na današnji seji, ki jo je vodil Stane Dolanc, obravnaval nekatere idejnopolitične pojave in probleme, na katere opozarjajo predlogi, prošnje in pritožbe, poslani predsedniku Titu, centralnemu komiteju in njegovim organom tei drugim organom in organizacijam v družbi. Kakor poroča Tanjug, izvršni komite meni, da je to vprašanje važna politična naloga « boju za nadaljnji razvoj demokratičnih odnosov v družbi in partiji, Zveznim organom in organizacijam so v minuiem ’efu državljani poslali nad 48 isol pritožb in prošenj. Pri tem se je občutno zmanjšalo število anonimnih pritožb, kar nedvomno priča, o vse večji demokratizaciji odnoso j v zvezi komunistov in družbi. Sicer pa prošnje in pritožbe razgrinjajo številne posamične in širše družben ’ probleme in slabosti pri uresničevanj’ jx»litike in ukrepov ZKJ in cružbe zlasti na področju odnosov v sami partiji Sporočilo z današnje seje izvršne- ga komiteja ZKJ navaja, da je največ povodov za pritožbe na področju znotrajpii tijskega življenja, delovnih odnosov, stanovanjske in socialne pobtike. zaposlovanja in podobnih, kar vse je povezano s samim človekom ah posameznimi kategorijami delavcev in državljanov. Pri tem je osrednje vprašanje odnos posamezmh oKclii do človeka, njegovih pravic, skrb', težav in osebnih nezgod. Sporočilo pravi, da so najpogosiejši vzroki za pritožbe ne pravičnost, gesamezni ali skupinski konflikti, kršenje zakonov in samoupravnih aktov ter precej razširjena političoa in druga neodgovornost okolja !n posameznika, ko gre za resnične profcictre človeka. Dejstvo, dn ljudje iščejo svoje pravice zunaj lastnega delovnega in življenj isegt okolja, priča tudi o premalo razvitih samoupravnih in demokratičnih odnosih v nekaterih okoljih. Po mnenju partijskega izvršnega kqm te ja je najboljša pot za zmanjšanje števila pritožb bolj učinkovit boj v vseh okoljih proti vzrokom, ki povzročajo pritožbe, To pa pomsni dosledno uresničevanje dokumentov Zveze komunistov, u-stave, za k ma o združenem delu. samoupravnih aktov ir* celotne pozitivne zakon,xiaje. Že sam podatek da se je celo partijski izvršni komite lotil te problematike, priča o tem kolikšno pozornost v Jugoslaviji namenjajo uresničevanju vseh pravic in svoboščin, ki so zajamčene prebivalcem na različnih podredni’ dela in življenja. Kritično in samokritično obravnavanje zadev, ki izvirajo iz pritožb državljanov, je prav gotovo porok za še bolj do.d.i. Vse podri:je so zelr, dobro poznali. Morda ie le š’u za nenadno ok,varo. x saj so tudi ta maja samo zelo izpopolnjeni stroji » Dva moto-ja piupeler in nekatere druge razbitine sc našli v globokem prepadu, rep letala pa se je ustavil le nekaj desetin metrov od bližirie-ga bara, medlem ki je trup odletel v dolino, ne da bi st skoraj dotaknil dreves. Bilo bi dovolj če bi letalo letelo le oitra do deset metrov višje m bi mu uspelo preleteti hrib. Vsekaaor pa letmo, s katerim se ie peljalo 38 kadetov pomorske akademije. spioh ne bi smelo preleteti gore Serra, je izjav,I general Musci. poveljnik 13. at robngade. v katero je sodil tudi jiaiili hercules. Kljub temu jja /.a sedaj, je dodal, ni mogoče postavi;! nobene domneve. O tem se bo roor.da izteči preiskovalna komisija, ki je ne delu ie od sinoči in ki bo menda med drugim ugotovili, kako jr sploh mogoče, da je bil htrcules pri gori Serra. Tudi gtntiai Musci je izključil. da bi lahko rJo z.> sabotažo. Prav tako je izrazi’ dvom. da bi na letalu izbruhnil požar, sej bi pilot v tem primeru nedvomno poklical letališče. Letalo bi moralo leteti v višini 400 metrov ter os'»ii v dogledni razdalii od letališča Namen poleta ie bil le krajši oouča; Dlet za 38 kadetov. Kar zadeva saNitažo je general Musci poudari', da pozna osebno vse osebje. Ki de’a v raznih italijanskih letalskih bazah m da vanj popolnoma zaupa, tol ko bolj ker je vsako letalo pred vrirtom podvrženo številnim n natanenun preveritvam. Obrambno nrmstrstvo je zjutraj objavilo komunike, v katerem pravi. da «e je z letalom C-130. ki je strmoglavilo včeraj pri gori Serra vozilo 38 kadetov pi-vega razreda pomorske akaderraje, častnik, ki jih je vodil in pet mož posadke. Vremenske razmere ro bile zadovoljive, tudi vidljiv ist ni bila slaba. Od vzleta do trenutka, ko ie prišlo do nesreče. ni bilo med Ida lom in letališčem pomembnežih radijskih pogovorov. Minuto ali moiaa minuto in pol po poletu je Hercules C-130 prekinil radijsko zvezo z. letališčem, kar pa ni bilo nič čednega in niti ne zaskrbljujočega V tpjn času je major Proirtti, pove.in.k padlega letala, stopil y radijsko ztczr z drugim her. culesom. kateremu pa ni sporočil, da bi bil v reža v« h Samo pet minut po poletu je hercules zadel v goro Serra. Povratek tajnika KPČ forvalana v Mosk\ o RIM. 4. — Po desetdnevnem obisku v Italiji je odpotoval v Moskvo, kjer sedaj živi. tajnik KP Čila l-uis Cor-vaian. V zaključnem poročilu o o-bisku je rečeno, da se KP Čila zavzema za sodelovanje vseh demokratičnih sil pri /rušenju Pinochetovega režima. TRŽAŠKI DNEVNIK KD ZELO KRITIČNA DO NOVEGA POKRAJINSKEGA ODBORA Za PSI se z novo upravo odpirajo večje možnosti reševanja problemov Zanetti novi načelnik svetovalske skupine KD v pokrajinskem svetu Rešitev krize na občini in pokrajini je nedvomno pomembno dejstvo predvsem v trenutku, ko se je treba lotiti poleg številnih nerešenih upravnih problemov tudi konkretnega dela v zvezi z izvajanjem določil osimskih sporazumov in v prvi vrsti njihovega gospodarskega dela, vendar je še vedno vprašanje, kako se bosta tribarvno manjšinsko krmilo občine in 'krmilo pokrajine, ki ga upravljati levičarski sili, mogli kretati v razburkanih valovih tržaškega političnega življenja. Posebna pozornost je v tem trenutku obrnjena na pokrajino, kjer so upravo prevzeli socialisti in komunisti in kjer se odpirajo nove perspektive za reševanje številnih odprtih vprašanj, predvsem pa za tista vprašanja, ki jih odpira osimski spora-, zum, kot je na predsinočnjem aktivu tržaških socialistov poudaril novi predsednik pokrajine Ghersi, ko je v svojem uvodu govoril, da je treba z novo upravo zagotoviti čim širše sodelovanje krajevnih uprav in vsega prebivalstva pri izvajanju določil italijansko - jugoslovanskega sporazuma in pri določevanju kraja in norm za namestitev industrijske cone na Krasu. Dokaj kritična do nove sestave pokrajinskega odbora in njegovega programa je svetovalska skupina KD v pokrajini, ki se je tudi sestala predsinočnjim ob prisotnosti političnega tajnika Rinaldija in odgovornega za krajevne uprave Nodari-ja. KD namreč negativno ocenjuje politični rezultat, ki ga predstavlja sporazum med socialisti in komunisti, in meni, da je z njim nemogoče voditi pokrajinsko upravo. Po mnenju krščanskih demokratov gre za politično alternativo, ki nima prihodnosti in ki sloni na političnih mnenjih, ki lahko zadovoljujejo večletne težnje komunistov, a zvenijo s strani PSI kot odklon njenih nekdanjih izbir. Kljub temu pa KD zagotavlja pripravljenost, da bo razvijala svojo vlogo opozicije odločno, a konstruktivno. Svetovalska skupina je sprejela ostavko svojega dosedanjega načelnika Perinija, ki so jo pogojevali osebni razlogi, kot je rečeno v tiskovnem poročilu stranke, njegovo mesto pa je prevzel bivši predsednik pokrajinskega -odbora Zanetti. V Nabrežini se je sestal glavni odbor SPZ Predsinočnjim se je v prostorih PD «Igo Gruden» v Nabrežini sestal glavni odbor Slovenske prosvetne zveze. Ob proučitvi kulturno - prosvetne dejavnosti tako na ravni zveze, kot posameznih dru-- štev ter obravnavi položaja in problemov predvsem v vidiku izvajanja osimskih sporazumov, ko se tudi od krajevnih enot, kakršna so prosvetna društva, pričakuje najširšo participacijo in angažira-odbor razpravljal tudi jutrišnjem občnem zboru SKGZ ter o spremembah statuta ter izrazil željo, da bi ta preosnova obrodila konkretne pogoje za še učinkovitejše reševanje problemov in potreb slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in hkrati za popolnejše razvijanje naše ljudske kulture ,ki je še zmerom zanemarjena. Odbor je pregledal tudi večje pobude zveze in društev. Ob tem je kritično ocenil neuspeh letos nje skupne Prešernove proslave v Trstu, ki je bila sad kompromisov in kot taka ni mogla izraziti duha pravega sodelovanja, ki je sicer potrebno, a se ne more odražati v takšnih oblikah. Poleg tfga se je odbor seznanil tudi z glavnimi programi za nadaljnje delovanje. Med večjimi manifestacijami sta sedaj pred vrati tradicionalna revija pevskih zborov «Primorska poje*, na kateri bo sodelovalo 81 zborov s te in z druge strani meje in re- vija otroških in mladinskih zborov «Naša pomlad*. V programih ljubljanske TV pa je v krajšem roku serija snemanj po vseh društvih na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji. O tem sta na pred-sinočnji seji poročala predstavnika RTV Cipci in Novakova ter pozvala vse predstavnike društev naj se pripravijo na ta snemanja. Seja mladinske komisije SKGZ Včeraj se je sestala mladinska komisija SKGZ. Tržaški in goriški člani so govorili o jutrišnjem občnem zboru Slovenske kulturno gospodarske zveze in poleg tega so razpravljali tudi o vprašanju mladinskih krožkov ter o kratkoročnem načrtu delovanja. Omeniti je treba predvsem nekaj seminarjev ter poglabljanje stikov z mladino iz Slovenije. Zvest Apollonio v «Forumu» Nocoj ob 18. uri bo v galeriji «Forum* v zadetku Ulice Coroneo odprl razstavo svojih del slovenski slikar Zvest Apollonio, uro pozneje ob 19. uri pa bo t galeriji «La lan-terna* v Ul. S. Nicold 6 odprl razstavo svojih del bosenski slikar Nesim Tahirovič, ki se bo odprtja razstave osebno udeležil. Jugoslovanski generalni konzul v Tr stu Ivan Renko je bil, tudi v svoj-stvu dekana diplomatskih predstavnikov, na vljudnostnem obisku pri predsedniku tržaške pokrajine Luciu Ghcrsiju. Obravnavala sta predvsem manjšinska vprašanja, s posebnim poudarkom na tistih, za katere je pristojna pokrajinska uprava. Poudarila sta velik pomen osimskih sporazumov in dokončne obojestranske parlamentarne ratifikacije, ki pa obvezujejo o!ie državi in še zlasti krajevne uprave, da uresničijo, ob vsestranskem sodelovanju, obveze gospodarskega dela sporazuma. Z DEŽELNIM NAKAZILOM 20 MILIJARD Tržaška luka s hitrejšim korakom za tekmeci v Evropi Nujnost odprave ozkega grla, ki ga predstavljajo neustrezne prometne zveze z zaledjem V tržaških poslovnih krogih Je ugodno odjeknila vest, da je deželna skupščina s posebnim zakonom nakazala pristaniški ustanovi finančno pomoč v višini 20 milijard lir (kar bi bila sicer morala že zdavnaj storiti država): sredstva bo luška ustanova prejela v prihodnjih dvajsetih letih, in sicer v naslednjem zaporedju: v letih 1978 in 1979 po 50J milijonov, v letih od 1980 do 1997 po eno milijardo in v letih 1998 in 1999 zopet po 500 milijonov lir. Na podlagi tako zagotovljenih nakazil, bo luška ustanova lahko v kratkem najela nova dolgoročna posojila za posodobitev svojih tehničnih naprav, za nadaljnjo opremo pomola VII in za splošno izboljšanje storitev, ki jih nudi domači in predvsem tuji klienteli. S tem bo Trst lahko nadoknadil del zamude, ki se je na področju pristaniških dejavnosti nabrala v primeri z razvojem, ki so ga na sprotno doživela druga pristanišča ali bolje pristaniški kompleksi v Evropi. Posamezne države Evropske gospodarske skupnosti so namreč poskrbele za razvoj svojih luk že v letih ’60 in so ta prizadevanja še okrepile v letih ’70. Pri tem je treba poudariti, da so se hkrati opredelile tudi za razvoj določenih luških kompleksov, medtem ko je bila pristaniška politika v Italiji ‘tudi v tem pogledu do nost, je odbor razpravljal tudi o RAZSTAVA «NAUTICAMP 77» Številen obisk napoveduje zadovoljiv uspeh prireditve V paviljonih tudi več Jugoslovanov in Avstrij. cev - Eksponati za vsak okus in za vsak žep Vse kaže, da so imeli organizatorji srečno roko, ko so zbirali prireditve, s katerimi naj b. se tržaški velesejem začel preusmerjati na spe c aliz rane razstave. Tako se je zaključil z vidnim uspehom nedavni «Motorehow», še večji uspeh pa se obeta sedanji razstavi «Nauticamp 77». že v četrtek popoldne, ko sc odprli to prvo tovrstno razstavo -našem mestu, si je razstavljene iz delke ogledalo večje število ljudi že večji ob sk pa so zabeležili vče raj, ko je na sejmišče prišlo tudi več Jugoslovanov in Avstrijcev. Za dlnes in jutri pričakujejo priredite lji glavnino obiskovalcev, zlasti ir sosednih pokrajin naše dežele, razstava pa bo odprta še v ponedeljek do 21. ure. Tudi kar zadeva konkretno zanimanje obiskovalcev in obseg žf sklenjenih kupčij so organizatorji in razstavljavci v glavnem zadovoljni. Prikaz obsega namreč ekspona te za vsak okus in za vsak žep, tako da je izbira kar precejšnja. Raz stava stanovanjskih prikolic obsege na primer modele vseh večjih ita lijanskih tovarn s tega področja razstavljene pa so tudi nekatere pri kolice tuje izdelave. Prav tako ob sežna je razstava motornih čolnov, da ne govorimo o šotorih in opremi za kampiranje. Posebni standi so poleg tega namenjeni prikazom navtičnih kart, strokovne literature, o-preme za podvodni ribolov, navigacijskih inštrumentov itd. Danes in jutri bo razstava dostopna občinstvu neprekinjeno od 10. do 21. ure, v ponedeljek pa od 16. do 21. ure. Danes od 17. do 19. ure bo pri standu «Libro Club- v paviljonu «A» pisec C. Sciarrelli predstavljal svojo knjigo «Lo Yacht», Smrtna nesreča 9-letne deklice na zimovanju Na Južnem Tirolskem se je smrtno ponesrečila 9-letna deklica Tiziana Macca iz Trsta, ki je bila na zimovanju v kraju Capipietra pri Bru-nicku. V četrtek je med smučanjem zašla iz proge in padla v strugo potoka Aurine, pri čemer je z glavo udarila ob kamen. Sprva je kazalo, da gre za lažjo poškodbo in so jo sprejeli v krajevno bolnišnico s prognozo .okrevanja v 10 dneh. Ker pa se je njeno stanje poslabšalo, so jo z rešilcem prepeljati v specializirano kliniko v Verono* a je med prevozom umrla. | slej pomanjkljiva. Italija je namreč še vedno brez pravega organ skega načrta za razvoj pristanišč ter se še vedno ni odločila za politiko, ki so jo že pred leti izbrale druge članice EGS, da bi namreč forsirala razvoj tistih pristaniških struktur, ki res lahko predstavljajo «pljuča» za razmah mednarodnega blagovnega prometa, čeprav bi to zahtevalo določene žrtve pri manjših pristaniščih. Zahodna Nemčija je na primer zastavila vse sile za usposobitev luke Bremen in Hamburg, Nizozemska se je odločila za Rotterdam, Belgija za Antvverpen, Francija pa za Le Havre in za Fos (Marseille). Trst je s • ponovnim odprtjem Sueškega prekopa postal naravno izhodišče «sredozemske poti*, se pravi najhitrejše in z gospodarskega! vidika najbolj racionalne zve-mjjF* ?tyopo,i^čezmorjem. Poleg tega deluje v naši luki eden izmed najbolje urejenih in sodobnih terminalov za kontejnerski promet. MožhOsti 'za da'se naše pristanišče uvrsti med najvažnejše luke v Evropi, so torej dane. Pri tem pa je nujno, da bo naša luka dosegla «evropsko» raven tudi kar zadeva produktivnost, kar je danes še precej oddaljen cilj. Z no. vim deželnim nakazilom, s pomočjo katerega bo luška ustanova lahko opravila pomemben korak naprej kar zadeva posodobitev in o krepitev tehničnih naprav, se bo Trst lahko z novim elanom vključil v tekmo z drugimi pomembni mi lukami v Evropi. To pa še ne zadostuje. Obmorska luka, pa naj bo še tako sodobno opremljena in konkurenčna v primeri z drugimi, ne more doseči večjih uspehov, če ni ustrezno povezana z zaledjem. In v našem primeru res ne moremo trditi, da bi bile kopenske zveze iz Trsta takšne, s kakršnimi razpolagajo druga pomembna pristanišča v Evropi. To vpraša nie, za katerega je pristojna pred vsem država, bo treba rešiti čitn prej. in sicer ne le zaradi predvidenega razvoja pristaniških dejavnosti .temveč tudi v luči potreb bodoče industrijske proste cone na Krasu. RosatL V razpravo bosta posegla tu-d: deželna tajnika CGIL Arturo Ca-labria in UIL Carlo Fabricci. • Sindikalni predstavniki učnega o-sebja na glasbenem zavodu «Tartini» so tržaškemu županu naslovili pismo, v katerem se sprašujejo, če so res kulturni predstavniki tržaških političnih strank predlagali, da bi nekatere učilnice dodelili drugim namenom. Takim predlogom bi učno osebje o-stro nasprotovalo, kajti še za normalni potek pouka je premalo prostora. Po drugi strani pa menijo, da bi se morale stranke o tem vsaj posvetovati s sindikalnimi predstavniki učnega in neučnega osebja ter študentov CISL in ACLI o delavskem gibanju Ob 30. obletnici smrti Achilla Gramdija, enega podpisnikov pakta o sindikalni enotnosti ter prvega predsednika ACLI, prirejata deželna sindikalna zveza CISL in deželno vodstvo ACLI okroglo mizo sedanjem položaju, problemih in potrebah delavskega gibanja v Italiji. Zborovanje bo danes ob 9.30 v mali dvorani gledališča Rossetti in se ga bosta udeležila tudi glavni tajnik CISL Luigi Macario ter vsedržavni predsednik ACLI Domenico Neslana šala o bombi na postaji Včeraj popoldne okoli 17.30 je neznanec telefoniral karabinjerjem, da je na tržaški železniški postaji bomba. Kasabinjerji so v sodelovanju z agenti tržaške kvesture uvedli natančno preiškavo: pregledali so vso postajo, odpili poštne nabiralnike in izpraznili koše za odpadke. Pregledali so tudi vse avtomobile, ki so'bili parkirani v neposredni bližini postaje, vendar niso našli ničesar. Očitno je šlo za neslano šalo. Proslave ZŽI ob dnevu žena Osrednja proslava 8. marca, dneva žena, ki jo prireja Združenje žena Italije ZŽI - UDI bo v nedeljo ob 9.30 v domu pristaniških delavcev. Govorili bosta Ester Pacor in Liliana Speri. Popoldan bo na spo-redp nastop skupine Canzoniere po polare, ob 19. uri pa ples s skupino «The Lords*. Poleg tega bo danes zvečer (ob 20. uri) vrsta manjših proslav v raznih krožkih ZŽI . UDI. V Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija bosta govorili Thea Maligoi in A-driana De Nicolai; na sedežu sindikata pri Domju bosta govorili Laura Degrassi in Tiziana Zobin; v dvorani «Igo Gruden* v Nabrežini bosta govorili Majda Terčon in De-lia Zonta; v Ljudskem domu pri Korošcih bo govorila Mara Ciacchi; v krožku Pečar bo govorila Liliana Speri, na sedežu ARCI pri Sv. Alojziju pa Adriana Janežič. Tovornjak povozil žensko: strogo pridržana prognoza Včeraj dopoldne so s strogo pridržano prognozo sprejeli na oddelek za oživljanje priletno žensko, ki jo je na Ul. Salata ob izhodu i:i», predora povozil tovornjak s prikolico, ki ga je upravljal 36-letni Gianfranco- Zotti iz Šalite Zugnano 14. Ženski, ki je prečkala cesto izven prehoda za pešce, so ugotovili možgansko krvavenje. Ker ni imela pri sebi nobenega dokumenta in je bila v nezavestnem stanju, je niso mogli takoj identificirati; šele v poznih popoldanskih urah jo je prepoznal sin, ki je slišal po radiu vest o nesreči. Gre za 70-letno Lidio Albrecht iz Ul. Arrigo Boito 7. MIUIIIBlHIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIHIimiMlllIVNmimillMIIHIHIIIMIIIIHIIIIIIinilllltlllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIII SINOČI V VELIKI DVORANI CCA Komorni solospevi in arije z blestečo Noro Jankovičevo Pevko je pri klavirju mojstrsko spremljala prof. Neva Merlakova Občinstvo je obe slovenski umetnici nagradilo z navdušenimi aplavzi Velika dvorana Krožka za kulturo in umetnost v zgradbi gledališča Verdi je bila sinoči popolnoma zasedena, kar se ne dogaja tako pogosto. Razlog za to je bil koncertni nastop naše tržaške slovenske mezzosopranistke Nore Jankovičeve, katero je pri klavirju spremljala prof. Neva Merlakova. Dve slovenski u-metnici (kar se pri njuni predstavitvi ni zdelo vredno izrecno omeniti), ki delata čast tržaški glasbeni kulturi in ki zgovorno potrjujeta, kolikšen je tudi na glasbenem področju, kot je v ostalem na vseh ostalih kulturnih področjih od likovne do prozne, pesniške in dramske ustvarjalnosti, da o gledališki niti ne govorimo, delež avtohtonih slovenskih ljudi. Koncertni spored Nore Jankovičeve je bil zelo zahteven in tudi raznolik, kar je dalo umetnici priložnost, da je z velikim zamahom rgz- OBČNI ZBOR SSŠ V četrtek, 10. marca, z začetkom ob 9. uri bo v Kulturnem domu v Trstu občni zbor Sindikata slovenske šole. Na dnevnem redu bo izvolitev delovnega predsedstva, poročila tajnika, načelnikov odsekov ter nadzornega odbora. Sledila bo razrešni-ca odboru in nato volitve, sklepi in razno. Našo tiskamo so si včeraj prvič ogledali otroci osnovnih šol v žavljah In pri Korošcih, i zanimanjem so si ogledali stroje in prostore, kjer na staja naš časopis. Ogledi tiskarne so za malčke vedno nekaj posebnega. gnila vse svoje pevske vrline, čeprav je njena sedanja dejavnost pretežno usmerjena v operno zvrst in je v njej dosegla tako tj Italiji kot izven nje že vrsto pomembnih uspehov, je ves prvi del sporeda obsegal izključno komorne vokalne speve, ki so pravzaprav za vsako pevko potrjevanje njenih vokalnih in interpretativnih kvalitet. V tem smislu je že uvodna Gluckova «0 del mio dolce ardor* dala pevki priložnost za demonstracijo ( njenega znatnega vokalnega razpona in kulturnega petja. V Bellinijevi rVaga luna» se je njen glas oplemenitil z ljubezensko čustvenostjo, v Dcmizet tijevi napolitanski «Me voglio ja 'na časa* je potrdila zanesljiv iz-pev v višinah, Schumannovo *Ich grolle nicht» je zapela s pristnim romantičnim navdihom, De Fallovo «El pano* v ustreznem španskem koloritu, Respighijeva tNebbie* pa je zopet bila potrditev intonančne zanesljivosti in izjemne sononosti njenih nižin. Drugi del je bil namenjen opernim arijam. Poslušali smo tri iz Bi-zetove aCarmen» (Aria delle carte, Seguidilla, Habanera) in Cilee O va gabonda stčlla iz štandreža. čisti izkupiček je D menjen skladu za poimenovanj šole. La Cappella Underground 19.00 ^ «California poker*. R. Altman, liot Gould, George Segal. Movie Club 77. Danes zaprto. Ariston 16.30 «11 complesso di c0P Barvni film: x(r Mignon 15.30 «La scarpetta e 18 sa». Barvni film. $ Nazionalc 16.00 «Carrie, lo 5^u di Satana*. Prepovedan 14. letom. Grattaciclo 16.30 «Conoscenza cam8' le*. Jack Nieholson, Candice ^eIJja. in Ann Margret. Prepovedan dini pod 18. letom. Barvni f>1 Penice 15.30 «La battaglia 01 ^ way». Barvni film. Charlton ston, Henry Fonda in še mnogo gih znanih igralcev. . oet* Excelsior 16.00 «Cielo di piornb°’ tore Callaghan*. Clint ®as,etoin. Prepovedan mladini pod 18. * Eden 16.30 «Amma persa*. Vl ve, Gassrran in Catherine Den n,,BbrVtii’film. Ritz 16.30 tltalia a mano arnpre-Maurizio Merli. Barvni filnr povedan mladini pod 14. letom- . Aurora 16.00 «Quelle strane oC ]g, ni*. Prepovedan mladini P° letom. Barvni film. hnrvri Capitol 15.00 «King Kong*. Ba fiim. ^,16 Cristallo 16.00 «Histoire d’0». \%. C)ery. Prepovedan mladini P°° letom. Barvni film. uarV8 Moderno 15.00 «King Kong»- ° film. ■ (in- Filodrammatico 15.30 «Emanueii n fedele*. Barvni film. PrfP° mladini pod 18. letom. jeila Ideale 16.00 «11 braccio violevto ^ legge n. 2». Gene Hackman. film* ReO8^ Impero 16.30 «Oh, Serafina*. jan Pozzetto. Barvni film. PreP0 mladini pod 18. letom. . . gri' Vittorio Venete 16.39 «Assassi«° 1’Eiger*,. Clint Eastvvood. jat. Radio 16.00 «L'uomo senza Lučk Merenda. Senta Umberto Orsini. Barvni -gjia* Abbazia 16.00 «Complotto di ‘a n\^-Alfreda Hitchcocka. Karen Barvni film. . , ,. poiT' Astra 16.30 «Gli ultimi giorni ristiJ,e pei», Steve Reevers in ^ Kaufmann. c'81- Volta (Milje) ob 16.00 «Una se" ffaii contrammo*, Johnny Dorelb i Fuellevvider. NAROČITE St N* PRIMORSKI DNEVNI^ V umni nost ni galeriji «Eonl, gdptV danes, 5. marca, ob 18- u ja flr razstavo najnovejših del slikar sta Apollonia. 06 V galeriji «Tribbio» bodo 18. uri odprli razstavo ke..metri” izdelkov in grafik tržaškega Federica Righija. V spomin na drago mamo _ 5# Grgič daruje sin Edi z d2 (ir J" lir za Dijaško matico. °u pp S1 PD Škamperle, 5000 lir 28 van in 5000 lir za dom ba« nih na Opčinah. Ob 1. obletnici prezgodnje smrti našega ljubljenega LIVIJA JANKOVIČA se ga še vedno z žalostjo v srcu spominjajo mama, papa, sestra In brat z nama ter teta to stric. Trst, 5. marca 1977 GORIŠKI DNEVNIK 5. marca 1977 Z OBČNEGA /BOKA PROSVETNEGA Pii L.ST VA EliAME PBEŠEIIEN Prosvetno delo v Boljuncu postaja vedno bolj pestro Na prihodnji seji si bodo novoizvoljeni odborniki porazdelili funkcije Prosvetno društvo «France Prešeren* iz Bolj unča spada med najbolj aktivna slovenska prosvetna društva na Tržaškem. Pred dvema letoma je društveni odbor ustand-VH razne odseke, ki so nedvomno Pripomogli k večji angažiranosti posameznikov. Dolgo so pričakovali novo gledališče in z njim nove druš Ivene prostore; v ta namen so se Posamezni odseki vestno pripravljala Boljunsko društvo pa je že pred otvoritvijo novega občinskega gledališča občutilo potrebo po sodelovanju z drugimi brežanskimi dru-stvi in je bilo med prvimi, ki so si Prizadevali za ustanovitev koordinacijskega odbora prosvetnih druš-*ev. ki naj bi vodil in usklajeval kulturno politiko v občini, ne da bi ® tem kratil avtonomijo posameznim društvom. Obenem naj bi skrbel ?a ustanovitev skupnih odsekov, ki Pi le z veliko težavo shajali v eni sami vasi. Da društveni odbor polaga veliko pozornost prav temu področju, smo slišali v sredo na Počnem zboru boljunskega društva. Sicer je društveni predsednik Vojko Slavec nekoliko kritično ocenil delovanje nekaterih odbornikov, ki kažejo premalo zanimanja za dru-atveno delovanje. Naglasil je. da se r|tem današnjega življenja spreminja in zato se mora spremeniti funk-ei.ia društva, vaščani naj se pri-Pližajo društvu v večji meri, predvsem pa je potrebno pritegniti mladino z novimi modernimi prijemi. . . Slavec je poudaril potrebo po ra-..“'ukavah in študijah o vasi, predvsem je treba analizirati probleme asimilacije, kmetijstva in obrtni-. yu. O osimskem sporazumu je dejal, da politični del,' poleg dokon-Pne ureditve meja, govori tudi o t.aščiti manjšine, potrebno pa bo vedlo boja za dosego zakona o globni zaščiti Slovencev v Italiji. Za ■mučil je z željo, da bi društvo V..'vsemi močmi pomagalo demokra-cnim silam da se v bodoče preuči ali omeji protijugoslovanska 5°n.ia nazadnjaških krogov v našem Pipstu. I^ujnik Karin Žerjal je v svojem pdfočilu orne t.l bogato delovanje v j,juuli dveletni dobi, saj delujejo j. ■uj v okviru društva pevski zbor, uniburaški ansambel, dramski od /'k, otroška folklorna skupina, fo-'krožek, plamii.sko . ekološki in zgo-dvin.ški odseli. Seveda so nekateri Useki komaj v začetku delovanja, j*"* je Žerjai poudaril, da bi mo ■m predvsem diamsko skupino in s?l°krpžek razširiti na celo občinM Področij. posvetiti pa večjo pogost otroški folklorni .skupini. . poročilo . je Aldo Zobec j„)j'°ča) o .Hrzanju pevskega zbo-d: pozitivno it ocenil opravljeno ('lo pevcev ki so si lani nabavili 'lv<‘ obleke, se nročr.o ojačili in po-ijdili, tako da danes zbor šteje iv.. čla 10v Magda Maver je po--9la o delovanju dramskega od-^ :'a* ki se bu v kratkem predstavil 'j igro v domačem narečju. Nakaza-jZ io nekatere bistvene težave in v ‘tobo no skupni dramski skupini j,| Bregu. Zu z;.od&vinski odsek je jnavf» blavz orisala delovanje tega gazila težnjo po večji angažira-sl' študentov na tem področju. Cedili ,o pcidravi predsednika f. ^svetnega društva «Fran Ventu-od Domja Alojza Krmca, 'ika Lovr lic v imenu prosvetne-Č društva zVmi ntin Vodnik* iz Do- 0 in Koordinacijskega odbora ij!.Csvetnih društve občine Dolina, *Brana Klubjara v imenu ŠD 0I'ck». Pozdrav* je prinesel tudi j^Dnski odbormi’ za kulturo Stojan s|JJplP. pismena voščila pa so po- 1 Slovenska- prosvetna zveza iz > Sledilo ie blagajniško '■'ure Kolo), nakar Trsta in prosvetno društvo «Slavec» iz Ricmanj. Po poroči’ l nadzornega odbora, ki ga je podal Josip Bolčič, so prisotni soglasno potrdii predlagano listo kandidatov, ki si bodo na prvi seji porazdelili funkcije. Novi odborniki so Jože Bolmi. Stojan Glavina, Sonja Grgič. Miram Klun, Laura Kofol, Dušan Mater, Boris Mihalič. Valter Maver, Silvestra Maver, Josip in Rooct Ola, Sergij Peloza, Slava, Vojk i, Miranda in Franka Slavec. Sergij, Livij in Marta Sancin, Aldo Zobec, Brano, Albin in Karlo Žerjal. V. L. Sovodenjci julri posije Opencev Prosvetno društvo Tabor z Opčin posveča med drugim posebno skrb vzdrževanju živih kulturnih stikov s sorodnimi društvi z obeh strani meje. Tako so gostovanja Opencev drugod :n gosmvanja drugih skupin na Opčinah pogost in že tradicionalen pojav. Ob kpneu 1 tinske sezone je namreč openska dramska skupina gostovala s Prežihovim delom «Sa-morastmki* z številnih krajih na Tržaškem, Gožu kem in v Sloveniji. Med gostovanji je openskim igralcem ostalo posebno v spominu gostovanje v i .odnjah, kjer jih je tamkajšnje občinstvo izredno toplo sprejelo. Zato se je diuštvu zdelo prai da povabi Sovodenjce na povratni srečanje na Ui.cinah, tembolj zato ker so v letošnji sezoni že gostovali na Opčinah številne skupine s Ti žaškesa. pa tudi iz Koroške in iz Beneške Slovenije. Pa tudi zato ker se .Cankarjev večer z odlomki iz pisateljevih del in dramo «Jerne-jeva pravica* v izvedbi dramske skupine PD Suvodnje ter sodelovanjem sovode.ijskega Noneta uvršča med pomembnejše pobude v našem prosvetnem df k vanju. tllllllllllllHIIIIIIIII||||||||||||||||||l|||||||l|n„||lmil|||m||lu||n|n|||m||||M||||||||M|||.|||||»|||||||||,||,„„ VTISI UDELEŽENCA Nfl ZBOROVANJU UNIVERZ V RIMU NEDOSLEDNOST IN PROTISLOVJE NA ŠTUDENTSKEM ZBOROVANJU Tržaški predstavniki študentov nezadovoljni zaradi pristranskega vodenja razprav V soboto, 26., in v nedeljo. 27. februarja, je bilo na ekonomski fakulteti rimske univerze vsedržavno zborovanje univerz, ki so z okupacijo ali z drugačnimi pobudami protestirale zoper najavljeni zakonski osnutek o reformi univer ze ministra za šolstvo Malfattija. Zborovanja v Rimu se je udeležilo približno 5.000 študentov. Pri šotni so bili tudi delegati in nekateri študentje tržaške univerze, ki so se seznanili s stvarnostjo na rimski univerzi. Vsi smo nekaj slišali o okupaciji in kasnejših izgredih v Rimu, Ti so začeli ob kriminalnem vdoru skupine fašistov (FUAN) v Krnski vseučiliški center in privedli do napada skupino mladih na sindikalem shodu Lame. Protago nisti tega napada so bili stalno prisotni na zborovanjih, izkazali so se v skandiranju antiEomunističnih gesel z izrazito protisindikalno go njo ih' pb&o'Nto‘ z odkrilo provokacijo. Večinoma so to pripadniki tamkajšnjih avtonomnih kolektivov, ki sami trdijo, da niso naklonjeni demokratični konfrontaciji. Čeprav jc zborovanju tako v soboto kot v nedeljo prisostvovalo precejšnje število mladih, ni bilo mogoče, da bi vsakdo nastopil, ker so za predsedniško, mizo sedeli pristaši prej imenovanih kolektivov, ki so sc izkazali vse prej kot v demokratičnem in nepristranskem vodenju zborovanja. Član tržaške delegacije je spregovoril v soboto popoldne. Nakazal je značaj študentskega demokratičnega boja v Trstu od tridnevne o-kupacije pa do kasnejše mobilizacije (zborovanja po fakultetah). Govoril je tudi o tem, kako se nekatere fakultete (pravna in filozofska) pripravljajo na fakultetne konference, ki naj poglobijo vprašanje povezave s teritorijem in specifičnimi temami, kot so zaščita slovenske narodne manjšine, iz vajanje osimskih sporazumov ter obnovitev porušenih območij Tako delo v Trstu odobrava večina štu- DANES TRADICIONALNI KNJIŽNI TEDEN Z VELIKIMI POPUSTI NE ZAMUDITE KNJIGE PLOŠČE . „ FOLKLORNI Ulica sv. Frančiška 20 — tel. 732-487 IZDELKI dentov, ki se torej aktivno pote guje za primerno reformo univer ze, ki naj ne bo samo reforma na papirju, ampak sad skupne razprave študentov, profesorjev ter učnega osebja o vlogi, univerze v italijanski družbi. V Rimu pa je vsak govor o reformi jalov, saj so to izvajanje večkrat preglasili žvižgi, medklici in skandiranje an tikomunističnih gesel. Podobno je sprejela skupščina vabilo FLM h konfrontaciji s študentskim gibanjem, član predsedstva je prebral do kraja valilo šele potem, ko se je skupščina z glasovanjem izrekla za to. Nasilno vodenje zborovanja je izzvalo ogorčenje v številnih dele gacijah, ki so iz drugih mest priromale v Rim, da se pomenijo in knnfrontirajo različne izkušnje. Zaradi tega ni resolucja, ki so jo ob koncu odobrili maloštevilni pri šotni, izraz resničnih političnih te ženj študentskega gibanja. ' ' _______ (b-j.) V ZGONIŠKI OBČINI Srečanje z občani o javnih prevozih Udeležba na četrtkovem javnem posvetovanju, ki ga je priredila zgo-niška občinska upi-ava o javni prevozni služb:, ni bila ravno najboljša, kar dokazuje, da so ljudje marsikdaj brezjiriž.,;! tudi ko gre za pereča vprašanja, ki se tičejo širše krajevne skupnosti. Uvodno poročilo je imel podžupan Boris Simoneta, kj je orisal razne variante poviška tarif in se na splošno zaustavil pri raznih še nerešenih vprašanjih avtobusnih zvez. Prisotni so posegli v pestro diskusijo in iznesli nekaj konkretnih predlogov za izboljšanje službe, za uresničenje katerih se bo občinska u-prava zavzela pri pokrajinskem konzorciju za prevoze. PRIČETEK OBČINSKE PRORAČUNSKE RAZPRAVE V GORICI Skupni predlog svetovalcev KPI in PSI o temeljnih smernicah občinske politike Iz govna komunističnega svetovalca Chiariona je bilo razvidno, da se stranka zaveda svoje odgovornosti v sedanjem trenutku ZA ZGONIK IN REPENTABOR Socialistična sekcija ima novega tajnika Na redni seji novoizvoljenega izvršnega odbora socialistične sekcije Zgonik - Repentabor so poleg proučitve raznih upravno - političnih problemov tudi obnovili funkcije. Novi poPtični tajnik sekcije je postal dr. Boris Štrekelj, blagajniške posle pa bo opravljal Radoš Možina. * v ODBOR DRUŠTVA SLOVENSKIH LOVCEV JULIJSKE KRAJINE sklicuje danes, 5. t.m., ob 20. uri v Velikem Repnu (gostilna Križman) širši sestanek slovenskih lovcev tržaške pokrajine. Člani PD «E. Prešeren« med občnim zborom v Boljuncu Komunistični in socialistični svetovalci .v občinskem svetu v Gorici so med sinočnjo proračunsko razpravo predstavili občinskemu odboru enotno izoblikovano zahtevo o nekaterih o-snovnih izbirah glede njegovega* nadaljnjega delovanja, če bo v teku pioračunske razprave levica spoznata, da so njeni predlogi naleteli na u-goden odmev, se bo pri glasovanju temu primerno obnašala. Skoraj gotovo bi se v takšnem primeru pri glasovanju o proračunu vzdržala. Včerajšnji, prvi dan proračunske razprave, vsaj v začetku 'ni pokrižal kdove kolikšnega navdušenja pri Svetovalcih, da bi se priglasili k besedi. Vednp je bilo tako, in tudi včeraj ■se je to ponovilo, da so se svetovalci neradi odločali ng nastop 'ago 6.590 mest v obmorskih počitniških kolonijah ter 4.500 mest v gorskih kolo„ijaii. Letovanje otrok bo trajalo po 2ii dni. V poštev pa pridejo otr.)ji ali s.lote državnih uslužbencev med sedmim in dvanajstim letom. Prošnje /.a dodelitev mesta v počitniški koiunji bo treba izpolniti na posebnim obrazcu na pokrajinskim .uranu zavoda ENPAS, najkasneje do 3i. t.m. Ukinjena urada za delo v Slevcrjanu in Doberdobu V okviru reorganizacije občinskih uradov za delo in zaposlovanje, ki so bili doslej v vsaki posamezni občini, so nekatere med temi že odpravili, nekatere droge pa bodo v bližnji prihodnosti, ker nimajo v pokrajinskih uradih ministrstva za delo dovolj delovne sile Od torka, 8. marca, bo odpravljen urad v števe-rjanu. ki je doslej deloval dvakrat tedensko, ob torkih in petkih pred poldne. Prebivalci števerjana se bo do morali odslej obračati na urad v Gorico, v Ulico Škodnik 1, tel. 83745. Ta urad je odprt vsak dan od 9. do 12. ure. še prej so ukinili podobne urade v nekaterih drugih občinah, med temi tudi v Doberdobu. Prebivalci doberdobske občine morajo sedaj na urad za delo v Ronke. v Ulico Duca .d’Aosta 10, tel. 77159. Letni zbor števerjanskih komunistov Števerjanska sekcija komunistične partije Italije «A. Reja - Sever* bo imela nocoj ob 19.30 svoj redni letni zbor v prostorih prosvetnega društva Briški grič na Valerišču. Dnevni red obsega poročilo tajnika, razpravo, volitve novega odbora sekcije in delegatov za pokrajinski kongres. Zborovanja se bosta udeležila tu di Silvino Poletto in Ivan Bratina. Deželni svet Furlanije - Julijske krajine je 18. avgusta 1972 sprejel 7.akon št. 44. ki ščiti ogrožene rastlinske vrste v naši deželi. Teh je nad 50. Naj navedemo samo nekatere: orlice, bleščeči pelin, zojsuva zvončnica, planinski srobot, lepi čeveljc. progasti volčin močvirsifi ri-gee, froelichov svišč, košutnik, pikasti svišč, tržaški encijan ali za-spanček, ilirska perunika, planika, Ivstična lilija, kranjska lilija, zlati klobuk, beli nart is. beli lokvanj, kukavice. avrikelj, gorski kosmatinec, jetienik, \vulfenov jeglič itd. Naj opozorimo, da sta zlasti tržaški encijan ali zaspanček ter beli narcis skoraj popolnoma izginila. Nič bolje pa ne kaže z ilirsko peruniko. !«aj določa omenjeni zakon. Načelno prepoveduje trganje in nabiranje rastlin ali njihovih delov ter še posebej prodajo istiii ter dopušča, da vsakdo utrže lahko največ po pet primerkov od vsake zaščitene vrste. Sedem rastlin je še posebej zaščitenih: wulfenija, froelichov svišč, tržaški encijan, obočni-ca, gorska logarica. ilirska perunika in beli narcis. Za te velja absolutna prepoved trganja. Zakon predvideva za kršilce denarno kazen v višini od 5000 do 200.000 lir, vendar kaže. da so zelo redki tisti, ki kazen plačajo. Vzrok bo treba najbrž iskati v dejstvu, da je zakon do zdaj ostal samo na papirju. Zdi se skoraj neverjetno, a je vendarle res, da izginjajo tudi nekatere rastline, ki so bile še p-ed leti zelo razširjene. Naj omenimo samo navadni zvonček, šmarnice in ciklame, ki so skoraj popolnor a izginili iz naših logov. Ponekod so tudi že te vrste zaščitili, čeprav samo v krajevnem merilu. Naj ob koncu ponovimo skromno misel, da za obvarovanje narave niso dovplj zakonski ukrepi, pa naj si gre za varstvo rastlin, voda ali zraka, ki ga dihamo. Potrebna je zavest, da je vse tu skupno bogastvo, ki ga je treba čuvati. Prav take zavesti pa primanjkuje v naši državi, mogoče bolj kakor kjerkoli drugje. , -Novo vodstvo planinska društva v Gorici V četrtek zvečer se je sestal novoizvoljeni trinajstelanski odbor Slovenskega planinskega društva v Gorici, ki je iz svoje siede iz volil predsednika in porazdelil funk cije, ki so predvidene v društvenih pravilih. Prvo sejo ie vodi 1 Bernard Bratuž, kot najstarejši elan odbora in se najprej zahvalil do sedanjemu vodstvu za uspesno o pravljanje dolžnosti ter še posebej dosedanji predsednici Jožici Smet. ki je društvu dolgo let načelovala. Dotaknil pa se je tudi nekaterih zelo pomembnih vprašanj, ki se tičejo neposredno usmeritve in de lovanja društva v prihodnje, ki nujno terjajo vključitev mladih in svežih moči v društveni odbor. S tako oceno se je strinjala tudi ve čina odbornikov. V naslednjih dveh letih bo pred sedniško dolžnost opravljal Vlado Klemše; podpredsedniško mesto je bilo zaupano Jožici Smetovi; tajniške posle pa bo ob pomoči Mi lojke Pavletičeve opravljala Nada Sanzinova. Za blagajno, ki je že dalj časa suha, bo skrbel Zorko Čotar, njegov namestnik pa bo Pa vel Srebrnič. Društveno premože nje je bilo poverjeno Ivanu Ber donu, pri delu pa mu bo pomagal Aldo Baucon, Bodgan Butko-vič, Slavko Rebec in Rudi Cantel li nimajo konkretnih zadolžitev, .bo do pa pomagali pri delu ostalim članom odbora. Ker pri društvu že vrsto let delujeta smučarski in jamarski odsek, je moral novi od bor poskrbeti za imenovanje vod stva. Smučarje bo v prihodnje vo dil Aldo Baucon. Slavko Rebec na je odgovoren za delo odseka Kraških krtov. V lanski sezoni se ie nekaj mladincev začelo ukvarja ti z alpinistično dejavnostjo, zato je bil v sklopu odbora ustanovljen «zametek» bodočega alpinističnega odseka. Za to dejavnost je od-govorer Pavel Srebrnič. V nad zornem odboru bosta dve leti se dela Zdenko Vogrič in Bernard Bratuž. Čeprav je bila četrtkova seja namenjena pretežno razdelitvi dolžno sti. pa so(si odborniki kljub temu izmeniali nekaj pogledov o bodo čem delu, ki ga bo treba opraviti v tekočem mandatnem obdobju. E dini so si bili v oceni, da bo tre ba veliko pozornosti nameniti pred vsem delu z mladino. Koncert Akademskega baročnega kvarteta Ob 15-letnici odprt j' Katoliškega doma v Gorici je SKPD priredilo koncert Akademskega baročnega kvarteta iz Ljubljane Nastopil bo jutri impoldne ob 16.30 z deli C o-rellija. Telemanne. Naudola. Hcin-dla. Wtlliamsa in ijammariinija. Kvartet sestavljajo mladi, a že uveljavljeni glasbeniki Klemen Ramovš. Drago Arko. Jelka Grafenauer in Alenka Šček. ki so se specializirali na dela baročnih mojstrov. Nastopali so po Sloveniji in v inozemstvu, precej pa so snemali že za ljubljansko televizijo in ra-d'o. Umetniški vodji ansambla >e Tomaž Lorenz. Pred koncertom bo e Katoliškem domu tudi odprtje slikarske razstave Vladimirja Klanjščka in tJijaan-la Jusse. Milenko Pegan v F'oljarni Jutri, ob tl. uri, bo uradno odprite fotografska razstave novogoriškega mojstra Milenka Pegana' V občinski razstavni galeriji v Folia-nu se bo predstavil z vrsto posnetkov pod naslovom tObrazi moje de- yp]p"' Razna obvestila Moniinkii piaiiinsku m usuu v Dorici obvešča tekmovalce in udeleženca jutrišnjega izleta, da bo avtobus odpeljal že ob 6.45 s Travnika ter ob 7. uri iz f.tandreža ter prosi za točnost. Od ponedeljka dalje sprejo* majo prijave za avtobusni izlet, ki bo prihodnjo nedeljo, 13. t.m., v Ovčjo vas ob priliki letošnjega posoškega prvenstva v smučanju. Vpisovanje s« zaključi nepreklicno v četrtek zvečer. Kino troricu VERDI 17.30—22.00 «La presidentes-sa». M. Melato in J. Dorelli. Barvni film. CORSO 17.00—22.00 »Suspiria*. J. Har-per in S. Casini. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom MODERNJSS1MO 17.30-22.00 oLimina-gine ailo spegehio*. L. Ullman in E. Josephson. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. CENTRALE 17.00—21.30 «La searpetta e la rosa* R. Chamberlein in G. Craven. Barvni film. VITTORI.A 17.00-22.00 «Sorbole... che romagnola*. M. Pišu in R. De Simone. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Trzic EXCELSIOR 16.30-22.00 «H Casanova di Fellini*. Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 «Cattivi pen-sieri*. Barvni film. Nova Carica in okolica SOČA «Chariy pustolovec*, ameriški film ob 16.00. «Goldfinger», ameriški film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Kobra*, japonski film ob 18.00 in 20.00. DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go-rici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italia 89, tel. 2443. PO UPRAVNIH VOLITVAH V JOHANNESBURGU Volilni rezultati bi mogli prelomno vplivati na stanje Gre za uspeh progresistično usmerjenih krogov, ki se potegujejo za znosnejše razmere med črnci in belopoltim prebivalstvom JOHANNESBURG, 4, — Iz Južne Afrike po navadi prihajajo bolj mračne vesti. Tokrat pa vendarle lahko poročamo o nečem pozitivnem. Tako imenovana reformistična progresivna stranka, ki je nasp-otna vladni politiki plemenske d skriminacije in razločevanju je v Johannesburgu dobila 19 od 47 mest v občinskem svetu. S tem je ta stranka postala najmočnejša stranka, seveda belopoltih državljanov. Največ je pridobila na račun tako imenovane združene stranke, kj je vladala Južni Afriki vse do leta 1948 in ki je združena le v besedah, kajti ni je menda stranke, ki bi bila bolj razcepljena ali vsaj notranje razmajana, saj se je več njenih tokov »preselilo* v že omenjeno progresistično reformistično stranko. Čeprav je reformistična progre-sistična stranka na teh volitvah dob la relativno večino, ni še prevzela kontrole nad najbolj pomembno metiopolo v Južni Afriki. Vsekakor pa je odvzela kontrolo združeni stranki, ki je vladala v mestu polnih 31 let in ki je po teh volitvah ostala s samimi enajstimi mesti v občinskem svetu. Nac onalistična stranka rasista Vorsterja, ki te toliko časa drži v rokah vrhovno oblast v Južni Afriki, je dobila v Johannesburgu 15 sedežev in je torej številčno na drugem mestu. Eno nadaljnje mesto je dobil neki neodvisen kandidat, 47. sedež pa bo dodeljen po naknadnih delnih volitvah.- Da ne bo pomote, bomo takoj podčrtali, da imajo v Južni A-_ friki, ki šteje 16 milijonov črncev in mešancev ter okoli 4 milijone belopoltih prebivalcev, pravico do vodilnega glasu le belopolto prebivalstvo. To velja za vso deželo, to velja za občinske upravne volitve. Kljub temu so bile občinske volitve v Johannesburgu nekakšna preizkušnja glede političnega razpoloženja belopoltih volivcev po hudih, krvavih bojih v Sowetu, ki so se začeli lansko leto junija in sicer med policijo in temnopoltim prebivalstvom, kateremu so se pridružili tudi nekateri naprednejši belopolti ljudje. Pri teh neredih je bilo veliko mrtvih, 18 črncev pa je od tedaj »napravilo samomor* v ječah ali policijskih zaporih, skratka vzdušje v Južni Afriki je še vedno napeto in mučno. Toda tokrat je prvič — po teh dogodkih — belopolti volivec stopil na volišče in v volilno kabino in zato so te volitve, pa čeprav se omejujejo na eno mesto, značilne o-ziroma lahko kaj povedo. Vendar je k vsemu temu treba dodati še nekaj: Johannesburg je nekakšna oaza v Južni Afriki. Vedno so v Johannesburgu bili nekoliko bolj napredni kot v drugih središčih Južne Afrike, da ne govorimo o podeželju. V nasprotju z belopolto večino ostalih predelov dežele, ki skoraj brez pridržkov podpira nacionalistično stranko rasista Vorsterja, so v Johannesburgu glasovali vedno bolj za liberalno stranko ali vsaj za bolj napredno usmerjene kandidate. To seveda še ne pomeni, da so v Johannesburgu glasovali za ukiivtev apartheida, toda za znosnejše odnose med temnopoltimi in belopoltimi ljudmi. Toda reformistična progresistična stranka, ki je v Johannesburgu dobila rela-t vno večino in 19 mest v občinskem svetu, ima v programu tudi ukinitev apartheida in uvedbo nekakšne skupne vlade, ki bi jo sestavljali čmopolti in belopolti ljudje. Rezultati volitev v Johannesburgu vsekakor ne bodo spravili v nevarnost žal trdne večine Vor-sterjeve nacionalistične stranke, za katero smo rekli, da prevladuje v deželi in za katero se zdi, da je nihče ne bo zamenja), predvsem na podeželju, med bogatimi zemljiškimi posestniki, kjer ima Vorster absolutno večino. V parlamentu v Pretorii imajo rasisti oziroma nacionalisti, pobomiki in zagovorniki apartheida, nezlomljivo večino, saj razpolagajj s 130 glasovi od 165, kolikor jih šteje parlament. Pa tudi za sedanje občinske volitve v Johannesburgu bi ne mogli reči, da so se slabo iztekle za Vorsterjevo stranko, saj je njegova stranka imela še več glasov kot pri zadnjih občinskih volitvah, zato pa tudi kak sedež več. In tudi Vorsterjevi nacionalisti so se povečali in okrepili na račun »združene stranke*. In vendar Johannesburg ni bil nikoli Valterjeva trdnjava. In vendar moremo prav iz sedanjih občinskih volitev v Johannesburgu sklepati, da se vsaj v e-nem velikem centru Južne Afrike razmere spreminjajo. Na prejšnjih občinskih volitvah v Johannesburgu je reformistična progregvna stranka dobila en sam sedež. Če jih je pri sedanjih volitvah dobila 19, pomeni da je napravila velikanski skok, ki je presenetil vse kroge v južnoafriškem javnem življenju. In vendar bi se bilo dalo že vnaprej računat1, da bo do večjih sprememb prišlo, kajti v letih po prejšnjih volitvah je ta nekoliko naprednejša stranka sproti pridobivala na svoji moči in sicer tako, da so se posamezni občinski svetovalci ločevali od svojih st-ank in se pridruževali njihovi stran-*ki, progresistom, ki so malo časa pred volitvami imeli že 16 sedežev. Največ sedežev so dobili na račun že omenjene združene stranke, nekaj glasov pa tudi na račun delnih volitev, ki so jih imeli v Johannesburgu tekom lanskega ln predlanskega leta. V začetku so se občinski svetovalci, ki so pripadali združeni stranki in ki so se od nje ločili, združili v svoje politično gibanje, v »stranko za preosnovo*, nato pa so se vsi vključili v progresistično stranko, v sedanjo reformistično progresivno stranko. Sedanja zmaga te stranke bo prav gotovo privedla' do zelo živega političnega dogajanja v mestu. V prihodnjih tednih se bo vodila ostra borba za prvo mesto, za konriolo nad mestno upravo, predvsem za župansko mesto. Tako progresisti, kot tudi nacionalisti, bodo skušali pridobiti preostale izvoljene svetovalce združene stranke, da bi jih podprli. Nekateri celo menijo, da bi ne bilo prav nič čudnega, če bi v združeni stranki, za katero smo rekli, da je močne razrahljana, prišlo ponovno do odcepitev, posebno pod pritiskom novih dogodkov in novih političnih razmer v mestu. Nekateri trdijo, da se stranka, ki je na oblasti, počasi «obrabi», drugi menijo, da se »obrabi* stranka, ki je v opoziciji. In to bi veljalo prav v tem primeru. Volilni rezultati v Johannesburgu pa vsaj posredno potrjujejo že enkrat omenjene posebnosti, ki veljajo za to mesto, za katero trdijo, da »vedno plava proti toku*. In res je Johannesburg, kot smo že rekli, nekakšna oaza v rasističnem morju belopoltega prebivalstva Južne Afrike. To pa hkrati še bolj potencira ostrejše razločevanje med nazadnjaštvom in težnjo po napredku, med pobomiki sožitja med črnci in belopoltimi ljudmi ter med pobomiki apartheida. In v tem je prav ve- Kulturna dogajanja v slikah "W... " ---- > V četrtek zvečer je bilo v prostorih PD Igo Gruden v Nabrežini posvetovanje predstavnikov prosvetnih društev s Tržaškega in Goriškega, ki so včlanjena v SPZ. (Gornja slika). PD «Rdeča zvezda« in ŠK «Kras» sta priredili Prešernovo proslavo v torek v Zgoniku, dan prej v Briščikih. Nastopil je tudi oktet «Majnica». lik pomen teh volitev. Če bo naprednejšim silam belopoltega prebivalstva, to se pravi progresistom iz reformistične stranke uspelo s pomočjo liberalneje nastrojenih svetovalcev drugih strank prevzeti kontrolo nad mestom, je prav gotovo, da bo stranka začela s tako imenovano «de-segregacijo*, to se pravi z rušenjem pregrad med črnci in belopoltimi ljudmi v šolah, v mestnem prometu in povsod, koder velja že neumno stroga ločitev med črnci in belopoltimi ljudmi. Ljudje, ki v Južni Afriki niso še bili, si te novosti ne morejo niti zamisliti, saj temnopolti človek ne sme stopiti na športno igrišče, ki je namenjeno belopoltemu človeku razen kot pometač in strežno osebje, ne sme v park, ki je namenjen belopoltim državljanom, ne sme v kopalni bazen itd., saj je razločevanje med ljudmi te ali one barve uvedeno celo v dvigalih, • tako da imamo dvigala za belopolte in dvigala za temnopolte ljudi, da ne govorimo o mestnih četrtih, ko o mraku mora temnopolto strežno osebje zapustiti domove belopoltih ljudi in se vrniti v svoje četrt., kar velja tudi za delavce in nameščence po podjetjih in ustanovah. Če bi uspelo vsaj v Johannesburgu priti progresistom na oblast in izvesti del svojega načrta de-segregacije, bi to pomenilo prvi konkreten korak v rušenju Vor-sterjevega rasizma. PRED DNEVI SO O TEM RAZPRAVLJALI NA BLEDU Predor pod Karavankami naj bi začeli graditi že prihodn je leto Predor naj bi bil dolg sedem kilometrov in pol - Stroški so sicer veliki, vendar so viri predvideni - Dokončni sklep bodo sprejeli še ta mesec na Dunaju SOBOTA, 5. MARCA 1977 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 Chek-up — program o medicini Danes bo govor o pogostem zlu prvenstveno starejših ljudi, o artrozi. To bolezen uvrščajo že med socialne bolezni, ker je vedno več tistih, ki za to boleznijo trpijo. Posebnost bolezni je ta, da povzroča veliko motenj, ker prizadeva več organov. Kljub vsemu je artroza najbolj pogosta v kolenih in v hrbtenici 13.30 DNEVNIK 17.00 Odpri se, sobota 18.35 Izžrebanje loterije 18.50 Posebna oddaja o parlamentu 19.20 Družina Smith: ŠE EN POZDRAV, TV film 20.00 DNEVNIK 20.40 V evroviziji iz Sanrema Tradicionalna prireditev v Sanremu nima več tistega pomena, ki ga je imela pred davnimi leti, ko so milijoni ljudi prečepeli pred televizijskimi zasloni. Tokrat bo morda nekoliko bolj zanimiva, ker bo v barvah, vendar menimo, da se je ta festival izživel, kot so se izživeli že nekateri drugi. Morda pa bo zanimivost letošnje prireditve v tem, da bo radio sproti komentiral prireditev. Pred mikrofonom radia bosta umetnica A-, driana Asti in sociolog Umberto Eco in sicer na Radio 3 Ob zaključku Filmske premiere, DNEVNIK in Vremenska slika „ Kruti dnevi.je JflJftjaa Bledu tri' dnevno zasedanje mešane jugoslovansko - avstrijske podkomisije za tehnična in finančna vprašanja, ki zadevajo gradnjo predora pod Karavankami, to se pravi predora, ki bi omogočil hitrejši promet med Avstrijo in Jugoslavijo, pa tudi med srednjo Evropo in Balkanskim polotokom. Gre za zelo zahteven načrt ali celo za »gigantski objekt*, kot je predor nekdo ocenil, saj računajo, da bo gradnja stala 2 milijardi dinarjev. Pravzaprav je bil načelni predlog že sprejet, na sedanjem zasedanju pa je bilo dogovorjeno, da bosta obe državi vložili v začetna dela 400 tisoč novih dinarjev Jugoslavija, 400 tisoč šilingov pa Avstrija. To se pravi, da bosta Avstrija in Jugoslavija v začetku zagotovili 40 odstotkov potrebnih sredstev, ostalih 60 odstotkov pa naj bi Jugoslavija zagotovila s pomočjo domačega in tudi mednarodnega kredita. To se pravi, da bi glavno breme za gradnjo prevzela nase Jugoslavija, ki bi praktično zagotovila 80 odstotkov finančnih sredstev. Zato pa bi Jugoslavija dobila pravico na cestnino, ki bi znašala nič manj kot 100 dinarjev oziroma 100 šilingov, kar bi v močnem prometu skozi predor veliko naneslo. Cestnina pa bi služila za odplačevanje kre- rentabilen že 10 let po izročitvi prometu, amortiziral pa naj bi se v 25 letih. Kakor smo ob času.že omenili, je za predor pod Karavankami bilo veliko načrtov, veliko predlogov. Razne komisije so si doslej ogledale že 120 variant z vsemi ustreznimi dovoznimi cestami in kot se je zvedelo, sta se omenjeni komisiji dogovorili, da bo tveganje za predor, to se pravi ri-zik za vložena sredstva enakovredno razdeljen na obe državi v smislu «50-50». Prav tako je bilo dogovorjeno, da bo del cestnine pripadal tudi Avstriji, toda šele tedaj, ko bo objekt postal rentabilen. Kot vidimo, so bili sprejeti že dokaj konkretni predlogi in sklepi in zato je računati, da se bo načrt premaknil z mrtve točke. Sicer pa že same razmere silijo, da se proces pospeši in 21. t. m. se bosta na Dunaju sestal; glavni jugoslovansko - avstrijski komisiji, ki naj pregledata celoten načrt in že razpišeta natečaj za izdelavo idejnega in tudi glavnega konkretnega načrta. Samo ob sebi se razume, da je bila med 120 predlogi sprejeta tista rešitev, ki pride najbolj gotovo v poštev. Za gradnjo dovoznih cest se morajo angažirati domače projektantske organizacije, seveda avstrijske na Avstrijskem oziroma Koroškem, jugoslovanske pa na jugoslovanski strani tocej na gorenjskem delu. Kar pa zadeva načrtovanje samega predora, bosta o razpisu in sprejemu odločali dve komisiji. lUiiiiiiiiiiiiitiiiHiiiiiimimtiiiiiiMiiiimiiiuiiiiuiiiii Iz umetnostnih galerij ...............................................................................................................................im Pogovori o davkih Pred tretjo davčno prijavo Kmalu bodo davčni obrezanci morali položiti svojo tretjo davčno prijavo v okviru reforme, ki se je začela izvajati s 1. januarjem leta 1974. Kot bo že vsem znano, bodo prijave doslej sprejemali od L do 31. maja. Delodajalci in dajalci pokojnin pa bodo s svoje strani morali izročiti predpisane obrazce 101 najkasneje do 15. a-prila, tako da bodo prijavitelji brez zamude lahko opravili svojo dolžnost v predpisanem času. Kdor je spremljal naše sestavke v zadnjih dveh letih, ne bo imel pri sestavi prijave posebnih težav, saj bodo obrisi davčnih formularjev približno taki, kakršni so bili lani in predlanskim. Spremembe bodo nastale v bistvu le pri obračunavanju davka na osnovi če znane nove davčne lestvice, ki bo stopila v veljavo prvič letos in pri davčnih popustih, pri odtegljajih na obdavčljivih dohodkih. Nekatere novosti so bile že uzakonjene ob priložnosti ločitve davčnih prijav zakoncev, drugi manjši popravki pa so vnešeni v glavni zakonski osnutek, ki ga je senat že odobril z nekaterimi popravki, ne pa še poslanska zbornica. Zaradi zamude zakonodajalca ni uspelo Še finančnemu ministrstvu naročiti 17 milijonov znamenitih te- meljnih obrazcev 740 z dokončnim besedilom prijavnega dokumenta, ter z dokončnimi pojasnili. Ni namreč izključeno, da utegne poslanska zbornica delno spremeniti zakon, ki ga je senat že o-dobril. V takem primeru bi popravljeni zakon morali vrniti senatu za definitivno soglasno odobritev. Zaradi navedenih okoliščin prerokujejo poznavalci, da obrazci 740 ne bock) dotiskani do konca aprila in da davkoplačevalci še enkrat ne bodo imeli prilike za mimo in točno izpolnjevanje svojih prijavnih obveznosti. Prav tako je dvomljivo, da bo n.pr. INPS utegnil izdati pravočasno t.j. do 15. aprila kar 12 milijonov obrazcev 101 svojim upokojencem. V teku marca se bodo vsekaaor vse viseče zadeve morale razčistiti. Letošnja prijava bo morala vsekakor na naslovni strani obrazca 740 vsebovati davčno oznako (co-dice fiscale), toda le za predlagatelje tega obrazca v letu 1975 (za dohodke leta 1974). Kdor je prvič predložil obrazec 740 šele leta 1976 (za dohodke l. 1975), davčne oznake še ni prejel. Prijavitelji obrazca 740 za dohodke v letu 1974, ki davčne oznake niso še prejeli po pošti, jo morajo potemtakem zahtevati pri pristojnih davčnih uradih. Okenca finančnih uradov so v tem oziru na razpolago zainteresiranim. Delojemalci in upokojenci, kii so prijavili svoje dohodke za 1. 1974 in 1975 in seveda kasneje le z obrazcem 101, so zaenkrat oproščeni navedbe davčne oznake, ker jo pač zaenkrat še nimajo. Za vse vrste prijav bo postala davčna oznaka obvezna šele z letom 1978. Dovolj časa bo, da bomo seznanili bralce naše rubrike o vseh starih in novih določbah davčne prijave. Zaenkrat bi navedli le, da bodo davčna bremena ob novi prijavi seveda ob enakih dohodkih zmernejša od lanskih. Precej bodo prihranili predvsem zakonski pari z ločenimi prijavami. Računajo, da je finančna uprava zaradi znane razsodbe u-stavnega sodišča o ločenem obdavčevanju izgubila na davčnih dohodkih za 1. 1974 kar 363 mi-, lijard lir in to prav v trenutku največje zagate državne blagajne. Nova davčna lestvica za izračunavanje kosmatega davka predvideva 10-odstntno obdavčitev do 3 milij. lir (prej do 2 milijonov), kar praktično pomeni davčni prihranek 30.000 lir na vsak milijon lir dohodka za zneske nad 2 milijoni. Nekoliko občutnejši bodo popu sti na davku za osebe v breme. Od novembra lani pa do konca tekočega leta bo za dohodke do 4 milij. lir veljal popust 2.000 lir mesečno v ublažitev podražitve goriva. Prvotni vladni osnutek, ki ga mora, kot rečeno, odobriti še poslanska zbornica, je predvideval strožje kriterije pri odmeri nekaterih postavk, ki se lahko prijavijo v znižanje dohodkov. Tako je n.pr. pri prvih dveh prijavah za' dohodke leta 1974 in 1975 prijavitelj lahko znižal svoj dohodek za znesek vseh obresti, ki j'h je med letom plačeval bančnim zavodom za kakršna koli posojila. Vladni osnutek je omejil najvišji dovoljeni odtegljaj v znesku 1,5 milij. lir in še to le na obresti za hipotekarna posojila, vse z retroaktivnim učinkom 1. januarja 1976. Senatna komisija, ki mora pred razpravo v zboru pregledati vse zakonske osnutke, je na zahtevo bančnih združenj odtegljivi znesek podvojila na 3 milij. lir. Med razpravo pred senatom pa so dodali določbo, da bo predvidena poostritev učinkovala šele od 1. januarja letos. Pri letošnji prijavi za lanskoletne dohodke ostane torej v tem oziru vse pri starem. Seveda ge bo s tem v sef j še za letos okoristilo med drugim rte majhno število graditeljev stanovanj in hiš, ki so se morali zateči k bančnim posojilom. ST. OBLAK Edera Radiči v občinski galeriji Velike bolj kolorirane risbe kot slike, ki vise v prvem delu občinske galerije, so delo E dere Radki, izvršene z izredno natančnostjo in strokovno veščostjo, ki je lahko sad le dolgoletnega u-stvarjanja. To pa potrjujejo tudi podatki v katalogu pa tudi izčrpna uvodna beseda znanega tržaškega umetnostnega kritika Carla Milica. Tu 'zvemo, da je slikarka prvič razstavljala v Trstu. Bilo je to leta 1950 torej pred 27 leti. Ne glede na to pa bi jo nepoučeni obiskovalec verjetno u-vrstil med mlajše tržaške likovnike. kajti tako mladosten je še njen posmehljivi obraz. Te značilnosti svojega izraza Edera Radiči ni mogla niti prikriti kot tudi ga ni hotela zatajiti v slikah, ki jih je dala na ogled v občinski galeriji. Gre za dela. ki so polna pikre polemike z današnjim svetom, polna kritike na račun današnje družbe. Slikarki je gotovo veliko do tega, da je njen navidezni simbolizem v slikah vsakomur razumljiv. Njihova ilustrativnost nas namreč opozarja, predvsem na bistvenost, ki iz njih pronica in na namen uporabljenih simbolov, ki jih ponekod skoroda varljivo in otipljivo slika, kot na primer v sliki z naslovom *Sulica». Tu se nam zdi, da je Edera Radiči postavila pod steklo pravo pravcato ptičje pero. Toda ta ttrompe Toeih, to, rekli bi, varanje našega očesa prikriva globlji namen kot pa je le prikaz, le dokazovanje njene slikdrske spretnosti. Pomisliti moramo, da je takšno pero v zgodovini člone-štva, ko ga je za pisanje uporabljal borben pisatelj, delovalo včasih huje, kot najostrejša sulica. Zares kruto ironizacijo naše za gmotnimi dobrinami hlastajoče sedanjosti pa moremo občutiti v sliki, ki prikazuje gradbeni žerjav. katerega operativni konec, katerega ročica se končuje v zeleni kobilici, kajti tako eden kot drugi nam požirata vse, kar je zelenega v našem, v človeškem okolju. Ta in še vsi drugi listi so intenzivne, notranje s tesnobo nasičene, hkrati pa vendarle dokaj lirične podobe o človekovem sožitju z demoni, ki jih je priklical človekov ustvarjajoči, vendar ne vedno pozitivno usmerjeni duh. M- B. Drugi kanal Alfred Hitchcock predstavlja:, ZAMENJANA OSEBA, film Dnevnik 2 — OB 13. URI Srečanje s časnikarji Odprta šola Giorni d’Europa V evrovizi ji iz Pariza: Rugbp: Francija — Škotska Ponovno na ekranu: NIŽINSKI Program bo posvečen slovitemu ruskemu plesalcu in koreografu Vaslavu Nižinskemu, ki pa je bil po rodu Poljak, pa čeprav velja za Rusa in je že tako odlično rusko baletno umetnost dvignil na še višjo raven, tako da ga smatrajo kot enega največjih mojstrov v zgodovini baleta SUPERMIX — glasbena oddaja Današnja oddaja, ki traja pol ure, bo posvečena mladinski glasbi Izžrebanje loterije 19.15 športna sobota 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO LE BRIGATE DEL TIGRE Vnukinja norveškega kralja Haakona Christina Knudson doživi leta 1909 nesrečo. Ko se vrača v Parizu z nekega plesa sama, jo ugrabijo. Policija ugotovi, da se je to zgodilo že & nekaterimi drugimi mladimi plavolasimi in visokimi ženskami bolj športnega značaja. In vse te ženske so izginile prav v sti mestni četrti. Zato komisar .. . V spomin na Jeana Gabina: CANI PERDUTI SENZA COLLARE, film Film je režiral Jean Delannoy. V glavnih vlogah igrajo Jean Gabin, Anne Doat in Serge Lecointre Ob zaključku DNEVNIK 2 — Zadnje vesti 12.30 13.00 13.30 14.00 14.30 15.00 17.00 18.35 19.10 20.40 21.40 10.00 10.30 11.00 11.50 13.55 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana Narava Japonske Po sledeh napredka Neverjetni stroji, dokumentarna oddaja P. Heriat: Boussardelovi, dramska nadaljevanka Nogomet: BUDUČNOST - HAJDUK 16.20 A. Negrin: Mafija 17.30 Obzornik 17.50 Sirota, mladinski film 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar POGREB V LOS ANGELESU, film Film1 je režiral Jaetpies B*t‘afy. "Vnglavrfth vlogah igrajo Jean-Lui* Trintignan, Ann Margaret, Roy Scheider in Angie Dickinson Originalni naslov tega filma, ki ga'-bomo nocoj videli, je Un homme est mort *— Človek je umrl. To je koprodukcijsko del° lažje zvrsti, izrazita kriminalka prikazuje poklicnega ubijalski pride «službeno» v veliko človeško mravljišče, Los Angeles-Ko opravi delo ril prejme nagrado, bi se rad vrnil domov. Ven dar je kar zlepa v veliki nevarnosti .'.. Moda za vas DNEVNIK Pogovor z gledalci Mladinsko evropsko prvenstvo v smučanju SVETOVNO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU 20.00 21.50 22.00 22.20 22.40 22.50 14.55 19.30 20.15 20.35 21.25 21.45 23.15 15.50 18.45 20.35 Koper — barvna Nogomet: Budučnost — Hajduk Otroški kotiček DNEVNIK Posebni agent, serijski film «LA MULA*, tržaške pesmi Ljubezen v Rimu, film Iz Tokia: UMETNOSTNO DRSANJE NA LEDU Zagreb » Vročinski val — film Prijatelji glasbe Celovečerni film TRST A 7.00. 8.00, 12.45, 14.00, 15.30, Show Down; 14.10 Pisma iz Drf' vince; 14.30 Jazz; 15.05 Dro^J Dokončnih podatkov še ni. Šele na Dunaju. bo dokončno rečeno, kateri načrt je veljaven ih nato bosta skupno pogodbo morali ratificirati obe vladi, dunajska in beograjska. Ker pa se mudi, računajo, da bo do ratifikacije prišlo kaj kmalu, saj bi se morala dela začeti že prihodnje leto, predor pa naj bi bil dokončan leta 1983. Po nekaterih računih bo predor dolg 7 km in pol. Štiri kilometri predora bodo na avstrijski, 3,5 km pa na jugoslovanski strani:. Predor bo širok 9,5 m, to se pravi toliko, kolikor je dovolj za moderno cesto, ne pa za avtomobilsko cesto. Zaradi tega bo gradnja prvega predora predstavljala le prvi dtl velikega podviga, drugi, paralelni predor pa bi gradili kdaj pozneje. Predor pod Karavankami spada v tisti velikopotezni mednarodni program, da bi povezali zahodno Evropo z balkanskim področjem i:i dalje z Bližnjim vzhodom. Sicer velja tudi verzija, da naj bi ta povezava šla P”eko Madžarske in nato preko Beograda, Niša in dalje, vendar se nekateri potegujejo za bližnjo povezavo, ki bi hkrati služila evropskemu severu za povezavo s »toplim morjem*, z Jadranom. Kdor pozna cestne razmere v gornjem delu Gorenjske in čez Karavanke, ve, da s tem predorom ne bi kdove koliko skrajšali razdalje. Toda na vzponu proti Korenskemu sedlu z avstrijske strani je obvezna pri vseh vozilih prva brzina, seveda, zaradi velikega vzpona. Predor bo poleg potniškemu prometu služil tudi tovornemu in po sedanjih račumh bi naj vozilo skozi predor pod Karavankami okoli 3800 vozil na dan, seveda veliko več v poletni sezoni kot pozimi, i Toda predor pod Karavankami bi spajal oziroma bo spajal dve državi in bo zato na obeh straneh nujen tudi ves ustrezen mejni sistem, to se pravi sistem, ki naj ustreza carinskim in obmejnim potrebam. Avstrijska in jugoslovanska obmejna služba bosta izven predora in po nekaterih informacijah se bo tunel na zahodni t.j. na jugoslovanski strani začel pri Hrušici, torej med Jesenicami in Kranjsko goro, nekako kilometer nad železniškim predorom skozi Karavanke, na avstrijski strani pa bi se predor začel v Rožni dolini, vjer se bo priključil na cesto E-94. llllllllll■lllllllllllul■lllllllllllllllllllllllllllllllllll■llllllllftlMltlll■ltlm■mltlm|||||Mll|||||||■||■|||■|*||||||■ll■||||nlll■llllllMlllll■llllllllll■lllll■lll■■l■l■l■l,1,11,1 19.00 Poročila: 7.20- 12.45 Dobro satire; 15.45 Lahka glasba j* jutro; Glasba in kramljanje; Kon- Radio: Včeraj in jutri; 19 25 S'™ cert; Jazz; Družina v sodobni fonična, operna in komorna družbi; Lahka glasba; Pratika; ba; 19.55 Radijska drama; 21 Glasba po željah; 13.00 - 15.30 Se- Festival iz Sanrema; 23.05 stanek; Z glasbo po svetu; M'.a; ba za lahko noč dina v zrcalu časa; Glasba na našem valu; 15.45 - 19 00 Poslušajmo spet; Izbirajte v diskoteki; Glasbena panorama KOPER 6.30 SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, l1:.,.' 12.00. 14.00, 18 00, 19.0(1 Porot"". 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro tro, otroci! 7.20 Beseda na da 7.30, 8.30, 12.30, 13 30, našnji dan; 7.30 Iz naših sper*i 14.30, 16,30. 18.30, 20.30 Poročila; dov; 8.05 Glasbena matineja; 7.00, 7.40 Glasba za dobro jutro: pionirski tednik- 9.35 Mladina K, 8.45 Zaigrajmo...; 9.30 Plošče; je; 10.45 Turistični napotki: ‘rij Sedem dni r.a radiu: 12 10 Gpdj. v ritmu: 12.30 Kmetijski nas^j 12.40 Veseli domači napevi rtg. ------ ------ - .-...------------- Priporočajo vam...; 14.05 Glas 16.10 Pogovorimo se o...; 16.50 na mladina Slovenije; 14.25 S P' Primorski periskop; 17.00 Glasba mjj0 in besedo po Jugosla/jf po željah; 17 30 Primorski dnev- 15.00 Dogodki in odmevi; ‘“'ji. nik; 18.00 Vročih 100 kW; 18.35 Glasbeni intermezzo; 15.45 S j5 »5 Zapojmo in zaigrajmo: 19.30,20.35 žnega trga; 16 00 «Vrtiljak»; 1 -> Glasbeni week-end, Plesna glasba. RADIO 1 10.15 Glasbeni portret; 10.45 Glasba in nasveti; 12.05 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 14.35 LP plošče; 15.00 Najlepše popevke 22.00, 22.45 Gremo v kino; 18.45 An^ah1^. Bojana Adamiča; 19.35 Lahko n otroci!; 19 45 Ljubljanski iazZ=vel 7.00, 8.00, 10.00, 12 00, 13.00, sambel; 20.00 Spoznavajmo * 0 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; in domovino: 21.15 .Za 6.00, 7.30 Glasba za dobro jutro; razvedrilo; 21.30 • 23.00 Zb 'V 9.00, 10.35 Vi in jaz; 11.00 Pogo- izseljence: 23.05 S pesmijo in v vori o TV; 12.10 Drugi zvok; 13.30 som v novi teden. OVEN (od 21.5. do 20.4.) Sprejmite odgovornost, ki vam jo ponujajo. Veselo in zanimivo sre-Čanje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne 0-stajajte osamljeni in raje uporabite svoje skrite sposobnosti. Ne odrecite prijatelju gostoljubnosti. Horoskop DVOJČKA 22.6.) o nev- (od 21.5. dp Reševati boste morali nek šečiro vprašanje. Borite se proti nesposobnosti drugih s potrpežljivostjo. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne lotevajte se nalog, ki presegajo vaše moči. Skušajte gledati na svoj čustveni neuspeh bolj s šaljive plati. LEV (od 23.7. do 22.8.) Izkori- stite ugodno vzuusje, ki se je u-stvarilo med vami in predstojniki. Nagnjeni boste k razmišljanju. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Okoliščine so danes bolj naklonjene umetnikom in idealistom. Toplo razpoloženje v krogu družine, TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne boste klonili spričo kritik, marveč se boste še dosledneje borili za svoje cilje. Skrbno varujte neko skrivnost?. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Opravite napetost, ki vlada med vami in sodelavci. Pomagali boste rešiti zakonski spor. STRELEC (od 23.11. do Rešite nekatera upravna V’P nja. Glede nekega čustv® pf-vprašanja se ne ravnajte P° vem vtisu. -ni.) KOZOROG (od 21.12. do Če imate dober poslovni n°^'jgU-kažite to svojemu predst^ ,ejj, Vsi vaši nasveti bodo SP, i l VODNAR (od 21.1. do 19'^ b® neko bistveno spremembo 5 V spremenil tudi vaš način d® '# družini bosta vladala mir “ upanje. ^ RIBI (od 2C.2. do 20.3.) £ ifi site se na svojo trdno v° jj|tW sprejmite neko sicer ne. nalogo. Našli boste svoj mir. IZBOR IZ DELA Pot za plin Trasa plinovoda od Ceršaka do Rogatca nared — Prvi metri cevi v zemlji MARIBOR, LJUBLJANA, 3. marca — Na gradbišču prvega dela arterije slovenskega plinovodnega omrežja od Ceršaka do Rogatca je iz dneva v dan žlvahneje. Medtem ko na posameznih delih 64,5 kilometra dolge in 16 do 20 metrov široke trase še hrumijo buldožerji in bagri, ki utirajo plinovodu pot v zemlji, se na drugih delih že kopičijo skladovnice orjaških, pol metra širokih cevi, »Gradnja prvega dela plinovoda od Ceršaka do Rogatca poteka po načrtu, točno Po določenem »voznem redu«. Zemeljska dela na trasi so se začela konec novembra, tako da je celotna trasa od Selnice do Rogatca v glavnem že nared. Le rta nekaterih težavnejših mestih (plazovit teren, prehodi preko rek in podobno) so še v teku obsežnejša pripravljalna dela, ki pa bodo tudi končana v predvidenem roku. Konec januarja so tovornjaki začeli dovažati plinovodne cevi na prvih 5 kilometrov triase, v februarju so jih varilci že začeli spajati in so doslej zvarili že 4 kilometre plinovodne »kače«. Te dni so monterji položili v pripravljene jarke v zemljo prvih 400 metrov bodoče plinovodne arterije, ki se -bo v prihodnje iz dneva v dan še hitreje daljšala. Gradnja plinovoda poteka uspešno, po predvidenem načrtu, tako da bo zemeljski plin iz ZSSR prispel Po plinovodu do Ljubljane točno v predvidenem roku, julija 1978. leta«, pravi predstavnik investitorja direktor Petrolove tozd »Zemeljski PHn« inž. Vinko Wemig. V gradnjo plinovoda so že vključeni vsi izvajalci gradbenih in montažni!? del, prav tako pa tudi že domači dobavitelji opreme. Gradbena deta izvaja razen ljubljanske Tehnike tudi vodnogospodarska skupnost Hidrogea. Montažno podjetje IMP bo že ta mesec začelo polagati razdelilno plinovodno omrežje v Mariboru, Celju in Ljubljani. V marcu bo zagrebško podjetje Juvent tudi že začelo graditi odcepni plinovod proti Lendavi. - In kdaj bo začel prodirati plinovod od Rogatca proti Ljubljani? Na trasi od Rogatca do Vodic pri Ljubljani geometri že količijo plinovodno pot, prihodnji mesec se bodo začela zemeljska dela za pripravo trase, nato pa kopanje jarka za plinovod, dovoz cevi, njihovo spajhnje in polaganje v zemljo. In koliko delavcev bo zaposlenih pri gradnji plinovoda? Na odseku od Ceršaka do Rogatca jih je zdaj okrog 150, vendar se njihovo število iz dneva v dan povečuje. Prihodnji mesec bo pri gradbenih in montažnih delih zaposlenih že okrog 350 delavcev, Nadzor nad gradnjo je investitor poveril strokovnjakom trboveljskega Rudisa in ljubljanskega Elektroprojek-ta, ki sta za to organizirala močno, 60-člansko skupino strokovnjakov. V to delo pa se bodo postopno vključevali tudi še strokovnjaki iz številnih drugih specializiranih institucij, tako iz inštituta za metalne konstrukcije iz Zagreba, iz inštituta mariborske Metalne, iz Elektroinštituta Milan Vidmar, iz zavoda za varjenje SR Slovenije, iz ljubljanskega zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij, iz geološkega zavoda SR Slovenije, Jugoinšpekta in še nekaterih drugih strokovnih institucij. ZDRAVKO STEFANČIČ Podrobno o prosti coni pri Sežani Odločitev o mikrolokaciji naj bi Italija In SFRJ sprejeli dva meseca po ratifikaciji sporazumov SEŽANA, 2. marca — V zvezi z ratifikacijo sporazumov iz Osima je postalo vprašanje mikrolokacije proste cone v Sežani ponovno zelo aktualno. Sporazum o gospodarskem sodelovanju namreč določa, da bosta obe državi v roku dveh mesecev po ratifikaciji sporazumov sprejeli odločitev o podrobni meji proste cone pri Sežani. Jugoslovanska stran je v pripravah za opredelitev bodoče proste cone že opravila nekatera pripravljalna dela. Med drugim je že imenovala jugoslovanske člane bodočega mešanega odbora proste' cone. Jugoslovanski strokovnjaki so podrobneje preučili infrastrukturno problematiko proste cone in to z obeh vidikov — Internega in eksternega. Opravljene so tudi potrebne konzultacije glede poteka bodoče meje cone na jugoslovanskem Ozemlju in vpliv, ki ga bo imela odločitev o skupni izgradnji proste cone na bodoči razvoj Sežane in na urbanistično ureditev njene neposredne okolice. Skupščina občine Sežana in Zavod za družbeno planiranje sta se sporazumela za pripravo posebne analize o posledicah, kt jih bo imela odločitev o izgradnji proste cone pri Sežani na prostorsko ureditev širšega območja Krasa. Rezultate te analize naj bi uporabili pri izdelavi urbanističnih programov oz. prostorskih planov prizadetih občin. V republiškem sekretariatu za urbanizem, v okviru katerega potekajo priprave za določitev mikrolokacije proste cone pri Sežani, so že pripravili konkretne predloge za podroben potek meje bodoče cone; le-ti upoštevajo urbanistične in razvoj- ne potrebe Sežane in Lipice ter dogovorjeni okvir, ni potek meje, kakor Je bil določen z meddržavnim sporazumom, V teku je priprava ekoloških ocen glede liste gospodarskih dejavnosti, ki jim zaradi varstva okolja in naravnih danosti ne bo dovoljeno, da razvijejo proizvodnjo v prosti coni. Sedaj, po ratifikaciji sporazumov, bosta morali obe strani v okviru priprav za podrobno opredelitev proste cone izpeljati precej obsežna in usklajevalna dela. V okviru le-teh bo treba razrešiti nekatera vpraašnja, ki so neposredno vezana na skupno zasnovo opremljanja proste cone z infrastrukturo. Pred začetkom vseh del pa bo treba uskladiti tudi osnovno geodetsko mrežo na obeh straneh meje. Jugoslavija in Italija imata namreč v tej mreži nekatere pomembne razlike. Pravočasna uskladitev mreže je tudi eden od predpogojev, če želita obe državi kmalu pristopiti k izdelavi urbanističnega programa za industrijsko cono. Samoupravne interesne skupnosti so analizirale svoje možnosti in naloge v zvezi s prosto cono pri Sežani. Nekatere med njimi so posamezne naloge tudi vnesle v samoupravne sporazume o temeljih petletnega plana. T. A. Sadovi načrtnosti V Litostroju je lani prišlo do izraza lastno znanje in izkušnje — Do leta 1980 bodo izvažali polovico proizvodnje LJUBLJANA, 2. marca — Kljub temu, da jugoslovanska strojegradnja lani ni delala s polami zmogljivostmi, bi že danes lahko govorili o tem, d*'je kot branža poslovala sorazmerno dobro. Nekoliko boljše se je odrezala slovenska, med najboljšimi pa je sodeč po Podatkih ljubljanski Litostroj. -r-m ■- -'p- Njegov nekoliko izjemen Položaj ni naključje, temveč Posledica dolgoročne razvojne koncepcije, ki temelji predam na lastnem znanju in Skušnjah. Litostroj se je od-*6kel licencam že pred leti, last-na ustvarjalnost pa šele 5edaj prihaja do izraza. Glede f15 to bi lahko mimo zapisa-m da bo bodočnost Litostroja lahko vsem spremembam na-vkljub bolj mirna kot pa npr. |>ri tistih, ki se opirajo na mje znanje in dosežke. Ne ?re namreč prezreti, da bo Jugoslovanska strojegradnja slej ko prej morala iskati izhod iz zagat v izvozu, kar tudi pomeni, da se bo morala ravnati po svetovnih cenah, ki pa so za zdaj pri marsikom še znatno nižje, kot bi jih želeli. Lani je okrog 3500 delavcev Litrostroja uspešno poslovalo. Načrtovali so 750 milijonov eksterne realizacije (oziroma 1,27 milijarde interne), dosegli pa so 820 milijonov. Plačana realizacija je znašala lani 758 milijonov din, kar torej pomeni, da bi bil v primeru, če ne bi presegli plana, po- slovni uspeh lanskega leta slabši. V primerjavi z letom 1975 je bil lanskoletni celotni dohodek za približno 20 odstotkov večji, prav tako pa tudi dohodek. Lanskoletni izvoz je znašal 10 milijonov dolarjev in je bil prav tolikšen kot leto prej. Glede izvoza je treba poudariti, da od podpisa pogodbe pa do realizacije preteče včasih tudi nekaj let in zato ga ne bi smeli obravnavati za vsako leto posebej, temveč za daljše obdobje, denimo tri ali štiri leta. Tako je Litrostroj npr. že podpisal za 40 milijonov dolarjev izvoza, ki bo dokončno realiziran šele leta 1979 oziroma 1980. Kljub temu pa bo letošnji izvoz večji od lanskega in bo znašal skoraj 20 milijonov dolarjev, v to številko pa ni zajet indirekt. ni izvoz (diesel motorji), ki bo letos znašal okoli 3 milijone dolarjev. Letošnja realizacija naj bi znašala 850 milijonov din, glavni cilj Litostroja pa je, da bi leta 1980 približno polovico proizvodnje prodal doma, polovico pa izvozil. Zaradi dobrega gospodarjenja je Litostroj ustvaril 45 milijonov din ostanka dohodka. Po poravnavi obveznosti (Litostroj je podpisal vse samoupravne sporazume), je v domači hiši ostala približno tretjina tega denarja oziroma natančneje 11 milijonov za sklad skupne rezerve in 6 milijonov za rezervni sklad. ILIJA BREGAR S trakov deset tisoč citroenov Iz Cimosa letos 8.600 dlan, 700 modelov GS in 700 GS pallas KOPER, 2. marca — S tekočih trakov koprskega Cimosa bo letos prišlo deset tisoč citroenov, po predhodnih razpravah in potrditvah v temeljnih organizacijah je tak program za leto 1977 na včerajšnji seji sprejel še cen. tralni delavski svet delovne organizacije. iz proizvodne hale v Novi Gorici oziroma Šempetru bo prišlo 8600 dian, 700 modelov GS x in 700 modelov GS pallas. v proizvodnem planu ni največjih citro-enovih vozil »CX«. vendar, kot smo izvedeli, Jih bo orne, Jeno količino vendarle moč kupiti. Proizvodni plan je le. tos večji za 1400 vozil v primerjavi z letom 1976 Dodajmo še, da bo verjetno zdaj, ko so program sprejeli in ko bodo s prodajno servisnimi organizacijami v marcu ponovno sklenili pogodbe, mo. goče uplačati tudi GS modele. DUŠAN GRČA Dve knjigi na prebivalca Kako si na Hrvaškem prizadevajo z večjo popularizacijo, združevanjem, raznovrstnim dogovarjanjem in z zakoni pridobiti knjigi mnogo večjo veljavo OD NAŠEGA ZAGREBŠKEGA DOPISNIKA Založniška dejavnost je v Hrvaški dosegla dobre uspehe, tako po številu izdanih knjig, nakladi in vsebini ter v kvaliteti knjige nasploh. Po leg doseženih uspehov v zaiO-žniški in knjižničarski dejavnosti pa so še številni pro. blemi, ki obremenjujejo orne njene dejavnosti. Knjiga kot javna dobrina ima splošno družbeni pomen zato je njena vloga .neprecenljiva, vsestranska in nezamenljiva. V modemi družbi je vse več poklicev, pri katerih postaja knjiga ljudem sredstvo in orodje dela, pa najsi gre za dijake, študente, profesorje, tehnično in humanistično inteligenco, družbene delavce itd. Knjiga pa postaja z raz. vojem samoupravljanja sredstvo in orodje dela pravzaprav celotnega prebivalstva. Prav zavoljo tolikšnega pomena knjige je bržčas treba podrobno preučiti in znastve-no obdelati dostopnost knji- ge. Določiti je treba nove organizacijske oblike v tej dejavnosti, pri tem pa ni tre. ba posebej poudarjati, da je njena cena v nesprejemljivem nesorazmerju z .njenim poslanstvom. V sosednji republiki zato ugotavljajo, da knjiga ni dobila ustrezne družbene obravnave, tako da je izostala možnost njenega večjega izkoriščanja in širjenja. Njena pro. daja je v glavnem usmerjena na zasebnega kupca, ker je popolnoma odpovedal način, da bi s knjigami zalagali javna in druge knjižnice. Prav tako je izostala organizirana aktivnost širjenja mreže javnih, šolskih in strokovnih knjižnic ter posebnih knjižnic v organizacijah združenega dela. Pred več kot desetimi leti je bilo v tej republiki 600 knjižnic, zdaj pa jih je samo še kakih 300. V osmih občinah od 112 nimajo celo nobene knjižnice. Številne založbe so poveča- i le število izdanih knjig in obogatile izbiro. Pozitivna gi. banja pa so v konkurenčnem boju na zelo omejenem trgu knjig to dejavnost tudi zelo utesnila, povečali so se stroški, zvišale so se cene knjig, prišlo je do nelojalne konkurence in celo do zmanjšanja družbenega vpliva na založniško dejavnost v posameznih delovnih organizacijah. Ugotavljajo namreč, da je ustvarjanju novih odnosov pri izdajanju in prometu s knjigami posvečeno malo pozornosti, knjigi pa tudi ne posvečajo dovolj pozornosti v samoupravnih kulturnih skupnostih. Del krivde odpade tudi na založnike, ki niso ponudili poenotenih programov. Zelo počasi tudi poteka združevanje dela in sredstev na področju izdajanja knjig. V začetni fazi je šele povezovanje z grafično industrijo. Ni treba posebej poudarjati, da razvijanje samupravnih Za spominski park Republiški IS sprejel odlok o splošni prepovedi graditve na predvidenem osrednjem spominskem parku Trebče »Le malo bi mogel dodati k tistemu, kar sta teta Ana in Tereza govorili o moji materi. Moji spomini nanjo so mešanica radosti in bolečine, hvaležnosti in žalosti, ... Da še malo izpopolnim nadrobnosti, ki sta jih zbrali o moji materi! Imela je vrsto načel, ki so našim ljudem prirojena. Ko mi je bilo dvajset in potem trideset let, sem se spominjal preteklih časov in se čudil, kako se ji je posrečilo, da jih Je obdržala v strašnem boju, ki ga je bojevala, da bi nas vzredila. Spominjam se, kako je govorila nam otrokom, da bodimo pošteni, resnicoljubni m obzirni do vsakogar, kdor je obziren do drugih... Ne nameravam se prikazati kot zgled kreposti, vendar mislim, da je veliko njenega verovanja in opominov ostalo v meni, ko sem odrastel.* (Josip Broz o svoji materi Mariji Javer-šek). V hiši, označeni s številko 48 v Podsredi se Je 1864. leta rodila Marija Javeršek. Leta 1881 \se je poročila s Francijem Brozom iz Kumrovca in 7. maja 1892. leta rodila sina Josipa. Vedno znova se je z otroki vračala v svojo rodno hišo, zaradi stiske predvsem, ki jih Je bičala In tako je Josip Broz preživel pri svojem dedu Martinu nekaj prijetnih let, predno je šel v ljudsko šolo. (»Ded je vedno rad ob-ščanja Josipa Broza, brez- kompromisnega boja, ki ga je napovedal izkoriščanju in zatiranju, leta ko so ga zaradi resnicoljubnosti, ki mu jo je bila vcepila mati, začeli neusmiljeno preganjati. Septembra 1920 se je iz pregnanstva napotil naravnost k teti Ani Kolarjevi na Trebče, materini sestri. (»Srce mi je pokalo, ko sem morala povedati Joži, da je njegova mati mrtva, da je umrla pred dvema letoma. Prebledel je. Usedel se je ...«) Teta Ana. Trebče. Njen samotni dom, njena zidanica v Kotu onstran Bistrice. Zatočišče, kjer je Josip Broz držal zase vršiček sladkor-jeve glave, ker je bil najslajši ...«) Prišla so potem leta osve- deloval, kamor se je nenehno vračal, kjer je skrbel za zvezo s slovenskimi in hrvaškimi komunisti, kjer je pisal članke za ilegalni partijski tisk, pisal poročila, bežal pred preganjalci m se vračal. 12. marca 1934 se je po robiji v Kumrovcu spet oglasil pri teti Ani, junija 1934 je postal član CK KPJ. Sredi decemora 1936 je sklical sestanek vodilnih slovenskih komunistov v planinski koči na Lisci, in ker se ga sam ni mogel udeležiti, se je v Anini hiši februarja sestal s petimi vodilnimi slovenskimi komunisti, med katerimi je bil tudi Edvard Kardelj. Prva seja novega politbiroja CK KPJ, ki jo je skli- HIŠA DEDA MARTINA — Domačija v Podsredi, kjer je Josip Broz pri svojem delu preživel leta, predno je šel v ljudsko šolo. Foto: arhiv Dela cal s Trebč, je bila maja 1938 na Lisci. Tam so sprejeli osnutek letaka »Za mir, neodvisnost in svobodo«. Poleti 1939. leta je preživel cel mesec na Trebčah in jeseni 1940. leta v zidanici pisal poročilo za 5. konferenco KPJ, ki je bila od 19. do 23. oktobra v Zagrebu. Spominski park Kumro-vec-Trebče. Izvršni svet Slovenije Je sprejel odlok u splošni prepovedi graditve na območju Podsrede—Tisovca— Bistrice — Kunšperka s predvidenim osrednjim spominskim parkom Trebče. Obe sosednji republiki, tako Hrvaška kot Slovenija, bosta vsaka na svoji strani in v okviru prostorskega plana urejali s pomočjo dogovarjanja in v okviru zakona o krajinskem parku, ki se pripravlja. Muzej maršala Tita, zidanica v Kotu onstran Bistrice, Javerškova domačija v Podsredi 48, apnenica in stari mlin ob Bistrici, vse to so kraji, ki jih bomo posvetili bivanju in delovanju Tita. Krajinski parit. 2e po naravi lep. Domačen in prijazen. Nezlomljiv in pristen. Vzredil je kmečke puntarje, tiste, ki so dvignili upor, ki ni bil navaden upor, kot je dejal Josip Broz Tito ob otvoritvi spomenika Matiji Gubcu 1973. leta. Ampak takšen, ki je dajal slutiti zmago pravice, izkoriščanih in zatiranih. Samotna domačija Ane Kolar. Središče mogočnega parka, morda ne po obsegu mogočnega, pa zato tembolj po mislih in odločitvah, ki so v tistih krajih lovile in narekovale naš tako lep včeraj, danes in jutri. BARBARA GORIČAR socialističnih odnosov v naši družbi m razvoj družbene skupnosti zahteva od vsakega delovnega človeka in občana celovitejše splošno in strokov, no znanje, široko splošno kulturo in popolno informiranost, pri čemer ima knjiga največjo vlogo. Prav zavoljo tega pri sosedih poudarjajo, da je treba pri izdajanju, prodaji in izkoriščanju dobre knjige zagotoviti družbeno pomoč in ugodnejše pogoje. Knjiga kot »izdelek« posebnega družbenega pomena ne sme biti prepuščena izključ. no spontanosti na trgu. To poudarjajo zato, da bi še bolj podčrtali pomen družbenih dogovorov o položaju knjige, ki bi jih morali skleniti na ravni republike in države. S takšnim dogovorom bi načrtno in za daljše obdobje določili obveznosti vseh podpisnikov. Da bi dosegli poseben druž. beni interes in vpliv za založniško dejavnost ter ustvarili možnost, da bi družbeno delo najneposredneje vplivalo na to dejavnost, so navedli nekaj predlogov: sprejeti bi kazalo republiški zakon o knjigi, odlikovati samoupravno interesno skupnost za knjigo, s samoupravnim sporazumom med pisci in založniki pa bi uredili njihove medsebojne odnose, pravice in odgovornosti. Za boljšo prodajo knjig manjkajo boljši družbeni in materialni pogoji; tu gre predvsem za povečevanje števila knjig v javnih knjižnicah. Hkrati pa je treba ustvariti pogoje za odpiranje knjižnic v vseh občinah, šolah, delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Na Hrvaškem so si zadali cilj, da bi morali do leta 1980 v 'knjižnicah zagotoviti dve knjigi na prebivalca, deset knjig pa še posebej na učenca v šolskih knjižnicah. Za boljšo prodajo knjig in znižanje stroškov bodo obli kovali skupni republiški cen ter za razpečavanje knjig Terpeljne organizacije zdru ženega dela za založniško de javnost pa bodo zagotovile prodajo knjig knjižnicam brez posrednikov. Da bi bolj približali knjigo širokemu krogu ljudi, bodo založbe skupaj z družbenopolitičnimi skupnostmi in SIS za kulturo razširile obstoječo knjigar-niško mrežo, predvsem v novih naseljih -večjih mest, občinskih centrih, skratka povsod tam, kjer ni knjigarn. Za večjo popularizacijo knjig bodo bržčas dobrodošle stalne, občasne ali potujoče razstave knjig, ki jih bodo založbe organizirale skupaj s SIS za kulturo in drugimi. Večje število naslovov, boljšo prodajo in predvsem znižanje cen pa bo mogoče doseči^tudi s sodelovanjem, dogovarjanjem, združevanjem dela in sredstev ter s sklenitvijo samoupravnih sporazumov med založniki. BORKO DE CORTI Obisk ob jubileju Kot da poslušam dobrega prijatelja Skladatelj Matija Bravničar: „Vse, kar zraste na naši zemlji, mora imeti vonj po njej“ sem nekega večera sama sedela televizijskim sprejemnikom, sem gledala na ekranu sliko mladega, le- ^O jmoškega, ki me je nehote pri. g y istem hipu je napovedo- povedala, da je to moj mož Bravničar,«je,še preden smo jubilantom k pomenku, v veži njegova žena Gizela Bravni- »Seveda je šlo za fotografijo ^taj9j(l!« Tn vendar se mi je zdelo, ^ J__e skladatelj in akademik Matija ^Hfjtičar s svojo mošato pojavo, z ntnimi potezami v obrazu in ‘fi^šatimi obrvmi, s poezijo tega, kar tudi zdaj, ob 80-letnici, prav je bil, denimo, pred desetimi ----------------------------- S(JjPraVkar sem napisal Fantasio rap-tlt0‘co za violino in orkester,« so mi 'iesoM še zvenele njegove besede izpred tletja, ko je tudi vse drugo — — zvenelo v široki rapsodič-t tja do prostorne visoke sobe ^ami slovenskih impresionistov in drugih starih mojstrov, s soncem, ki je skozi široka okna lilo pomlad. — Imate občutek, da se človek sploh stara?. Ali živimo kot v vlaku, ki se pomika naprej? »človek se stara jzi enega dneva v drugi, ne pa iz leta v leto,« se je ob mizi zamislil Bravničar in potegnil dim iz cigarete. »Tega spreminjanja iz dneva v dan pa človek sploh ne občuti. Šele pozneje, čez leta, se vam, če se obrnete, zazdi, da se je nekaj spremenilo. Kljub temu pa v sebi čutim, da sem še vedno isti. Še vedno sem tako otročji, kot sem bil, še vedno se rad igram- Edino telesno postaneš nekoliko bolj betežen,« je rekel, čeprav s hitrim korakom, s katerim je stopil po fotografije svoje hišice na savudrijskem rtiču, tega ni dokazoval. »Zdaj sem sploh postal umni kmetovalec, gojim vse, od zelenjave do jabolk, hrušk, grozdičja, belega ognjenega trnja ... Zdaj cvetejo mand-Ijevci. Žena stiska pristno domače vino.. « Vino sem moral seveda takoj poskusiti. Sicer pa sva v pomenku prešla'na glasbo, Ali mu muzika tudi danes zveni tako kot prej? S° le v njegovem lasnem doživljanju glasbe kaj spremenilo? »Ne, v sebi tega ne čutim. Edino to drži, da vselej, ko se mi kaj porodi, ko se česa lotim, poskušam najtd tudi najbolj ustrezno sredstvo, da bi to glasbeno izrazil. Moja zadnja večja izvajana novost je bila Simfonija Fa-ronika, ki sem jo napisal po starem besedilu tolminske ljudske pesmi, besedilu, ki sem ga nosil v sebi že dolgo. Tu sem moral, recimo, najti posebno izrazilo za to, da sem prikazal apokaliptično grozo, ko riba Faronika pravi: če bom z repom zamahnila, bo svet pogubljen! Drugega spet v prošnji, češ: Ne pogubi sveta, že zaradi žensk nosečnic in nedolžnih otrok ne!« — Je morebiti pri vsej tej povezavi s staro ljudsko pesmijo v tem tudi asociacija na današnjo atomsko nevarnost v svetu? »Vsekakor.« Obraz, ki se mu je v hipu prizadeto zresnil, me je še bolj utrdil v že znanem prepričanju, da Bravničarju pri n j ego-vem glasbenem ustvarjanju misel, vsebina, tekst veliko pomenijo-Živahno mi je pritrdil in iz svojega opusa kot primere navedel še oba Cankarjeva teksta — Hlapca Jerneja s socialno problematiko in Pohujšanja, v katerem je, kot je menil, v mladosti izpovedal posmeh na račun konvencionalne rodoljubarske družbe. Svo- je tretje opere, ki jo je nekoč že nameraval začeti, sicer še ni uresničil. Takrat je s svojim motivom o egiptovski Nefretete mislil na večnost lepote, ki vse čase in sisteme preživi. »Med teksti iz narodnoosvobodilne vojne so me najbolj prevzele Kajuhove pesmi. Zdi se mi, da je Kajuh v svojem odnosu do vojne in do človečnosti naš največji resnični pesnik partizanskega obdobja.« Prav s pomanjkanjem ustreznega besedila mi je tudi pojasnil, zakaj po dveh operah ni več pisal opernih del, ampak *le instrumentalna. »Dvakrat sem ’ izbral Cankarja in pozneje nisem mogel biti več z drugimi teksti zadovoljen, ker se mi je zdelo, da povedo premalo za mojo izpoved, da so človeško premalo globoki.« Po drugi strani pa je poudaril, da je tudi glasbo, ki ne temelji na nekem tekstu, povezoval vselej z domačim slovenskim melosom. »To so mi priznavali tudi kritiki, ko je, na primer, dunajski simfonični orkester leta 1952 v Salzburgu izvajal mojo Simfonično antitezo. Vselej sem menil, da mora vse, kar zraste na naši zemlji, imeti vonj po tej zemlji. Kot to velja za teran na kraški zemlji, prav tako velja to tudi za glasbo. Zaradi tega nekaterih današnjih povsem kozmopolitskih iskanj ne morem sprejemati.« — Kakšni so po vašem mnenju razločki med sodobno glasbo in glasbo, ko ste začeli ustvarjati vi. »Današnji modemizmi so čisto nekaj drugega. V svojem bistvu revolucij nimam posebno rad, ker se mi zdijo manj naravne od evolucije. V naravi so revolucijski samo nenavadni pojavi, katastrofe, potresi, vulkanski izbruhi. Tudi v umetnosti sem zato bolj privrženec evolucije Gotovo je današnje skladatelje začel spreminjati sam čas s tehničnim razvojem, z elektroniko. Toda komponirati je lahko, teže pa je ustvariti umetnino. Prokofjev je bil v svojem času zelo moderen, a v bistvu ni preizkušal nič eksperimentalnega. Razne dodekafonije 'so samo slog za nekaj let. ootem si spet želimo dobre, trdne gla.sbe. Muzika mora biti iskrena, preoričljiva in neposredna. če človek piše za človeka, potem mora ta- glasba tudi drugega človeka prizadeti.« — Pa je potemtakem dovolj že vzdušje? »Taki modemi poizkusi sodijo bolj v neki zapozneli abstraktni impresionizem, sodijo v iskanja. Res so iznašli nove zvočne učinke, vsebinsko pa to pove premalo. Glasba je sama po sebi abstraktna, zato toliko, bolj potrebuje konkretizacijo v obliki. Sam sem se vselej trudil za neko arhitekturo, za neko zgradbo svoje glasbe, v glasbi morate imeti občutek organizma, če tega ni, vam toni mrgolijo kot barvice, kot koloristični učinki, kot trenutne domislice.« Posegla sva nazaj, med obraze slovenske moderne, saj je Bravničar mnoge dobro poznal, zlasti literate in glasbenike. »Z Otonom Župančičem sva si bila zelo dobra. Nekoč mi je zadovoljno čestital k moji Burleski, češ da je v njej našel veliko vedrine, prešer-nosti. .Vsaka umetnina mora imeti' v sebi neko vedrino’ — mi je dejal Zupančič — poglejte, celo Hamlet, pri tolikšnem številu mrtvih je v tej drami tudi nekaj vedrine ...« Prava glasbena četverica so bili skladatelji Kogoj — Osterc — Škerjanc — Bravničar. »Zlasti s Kogojem sva se spoprijateljila že zgodaj, že leta 1921. kajti v Ljubljano sem prišel leta 1919. Sko-raj bi lahko rekel, da smo prav mi štirje postavljali temelje takrat začeti novi slovenski operni in instrumentalni glasbi. Kogoj po operi Črne maske žal ni več pisal obsežnejših instrumentalnih skladb. Osterc se je usmerjal bolj v komorno glasbo, midva s Škerjancem pa sva pisala več simfonične glasbe,« je pripovedoval Bravničar in razgrnil na mizi tolik obledel lepak za prvi javni koncert »Kogoj-Bravni-čar« 25. maja 1925 v filharmonični dvorani v Ljubljani, kjer sta bila med drugim na programu znameniti Kogojev Andante za violino in klavir "in že takrat — štiri leta -pred premiero opere — tudi duet iz njegovih, črnih mask. Prav Kogoj je prvi opogumil Bravničarja, potem ko mu je Neffat na skrivaj pokazal njegova prva dela. »čimprej moraš svoja dela javno prikazati, kritika ni pomembna, toda ljudle morajo vedeti, kaj si in kako delaš.« je brezkompromisno svetoval Kogoj. — In kako se vam porodi zvok, kako nota. sva se vrnila k toku njegove muzike. y »Najprej se mi pojavi zvočna misel, kot nekakšno seme- Nekateri skladatelji nosijo s seboj skicirko, v ka-/ . tete si zapisujejo prve notne misli. Potem ko začneš pisati, se stvar sama razraste, seveda pa mora biti tudi umska kontrola zraven. To raste tako samo iz sebe, da včasih sploh nimam občutka, da sem skladatelj; ne zavedam se, da so to moje skladbe, in ko jih poslušam, imam občutek, da poslušam govorico dobrega prijatelja.« — Pa tudi zdaj nosite v sebi kako novo glasbeno zamisel? »Da, polno stvari nosim v sebi, žal pa trenutno ne pridem do tega, da bi jih uresničil,« je dejal. Mimogrede se je postavil s svojim Koncertom za violino, ki so ga leta 1973 natisnili v Moskvi, ne da bi velel kako, saj je dobil samo dve partituri, na svoja pisma glede nadaljnjih naročil pa nobenega odgovora. »Sicer pa so tudi moje Divertimente za godala in orkester v najpopolnejši izvedbi posneli člani moskovskega komornega orkestra L. Baršaja.« Ker se je tistega sončnega dopoldneva pred pomenkom vrnil domov s svojima dvema stalnima spremljevalcema, velikima psoma, ki sta se mu tudi med obiskom dobrikala pri Se mar navezujete toliko bolj na ose, ker ste včasih razočarani nad ljudmi? »Vse živali so naši sozemljani- Ži-vali imajo tudi do ljudi velikansko zaupanje, kadar začutijo, da jim ne grozi nevarnost, žal jim mi njihove vdanosti ne vračamo, živali imajo ljudi veliko raje kot mi živali. Včasih bi bilo dobro, ko bi ljudje postali bolj podobni živalim,« je z grenko vedrino po-vedal Matija Bravničar in dodal, -da so pri njem doma v Savudriji vse živali — razen komarjev — svete. Žab, martinčkov in gožev se nihče ne sme dotakniti Na vrtu je sedem ptičjih gnezd. Dva pajka sta spletla čudovito pajčevino in vse sem prosil, ua jijna mojstrovine ne raztrgajo.« In vendar so Matiji Bravničarju ne samo takrat, ko je v začetkih po prvi svetovni vojni marsikaj postavljal na noge: od ljubljanske filharmonije do numizmatičnega društva ter pisal članke in kritike, in pozneje, ko je postal predsednik Zveze skiadateljev Jugoslavije, pa tudi še zdaj, kadar je odkrito povedal svoje mnenje, dajali vzdevek: tolminski puntar. Takega puntarja bi riba Faronika verjetno rada poslušala in ne bi zamahnila z repom. Bogdan Pogačnik PRIMORSKI DNEVNIK 6 IZBOR IZ DELA 5. marca '.977 •fe' Varnosti ni mogoče kupiti Švedski raziskovalci miru sodijo, da ja oboroževalna tekma »najhujša mora sodobnega sveta« — Majhne države še verujejo v razorožitveno konferenco POSEBEN TANJUGOV DOPIS ZA »DELO« STOCKHOLM. 3. marca — Mednarodni in švedski strokovnjaki s področja raziskovanja in oliranitvp miru si veliko obetajo od posebneita zasedanja generalne skupščine ZN o razorožitvi, ki bo prihodnje leto, in pozdravljajo intenzivno dejavnost in prizadevanja neuvrščenih in nevtralnih držav v tej smeri. Po splošnem mnenju švedskih znanstvenikov, politikov, vojaških strokovnjakov ter švedskih uradnih krogov to zasedanje svetovne organizacije pomeni veliko priložnost za konkretne dogovore o učinkovitih razorožitvenih ukrepih, pri katerih lahko neuvrščene države nastopijo kot udločilni dejavnik. »švedska vlada,« Je pred kratkim v parlamentu izjavil Thorbjbm Falldin, »bo ukrenila vse, da bi posebno zasedanje doseglo dejanski napredek na področju razorožitve«. švedski raziskovalci miru godijo, da je oboroževalna tekma »najhujša mora sodob nega sveta in hudo breme, ki ga človeštvo nosi že več kot tri desetletja«. Svet bo lahko krenil po pou napredka, se znebil lakote, revščine tn nenehnega strahu pred uničenjem »edino tako, d« bo ustavil oboroževa.no tekmo, dosegel popolno in splošno razorožitev in ogromna sredstva, ki jih vlaga v proizvodnjo orožja, vlaga v boj za blaginjo ljudi, njihovih potomcev in mir na svetu«. Povojna zgodovina razorožitvenih problemov je po mnenju Švedov žalostna zgdo-ba o dolgoletnem, nemočnem prizadevanju velike večme človeštva, da bi se postavilo po robu »politiki sile, gro ženj m žvenketanja z orožjem«. študije m publikacije na to temo, ki so jih objavi, li lani, ugotavljajo, da smo na področju razorožitve doslej »napravili zelo malo, tako na mednarodni kot na dvostranski ravni«. Znana švedska ■nanstvenica za raziskovanje miru Alva Mirdal je v pred kratkim objavljeni knjigi »Igra okrog razorožitve« opozorila, da je tekmovanje v proizvodnji orožja zajelo ves »vet. »Po tej poti si danes vsi na svetu — industrijske države. bloki velesil in države v razvoju — skušajo kupiti varnost. To pa ni še nobeni državi uspelo. Nasprotno, dir ka v oboroževanju zvišuje ceno splošne varnosti m vodi do tega, da vse države brez Izjeme plaču ejc večjo negotovost vedno draže«. Ko v švedskih političnih krogih ocenjujejo politiko po puščanja napetosti, večinoma menijo, da sporazumi med velesilami še niso zagotovilo, da se lokalni spopadi ne bodo nadaljevali, ti spopadi pa terjajo hude žrtve. Ob vse močnejši hegemoniji velesil utegne imeti politika popuščanja napetosti resne posledice za majhne države, če hkrati ne bodo upoštevali tudi njihovih nacionalnih interesov in razvoja. Po mnenju aocialdemokratakega voditelja Palmeja je zda’šnji položaj na področju razorožitve »huda mora za velesile«. »Za mnoge narode so opisi sredstev, namenjenih za uničevanje, kot grozljiva Tama-zijska vizija, ki bi težko izvirala iz stvarnosti. Z voditelje velesil pa je to vsakdanjost,« je rekel Palme. »Velikanska sredstva vlagajo v oboroževanje, da bi zagotovili varnost. A čim močnejši postajajo, tem bolj negotova je njihova varnost. Žive v nenehnem strahu, da ne bi nasprotna stran postala močnejša«. švedski raziskovalci ne Izključujejo možnosti, da utegne postati širjenje jedrskega orožja, če tega ne bodo pravi čas ustavili, glavni vzrok zb jedrsko vojno celo pred koncem stoletja. Politika tako imenovanega ravnotežja terorja se nikakor ne odreka vojni. Stockholmski mednarodni Inštitut za raziskovanje miru SIPBI je mnenja, da so »potenciali za organizirano nasilje v svetu danes že tolikšni, da je to s človeškim umom le še težko razumeti«. Uničevalni učinek rezerv jedrskega orožja je volikanski. Navajajo podatek, da Je znašala jakost največ] ih klasičnih bomb, ki so jih upora- Zvezne obveznosti Osima Cesto Razdrto-Nova Gorica bi morali vključiti v plan do leta 1980 NOVA GOBICA. 28. lebr. — O načinu financiranja za izpolnjevanje vseh obveznosti, ki jih je naša država prevzela z osimskim sporazumom, se Je potrebno dogovoriti ne le v slovenskem, pač pa v jugoslovanskem merilu. Financiranje teh obveznosti tudi ne sme bremeniti republiška devizne kvote,, so med drugim poudarili na današnjem pogovoru s pred sednikom republiškega komiteja za promet in zveze Li-viom Jakominom predstavniki novogoriške občine in poslovne skupnosti za gradnjo mejnega prehoda v Vrtojbi. Predstavniki novogoriške občinske cestne skupnosti pa so Livia Jakomina seznanili zlasti s potrebo vključitve gradnje nove ceste Razdrto do Nove Gorice • bili med drugo svetovno vojno, 10 ton trinitrotoluola, moč nekaterih današnjih ter monuklearnih nabojev pa znaša 20 milijonov ton. »Ce bi taktično in strateško jedrsko orožje uporabili kombinirano, je več kot dovolj, da povsem uniči našo civiliza cijo«. Inštitut SIPIjl ocenjuje, da so lani za orožje in vojsko po svetu porabili 300 milijard dolarjev. To je toliko, kot znaša bruto nacionalni prozivod visoko razvite države s približ no 50 milijoni prebivalcev, in petindvajsetkrat več kot pomoč, ki jo dobivajo države v razvoju, ali pa dvakrat več od vsote, ki jo Vse države po svetu viože v enem letu v zdravstvo ali prosveto. Od leta 1945, KO se je končala vojna, pa do konca 1975 so za oboroževanje porabil) 701)0 milijard dolarjev, preračuna no v današnje cene. Tu vsota se lahko meri z bruto proizvodom vsega sveta, ustvarjenim leta 1975, oziroma je pet krat večja od bruto nacionalnega proizvoda vseh držav v razvoju. Stockholmski inštitut Je konec lanskega leta ponovno opozoril odgovorne po svetu, d« mednarodni dogodki zadnjih let »zbujajo premalo upanja«, da bi lahko pričakovali varnejšo prihodnost, in terjal, da bi se, preden bo prepozno, odločili za učinkovite ukrepe pri razoroževanju ln prepovedi orožja, namenjenega za množično uničevanje, zlasti jedrskega. Zaradi vsega tega je povsem naravno, menijo v krogih švedskih raziskovalcev in politikov, da majhne in sred nje velike države gledajo na posebno zasedanje svetovne organizacije o razoroževanju in na OZN nasploh kot na pomemben dejavnik miru ln oblikovanja mednarodnega mnenja. »Naša izbira je med prevlado velesil tn interancio-nalizir.om večnacionalnih družb ln širokim sodelovanjem narodov zunaj njihovih meje in v mednarodnih organizacijah, predvsem v okviru OZN. V takih organizacijah torej ki so kos temu, da sprejme Jo učinkovite ukrepe in od ločitve ter uresničijo določi la iz mednarodnega prava« SLOBODAN LUKIČ •v v Ciang Cing bere in gleda televizijo Odkar je bila 7. oktobra lt.nl, mesec po Maovi smrti, aretirana zločinska četvpriua« z Maovo vdovo Ciang Cing na čelu, je bila javnost obveščena samo o njihovem političnem in pravnem statusu. V kampanji, ki se je začela proti aretiranim, so »zločinsko četverico« postavili na isto raven zločinstva kakor nekdanjega predsednika republike Liu Sao-čija, ki je bil odstranjen med kulturno revolucijo, in Lin Piaa. nekdanjega obrambnega ministra in po partijskem statutu Maovega naslednika. Le-ta je septembra 1971 v nezadostno pojasnjenih okoliščinah izgubil življenje, ko je skušal, po uradni verziji, zbežati v ZSSR. Kakor je za aretacijo Ciang Cing, Vang Hung-vena, Cang Cun-čiaa in Jao Ven-juuna najprej zvedel dopisnik londonskega »Daily Telegrapha« iz zanesljivega kitajskega vira, m je nekaj dni kasneje novico uradno potrdil Peking, tako je te dni iz podobnega vira dopisnik AFP v Pekingu zvedel o materialnem statusu »zločinske četverice«. Kje je »zločinska četverica«, katere »zločini so tako veliki, da ne zaslužijo samokritike«, zaprta, sedaj še ni znano. Kitajski neuradni vir pa je odkril, da aretirani mso odtrgani od vseh zvez z zunanjim svetom, čeprav j:h še »zaslišujejo in bodo morali odgovoriti še na mnoga vprašanja«. Maova vdova Ciang Cing in njeni sokrivci namreč dnevno lahko v pekinških časopisih prebirajo, kako teče kampanja proti njihovemu »zločinskemu de: o vanju«. »Četverica« ima dostop do vseh kitajskih časopisov in spodbujajo jo, naj jih prebira. Lahko poslušajo radio in gledajo televizijo, ki posvečata večji del svojih oddaj obračunavanju z »zločinsko četverico«. V torek je pekinška televizija prvič prikazala gledališki komad, ki ga je Ciang Cing, tako se glasi obtožujoči komentar, pred desetimi leti prepovedala predvajati. Po viru, ki ni uraden, je »zločinska četverica« sjnoti obveščena ne samo o tem, kako teče kampanja proti njej, marveč tudi o tem, česa vse je obtožena. Ker v kitajski praksi nobena zaupna vest ne prodre v javnost po naključju, se ponuja vprašanje, kaj bi utegnila pomeniti »indiskretnost« glede materialnega statusa aretiranih voditeljev takoimenovane radikalne levice iz »šanghajske skupine«. Najbrž bo najbliže resnioi domneva, da se »afera Ciang Cing in sokrivci« bliža zadnji lazi in da bo v kratkem javno končana s sodnim, političnim ali kakšnim drugačnim epilogom. MIRAN ŠUŠTAR Leto zadovoljnega gosta Hrvaške turistične organizacije se pospešeno pripravljajo na sezono — Samoupravni sporazumi do konca meseca — Glavna skrb kakovosti storitev ZAGREB, 2. marca — Letošnje turistično leto bi moralo postati leto zadovoljnega gosta, zalo sc v sosednji Hrvaški zelo skrbno pripravljajo na letošnjo sezono. Letošnja prizadevanja so usmerjena h krepitvi konkurenčni- sposobnosti turističnega gospodarstva in na pospešitev investicijske dejavnosti, da bi v prihodnjem 'etu zagotovili kar najpopoinejšo uresničitev načrtovanih ciljev. Organizacije združenega dela bodo do konca tega meseca sklenile samoupravne spo razume o kakovosti in cenah turističnih storitev. Določala teh sporazumov se bodo na našala tako na družbeni kot zasebni sektor. Z njimi zeliic določiti višino cen in 'tako vost -*t»ritey, *i šap BO našem JadrihO vedno" Ramen spotike. S temi samoupravnim' sporazumi bi kazalo zajeti tudi potovalne agencije in pro metne organizacije, vključu joč tudi taksiste. S sprejemom teh sarr.oup ravnih sporazumov se bodo obvezali tudi o tem, da bodo imeli v vsakem podjetju pn tožno knjigo, reklamacije pa bodo morali rešiti najkasneje v 30 dneh. Nadzor nad tem bodo opravljali odbori samo. upravnega delavskega nalzo ra in tržne inšpekcije. Pospe šujejo tudi akcijo podpisova nja samoupravnih sporazu mov, hotelskih OZD in potovalnih agencij o pogojih prodaje turističnih storitev in nastopov n» t»J ih ■trgih; - * Ta sporazum m tm>rai orti podpisan do konca meseca, tako da bi .ga lahko začel; uresničevati pri oblikovanju cen in drugih zadev v prihod njem letu. Do začetka turistične sezo ne ne manjka več veliko ča sa, zato ga mnoge turistične organizacije že dobro izltori ščajo za dopolnilno izobvaže vanje osebja, kjer Je pouda. rek na odnosu do gostov. S tem želijo izboljšati svoje storitve, povečati njihovo iz biro, izboljšati vzdrževanje ob-jektov ln njihovo čistost tei drugo. Oskrba turističnih področij je osnovni predpogoj kjnku-renčnosti naše turistične ponudbe. tetošnje potrebe kme ttjsififr in prehrambenih izdei kov so že izdelane. Do konca tega meseca bo tudi že zna no, koliko teh izdelkov bodo lahko zagotovile domače de lovne organizacije in koliko bo treba uvoziti. Napovedano je, da bodo zdravstvene delovne organiza clje na turističnem območju prilagodile delo in de'ovc čas potrebam turistov v času sezone. OZD in zasebni turi stični delavci pa obljubljajo da bodo bolje vzd zevali čl stočo turističnih Krajev plaž in objektov. Turistom pa se bodo bolj prilagodile tud' druge delovne organizacije, kot so pošte, potovalne agen cije, različne servisne delav niče in drugi. Do začetka tu ristične sezone bodo urejei.a tudi nekatera vprašanja, ki bodo zagotovila red in zaščito potrošnikov. V enakem ob dobju bo sprejet tudi pravil nik o tehničnih pogojih m kategorizaciji gostinskin ob jektov ter nekateri drugi p.' a vilniki, ki bodo omogočili učinkovitejše delo inšpekc‘1 skih služb. Do konca aprila bodo tudi opravljeni pogovori z inšpektorji, sodniki za pre krške in s predstavniki on činskih uprav za gostinstvo in turizem z željo, da se zagotovi večja učinkovit-<-.r pri uresničevanju predpisov tn SZ usklaja akcijo Ideološki sestanek devetih socialističnih držav, članic SEV — Več dela za politične agitatorje — Ofenziva SZ OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, 2. marca (Po telefonu) — Včeraj so trije sekretarji CK KP SZ odpotovali v Sofijo na posvetovanje, na katerem bo prejkone največ govora o usklajenem ideološkem nastopu socialističnih držav. Tovrstno zahtevo je bilo zadnji čas iz Moskve cesto slišati, in ponovil jo je tudi glavni urednik Pravde Viktor Afanasijev na četrtem kongresu zveze novinarjev ZSSR. ki se je začel včeraj. Moskva usklajuje akcijo in to podkrepljuje z opo-zarjanjem, da tudi Zahod povezuje svoj propagandni nastop. V Sofijo so odpotovali; kandidat za člana politbiroja Boris Ponomarjov, ki v sekretariatu CK odgovarja za mednarodno delavsko gibanje, Konstantin Katušev, ki ima na skrbi stike s partijami socialističnih držav, in Mihah Zimjanin, zadolžen za ideološko in informacijsko dejavnost. V Sofiji je na dnevnem redu potemtakem troje: organiziranje široke ideološke akcije znotraj posamičnih dežel, dogovarjanje o skupnem nastopu socialistih nih držav pred beograjskim sestankom, zlasti v zvezi s kampanjo o človečanskih pravicah, in pretresanje tistih teoretičnih vprašpnj, ki se pojavljajo v aktualni razpravi znotraj delavskega gibanja. Posvetovanja sekretarjev CK je zadnja leta postala oblika operativnega usklajevanja skupne dejavnosti na temelju dogovorov s srečanj partijskih voditeljev socialističnih držav. Nazadnje so se sekretarji devetih socialističnih držav (vseh članic SEV) sestali 26. januarja lani v Var šavl, pred dvema letoma so se sestali v Pragi, decembra 1973 in januarja 1974 pa v boljša zaščita potrošnikov go stinskih in' turističnih stori tev. Na Hrvaškem bodo izdelali tudi dopolnilni pr igram turistične propagande, za večjo udobnost in skrajienja časa potovanja turistov pa predlagajo nekaj akcij ir uk repov. Po njihovem bi kazale skrajšati čas čakanja na pre hodu državne meje, skupinam turistov v avtobusih pa b; morali dajati prednost Predlagajo tudi omejitev to/orne ga prometa na važnejših cestnih smereh. Na železnici bi morali iz boljšati higienske pogoje potovanja, predvsem na važnejših mednarodnih in notranjih smereh. Letališka taksa bi se morala plačevati skupaj z v-j zovnlco, zakaj obstoječe raz mere povzročajo velike pre glavice’ predvsem tujim tur: stom Preučili bodo tud1 možnost, da bf pri potovanjih na otoke omogočili turistom da bi pustili avtomobile na par kiriščih v pristaniščih. Pr: na črtovanju voznih redov /,-j le to 1978 pa opozarjajo na nuj nost medsebojne usk aditve voznih redov za železniški, avtobusni m letalski promet z ladijskimi voznimi i odi. BORKO DECORTI Moskvi. Vselej je bilo govora o aktualnih mednarodnih ln ideoloških vprašanjih. Sedanje posvetovanje je prvo po 25. kongresu KP SZ in po berlinski konferenci Evropskih partij in poteka v letu, v katerem proslavlja ZSSR 60. jubilej Oktobrske revolucije. Sklicali so ga nekaj mesecev pred beograjskim evropskim sestankom, hkrati pa nanj nedvomno vplivajo tudi nekateri drugi aktualni dogodki. Med njimi recimo današnji sestanek voditeljev treh zahodnoevropskih partij v Madridu, o katerem Sovjetski tisk še zme rom molči, pa včerajšnji spre Jem disidenta Bukovskega pri Carterju in podpredsedniku Mondalu, ki utegne dodatno utežiti dialog dveh su-persil. V Moskvi so že od samega začetka, ko se je v CSSR pojavila tako imenovana »listina 77«, opozarjali, da gre za usklajeno akcijo Zahoda proti celotni socialistični skupnosti, ki mora torej enotno odgovoriti. Zunanjepolitični tednik »Novoje vremja« je v svoji zadnji številki prištel k socialističnim državam, ki so skupna tarča Zahodne kam panje, poleg ZSSR, CSSR, Poljske, NDR, Romunije in Vietnama tudi Jugoslavijo, s tem da je za kampanjo naštel blokovske motive; do nje prihaja v času vzpostavljanja novih stikov med Vzhodom j in Zahodom. Za Jugoslavijo kot neuvrščeno državo ti motivi seveda ne veljajo. i Posvetovanje sekretarjev CK v Sofiji, ki drugače sodi v prizadevanja za tako imenovano ideološko integracijo socialističnih držav (kot sestavni del procesa zbliževanja na drugih področjih), bo verjetno tudi opredelilo skupno stališče navzočih do pojava osamosvajanja v zahod-no-evropskih partijah. Kot pričajo številki članki, knjige in brošure iz zadnjega časa, je Moskva prešla v ideološki protinapad, ki ga verjetno želi razširiti na širše področje socialistične skupnosti, kjer do tega pojav^ niso docela enotuega «njn«cjj. „ * V vSaltehi^ptJfeledi^ iflegne biti sedanje posvetovanje v Sofiji eno izmed pomembnejših. Sekretarji CK bodo na temelju pobud z zadnjega, bukareštanskega sestanka voditeljev držav varšavskega sporazuma, oblikovali skup no stališče do beograjskega sestanka, dogovorili se bodo o prihodnjem obnašanju do nove ameriške administraci- je, zlasti glede na prihod državnega sekretarja Vane ta čez tri tedne v Moskvo, izdelali program ideološke akcij® glede na zahteve aktualnega trenutka, tako doma kot v mednarodnem delavskem gibanju. Kako zelo zaposluje sovjetsko javnost sedanje stopnjevanje' ideološkega boja z Zahodom, priča, denimo, tudi uvodni referat predsednika zveze novinarjev ZSSR Afana-sijeva na četrtem kongresu 63.000 predstavnikov sovjetske sedme sile. Afanasijev je rekel, da zahodni nazadnjaški krogi širijo diverzije proti ZSSR in netijo antisovjet-sko in antikomunistično kampanjo, pri čemer se zatekajo k dezinformacijam, klevetam, spletkam, tendencioznemu pisanju in podobno. 2e nekaj tednov, je rekel Afanasijev, dvigujejo na Zahodu hrup ob tako imenovanih človečanskih pravicah m naša dolžnost je, da argumentirano kritiziramo buržoazno ideologijo, desne in leve revizionistične koncepci e, da se zoperstavimo antikomunizmu m antisovjetizmu in oportunizmu vseh barv. Afanasijev je rekel, da so v tem pogledu socialistične države še premalo uskladile svoje sile in Je zato potrebno bolj povezati dejavnost novinarjev teh dežel. Afanasijev je hkrati pozva( sovjetske novinarje, naj poskrbe za ideološko vzgajanje sovjetskih ljudi, med katerimi je še srečati malomeščansko miselnost«. Pred dnevi pa je CK KP SZ v posebni resoluciji pozval večmilijonsko armado političnih agitatorjev, naj okrepijo ustno agitacijo med ljudmi, oa bi tako izkoreninili pojave nediscipliniranosti, pijanstva, huliganstva, grabežljivosti, kvantanja in podobnega, hkrati pa »argumentirano razglasili izmišljotine bružoazne propagande«. Vse to nedvomno napoveduje bolj živahno ideološko dejavnost v ZSSR. Tako na notranjem področju kot tudi širše zv socialistični skupno-**ti*jpri tem je mišljen pred-^sSm4, dJCVir SEV) je prizadevanje Moskve usmerjeno v to, da pred ZDA, v obdobju vzpostavljanja novega dialoga, in pred Zahodom nasploh, v obdobju priprav na Beograd, izpriča čimvečjo ideološko trdnost, ki Je garancij® za nadaljevanje procesa popuščanja napetosti v starem blokovskem okviru. Vse, kar držav. TIT DOBERSE* Zgodovinska prelomnica porasumi med Italijo in Jugoslavijo. podpisani pred letom in pol v Osimu, so te dni dokončno odobrili v ita-• lijanski poslanski zbornici in senatu kakor tudi v skupščini SFRJ. V kratkem lahko pričakujemo formalno izmenjavo ratifikacijskih listin, s čemer bodo ti pomembni meddržavni sporazumi stopili v veljavo in postali del mednarodno pravnih in zakonskih obveznosti, ki sta jih prostovoljno sprejeli dve sosedni državi-Mnogi komentatorji na obeh straneh Jadrana pa tudi v drugih evropskih deielah opisujejo te sporazume kot zgodovinsko prelomnico v odnosih med dvema drZavama in gotovo ni odveč, če poskušamo te_ trditve utemeljiti. Znano je, da pogodba med Jugoslavijo in Italijo s svojimi številnimi prilogami ureja in razrešuje mnoga popre) odprta vprašanja, delikatne in kompleksne probleme, ki so ostali kot dediščina druge svetovne vojne, vprašanja. ki niso bila uspešno razrešena z mirovno pogodbo in katerih v obdobju hladne vojne, ki je sledila, ni bilo mogoče urejati. Ob tem■ se zavedamo, da so bila vprašanja meja in manjšin v preteklosti, med dvema svetovnima vojnama, skrajno nepravično in nezadovoljivo urejena, od tajnega londonskega pakta iz leta 1915, ki je pomenil kupčevanje z ozemljem narodov Jugoslavije, pa do rapalskega diktata in balkanskega ekspanzionizma Mussolinijevega fašizma, saj stara Jugoslavija, kakršna je bila. ni mogla biti resnično enakopraven partner. Prelomnico v tem pogledu nedvomno predstavlja osvobodilni antifašistični boj narodov Jugoslavije, ki je tako mnoiično zajel tudi ves slovenski in hrvaški Živel) Primorja in Istre, vanj pa so se vključili tudi desettisoči italijanskih antifašistov v enotah NOV in POJ; prav tako pa je znal v razpletu druge svetovne vojne italijanski narod sam obračunati s fašizmom Korenine pozitivnega razvoja odnosov in dobrososedskega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo in s tem tudi osimskih sporazumov prav gotovo se gajo v to obdobje, ki je rodilo tudi zasnove novih odnosov med našimi narodi in driavamt. odnose, ki so se razvijali na temeljih zmage nad fašizmom, na tradicijah skupnega boja ter na vzajemnih interesih za enakopravne dobrososedske odnose, za mir in stabilnost v tem delu Evrope in Sredozemlja. Sveienj osimskih sporazumov je torej v določenem smislu logičen rezultat dolgoletnega razvoja odnosov, predstavlja priznanje realnosti, obojestranskega spoznanja potrebe in nujnosti, da se odstranijo še preostala sporna tn odprla vprašanja v interesu medsebojnega zaupanja in razumevanja ter v korist krepitvi dobrososedskih odnosov. ri tem pa je še posebej po-I J membno, da je do rešitve r* teh vprašanj prišlo v direkt-■A nem in neposrednem dialogu dveh vlad in držav, brez posredovanja ali vmešavanja tretjih-Znano je. da je do londonskega memoranduma o soglasju, ki je sedaj prenehal veljati, prišlo s posredovanjem treh zahodnih velesil. V obdobju po drugi svetovni vojni in Se posebej v zadnjih letih smo priča številnim sporom v svetu glede meja in obmejnih vprašanj, ki se često razraščajo v izbruhe kriz in konfliktov, ne samo regionalnih, temveč tudi svetovnih razsežnosti- V odnosih, kakršni še vedno prevladujejo v svetu, se spričo politike s pozicije sile in vojaško-politič-nih blokov ter gospodarskih grupacij neogibno dogaja, da se v takšne spore vključujejo in se skoznje zrcalijo tudi drugi interesi, s čimer ti konflikti dobivajo nove razsežnosti, preraščajo v žarišča, ki resno ogrožajo mir v svetu, kar le še bolj oteZkoča njihovo razreševanje. Spomnimo se samo, kolikokrat je v minulih tridesetih letih znova oživelo tako imenovano kašmir-sko vprašanje in kaka pogosto so te krize spremljali poskusi, da bi pritisnili na neodvisno in neuvrščeno Indijo in demobilizirali njeno mednarodno' dejavnost. Tudi v občasnih • oscilacijah in krizah jugoslovansko-italijanskih odnosov v preteklosti je bilo vedno čutiti tudi vpliv dogajanja v svetu in okrog Jugoslavije. Obstoj takšnih odnrtih vprašanj v tem občutljivem predelu, kier Sredozemlje preko Jadrana prodre najgloblje v osrčje Evrope in kjer se kriialn silnice mnogih političnih m gospodarskih interesov. je prav gotovo pomenil breme za obe državi. breme, ki ga osimski sporazumi odlnaajo in prestavljajo v zgodovino. Ti sporazumi cdstranjajo osnove, ki bi lahko služile reakcionarnim in antidemokratičnim silam za razpihovanje konfliktov in ustvarjanje žarišč, kot sredstvo pritiskov in vmešavanja v notranje zaaeve. V tem smislu so osimski sporazumi, ki izhajajo iz realnosti stanja, nastalega po drugi svetovni vojni, iz priznanja dokončnosti zmage nad fašizmom, iz obstoja demokratične italijanske republike in neuvrščene in neodvisne socialistične Jugoslavije, prav gotovo zgodovinska prelomnica. /~\ b tem kaže poudariti, da so # 1 odobritev teh sporazumov \ J v Italiji podpirale vse stran-ke demokratičnega krila, prav tako pa so ti spora-.zumi imeli podporo teh strank v ob mejnem področju, v Trstu in Gorici, v tržaški, goriški in videmski pokrajini, kakor tudi v deželnem svetu avtonomne dežele Furlanije-Julljske krajine- Čeprav je Italija v tem obdobju preživljala določeno gospodarsko in politično krizo in je bila ratifikacija osimskih sporazumov zaradi predčasnega razpisa volitev odložena, ti dogovori zato niso postali sporni, prav tako pa jih tudi niso vmešavali v spore med glavnimi političnimi protagonisti sodobne Italije. Razumljivo je, da so osimskim sporazumom nasprotovali in še nasprotujejo sile skrajne desnice, neofašisti in misovci. ki so jjoskušali svoje nasprotovanje urejanju odnosov z Jugoslavijo in načrtom sodelovanja ob meji zakriti z masko nerealnih koncepcij takoimenovane integralne proste cone v Trstu in »skrbi« za kraško okolje-Zato lahko retemo. da je politično soglasje demokratičnih sil Italije, ki se je pokazalo ob ratifikaciji osimskih sporazumov, pokazalo vidno naraščajočo vlogo demokratičnih in naprednih stl Italije in ponovno potrdilo njeno antifašistično usmerjenost. L -j a načela je potrdila tudi r I ' helsinška konferenca o var-I nosti in sodelovanju v Evro-JL. pi v svoji sklepni listini. Verjetno ni le zgodovinsko naključje, da so bili ti sporazumi pod- pisani v letu, ko je bila sprejeta ta listina, in da stopajo v veljavo v času, ko teko priprave za beograjski sestanek, ki bo nadaljevanje helsinške konference. Ugledni evropski komentatorji so osimske sporazume ocenili kot najpomembnejši dosežek v obdobju po Helsinkih in kot konkretno uveljavitev helsinškega duha. Razvoj v Evropi po helsinški kenferenet verjetno ni v celoti izpolnil mnogih pričakovanj, kar še posebej velja glede širšega vseevropskega sodelovanja, ki bi presegalo blokovske meje in spone ter blažilo in odstranjevalo > posledice hladne vojne. Raven odnosov in medsebojnega zaupanja v Evropi kljub helsinški listini še ni dosegel take stopnje, da bi lahko vplivala na zaustavitev procesov oboroževanja in pripeljala do razredčenja sil in orožja ter večje stabilnosti in krepitve miru. Ob gospodarski recesiji in energetski krizi v preteklih letih se odnosi Sever-Jug v Evropi sami in v širših svetovnih razsežnostih niso razreševali, temveč še bolj zaostrili. Osimski sporazumi, ki poleg razreševanja odprtih vprašanj preteklosti hkrati ustvarjajo pomembne osnove in nove pebude za gospodarsko sodelovanje dveh evropskih držav z različnima družbenima sistemoma, predstavljajo tudi v tem smislu pomembno spodbudo širšim evropskim dogajanjem, ki so v tem času tako zelo potrebna in koristna. Sporazumi, ki so sicer, dvostranskega značaja in o njiju državi samo obvestita OZN, torej prav gotovo sodijo med tiste pomembne mednarodne instrumente, na katerih slonita stabilnost tn mir v Evropi in kakršni so, na primer, avstrijska državna pogodba. sporazumi o Berlinu in odnosih med obema Nemčijama itd. Pomembna sestavina osimskih sporazumov je njihov vseobsežnl značaj urejanja vprašanj, od gospodarskega, znanstvenc-tehničnega in kulturnega sodelovanja, obmejnega sodelovanja, vodnega gospodarstva tn energetike, prelc proste industrijske cone in sodelovanja luk do urejanja položaja in zaščite manjšin. Preambula in 8. člen pogodbe uvajata v okvir ratificirane mednarodne pogodbe in mednarodnega prava načela zaščite, pravic in svobodnega razvoja slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske v SFR Jugoslaviji z obveznostjo, da mora ta zaščita doseči raven pravic, ki jih je vseboval posebni statut kot priloga londonskega memoranduma o soglasju, ki sedaj preneha veljati in ki ga doslej v Italiji niso v celoti vključili v zakonske predpise. Soglasje o tem je pomemben doseiek. Izjave, ki smo jih slišali v italijanskem parlamentu in skupščini SFRJ, kažejo bistven napredek v urejanju tega vprašanja, saj resoluciji, sprejeti v italijanski poslanski zbornici in senatu, govorita o pripravljenosti. da se z novimi zakonskimi pobudami zagotove enake pravice in globalna zaščita slovenske narodne skupnosti na celotnem področju avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, medtem ko se je posebni statut uveljavljal samo na območju nekdanjega svobodnega tržaškega ozemlja. Vsekakor smo v tem pogledu priča drugačnemu pristopu, kot ga v tem vprašanju kažefo vodilni politični krogi Avstrije, ki bi želeli razveljaviti izrecno obveznost veljavne mednarodne pogodbe, in to kljub opozorilom Jugoslavije kot podpisnice te jx>gcdbe in kljub nasprotovanju prizadete manjšine same r~Ja nas. ki živimo ob meji f s sosednjo Italijo, je še po-j j sebej pomembno, da osim-* ski sporazumi ne samo znova potrjujejo vse. kar je bilo doslej doseženega v obmejnem sodelovanju, osebnem in blagovnem maloobmejnem prometu, temveč tudi izražajo usmeritev k nadaljnji krepitvi vseh oblik obmejnega sodelovanja, ljudi, pretoka kulture in informacije ter blaga. Mnogi predlogi in pobude glede obemejnega sodelovanja z Italijo, ki jih vsebujejo sklepi in stališča, ki jih je spretela skuvščina SR Slovenije pred več kot dvema letoma, so sedaj že zajeti v osimskih sporazumih ali pa ustvar- jajo možnosti za njihovo uresničevanje. Vse to oclpira še ugodnejše Per'. spektive za stike ob odprti meji. ® so bili že doslej tako živi in so blsiv? no prispevali k utrjevanju novega dw ha medsebojnega spoštovanja tn razumevanja. Italijanski tisk poroča. <*d se bo z uresničevanjem osimskih spO' razumov, z delom posameznih komis1' in skupnih organov, ki jih sporazuui\ predvidevajo, okrepila tudi vloga avt°| nomne dežele Furlanije-Julijske kTV jine, s katero je SR Slovenija še P°' sebe) v zadnjih letih razvijala uspešn" sodelovanje; podobne žive stike imaj° tudi mnoge obmejne občine, družben0-politične organizacije, kulturne in dru' ge institucije, v takšnih stikih, v konkretnem, vzajemno kristalnem sod ' lovanju. se prepletajo in povezuje1° -j mnogi skupni interesi in v duhu zaa' nje četrtine dvajsetega stoletja Pres{ gajo omejitve meja, poglabljajo drUz' bene in kulturne vezi ter krepijo 9-jemno razumevanje, prijateljstvo !" sožitje. Hkrati s tem pa izgubijo!?, tla ped nogami razni nacionalizmi- j1 so v preteklosti zastrupljali ozračje- /~\ simski sporazumi po svojih / I razsežnostih glede budočo9" 1 M sodelovanja dveh držav, s posebej v obmejnem P°' clročju. odpirajo pomembne nove perspektive razvoja in gospodor ske rasti na obeh straneh meje- j boljšane prometne povezave, dol9° j ročni projekti, kot so prosta indO' strijska cona. plovna pot Donavo-'' Sava—Jadransko morje, industrijski' kooperacija, vodno-energetsko sodel°' vanje in drugi načrti predstavijor nove mostove vzajemnih interesov *" enakopravnega sodelovanja, ki bod prav gotovo bistveno prispevali tu. k blaginji in nadaljnjemu izbolišanP življenja prebivalstva in odprli nov možnosti zaposlovanja in razvoja 9° spodarskih dejavnosti tostran in °n. j stran meje. Trstu in njegovemu Pr’ sfanišču, ki še danes nimata tokod mednarodnega gospodarskega Pol°, taja. kot sta ga imela pred šestdesitimi leti, novi luki Koper. Reka te fiovim industrijskim mestom, kot sl Nova Gorica in Koper, odpirajo °s ski sporazumi nove možnosti za 9v spodarsko uveljavljanje v evropsko" prostoru, v Sredozemlju, pa tudi sodelovanju z državami v razvoju * socialističnimi državami; prav pa ti sporazumi odpirajo nove i?0' nosii tudi za razvoj sodelovanja 1^9 , slovanskega gospodarstva z državam evropskega skupnega trga. Marjan Osolnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 5. marca 1977 nogomet V 2. AMATERSKI LIGI Primorje jutri za Rosandro nikakor ne bo lahka ovira Zarji se obeta dokaj naporno gostovanje 2- AMATERSKA LIGA k bodo odigrali tri zaostale Od naših enajsteric bosta to-!?rala Primorje in Zarja. ^SANDRA - PRIMORJE . m°rje gre v gaste k Rosandri, H* Prej^nj° nedeljo nepričakova-doživela doma poraz proti S. Mar-^ J? Gradišča ob Soči. Sicer to •s a! *>pv* sP°drsljaj Boljunčanov .domačih tleh, saj je Rosandra doživela še dva poraza, in si-^Ptoti Opicini ter Costalungi. To 2? ®>vori, da Rosandra pred do-občinstvom letos ni povsem j®y?ljila. Vendar nedeljski poraz tj7*j peče predstavnike Rosandre, J|»ajo Je vedno teoretične mož-da se približajo vrhu lestvi-j'Rosandra ima trenutno 17 točk ima poleg jutrišnje še dve jjjMJl takmi (Zarja in S. Marco ■Jerina), bi v primeru osvojitve 2 treh tekem, dohitela na dru-2 ddestu lestvice dvojico Op. Su-in Opicino, ki imata 23 l^morje pa prav gotovo 'ne bo J*°*andro lahka ovira. Res je, da ri® domačini odločno jurišali na saj jim le ta daje možnost, J^Ustavijo vodeče Primorje, ki J?. Prav gotovo zadovoljilo tudi z ne glede na to, da že me-v dni ni zmagalo. Prosečani so v zadnjih štirih nastopih iz-' štiri remije (tri celo brez (J ^ini zadetek, ki so ga do->1! v teh štirih tekmah pa je pa-, f* U-metrovke (proti S. Marcu). ^?sno dokazuje, da v napadu Pri-nekaj ne gre. Kljub vsemu 5 Pa so navijači za jutri optimi-Ojicujoč se tudi na dejstvo, da ^pje v gosteh letos še ni do-' tekIX>raza ’n imajo Prosečani ^boj serijo 12 pozitivnih nasto- [°sTALUNGA - ZARJA bJ^vanje Zarje se obeta dokaj ^(h10' Čostalunga je v zadnjih I a nastopih delno razočarala svo-t*v>jače in zato hoče jutri nabiti zamujeno. Čostalunga je Ha nedeljo nepričakovano pod-® Bregu, v sredo pa so Tržača-^mizirali 1:1 proti Zaulam. V dveh tekmah je torej od štirih predvidevanih točk osvojila le pičlo točko. To jasno dokazuje, da moštvo trenutno ni v najobljši formi in po vsej verjetnosti bo v nedeljo prišla na dan še utrujenost. Vse to seveda govori v korist Zarje, ki pa si ne sme delati iluzij, kajti prepričani smo, da bo Costa-lunga za Bazovce trd oreh. Tržačani razpolagajo s solidno obrambo, saj so v letošnjem prvenstvu dobili le 10 golov. V napadu pa imajo odličnega strelca Furlanija, ki je posebno nevaren s streli od daleč. Morda je Čostalunga v zadnjih nastopih nekoliko odpovedale na sredini igrišča, kjer se pozna odsotnost izkušenega Giraldija. Kaj pa Zarja? Bazovci so se po zadnjih uspešnih nastopih povzpeli do četrtega mesta lestvice, katerega želijo jutri ohraniti, kar pomeni, da bi se zadovoljili tudi z remijem, upoštevajoč dejstvo, da jim Čostalunga sledi s točko zaostanka. v B. R. KOŠARKA NAŠE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH K0NT0VEL PRED ODLOČILNO TEKMO S TRŽAŠKO PETERKO HURLINGHAM V promocijskem prvenstvu Jadran jutri v gosteh proti Interju 1904 PROMOCIJSKO PRVENSTVO Po sobotni prepričljivi zmagi nad Italo bo slovenska zamejska združena ekipa Jadran jutri pred novo težko nalogo. Naši košarkarji bodo namreč igrali proti Interju 1904, ki je bil od nekdaj tradicionalen nasprotnih »plavih*. Interjevi košarkarji so v tej ligi dokaj slabo startali. Po prvih kolih so bili celo na zadnjem mestu lestvice brez točke. Nato pa so se pošteno oddolžili za vrsto nepričakovanih NIIIIIIIIIIIMIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIillllll||ini||||ll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||j|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,|||| KOLESARSTVO TROFEJA ZSŠDI Jutri ob 13. uri v Lonjerju start velike mednarodne dirke KK Adria Prireditelji pričakujejo še nove prijave - Proga bo speljana v glavnem po kraški planoti Jutri ob 13. uri bo iz Lonjerja startala prva mednarodna kolesarska amaterska dirka za Trofejo ZSŠDI, ki jo prireja lonjerski kolesarski klub Adria. Na dirki bo sodelovala poleg domačih tekmovalcev tudi celotna garnitura jugoslovanskih kolesarjev iz članske kategorije, poleg tega pa še močno zastopstvo zahodnonemških a-materjev, v zadnjem trenutku pa so dovoljenje za nastop na otvoritveni dirki v Furlaniji-Julijski krajini za leto 1977 zaprosili tudi štirje švicarski vozači, ki so v četrtek prispeli v Poreč na trening. Poleg štirih ali petih zahodnonemških klubov (točnega števila se ne ve. ker niso prispele še poimenske prijave) bosta nastopila dva švicarska kluba iz Ziiricha ter dvanajst jugoslovanskih ekip, od Skopja do Pulja in Kranja. Seveda, pa se bodo dirke udeležili '""•litin,,.................................................................... tudi člani lonjerske Adrie ter kolesarji iz našega mesta in ostalih krajev dežele. Morda se bodo na cilju predstavili tudi vozači iz Veneta, ki imajo prav tako jutri še eno tekmovanje v Rovigu za Trofejo Tricolore. Jugoslovanski kolesarji bodo skupno z Nemci in Švicarji prispeli v Lonjer že okrog 9.30 zjutraj, potem ko bodo v koloni prešli mejni prehod pri Škofijah ob deveti uri. V ZENSKI A LIGI Drevi Kras v finalu proti GBC iz Barija ^evke imajo naslov državnih prvakinj na dosegu roke ^ ob 21. uri L^Padla odločitev. bo v Bedonii pri če bo dekle- tap Kras iz zgoniške tn repen-k.?® občine uspelo iztrgati za-tf.^rn GBC Bari državni ekipni ajOoteniški naslov. To je že tret-tv^todni poskus slovenskih pred-da priborijo svojemu matič-, klubu edini prestižni naslov, tj,? hišo še osvojile. i > /se zavedamo, da ni nalo-v^riO-rdečih* tako Irhka, saj na- govorijo v korist južnjakinj, t^° vsaj na papirju bolj homo-^^'Štvo. Lani so sicer naša de-0®Srečn° izgubila s tesnim 4:5, JI ko so bile že na pragu sijaj-Jjge, kar je. zadostno jamstvo, niti tokrat odigrale prd-V vloge. Če malo proučimo do- ii j Ospjhe obeh ekip v prvem i ®tošnje sezone, ugotovimo, da 1 a*ke GBC sijajno zaigrale na Prvenstvenih srečanjih, med-je imel Kras precej težav jjac®rimi ekipami. Zadnje čase * ^Ssnčeve varovanke prihaja-vpj. boljšo formo, kar spedbud-v |^a na igralke same. Miličeva ^ -ku cele sezone utrpela niti ■ v P°raza (če izvzamemo nasto-'lLff*«vnem dresu z objektivno Jsjnii nasprotnicami) in La jjGe Fazio ter Pascale bi ji V6e Povzročati prevelikih pre-jih po tehniki in vital- nosti zdaleč prekaša. Edinole bivša reprezentantka De Gioia (ki je pred dobrim letom nastopila v Trstu) bi jo lahko spravila v težave, ker je bila vedno za Sonjo trd oreh. Ker p- je ta nevarnost bolj psihičnega kot tehničnega značaja, smo prepričani, da bo zmaga pripadla popolnejši igralki. Slej ko prej je usoda Krasa v rokah Vesnaverjeve in Žigonove, ki morata osvojiti dve točki. Vesnaver-jeva je Pascalejevo lani že gladko premagala, pa tudi De Fazio je ob dobri igri zanjo dosegljiva. Končno lahko tudi Žigonova, ki je trenutno v odbčni formi, preseneti eno izmed svojih nasprotnic in pribori za svoje barve odločilno peto točko. Treba se bo pošteno potruditi za osvojitev prestižne zmage, navijači pa bodo doma nestrpno pričakovali novico iz Bedonie, ker je avtobusni izlet v zadnjem trenutku zaradi tehničnih razlogov odpadel. - bs - dirke na cesti. Proga pa je nato speljana takole: Miramar — Sesljan — dvakrat krog Sesljana, Mavhinje, Šempolaj, Bajta, Božje polje. Križ, Nabrežina, Sesljan, nekar. sledi Sesljan — Mavhinje — Šempolaj — Bajta — Božje polje — Prosek — Tr-biška cesta — Obelisk — kamnolom Faccanoni — Bazoviška cesta, do cilja nad Lonjerjem, skupno 85 km. 11. ZŠI Po objavljenem startnem redu moramo objaviti nekatere spremembe: tekmovalka Benčina Damijana sodb med medvedke (64) ne pa med cicibane, Startala bo vsekakor s št. 72, v rezultatnih polah bo na pravem mestu. Olaf Sedmak (Bor) je bil pomotoma izpuščen iz seznama. Tekmoval bo s startno številko 64 kot zadnji baby sprint takoj po št. 21. Iz Benečije so se prijavili še sledeči tekmovalci: Oballa Marko (letnik 40) št. 65, Petrig Riccardo (67) št. 66, Melaj Marko (67) št. 67, Feletig Robert (63) št. 68, Kont Mauro (64) št. 64. Jutri se bodo prijavili še tekmovalci iz Ukev. Ker Rabelj nima restavracij je SPDT poskrbelo za leteči bife na progi, v Za vse informacije se bodo tekmovalci lahko obrnili k osebju v šotoru nedaleč od cilja. srn. - Na evropskem mladinskem smučarskem prvenstvu v Kranjski gori je pri fantih zmagal v smuku Švicar Lutz, najboljši Italijan Gird ni je bil 6.. najboljši Jugoslovan pa 27. Pri dekletih je zmagala Švicarka Bischofsber^er, najboljša Italijanka Bielerjeva je bila 6., najboljša Jugoslovanka Kokličeva pa 27. Med tistimi, ki s« bodo udeležil' tega tekmovanja, bo tudi odlični jugoslovanski kolesar Zdenko Kahlina, ki je v nedeljo v Poreču osvojil naslov jugoslovanskega državnega prvaka v ciklokrosu (na sliki). Poleg tekmovalcev bodo prispeli v Trst kot spremljevalci nekateri izmed najbolj znanih jugoslovanskih kolesarskih strokovnjakov, kot Ljubljančan Zvone Zanoškar. ki je bil, tako kot Veselin Petrovič, dalj časa kapetan državne reprezentance, nato Puljčan Rajkovič, ki je član predsedstva jugoslovanske kolesarske zveze, ter razna znana imena, od Bogoviča do Boltežaija, Hvastija in Biliča. Najštevilnejše zastopstvo bo imel ljubljanski Rog (U tekmovalcev), nato Astra Ljubljana in Saga Kranj po 7, Meta 11 iacommerce Zagreb in Rad-nički Kragujevac po 5, Siporex iz Pulja 4, Partizan in Beograd (oba iz Beograda) in Vardar iz Škofija po 2, Avala iz Beograda in Skopje po 1. Start dirke bo ob 13. uri v Lonjerju, kolesarji in spremstvo pa se bodo nato podali strnjeno po Lonjer-sk> cesti. Rotondi, ulicah Giulia, Bat-tisti. Carducci, Trgu Dalmazia. Ul. Ghega, Trgu Liberta. Miramarskem drevoredu preko Barkovelj da križišča pri Miramaru, kjer bodo kratko postali. nakar bo dan uradni znak za start letošnje otvoritvene kolesarske ————— s 1 co [ el 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 X 1 2 1 X 1 X X 2 1 X vi» so v zadnjih tekmah igrali presenetljivo dobro in trener Renato Štckelj je bil s svojimi varovanci zelo zadovoljen. DEČKI V tem prvenstvu bodo danes zaposleni le Brežani, ki bodo v predzadnjem kolu igrali z močnim Ri-creatorijem. V nedeljo so Bregovi zastopniki v tekmi s Chiadinom zapustili izredno dober vtis. Danes bo naloga težja. Upati pa je, da bodo tudi v tem srečanju pokazali napredek iz zadnjih tekem. ATLETIKA spodrsljajev in so se prebili do samega gornjega dela lestvice. V minulem kolu so izgubili z ekipo CUS z eno točko razlike. Značilnosti igre Interja 1904 so znane: do natanko izpiljena cona, ki omogoča hiter protinapad, v čemer so Interjevi košarkarji še posebno izurjeni. Drugo orožje: točen met iz razdalje. V prvem srečanju v Dolini so košarkarji Jadrana zmagali k 83:61. Takrat pa se je še posebno izkazal Peter Starc, ki pa jutri ne bo igral. MLADINCI Poletovi mladinci bodo jutri pospravili riov par točk in bodo še v večji meri popravili svoj položaj na lestvici. Varovanci trenerja Tavčarja bodo namreč igrali proti Barco-lani, ki je zadnji na lestvici brez točke. Borovci pa bodo gostovali v Kr-minu, kjer bodo z okrnjeno postavo skušali enakovredno zaigrati z nevarnim in hitrim nasprotnikom, s košarkarji Mobilcase. KADETI še pred tednom dni so v Konto-velovem taboru z drugačnim vzduš; jer.i čakali na jutrišnji spopad s Hurlinghamom iz Trsta. Po nedeljskem porazu s Flaminiom pa postaja jutrišnje srečanje ?a Kontovelce važnejšega pomena. Da lahko naši košarkarji mirne duše računajo na finale, v tem primeru bi morali jutri premagati Hurlingham in bi tako že vnaprej preprečili »vsake možne špekulacije* na račun te ali one ekipe. V primeru, da bi zmagal Hurlingham, potem bi verjetno morali Kon-tovelci tudi letos odigrati tretje odločilno srečanje s Flaminiom za vstop v finalni del. Sicer pa je prvenstvo še zelo dolgo in možni so še . .. drugačni razpleti. Borovci seveda nimajo teh »težav*. V tem prvenstvu igrajo v glavnem zato, da si naberejo izkušenj za prvenstvo «pomlad», ki bi se moralo pričeti že ta mesec. Borovci bodo! danes zaposleni z Don Boscom. »Pia-1 iiniMiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiMiiMiMiiiiiiiiiiiiimiiniuiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiii DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 5. marca 1977 KOŠARKA KADETI 18.00 v Trstu, Ul. Caravaggio Bor - Don Bosco • • m DEČKI 16.30 v Dolini Breg - Ricreatori • « • NARAŠČAJNIKI 16.00 v Gorici, Dijaški dom Dom • Pagnossin B M/M8ASKET TURNIR B1AS1 16.30 v Trstu, Ginnastica TS SGT - Bor ODBOJKA MOŠKA B LIGA 18.30 v Mestrah CUS Benetke - Bor HiiiHiiiirniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiitiiiiiPiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiii DANES NA OPČINAH Krosu za nižješolce se obeta lep uspeh Proga je speljana v dveh krogih - Veliko zanimanja Danes popoldne bo na Opčinah že težko pričakovani kros Bora za nižje srednje šole tržaške pokrajine. Bistvenih novosti, ki bi zanimale udeležence, ni. Tekmovalkam in tekmovalcem se priporoča, da se držijo navodil glede slačilnic, katere sta v prostorih Prosvetnega doma in v svojem športnem krožku vljudno dala na razpolago SPD Tabor in ŠD Polet. Šole »Srečko Kosovel*, »Igo Gruden* m «Ivan Cankar* bodo imele ODBOJKA V RAZNIH LIGAH Večina naših ekip bo igrala v gosteh Zanimiv deželni finale prvenstva deklic Catanzaro - Juvcntus Cesena - Inter Foggia - Bologna Genoa - Perugia Lazio - Samprloria Milan - Napoii Torino - Finrentina * Verona - Roma Ascoli - Pescara Avellino - Novara Brescia Catania Lecce LR' Vicenza Taranto - Como 2 1 1 1 X 1 1 X X X 1 2 2 MOŠKA B LIGA Odbojkarji Bora odhajajo v goste CUS iz Benetk. Ti šesterki sta se v letošnjem prvenstvu srečali že trikrat. Gostje pa imajo z Benečani odprt račun, ker so jim morali v tem drugem delu prvenstva prepustiti * točki pred domačimi gledalci. To je bila tudi edina zmaga CUS v tem delu prvenstva. Razmerje dosedanjih srečanj je 2:1 za CUS. Kot zanimivost naj povemo še to, da so se vse tri dosedanje tekm > končale 3:2 ŽENSKA B LIGA Bre^ odhaja v Trento. Glede na dejstvo, da je Sala najmarj za raz red boljša od vseh ostalih v tej skupini, nimajo odbojkarice iz Doline večjih možnosti za uspeh. Sokol gre v Bonate Sotto, Čeprav igrajo Nabrežinke v gosteh se jim ponuja lepa priložnost za osvojitev dveh dragocenih točk. Samo zmaga bi pomenila Nabrožinkam korak proti obstanku v tej ligi. Pred domačimi gledalci je v prvem srečanju slavil Sokol s 3:1. Neposredni obračun med Borom in Moglanom Venetom bo samo prestižnega značaja, saj imata po pr-šestih nastopih enako število vih točk. V tem delu prvenstva igrata obe ekipi občutno slabše. Za domačinke lahko rečemo, da imajo drevi enkratno priložnost, da prekinejo serijo porazov. Vprašanje pa je. če se bo to na igrišču tudi resnično dogodilo. MOŠKA C LIGA Zgoničani bodo gostili solidno e-kipo ACLI od Sv. Jakoba, ki igra vse bolje. Grilanc in tovariši bodo morali zaigrati zelo prizadevno in odločno, če hočejo premagati tega tekmeca in tako izbojevati prvi par točk. DEŽELNI FINALE DEKLIC Prvenstvo v tej kategoriii nam je prineslo lep uspeh. V konkurenci nižjih lig je Sloga osvojila pokra jinski naslov. V konkurenci ekip, ki igrajo v A in B ligi pa je isti naslov izbojevala šesterica Bora. Danes popoldne bo najprej v Fiume Venetu deželni finale štirih pokrajinskih parov: Sloge, Corridonija, Maianeseja in Libertasa (Fiume Veneta). Po žrebu bosta odigrani dve izločilni tekmi. Zmagoviti ekipi se bosta naslednji dan v istem kraju srečali še z Borom. Vse je seveda odvisno od žreba, vsaj kar se tiče Sloge, toda imamo enkratno priložnost, da igrata v jutrišnjem sklepnem tunirju kar dve naši ekipi. Po vsej verjetnosti tako Sloga kot tudi Bor, ne bosta igrala z najboljšima postavama, kar je seveda velika škoda. G. F. dovolj prostora v krožku Poleta v Konkonelski ulici, šole »Simon Gre gorčič*, »Fran Levstik*, »Sv. Ciril in Metod* in »Fran Erjavec* pa v Prosvetnem domu. Na tekmovanje morajo vsi tekmo valci priti z že izpolnjenimi vpisnimi kartončki, katere bo organizator odvzel takoj po končanem teku in nemudoma sestavil vrstni red ter opravil nagrajevanje. Kartončki so treh različnih barv, in sicer: zeleni — za letnik 1963 rumeni — za letnik 1964 sivi — za letnik 1965 Tekmovanje se bo odvijalo po naslednjem urniku: 14.30 zbor v slačilnicah in odhod na start 15.30 tek deklic letnika 1965 1000 m 15.45 tek dečkov letnika 1965 1000 m 16.00 tek deklic letnika 1964 1000 m 16.15 tek dečkov letnika 1964 1200 m 16.30 tek deklic letnika 1965 1200 m 16.45 tek dečkov letnika 1965 1200 m Vsi teki se bodo odvijali v dveh krogih, kar bo nudilo več užitka tudi gledalcem, ki bodo imeli možnost dalj časa slediti posameznim preizkušnjam. Tiste, ki bodo priši naravnost na kraj tekmovanja obveščam:), da je f>rbg& speljana da južni strani avtoceste, približno 500 m od glavne ga križišča v smeri proti Bon^m NOGOMET V okviru priprav na nadaljevanje prvenstva druge amaterske lige bo kriška Vesna igrala jutri prijateljsko tekmo proti mladinski postavi Triestine. Tekma' ki bo na kriškem igrišču, se bo začela ob 15 uri. 3. AMATERSKA LIGA Tudi v tej ligi bodo odigrali nekaj zaostalih tekem. Od naših enajsteric bosta igrala Kras in Union. Kras sprejme v goste ekipo Dui-na, ki trenutno preživlja krizo, saj so Dcvinčani v zadnjih dveh nasto-pin zapustili igrišče poraženi. Sicer niti Kras ne plava v najboljših vodah in zato mislimo, da bi morda delitev točk zadovoljila obe enajsterici. Podlonjerci pa gredo v goste k ekipi Esperia Pio XII, ki računa proti Unionu na celotni izkupiček. Navijači Uniona so prepričani, da ekipa ne bo razočarala in se bo vrnila domov s točko v žepu. V tekmovanju za evropski namiz noteniški pokal je Poljska premagala Italijo s 5:2, Jugoslavija pa Švedsko s 4:3. Na svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju v Tokiu sta v plesnih parih omagala Sovjeta Mojse-jeva in Minenkov. ŽENSKA B LIGA 20.30 v Trstu, Ul. della Valle Bur - Mogliano Veneto 21.15 v Trentu Sala Trento - Breg * • • • 21.15 v Bonate Sotto Bonate Sottu - Breg « • « MOŠKA C LIGA 21.15 v Nabrežini Kras - ACLI Sv. Jakob * • * DEŽELNI FINALE DEKLIC 16.00 v Fiume Venetu Igra tudi Sloga ATLETIKA NIŽJEŠOLSKJ KROS 14.30 na Opčinah Organizira Bor NAMIZNI TENIS FINALE ŽENSKE A LIGE 21.00 v Bedcnii Kras - GBC JUTRI NEDEIJA, 6. marca 1977 KOLESARSTVO TROFEJA ZSŠDI 13.00 v Lonjerju Prireja Adria NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Štandrežu Juvent na - Audax * • • 15.00 v Dolini Rosandra - Primorje 15.00 Trst pri Sv. Sergiju Čostalunga - Zarja • . m 3. AMATERSKA LIGA 10.00 na Proseku Esperia Pio XII - Union • • ft 15.00 na Proseku Kras • Duino • • * 15.00 v Zdravščini Poggio - Mladost • • • 15.00 v Koprivnem Capriva - Sovodnje * * * KADETI 13.15 v Trstu, Ulica Flavia Libertas - Vesna • • • NARAŠČAJNIKI 15.00 v Trstu, Sv. Alojzij Blue Star - Primorec « • • 12.00 na Opčinah Portuale - Primorje • • » 9.00 v Dolini Breg - Union • • • NAJMLAJŠI 11 30 v Trstu pri Sv. Sergiju Inter S. Sergio - Primorje « « • 10.00 v Trebčah Primorec - Val podana Cave « « • 10.30 na Opčinah. Alpinska uL Čostalunga - Breg • • » ZAČETNIKI 12.00 na Proseku Primorje - Giarizzole B * * * 11.00 na Opčinah Sonrini - Kras • • « PRIJATEUSKA TEKMA 15.00 v Križu Vesna - TriesPna (mlad.) ODBOJKA FINALE DEKLIC 9.00 v Fiume Venetu Igra tudi Bor KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 9.00 v Trstu. Ul. aella Valle Inter 1904 - Jadran « • • KADETI 11.00 na Kontovelu Kontovel - Hurlingham * « « MLADINCI 14 45 v Trstu, Ul. della Valle Barcolana - Polet • • m 11.00 v Krminu Mobilcasa - Bor SMUČANJE 11. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE 10.30 v Rablju Prireja SPDT SREČKO VILHAR • ALBERT KLUN Narodnoosvobodilni boj "rimorcev in Istranov 46. |>a Sardiniji, Aorziki in v južni Franciji ^ času invazije so bile vse «slovanske čete» razpore-'l^.Pfedvsern na treh območjih: v pristaniščih, velikih ^'“čih in na letališčih. Nekatere čete so dan in noč 'Ij | ^ale bombe. Z njimi so bile prekrite vse poljane o-ališč. Našim četam, ki so bile 14. avgusta 1944 v '"tih11’ se je močno vtisnila v spomin koncentracija o-'s^Sa desantnega ladjevja, drugim zopet bobnenje letal. *Sj Vsak hip vzletala, a druga se vračala. V tem času 'WiS'ovanske čete* zaradi vestnosti in požrtvovalnosti V**® velik ugled. na Korziki se je pokazalo, kaj pomeni v primeru % v°jnih operacij dobra organizacija zaledja. Za na$e čete« pa lahko rečemo, da so na otoku v tem 11 imele skorajda levji delež. NARODNOOSVOBODILNO GIBANJE V »(SLOVANSKIH ČETAH. ^tjueriška vojaška komanda je »slovanske čete* raz-, a Po vsej Korziki in jim naložila težke in odgovorne ' V vsaki četi je bilo po nekaj dobrih političnih ak- % tivistov in ti so poskrbeli, da so se čete kljub veliki razdalji lahko med seboj povezale. Pri povezovanju naših ljudi pa je imela posebno važno vlogo «234. slovanska četa*, imenovana «četa za zvezo« (Signal Slav Companv). Pripadniki te čete «so se dnevno premikali iz kraja v kraj in prepredali celo Korziko ne samo s telefonsko žico, marveč tudi z idejami narodnoosvobodilno borbe jugoslbvanskih narodov«. 1) Takoj po odhodu italijanskih oficirjev so zaplapolale v »slovanskih četah« jugoslovanske zastave z rdečo zvezdo. V nekaterih četah so si tedaj naši ljudje sami izdelali tudi jugoslovanske značke in si jih pripenjali na prsi. S tem so želeli zaveznike in domače prebivalstvo opozoriti, da so Jugoslovani in da so njihove simpatije na strani NOVJ. Zaradi tega ameriški četni oficirji vsaj v začetku niso delali nobenih težav. Nekateri so izpričevali celo simpatije do nove demokratične Jugoslavije in podprli naše ljudi tako, da so lahko pred taboriščem poleg droga z ameriško zastavo postavili še drog z jugoslovansko zastavo. Toda drugi komandanti čet so poročali štabu polka, da so začeli naši ljudje na lastno pobudo dvigati jugoslovanske zastave. Tako pa so o stvari dolgo razmišljali in končno poslali vsem četam okrožnico, da je izobešanje jugoslovanske zastave na javnem prostoru prepovedano in prav tako nošenje jugoslovanskih značk. 2) Jugoslovanska zastava z rdečo zvezdo pa si je kljub navedeni okrožnici uspešno utirala pot. Pripadniki »»slovanskih čet« so na javnih prireditvah nastopali z jugoslovanskimi zastavami in nosili so jih tudi v povorkah in na pogrebih ponesrečenih tovarišev. Ker so naši ljudje upali, da jih bodo zavezniki poslali v Jugoslavijo, jih je okrožnica o prepovedi uporabe jugoslovanske zastave na javnem prostoru pred taboriščem vendarle, močno prizadela. V okrožnici so videli slab znak in seveda oviro, da bi se čimprej vključili v NQVJ. Tako se je v četah polagoma zakoreninil občutek, da so pozabljeni in odrinjeni od sveta. Nanje je začela pritiskati izolacija, ki je imela marsikaj skupnega s tisto na Sardiniji. Toda tam jih je obiskala jugoslovanska delegacija, na Korziki pa niso več videli Jugoslovana, ki bi jim lahko z živo besedo vlival nove upe na »>dhod v domovino. Tudi na Korziki so začeli vznikati narodnoosvobodilni odbori, prav tako kot že svojčas na Sardiniji. Ti odbori pa se niso mogli legalizirati, ker je nad vsako četo bdela kontrola ameriških oficirjev, ki v večini primerov našim ljudem niso bili naklonjeni. Pripetilo se je celo, da so v nekaterih četah prirejali pravcate policijske preiskave in v neki četi našli seznam tistih, ki so četnemu NOO plačevali članarino (prispevek za OF). Približno 14 dni pred invazijo je štab polka razposlal vsem četam okrožnico, s katero jih je pozival, naj izberejo kandidate za oficirsko šolo. V četah je bilo veliko tehtanja, kdo naj bi bil za šolo najbolj primeren. Kolektivno so določali kandidate, ki so si pridobili največ ugleda v enotah Ko se je prvi tečaj začel, je marsikdo mislil, da pomeni to začetek priprav za odh»xi v Jugoslavijo. Čete so začele tedaj same in spontano prirejati kratke) tečaje o vojaških vedah, da bi se pred odhodom v domovino naši ljudje čim bolj izpopolnili. Ko je bila invazija mimo, so prišli v čete novi komandanti, sami Slovenci in Hrvati. Morala se je zdaj še bolj okrepila. »Slovanske čete« so se tedaj med seboj trdno povezale. Za pripadnike »slovanskih čet« je bila prava sreča, da so dobili nove komandante, Slovence in Hrvate, pristaše narodnoosvobodilnega gibanja. Zdaj so se nekoliko izboljšali pogoji za delovanje četnih odborov. Najbolj aktivni predstavniki teh odborov so sestavljali komite «slovanskih čet«. Člani komiteja so bili nekateri bivši aktivisti OF in člani KPJ Ker so bili skoraj vsi oficirji ali podoficirji so svoje vojaške zveze izkoristili za aktiviranje odborov. Direktive komiteja so veljale za vse pripadnike '«slovanskih čet«. Komite pa je moral svoje delovanje prilagoditi stanju, kakršno je pač bilo na otoku, to je položaju, ko ni bil< nikakršnega stika z domovino. Jeseni leta 1944 so začele »slovanske čete* in tudi pc samezniki naravnost bombardirati štab polka z zahtevo, na jim omogoči odhod v Jugoslavijo Na vse te zahteve pa ji komandant polka, podpolkovnik Britten, odgovoril- »Vei Slovencev in Hrvatov (oboje skupaj imenuje Slavs, op. p. je zahtevalo, da se jim omogoči vključitev v NOVJ. 2al tem zahtevam ni moč ugoditi. Vsakega posameznika v zavezniški vojski moramo upo rabiti ne oziraje se na njegove želje, kjer lahko največ do prinaša k našemu skupnemu cilju, to je zmagi nad Osjo "Slovanske čete” pod tem poveljstvom zdaj nujno potrebu jemo za delo, ki jim je bilo dodeljeno. Marsikateri ameri ski oficir ali vojak bi bil raje na fronti, toda prav tako ko vi mora opravljati vojaške dolžnosti, kjer je po mnenji zavezniške vojaške komande najbolj potreben.* 3) Pripadniki «slovanskih čet« so bili pod enako vojaške disciplino kot sami ameriški vojaki. Tako okrožnico, kakrš no je naslovil podpolkovnik Britten na «slovanske čete« bi lahko poslal tudi kakršnikoli drugi vojaški enoti. Toda ker ie pomenila zahteva pripadnikov «slovanskih čet« vklju čiteV v NOVJ, to je odhod na fronto v Jugoslavijo.sje pod polkovnik Britten takoj poudaril, da imajo podobne žel it tudi ameriški oficirji in vojaki. Odločen-«ne» podpolkovnika Brittena je pomenil težak udarec upom za odhod v Jugo slavijo. Našim ljudem tedaj ni preostajalo drugega, kot da se zapio vase ter se še bolj posvetijo sebi in za vsaka ceno lotijo akcij v korist jugoslovanskim narodom. 1) Rafael Nemec: V 234. Slav Company. str. 4, rkp, M ONPPS PAK 2) Headquarters Northern Base Sect!on (BNGT) APO 386 U S ^my 29 . 5 1944 To.Commanding General, Corsica Air Sub Area. APC 650, U. S / Army. M-ONPPS PAK. r-, Det' 2698 th Technical Supervisior Regiment, 10. 11. 1944- To ali Slav Persoimel. M ONPPS-PAK. ^ (Nadaljevanje sledi> Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din Paitni tekoči račun za Italijo PRIMORSKI DNEVNIK Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 5. marca 1977 Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» * DZS . 61000 Ljubljani. Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob da* lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir za mm višin* v širini 1 stolp,ca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh druglh pokrajin Italije pri SPI. Izdai.LJzTr 1 Trst založnikov Odgovorni urednik Gorazd Veeel in tiska I ZARADI PREDLANSKEGA UMORA GRŠKEGA NEOFAŠISTA MIKISA MANTAKASA Panzieri obsojen na 9 let in 6 mesecev zaporne kazni, Lojacono pa oproščen Prevladuje mnenje, da gre za izrazito politično razsodbo po vzoru «Valpredovega pri-mera» - Demonstracije levičarskih mladincev in presenetljivo nagel poseg policije RIM. 4. — Tukajšnje porotno sodeče je proti vsakemu pričakovanju naložilo Fabriziu Panzicriju 9 let in 6 mesecev zaporne kazni ter oprostilo zaradi pomanjkanja do-k-zav Alvara Lo.jaeona (v odsotnosti). »Nerazumljiva, krivična, sramotna, 'z vrha ukazana’ razsodba, za katero so se kajpak rade volje odločit' najbolj reakcionarni icrogi italijanskega sodstva* — tako poudarjajo ne le v skrajnolevičarskih gibanjih ter organizacijah, ki so po piebranju razsodbe uprizorile hru-pen protest, temveč tudi v najšir-šiii slojih demokratičnega prebivalstva. Nekateri govorijo celo o »novem primeru Valpreda*, se pravi o Panzicriju kot grešnem kozlu. Ne bomo se spuščali v razglabljanje okoli utemeljenosti takih in podobnih primerjav, dejstvo pa je, da so rimski porotniki — ni važno, če hote ali nehote — z omenjeno razsodbo še znatno bolj zameglili ostanke moralnih vrednot, s Katerimi se tako radi ponašajo naši sodniki; tisti seveda, ki zrejo na desno in ki so jim trn v peti ko legi iz vrst »demokratičnega sodstva*. Gre za razsodbo, ki mora nujno zapustiti vidno sled: že nekaj let toliko govorimo o potrebi po «mo-ralizaciji* javnoupravnega aparata, o odstranjevanju tako imenovanih suhih vej, in vendar ostaja vse pri starem; ne samo, bolj kot drezamo v blato, več blata zajemamo. Ni torej nobeno naključje, če nenehno se množeče vrste nezaposlenih mladincev in samozvanih «me-tropolskih Indijancev* skušajo rušiti družbene temelje, ki so že tako pol strohneli. Zajezitev čt dalje bolj nasilnih protestov orezposelne mladine, ki hkrati pomeni kar najbolj ugodna tla za sejanje ideološko-političnih provokacij v služb skrajnodesni-čarskih zarotnikov kot* izvrševalcev ukazov i/ vrst mednarodne reakcije, velekapitala in ultrakonservativ-nih katoliš-uh krogov, je mogoča le z odstranitvi|0 plevela; dokler se bodo mladi :u.v dovali lahko po ljudeh, ki so vpifaeni v Lockheedov in njemu podobne škandale, od njih nikakor ne bo mogoče pričakovati usmiljenja. Panzieri se je znašel na zatožni klopi zaradi umora grškega neofašističnega študenta in pripadnika zloglasnega rr.isovskcga gibanja MSI Mikisa Mantakasa februarja predlanskim. Žrtev je padla zadeta od svinčenk iz revolverja, ki naj bi gn imel \ rokah Alvaro Lojacono. Javni tožilec, ki je za slednjega zahteval okroglo vzeto 30 in za Panzierija 24 let ječe, je v svojem posegu trdil, da je na študenta streljal Lojacoio, le po golem naključju nai bi ne ubil tudi italijanskega fašista Hollija in nekega policista, Streljal naj bi tudi Panzieri, vendar — tako je dejal tožilec — ni nikogar zadel. Med nadvse burnimi sc.dnimi obravnavami ni branilskemu kolegiju uspelo razbremeniti obtctencev, kar je povsem razumiuvn; v krogu obremenilnih prič so bili pretežno skrajni desničarji, ki trdijo, da so levičarji napadli sedež MSI, v resnici pa še predobro vemo, kje gre po navadi Lisa ti najhujše zločince, od «ostro-•trelcev*, ki so te dni hudo ranili v Rimu med drugim sina komunističnega senatorja Mafiolettija, do Bombnih atentatov (Kmečka banka V Milanu, vlak llalicus itd.). Tožilčev poseg je bil tudi sicer izredno pristranski in mimo vsake profesionalne etike ne'-uslišano žaljiv v odnosu do obtožencev. Kakor o raz-sodDi v zvezi z umskim umorom gr-šimga prohfašista Panagulisa, taco xahko tuJi v ten primeru govorilno o pravi sodni farsi. Med drugim je razumljivo, zakaj je bil Panzieri obsojen skoraj na 10 let zaporne kazni, ko pa je šlo liekje za stranskega obtoženca. Ne lamo: obsojen je bil zaradi »moralnega sodelovanja* pri Mantakaso-vem uboju, a Lojacona. ki naj bi po zatrjevanju javnega tožilca in prič iz vrst mož postave dejansko Ustrelil mladega neofašista, so kar Oprostili. Nedvomno je sodstvo ho-lelo pokazati ob tej priložnosti svojo »marljivost* pri uresničevanju najnovejših vladnih odločitev glede kaznovanja najhujših kriminalcev, čeprav je do tragičnega dogodka prišlo pred dvema letoma, obenem pa se j'e dosledno držalo na novo iz policijskih, karabinjerskih in dr-žavnoobveščevalnih zaprašenih predalov izbrskane teorije o nasprotujočih si skrajnostih, levičarski in desničarski. Tudi ne gre pozabiti, da je razsodba prišla v trenutku, ko parlament obravnava vprašanje Lockheedove afere, ko se v Catan-zaru odvija proces proti Fredi in Venturi, ko tečejo drugod po Italiji druge sodne obravnave proti črnim zarotnikom ter atentatorjem in ko se »odpadniki* rmsovskega gibanja Po prebranju razsodbe je skupina pripadnikov skrajnolevičarskega gibanja Lotta cgntinua uprizorila burno demonstracijo, med katero so mladimi vzklikali gesla proti sodstvu. Policija je demonstrante napadla s solzilnimi bombami, in sicer menda brez vsake potrebe, torej docela provokacijsko. Agenti so zajeli dva mladeniča, češ da sta pripravljala atentat. Razsodba je odjeknila tudi na univerzi, kjer so študentje filozofske fakultete v posebni noti naglasili: »Naš tovariš je bil obsojen skoraj na 10 let zaporne kazni zgolj zato, ker je komunist in protifašist*. Javni tožilec Luciano Infelisi je že vložil priziv prot; razsodbi, ki je po njegovem preblaga. Priziv bodo vloždi tudi branilci obsojenega Panzieri ja Giuseppa Sotgiu, Nino Marazzita, Umberto Terracini in Maria Causaraeo, ki označujejo razsodbo kot absurdno, kakor tudi branilci oproščenega Lojacona Guido Valvi, Tommaso Mancini, Alberto Pisani in Giuseppe Gianzi, ki bi radi dosegli od sodnega zbora popolno oprostitev varovanca, (dg) BRUZZANO (Milan), 4. - Med tiskovno konferenco o onesnaženju v Lombardiji je prof. Gaetano Fara, k: vodi deželno zdravniško-epi-demiološko komisijo, posredoval prve izsledke laboratorijskih analiz na zarodkih žena, ki so živele na področju zastrupljenim z dioksinom. Analize so opravili v Zah. Nemč:ji. V dveh primerkih naj bi zdravniki odkrili hromosomske poškodbe na zarodkih, ni pa znano, če je vzrok teh poškodb dioksin. Po nepričakovanem sklepu predsednika beneškega bienala Odstop Ripe di Meana močno odjeknil v državi 1 .se stranke zahtevajo, naj vlada odločno obsodi poseg sovjetskega veleposlanika Fabrizio Panzieri takoj po obsodbi (Telefoto ANSA) BENETKE, 4. — Po včerajšnjem nepričakovanem odstopu predsednika beneškega bienala Carla Ripe d Meana, je podpredsednik ustanove in beneški župan Mario Rigo že sklical upravni svet, ki naj razpravlja o tem vprašanju. Kaže vsekakor, da je Ripa di Meana z včerajšnjo potezo presenetil marsikaterega člana sveta, čeprav je bil bienale že nekaj dni stalna tarča sovjetskega tiska. Odstop Ripe di' Meana je močno odjeknil v državi. Po snočnji izjavi komunističnega poslanca Tor-torelle. so v polemiko posegli pred stavniki skorajda vseh političnih strank. Njihove izjave so uglašene več aii manj na isti ton: odločno zavrniti poseg sovjetskega veleposlanika Rižova kot nezaslišan poskus vmešavanja v italijanske no tran.ie zadeve in v svobodno kul turno razpravo. «Tovarišu Ripi di Meana — je poudaril na primer socialistični tajnik Bettino Craxi — sem izrazil osebno solidarnost in solidarnost vodstva stranke. Nihče ne sme kloniti sovjetski zahtevi, naj bienale ne razpravlja o kultur nem oporecnišlvu. Ta poseg zopet dokazuje, kako represivna je kulturna politika Moskve in, kar je še najhujše, zahteva dovoljenje za izvoz teh svojih pogledov v Italijo. Odstop tovariša Ripe di Meana je dokaz njegove doslednosti, vendar pa la odstop ne sme pomeniti nje gove odpovedi boju za svobodo, pač pa mora biti izhodišče za vse doslednejše uresničevanje načela svobode izražanja.* Podobno stališče je zavzel tudi tajnik UIL Giorgio Benvenuto. ki je izrazil Ripi di Meana solidarnost članov sindikalne konfederacije. Obenem se je tudi obvezal, da bo sporazumno z ostalima konfederacijama posegel pri zunanjem ministrstvu z zalite vo, naj odločno zavrne zahtevo sovjetskega veleposlanika. V zvezi z nepričakovanim razpletom afere so številni poslanci naslovili vprašanja zunanjemu ministru ter ministroma za kulturne dobrine in šolstvo. Najbolj vneti so bili pri Tem demokristjani in socialdemokrati, ki so vložili kar po tri vprašanja. Zaenkrat ni znano, kdaj bo viada odgovarjala parlamentarcem, saj je to odvisno od 'trajanja skupnega zasedanja obeli domov parlamenta. Posredno pa je vsem že odgovoril zunanji minister Forlani, ki je v razgovoru s časnikarji nekam pilatovsko izjavil: »Pred enim tednom me je Ripa di Meana seznami z možnostjo, da se SZ ne bo udeležila bienala. Tedaj sem mu pojasnil, da kot vlada nimamo nobene pristojnosti, da bi posegli v dejavnost kulturne ustanove, ki lahko obstaja samo, če je svobodna in avtonomna. Menim, da je pravilno, da ju generalni tajnik ministrstva seznanil predsednika bienala z nadaljnjim razpletom, to pa V ZNAMENJU ŽOLČNEGA NASPROTOVANJA POLITIKI SINDIKATOV IN KOMUNISTIČNE PARTIJE Provokacije na italijanskih univerzah se čedalje bolj množijo in zaostrujejo Prihodnji teden parlamentarna razprava o problemih rimskega vseučilišča z udeležbo Argana RIM, 4. -r Položaj na italijan-1 Z druge strani so tako imenovani pripravljajo na skupno ofenzivo najbolj zakrkmjenimi klerikalnimi krogi in krščanskodemokratsko des nico proti demokratizacijskemu procesu, ki je zajel italijansko družbo še zlasti po «20. juniju*. Proces ustrahovalne narave torej in proces «monstrum», katerega po slcdice bodo znale demokratene sile brez dvoma pravilno izkoristiti. skih univerzah je še vedno napet. Do hujših izgredov sicer ni prišlo, vendar je na rimskem vseučilišču prav malo manjkalo, da ni izbruhnil spopad med študenti in policijo. Agente je poklical na pomoč rektor Ruberti dosledno z nedavno obljubo, da ne bo več trpel vandalskili dejanj in zasedb fakultet. Najbolj razborite skupine mladincev so v resnici zasedle prostore medicinske fakultete. Ko so jih a-gentje razgnali, so uprizorili de monstracijo pred poslopjem, tedaj pa se je iz še nepojasnjenih razlogov zaiskrilo: policisti so odvrgli nekaj solzilnih bomb, mladina pa se je razpršila in — tako ugotavljajo glasniki skrajnejših slu dentskih gibanj, vključenih v tako imenovane »avtonomne kolektive* — ni nasedla provokaciji. Vsa zadeva je trajala največ 15—20 mi nut. Rektor Ruberti je po dogodku znova potrdil, da bo v primeru potrebe tudi v bodoče vselej poklical na pomoč agente javne varnosti in ožigosal nespametno ravnanje najbolj skrajnih vej študentskega oporečništva. Da se s položajem na tukaiš njem vseučilišču res ne gre šaliti, potrjuje med drugim vest. po kateri je predsednik poslanske Komisije za javno šolstvo Di Giesi sklical za prihodnji četrtek ne kakšen vrhunski sestanek za .nadrobnejšo proučitev problemov rim ske univerze v zakonodainem kiju ču. Sestanka se bodo udeležili |w leg Di Giesija predsednik senatne komisije za javno šolstvo Soadoli ni, rektor Ruberti, zastopništvo a-kademskega zbora, rimski župan Argan, predsednik pokrajinske prave Mancini, pristojni odborniki ter razni parlamentarci. »metropolitanski indijanci* nairovedaii za nedeljo »dan boja* proti finančnikom, ki hočejo sprazniti študentski dom, kjer se je zabarikadirala večja skupina mladincev iz protesta proti .neustrezni preskrbi s hrano o-ziroma draginji. Medtem se nadaljujejo polemike okoli davišnjega nastopa policistov proti študentom. Slednji zatrjujejo, da sploh niso nasilno postopali s komer koli, rektor Ruberti pa trdi na osnovi pričevanj, da so napadli več docentov (med temi ravnatelja fakultete za fiziko Chiarottija). Po dogodku, ki naj bi povzročil poseg agentov, so se študentje zbrali na skupščini. Prvotno naj bi ta bila namenjena proučitvi .vprašanja odnosov do časnikarjev, toda spričo novih nemirov je bila posvečena zdajšnjemu položaju na univerzi. Poleg tega so študentje ostro protestirali zaradi obsodbe Fabrizia Panzierija na 9 let in 6 mesecev zapora v zvezi s predlanskim umorom grškega neofašista Mantakasa (o tem poročam i na drugem mestu). Podoben je položaj tudi -na drugih univerzah. V Bariju je del vseučilišča še vedno (od torka) zaseden, isto velja za-univerzo v Cagliariju in drugje. Študentje protestirajo bodisi proti Malfattijevim načrtom, kot proti čeualjc bolj nevzdržnim razmeram na univerzah. Na medicinski fakulteti palermske ga vseučilišča so odobrili listino, ki omenja med drugim potrebo po rešitvi notranjih, didaktičnih problemov in predlaga ustanovitev zavodskih svetov, ki jih zakon sicer ne imenuje. Dokument so podpisali vsi docenti v p-epričanju. da bodo s tem tvorno prispevali k reševanju najbolj perečih študentskih proble mov. Vse bolj prihaja do izraza tudi dvomljivi odnos univerzitetnih «skrajnežev» do sindikalnega gibanja in komunistične partije, ki ju oporečniki povezujejo v en sam sveženj skupaj s policijskimi agenti. O ustreznih žolčnih napadih prihaja vest s turinske filozofske fakultete, kjer so popoldne «avtonomisti» sklicali množično obiskano skupščino — videti je bilo pripadnike organizacije Lotta continua, politične grupacije «democrazia proletaria* ter raznovrstnih »ultralevičarskih* skupin, ki so se v poslednjih časih »izkazale s podvigi* izrazito fašističnega kova. Na skupščini seveda ni bilo pristašev KPI, niti ne sindikalistov in predstavnikov drugih političnih strank; to pa zato, ker niso hoteli nasesti novim provokacijam. Odločitev v tem smislu je bila sprejeta na političnosindi-kalnem srečanju, za katero je dal pobudo predsednik piemontske ga sveta Sanlorenzo. (dg) Amin-SZ-Kuba / NA1ROBI, 4. - Radio Kampala je danes sporočil, da je ugandski predsednik Idi Amin Dada sprejel sovjetskega veleposlanika in kubanskega trgovinskega svetnika. Nadrobnosti radijska postaja ni na vedla, pripomnila pa je, da je »feldmaršal* povsem zadovoljen s srečanjima. Gostoma naj bi se zahvalil za pomoč, ki sta jo dala v preteklosti Ugandi tako Sovjetska zveza kot Kuba. SZ je v zadnjih letih, kot kaže. dobavila Aminu večjo količino o-rožja in raznega vojaškega materiala, tako tudi nekaj lovuev »mig 21*. Slednje so uničili na le tališču v Entebbeju Izraelci • ne pomeni, da je vlada spremenila svoje stališče * (vt) EGS in vprašanje odpadkov BRUSELJ, 4. — Komisar za okolje in ekologijo v Evropski gospodarski skupnosti Lorenzo Natali je v teh dneh umestil poseben odbor, ki se bo ukvarjal z vprašanjem odpadkov v državah članicah skupnosti. Lani so v EGS «proizvedli» skupno skoraj dve milijardi ton odpadkov. Glavni problem, ki ga bo moral rešiti odbor, je kaiko zavarovati okolje pred temi odpadki in kako ponovno spraviti v proizvodni obtok del tega lhateriala, med katerim so tudi dragocene kovine in plastične snovi. Franco Freda (desno) in Guido Giannettini (levo) med procesom zaradi pokola v Kmečki banki na Trt* Fontana. Slika zgovorno priča, da sta kamerada ohranila prijateljske odno se (Telefoto ANSM im"11 ||||||llllllltllltflllllllllllvf1llllllllll■llllllllllllllMlllllll■ltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll,llmllll■llllll■■fllllllHlllllMllll>l^lllMllllllllllllllllllll■lllmul*lllllM■l■lllllllltlmllllllltlMlllllllllllllll■l|lo|,l' PRESENETLJIVO PRIZNANJE MED PROCESOM V CATANZARU FASIST PAN: FREDA IN VENTURA STA U0U IZPOLNJEVALA UKAZE Eden od tolikih absurdov procesa: žrtve pokola zastopajo skrajno desničarski odvetniki, med zagovorniki treviškega založnika je več levičarjev CATANZARO, 4. - Franco Co-macchio elektronski tehnik iz Cone-gliana Veneta, ki se je iz obtoženca prelevil v glavno obremenilno pričo proti Giovatiniju Venturi, je imel tudi med današnjo obravnavo nosilno vlogo, ki jo bo jutri najbrž delil z nesdanjim strankarskim tovarišem in soobtožencem Giancar lom Marcliesinom. Po včerajšnjih in predvrčerajšnjih izjavah Comacchia je bijo pričakovati, da bodo davi Venturovi branilci kar navalili na pričo, izkazalo pa se je, da so bila predvidevanja in nap9ye$ pfevee katastrofalna. Razprava še je trudno vlekla me i enim vprašanjem in drugim in največ časa so potratili za zapisovanje Cornacchiovih izjav, ob čemer so se včasih vnele žolčpe polemike. Šlo pa je vsekakor v glavnem za nepomembne podrobnosti, saj je Co-macchio v bistvu ponovil le to, kar je povedal v prejšnjih dneh. Ena sama je bila kolikor toliko pomembna novost in sicer ko je elektronski tehnik namignil na izjavo'Ruggera Pa-na, enega od glavnih Fredovih sodelavcev. Pan naj bi mu nekega dne zaupal, da Franco Freda in Gio. vanni Veitura nista voditelja prevratniške celice v Venetu pač pa navadna izvrševalca ukazov. Ni pa dodal nič drugega, kar bi lahko pokazalo preiskovalcem sled za skrivnostnim kolovodjo. Nihče ni dvomi), da sta bila Freda in Ventura le vmesna člena v teroristični organizaciji, kljub temu pa je Panova izjava — vsaj kot jo je podal Comacchio — presenetljiva, zlasti ker prihaja iz vrst samih fašistov. Kdo je torej skrivnostni «lutkar», ki ga v svojih obtožnicah ne omenjajo pieiskovalni sodniki Stiz, D’Ambrosio in Migliacjcio? Zaenkrat lahko rečemo le, da je njegovo mesto na zatožni klopi prazno. Obravnava se je tudi danes kot o-bičajno začela z znatno zamudo zaradi odsotnosti številnih odvetnikov. Italijanska pravica ni bila nikoli zelo hitra m učinkovita, najbrž pa ni vsaj z vidika spi štovanja ustaljenih pravil o vedenju v sodni dvorani, padla nikoli na tako nizko raven kot sedaj v Catanzaru. K temu sta poleg odvetnikov (predsednik jih je prijavil 13 razsodišču odvetniške zbornice) v znatni meri pripomogla tudi Freda in Ventura, ki si lahko dovolita opsovati sodni zbor, časnikarje in zagovornik;) anarhistov, ki lahko svobodno »plešeta* po dvorani in celo osebno posegata v obravnavo, ne da jih kdo opomni. Včeraj je sicer neki odvetnik protestiral proti njunemu vedenju, vendar njegov protest je naletel pri predsedniku na gluha ušesa. Dejanska »bomba* pa je-, počila izven obravnave, ko se je razširila govorica, da je eden od zastopnikov prizadetih strank misovski občinski svetovalec v Cio'onu Gre za odvetnika Ligottija. ki skupaj z odv. Gar-giullom zastopa uslužbence milanske Kmečke banke. Lieotti sicer trdi, da je še izstopil iz stranke, vendar pa naj b; njegovega odstopa še ne sprejeli, ker naj bi se misovski veljaki še'ne spoiazumeli o njegovem nasledniku. S rrin.erom Ligotti je prišla do izraza ena od tolikih nenavadnih in presenetljivih značilnosti tega procesa, žrtve fašističnega zločina zastopajo odvetniki, ki so po političiern nazoru skrajni desničarji. Aziatiti bova je na primer član novoustav vljene «democrazie nazionale*. Sdoavdo Ascari pripada skrajnodorvičarski liberalni struji Edgarrla Sogna, k' je osumljen, da ie med pobudniki »belega golpeja*’ Eveno Arani je riar misovskega inštituta za cehovstvo. Taddei na predseduje italijanski monarhistični zvezi. Da oo zmešnjava še večja pa sta v Venturovem odvetniškem kolegiju poleg radikalca Dc Catalda tudi osvoboditev čilskih političnih jetni- dva socialista in sicer Antonio Car-dia in Erasmo Antetomaso. Govorilo se je. da je vodstvo PSI sprožilo disciplinski postopek proti njima, kar pa so socialisti odločno domanti-rali. (vt) Skupno zaključno sporočilo KPI in KPČ RIM, 4. — Ob zaključku obiska tajnika čilske komunistične partije v Italiji sta KPl in . KRČ objavili skupno zaključno sporočilo, v katerem med drugim poudarjata, da sta akcijska enotnost in tvorno sodelovanje najrazličnejših političnih in družbenih demokratičnih sil osnovni pogoj za uspešen boj proti fašizmu, za napredek demokracije in za socializem. Glavni del dokumenta je posvečen analizi položaja v Čilu, kje- se skokovito stopnjuje represija preti vsem demokratičnim silam in še zla s k proti komunistom. KPč se je zahvalila italijanskim tovarišem in vsem demokratičnim silam za njihovo pomoč v boju proti hunti (sad te pomoči je tudi mednarodna osamljenost Pinochetovega režima), obenem pa je opozorila na nujnost še bolj zavzete akcije za kov. Mesinov nečak zabodel časnikarja NUORO, 4. — Giovanni Nicolo Mesina, nečak tragično znanega «kralja Supramonta* Graziana Mesine je danes zabodel dopisnika lista »Unione Sarda* v Orgosolu Lui-gija Pilconija. Kaže, da je deček, ki mu je komaj 13 let, .pošteno,.ua-liil nasprotnika. Vzrok spora med dečkom in časnikarjem naj bi bila prelomljena obljuba. Pilconi naj bi namreč obljubil 30.090 lir nagrade tistemu, ki bo našel njegovo harmoniko, dečku, ki mu jo je prinesel, pa naj bi dal zgolj dva desettisočaka. Giovanni Nicolo je sin Graziano-vega starejšega brata, ki je bil u-bit 1962. leta. Njegov umor je bil vzrok ostre «Grazianeddove* reakcije, ki je tedaj segel po brzostrelki in se prelevil v »kralja Supramonta*. VARŠAVA, 4. - Msgr. Luigi Pogi, ki je zadolžen za odnose med Vatikanom in Poljsko, je dopotoval danes v Varšavo. iiiiimiiiuniiiiiiiiiiiiMiiiiiMiimiiiiiimiiuimiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiifiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiim IZ PROTESTA PROTI IZKORIŠČANJU ŽENSKE DELOVNE SILE Oddelek komunističnih borb napadel milansko podjetje Problem, ki ni rešljiv z nasiljem, temveč s preobrazbo družbe MILAN, 4. — Tri z revolverji oborožene žensk ' so okoli 8.30 vdrle v prostore podjetja »Mondial Lus», ki se bavi z izdelovanjem pisarniških potrebščin, temeljito zvezale štiri u-službence in telefonskega tehnika, poškodovale pisarne stroje, računalnike in telefon z neznano kislino ter porisale stene z gesli, kakor: »Dovolj je izkoriščanja žensk, dol s 'črnim do'om . nadaljevale bomo boj za prevlado komunizma* itd. Na isti ton je uglašen tudi letak, ki so ga pripadnice teroristične skupine pustile V neki javili telefonski govorilnici .er ga podpisale «oddelek komunistično bojujočih se žena*. Demonstrativno akcijo je trojica, o kateri vodo priče povedati, da je šlo za brhka in hkrati odločna dekle-, ta. izvršila temeljito preračunano, saj je traiaia le nekaj minut. Ne samo, osebje urada, ki se nahaja tik ob pisarni, kamor so vdrle «komu nistične borbe > se še zavedelo ni. kaj se pravzaprav dogaja nekaj me trov stran. Dekleta so pobegnila docela nemoteno s pajdašema, ki sta jih čakala pred vrati. Uradniki Franco Giannctti (44 let). Maria Ro'») Ceriani (29) in Maria Casupolo (*0y ter rfeimenovani tehnik telefonskega podjetja so članom pobočnega' oddelka kvesture postregli le s skonimi podatki o napadalkah, in to bodisi zaradi izne-nadenja spričo dokaj neobičajnega vdova, kakor spričo naglice, s katero so dekleta izvršile operacijo. Preiskovalci |k>. ezuicjo napad na »Mondial Lus* (v negovi tovarni v Sa-ronnu je zn pes-enih 130 oseb. od tega odpade polovica na žensko delovno silo' ki naroča delo tudi po zasebni poti, ti rej brez vsakih sin dikalnib in orugih jamstev, gospo- v kaznilnica!), z nedavnim pojavom tako imenovanih »proletarskih ob-hodnic*; gre za bojevite skupine mladih' obeh spolov iz vrst «delavske avtonomije* (razborite in politično nejasno opredeljene organizacije, ki pa se ima za skrajno levičarsko), ki so v n6š'edrijih mesecih na podoben način napadli milanska podjetja «Pubblilabqr», «Electrowaren» in «Ros/». Dejstvo, da so se takjh akcij pričele utjaezevali oziroma jih celo voditi ženske je značilno, pa tudi razumljivo. Mimo okoliščine, da je ženska v današnji družbi še vedno močno zapostavljena, je treba upoštevati. da je zlasti v južnejših predelih države sramotno izkoriščajo. Zadeve ni treba 'posebej komentirati, zadostujeta le dva zgovorna primera: Neapeljčanka s petimi, otroki in dvg le-j nezaposlenim možem na domu šiva rokavice 9 - 10 ur na dan — za tsako ji «naročnik» izroči 20 lir; Sardinka p) a v tako doma izdeluje čipkaste pirh; ■- za vsakega prejme 25 tisoč lir, izdelek pa gre naprodaj po ceni 35C.000 do 500.000 lir- - • (dg) Brodolom pri Japonskem dinjam, vaaeu kuga <*t w KOBE, 4. — Na Tihem oceanu nedaleč od zahodnega dela japonskega otočja je prišlo do trčenja med liberijsko tovorno ladjo «E asterr Rose* in grško «Petra». Li berijska se je potopila, grška pa ni zadobila hude škode. Nesreča je vsekakor zahtevala dve človeški žrtvi, a tretjega pomorščaka Nov francoski veleposlanik v Jugoslaviji BEOGRAD. 4. - Novoimenov«:\ veleposlan-k h ranči je v Jugoslajj Jacques Martin je izročil danes V[ verilnice podnridsedniku preds*^ stva SFRJ Vdoju Žarko vicu. V vodnem govoru je francoski ari* sador izrazil piepričanje, da bo ' svoje moči posvetil ohranitvi it ™. glabljanju odnosov, ki sta jih državi izoblikovali v svoji zgodov,^ slavi ja in Francija kot pri, in katerrn visoka vrednost in k» vost sta se pokazali med nedav* , uradnim obiskom francoskega P** sednika Giscarda D’Estainga v Pe gradu. ZDA o oporečnikih Sovjetski zvezi v dan«5 o- ŽENEVA. 4. — ZDA so predložile komisiji OZN, ki ,a, kvarja z vprašanjem človeških P1 UMUUI ».4 PROBLEM CILINDRA V BRITANSKEM PARLAMENTU Britanci veljajn od nekd*/ za velike tradicionaliste, dar včasih tudi oni klonijo s. razmer in popuščajo močenj' stičnemu proslaštvu. Nekaj kepa se je že dal, časa do0° jalo v poslanski zbornici in dostojno» vedenje poslancev ) došeplo že tako mero, da J komisija za postopnik skle"!‘j odločno poseči in prepre*. vsakršno odstopanje od PraVL. trika. Zlomka, tradicija je dar tradie'ja in jo gre sposl vatii! , , -u Vajeni vedenja italijan* bd poslancev in senatorjev nak -že mislite, da so se tudi lanski parlamentarci na kakšne ameriške šege in * prostaško prerekali vsevp^J ali pa posedali (morda bi bolje reči poležavali) z mi na klopeh. Nikakor ne■ K stvo vprašanja je, kako VT°l j. predsednika poslanske zbor".. ce za besedo. Od časov, W ? bil cilinder za vsakega Bri‘ . ca obvezno pokrivalo, brez ( terega ni mogel z doma, )t,aj britanskem parlamentu % običaj: kdor je hotel be*e „ si je posadil klobuk na 0‘a časi in navade pa . *Pre njajo trdi na otoku in V! se le redkokdo poda na cilindrom na glav,. Kako torej poslanci prosijo za do? S tem, da dvignejo r°' « In tradicija? Zbornica )e 1m‘, /rt v/vni o/inf/tonn čfclp' pred časom soglasno skie_ da nabavi cilinder, ki je v ■■ vsak^ trebi, na razpolago ^ parlamentarcu. Težave P° m stajajo, če istočasno za besedo kar dva m, Eden se lahko posluži kl°""e^e toda drugi? Pozabivši na šege in navade iz starih ej so si poslanci doslej mlik<Š glavo karkoli jim je prišlo t|j,- roko, od žepnega robca sla z dnevnim redom seje■ • ^. dar: taka razvada ni mogla veljali. .m Kaj storili? Komisija Z