oM
UD
Nn»i»T — A.ftdr*«e:
“NOVA DOBA”
Gil? St. Clair At».
Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889)
Tl
j
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JED N OTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION.
Naše geslo v leni letu mora bili:	dvajset tisoč članov do
konvencije!
»CZ:
^UtoiS A» Second Class MnUer April 15th, 192S, ai Th« Poet OffJc« at CUrelanA, O, Under Tka Act tf March Srd. 1178. — Accoptaaea fae-Malli** M special rata »f poataf«, pr« Tided for in Section 1103. Act of October 3rd, 1917, authorized March lttk 183#,
ŠTEV. 21
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, MAY 23RD 1928 — SREDA, 23. MAJA 1928
VOLUME IV.
LETNIK IV.
^lika nesreča v premogovniku
h	-----
m v premogovniku ! Mather, Pa. je v soboto I - maja zasula nad 200 tlr-v?ev. Nepoškodovanih 'e Je rešilo 13 mož in rešil-.°nioštvo je dozdaj spravila površje GO trupel. Za stale ni dosti upanja, da l' “il še kateri pri življenju, se, da bo več kot 200 snirli.,
ZDRAVNIŠKI NASVETI
.M---------------
i p Albina Mather se nahaja
, reene countyju v zapadni
k^Ivaniji. Premogovnik
ei' Mine je neunijski od
%
Coli,
H.
lei'ie.s
Lastuje ga Mather Co., ki je podružnica jprds, Mather & Co. iz j elaiula, (). Ob času eksplo-*(! je nahajalo v rudniku m°^> katerih večino je t!r ‘l Črna smrt. Pravega ll za eksplozijo nihče ne se pa, dit je pokvai »trična Plin
Pov Hov
je pokvar j e-napeljava zažga-in premogov prah, kar zročilo silovito razstrel-je močno poškodovan
It
'Pore
delo
Zse> da
tdn0
razbite, kar zelo reš,ilnega moštva, bo vzelo več dni, bo rešilno moštvo dose-
lot Je ^r^ve’ ^ei s* mora
f 1 čistiti in zavarovati pot.
, ^deljek 21. maja je začelo Vii v	•	i	•
m 11 se goreti, kar je reše-
delo otežkočilo. Po par-
I ^ naporu se je posrečilo
jr ^ zadušiti.
Poročil v listih je razvid-f^(<1 so v Mather premogov-d«Iali večinoma “angleško
s *” premogarji, iz česar ^ dalo sklepati, da tam ni l(h lnozemcev. Iz naslovnika /-'Obe ,)e razvidno, da en ela« J. S. K. J
■ib*’
f
prejema
pošto Mather, Pa.
fEDENS
-o-
KI PREGLED
Nivno
<ry ■
ki
sodišče države e oprostilo R. N. j,. ivi je bil aretiran o * štrajka tekstilnih delav-<vi0 atersonu. Baldwin se "bj] Zahtevi policije, da ne 0,)državal shoda v neki
vrh.
(Piše dr. Jos. V. Grahek, zdravnik J. S. K. Jednote)
a-)šni
i dvorani. Vsled tega
aretiri
an in obsojen na secev ječe. Prizivno so-oprostilo ž moglo najti v namerava-
; tiie.
Je zda iaci.io, da
m
rfiTiP°stavnega Cr°Tdu'
^ j KANSKI projekt, znan
Im?611001 Muscle Shoals-
,„.a katerega je stala zve-
Ekzema.
Ekzema (eczema) je vnetje kože, katero ne povzročajo kakšni gotovi mikrobi, ampak nastane vsled različnih drugih vzrokov, ki delujejo kot strup, včasi tudi vsled želodčnih ali živčnih neprilik. Karakteristika ekzeme je vnetje in rudeči-ca. Mogoče je na obolelem mestu gotovo število malih mo-zolcev. V nekaterih slučajih je vnetje vlažno, in to se večkrat imenuje aktivno stanje. V takem stanju se pojavlja izcejanje, ki povzroča neregularne hitre kraste, ki so večkrat jako srbeče.
Največkrat je ekzema povzročena vsled dela ali okupacije posameznika. Vnetje kože, znano pod imenom ekzema, pa se more okužiti z mikrobi. Gotovi dražljivi predmeti, kot kemikalije in plini za-,morejo na koži povzročiti ek zemo.
To stanje zamore trajati leta in leta, razen če je bilo pravilno zdravljeno v začetnem stadiju. Ekzema se tudi večkrat povrne, četudi je bila enkrat ozdravljena. Nekateri ljudje so bolj dovzetni za eltzemo kot drugi. Pri drugih se zdi, da gotove jedi pripravljajo pot ‘kzemi. Te jedi delujejo nanje kot strupi. Ljudje, ki so večkrat izpostavljeni napadom ekzeme, naj bi bili previdni glede hrane. Nekateri teh bi se morali izogibati sladkarij, dadkdrja itd. Osebe, katere večkrat napada ekzema, naj bi si dale preiskati urin, da se pronajde, če ne vsebuje sladkorja. Nekatere osebe prenesejo več kot druge. Včasi se .udi pronajde, da je sol povzročiteljica ekzeme; v takih slučajih naj se količina soli pri jedeh zmanjša kar največ mogoče, in včasi jo je treba popolnoma opustiti. Medtem ko. je izravnanje vseh napak in nepravilnosti v hrani absolutno potrebno, je pa priporočljivo vprašati za svet družinskega zdravnika. On morda odpravi in ozdravi zunanje znake te bolezni. Zdravljenje je različno. V nekaterih slučajih bo gotovo zdravilo prineslo dober uspeh, v drugih bo pa popolno ma odreklo.
DROBNE VESTI IZ CLEVELANDA
VELIKANSKI PROJEKT
H 150 milijonov dolar-1 ‘ '
o °stane v upravi dnik
vlade, podpiše toza-. Podlogo, sprejeto od
v;')ornic \ -h
Od
kongresa. Naše 0(lne države dobivale
'iiei Cenjenih naprav po-^tj. rično silo. Velike kor-^ ° So si silno prizadevale v °be te ogromne vodne '°ie s Sv° j ° last ali upravo. v^i0 ’ 'la bi se ljudstvo pre-% ’^akšne ogromne do-1e^e-i° privatne družbe .Mo nih bogastev, ki pripa-0^]^, ar°du. Boj za Muscle k*	vlekel dolgo, a
(\l6 rlge korporacij niso nič t^*l ezni kongres se je iz-i Pi0-a v^adno last in upra-^toi-ekta. Posebna zasluga
h ,G- W
lil
Moška družina.
V San Pedro živi družina, v kater'i je nagnjenje za moške potomce tako močno, da se je v štirih generacijah rodilo 35 fantov, pa nobene deklice.
zmago gre sena-Norrisu iz Nebra-
:[G vedno odločno stal
za ljudske pravice.
UJl
v doli
L\i ,L9GO za .kontrolo po-
v^te "w*ini reke Mississippi ^ ro sta sprejeli obe zbor-^Pisallgresa’ -’e Predsednik kQl1 Tr-’e s ^em postala ^°ngres je tudi spre-
jel znano McNary-Haugen postavo, ki j6 namenjena v pomoč farmerjem. Predsednik se z določbami ne strinja, zato obstoja možnost, da jo bo veti-ral in vrnil kongresu.
NA KITAJSKEM se nadaljujejo boji med četami severa in juga in Japonska je poslala nadaljne čete na gotove strategične postojanke. Izrek, da kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, se bo najbrže tudi v tem slučaju vresničil. Ta “tretji” je seveda Japonska.
ROMUNSKEGA princa Ca-rola, ki je zadnje čase bival v Angliji, je angleška vlada opozorila, da je najbolje če zapusti deželo. Princ je torej odpotoval v Bruselj. Iz Romunske ni posebnih poročil, in zdi se, da se je dežela začasno pomirila.
V nedeljo 27. maja priredijo skupna društva J. S. K. Jednote v Velikem Clevelandu svoj prvi piknik na Špelkotovih farmah. Blagajna skupnih društev potrebuje finančne pomoči, mi vsi pa smo po dolgi zimi potrebni nekoliko razvedrila v prosti naravi. Več o tem pikniku citajte v dopisu in oglasu!
#
Dr. Vinko Šarabon, profesor zemljepisja in zgodovine iz Ljubljane, predaval bo pod pokroviteljstvom Slovenske Narodne Čitalnice v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. na večer 31. maja. Predavatelj bo ilustriral svoje predavanje z zanimivimi skioptič-nimi slikami iz Slovenije in iz drugih krajev Jugoslavije. Predavanje se bo vršilo v avditorij n Slovenskega Narodnega Doma. Vstopnina k predavanju bo 25 centov. Dr. Šarabon je izboren pripovedovalec, torej je upati, da nam bo njegovo predavanje nudilo mnogo duševnega užitka. Želeti je, da poseti to predavanje kar največ naše tu rojene mladine, da bo videla naravne krasote domovja svojih starišev.
A
V soboto 19. maja je nastopil v Slovenskem Narodnem Domu v Newburgu s pestrim šopkom slovenskih pesmi operni pevec Mr. Anton Šubelj, in izvzval tak vihar navdušenja, kot pred tedni v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Udeležba pri koncertu je bila precej povoljna, vendar smo pričakovali večjo. Da si zna Mr. Anton Šubelj osvojiti srca vseh poslušalcev, kjerkoli nastopi, pokazalo se je tudi pri tej priliki. Aplavz se je stopnjeval z vsako točko, in končno bi bilo občinstvo našega slavca najrajše kar ves večer obdržalo na odru.
V nedeljo 20. maja zvečer pa je imel koncert v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave., jugoslovanski operni pevec Mate Culič-Dragun. Poznamo ga že od lani, torej smo pričakovali mnogo duševnega užitka, in res nismo bili razočarani. Posebno za slovenske pesmi je žel tak aplavz, da jih je moral več ponoviti.
Po koncertu smo se izpraševali, kakšna je razlika med petjem g. Šublja in g. Culica. Razlika je, toda kako bi jo človek označil! Ako vzamemo vrtnico, nagelj in šmarnico, bo vsak lahko opazil razliko med temi cvetlicami v obliki in dišavi. Reči pa, katera je lepša, je teško. Vse tri so lepe, vse tri duhteče, pa vsaka na svoj način. Morda bi lahko primerjali pesem, kot nam jo je zapel g. Culic, krasni slovenski deklici, oblečeni brezhibno po najnovejši modi; pesem g. Šublja pa sladki slovenski devojki, oblečeni v slovensko narodno nošo, s šopkom nagelja in roži rina v nedrih.
A
V samozaložbi Mr. Ivan Zormana je pravkar izšla lična knjižica “Slovene (Jugoslav) Poetry.” Vsebuje 34 večinoma splošno znanih slovenskih popevk v originalu in v angleškem prevodu. Izvod stane $1.25 in se naroča na naslovu:	“Ivan Zorman, 6820 Edna Ave., Cleveland, O.” Dobi se lahko tudi v uradu Ameriške Domovine na 6117 St. Clair Ave. Kaj podobnega ameriški Slovenci dozdaj še nismo imeli. Obšir-
Dne 15. maja je predsednik Coolidge podpisal postavo, tikajoče se regulacije reke Mississippi. Podpis se je izvršil brez vseh ceremonih, prav kot bi se šlo za zgradbo kakšnega mosta ali poštnega poslopja, dasi bo regulacija reke Mississippi neprimerno večje delo, kakor je bila, zgradba Panama kanala.
Vsakemu je gotovo še v spominu obnašanju te največje se-veroameriške reke pred dobrim letom dni. g Obširne pokrajine in številna mesta je poplavilo njeno rumenkasto vodovje. Stotisoči prebivalci so morali bežati preti poplavo in mnogi od teh so si rešili le golo življenje. Rodovitna polja so bila zasuta s peskom in blatom, mnoga farmerska se-lišča so izginila.■ Poginilo je mnogo živine in divjačine in utonilo je tudi okoli 400 oseb. Materijalna škoda, ki jo je napravila povodenj lani v dolini reke Mississippi, se je računala na več sto milijonov dolarjev. Reka Mississippi sicer že od nekdaj rada presti) p a bregove, toda lanska poplava je bila največja v zgodovini Zedinjenih držav. Ker reka Mississippi dobiva svoje J pritoke z obširnega ozemlja,, fto je vse od Allegheny gorovju na vzhodu lo Rocky IVIomvlyjins na zapadli, je za njeno|ij|gulacijo od-fovoren velik <|oi Zedinjenih držav. Bilo jel torej neizogibno, da je vzela velikanski projekt v roke-^azna vlada. V kongresu so o tem debatirali okoli devet mesecev. Po zaslišanju različnih skupin in po mnogih kompromisih, sta sc obe zbornici kongresa zedinili na skupen načrt in je bila tozadevna predloga z veliko večino sprejeta. Kot gori omenjeno, je 15. maja sprejeto predlogo predsednik podpisal, nakar je postala zakon.
Regulacija reke Mississippi bo mnogo večje delo, kot je bila zgradba panamskega prekopa, kar se je pred par desetletji smatralo za ogromno pod-vzetje. Takrat je bilo treba napraviti 40 milj dolg prekop, da se potom istega zvežeta dva oceana. Zdaj pa bo treba urediti strugo, odtoke in jezove od Cape Girardeau, Mo., do mesta New Orleans, Louisiana, to .je približno tisoč milj daljave. Delo je preračunano na deset let. Panamski prekop ,je veljal Zedinjene države 400 milijonov dolarjev, regulacija reke Mississippi pa bo stala trikrat ali štirikrat toliko. Pa kaj se meni Stric Sam za tisoč milijonov dolarjev!
--------o—-------
Najdaljši predor.
Najdaljši predor je takozva-ni “Moffat Tunnel” pod gorovjem, zvanim Continental Di-vede, v Coloradu. Dolg je šest milj in je potom istega skrajšana daljava med mesti Denver in Salt Lake City za 170 milj. Železniško družbo stane ta predor 18.milijonov dolarjev.
NAJSTAREJŠA DOMAČA ŽIVAL
Med prvimi koristnimi živalmi, katere je davni človek vdo-mačil, je bila nedvomno ovca Tako popolnoma se je vdorna-čila, da nikjer na svetu ne naj demo več njenih direktnih prednikov. Vsekakor pa ima domača ovca precej bližne divje sorodnike. Med te spada divja ovca “bighorn” našega zapada, mongolska divja ovca “argali”, grivasta ovca v Eti jopiji in ovca imenovana “mou-flon” v Sardiniji in Korsiki. Oddaljena sorodnica domače ovce je tudi koza.
Naši davni predniki so bili nedvomno vsi ovčarji, črede vdomačenih ovac so dajale primitivnemu človeku nekako
nejši opis bo priobčen v eni prihodnjih številk. Knjižica ,fe krasno darilo za tukaj rojeno slovensko mladino.
•t
Frank Černe, trgovec z zlatnino in muzikalijami na 6033 St. Clair Ave., kjer se vrši te dni velika razprodaja, ima v zalogi nekaj novih gramofonskih plošč opernega pevca A. Šublja in naših poznanih pevk M. Udovich in J. Lausche.
neodvisnost, ker so ga zakla-dale z mesom za hrano in s kožami, oziroma volno za obleko. Družina, ki je lastovala dovolj veliko ovčjo čredo, ni bila za svoje življenje odvisna od lova.
Ovca se zadovolji skoro z vsako pašo in more živeti ce lo precej dolgo brez vode, posebno če dobi zelenja za hrano. Iz tega vzroka se reja ovac izplača tudi v pustih in suhih pokrajinah. Naš zapad prerodi še v današnjih časih ogromne črede ovac. Pasejo se po napol golih stepah, po gorovju in po gozdnih rezervacijah. Redijo jih v prvi vrsti radi volne in v drugi vrsti radi mesa. Ovce s pridom izkoristijo pašnike, ki za govejo živino niso pripravni.	*
Prve vdomačene ovce so se pred tisočletji pojavile v Aziji in Evropi. Nomadski narodi, ki so se selili semintja, so jih vpeljali kmalu v Egipt in Indijo. Ko je mornarstvo napredovalo ih so si ljudje upali na daljše morske vožnje, jemali so seboj žive ovce radi svežega mesa. V novoodkritih zemljah so se tem potom vdomači-le ovce zelo zgodaj. V našo državo Virginijo so bile pripeljane prve ovce leta 1609; Španci pa so jih privedli v Mehiko še pred tem časom. Leta 1884 je bilo v Zedinjenih državah že nad 50 milijonov ovac. Ko se je ljudstvo množilo in je bilo vedno več pašnikov izpremenjenih v polja, se je morala ovčjereja pomikati proti zapadu. Večina ovčjih čred te dežele se zdaj nahaja zapadno od reke Mississippi. Zedinjene države stoje na tretjem mestu glede pridobivanja ovčje volne, vendar se je porabi toliko, da jo, je treba importirati še od drugod. Največ ovčje volne producirata Avstralija in Argentina. Največ volne izvažajo Avstralija, Argentina, Nova Zelandija, Južna Afrika in Uruguay. Volno slabejše vrste eksportirajo Kitajska, Indija in zapadna Azija. Trgov za ovčjo volno bo vedno dovolj, ker ljudje zahtevajo volnena oblačila. Tudi ovčje meso je cenjeno povsod ,a največ ga povžijejo na Angleškem.
--------o-------
SMRTNA KOSA V New Yorku je 17. maja preminila po daljšem bolehanju Mrs. Fanny Sakser, soproga Mr. Franka Sakserja, predsednika Sakser State Bank in Slovenic Publishing Co. Pokojnica je bila stara 49 let, rojena v Ribnici iz družine Lovšin. Poleg soproga in sina zapušča v New Yoru več sorodnikov in mnogo prijateljev. N. v m. p.
GLASOVI Z RODNE GRUDE
V narodni skupščini se je nedavno poslanec Pucelj pritoževal nad slabo prehrano vojakov. Odgovarjal mu je minister za vojsko in mornarico, da je prehrana vojakov izvrstna. Isto je zatrjeval narodni poslanec Sretenovič. Kot član finančnega odbora pa je poslanec Sretenovič kmalu nato dobil informacije, da je stvar s prehrano vojakov nekoliko drugačna, kakor jo je on zagovarjal. Odpeljal se je torej za pravoslavne velikonočne praznike v Zagreb, da se osebno prepriča, s čim krmijo vojake. Na veliko soboto je nenadoma izvršil ogled mesa, ki so ga garniziji dobavili zagrebški liferanti. Kar je videl, mu je naježilo lase. S šefom veterinarskega oddelka ar mi je je Sretenovič ugotovil, da je meso popolnoma neužitno, sluzasto, smrdljivo in ogabno. Meso je bilo zaplenjeno. Značilno za drznost zagrebških liferantov je dejstvo, da so hoteli tudi naslednji dan. v nedeljo, dobaviti zagrebški garniziji smrdljivo meso, ki pa je bilo vnovič zaplenjeno. Tako so bili zagrebški vojaki na veliko soboto in velikonočno ne deljo brez mesa.
VSAK PO SVOJE
Predsednik bolgarskega sobranja g. Cankov je dne 27. aprila prejel brzojavno obvestilo od predsednika jugoslovanske Narodne skupščine, da je skupščina soglasno votirala kredit treh milijonov dinarjev kot podporo za prebivalstvo, j prizadeto po potresu v Bolgariji. Ta velikodušna kretnja je j napravila nenavadno globok utis povsod v Bolgariji, zlasti zaradi tega, ker prihaja ta podpora iz Beograda. In ker je največ, kar jih je dosedaj bilo nakazanih iz inozemstva. \ bolgarskih političnih krogih vlada prepričanje, da bo ime! ta ukrep jugoslovanske Narodne skupščine ugodne politične posledice v o d noša j ih med obe ma državama.
Vladni list “Demokratičeski zgovor” piše, da je jugosloven-ska skupščina dal s tem ne samo izraza bratskemu sočuv-stvovanju vsega jugoslovanskega naroda, temveč je istočasno izvršila impozantno manifestacijo za solidarnost balkanskih narodov, ki bo brez dvoma opogumila vse borce za zbližanje balkanskih narodov na temelju pravičnosti in medsebojnega spoštovanja.
“Slovo” piše, da je ta ukrep skupščine izzval izredno globok utis. Politične diference bode uredile vlade, toda čut solidarnosti med balkanskimi narod'-se mora ojačiti, če v dnevih ne sreče proži bratski narod dru gernu roko v pomoč. Stari Balkan, ki je že preživel mnogo katastrof, bo preživel tudi to nesrečo, toda spomin na dobrotnike od blizu in od daleč bo ostal vedno živ.
Jugoslovanski izseljeniški delegat v New Yorku poroča, da je predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike, g. Coolidge, podpisal zakon, ki določa, da ostane jugoslovanska izseljeniška kvota do 1. aprila 1929 ne-izpremenjena, to je, da se sme iz Jugoslavije v tem času priseliti v Ameriko 671 jugoslovanskih državljanov.
Gradba velikega hotela v Splitu. Med mestno občino (Dalja tu 3. »tranil
Saj ni čudno, če Evropejci silijo v Ameriko, ko čitajo takale poročila: narodni dolg se je tekom leta znižal za eno milijardo dolarjev; kongres je znižal davke za 225 milijonov dolarjev ; predsednik je podpisal postavo, glasom katere se bo porabilo 1,000 ali 1,500 milijonov dolarjev za regulacijo reke Mississippi. V Evropi nas zavidajo, ker si pač predstavljajo da nam milijončki kar cepajo v naročje, kol zrele hruške. Ej, ko bi znali, kako trdo se tu služijo dolarji!
*
V Carigradu živi neki možak, ki je 156 let star, in ki trdi, da je dosegel tako visoko starost samo vsled tega, ker se je izognil dela, kjerkoli in kadarkoli mu je bilo mogoče. V tej deželi nimamo takih starih stricev, in iz tega bi se lahko sklepalo zakaj je Amerika toliko pred Turčijo.
*
Neki G us je prinašal v clevelandsko mestno hišo od časa do časa mala darila. Ta darila so bila v dolarski obliki in G us jih je izročaj nekomu v depart-mentu za ceste. Nič ne ve, odkod so bila tista darila in nič ne ve, kdo je bil tisti, ki je darila sprejemal. Darovalci se nič ne spominjajo, da bi bili kaj darovali, prejemniki se ne spominjajo, da so kaj prejeli in Miklavž-Cus, ki je darila prenašal, je pozabil kje jih je dobil in konni izročal, čednost pozabljivosti je pa res čudovita.
‘ *
V Chicagu je nedavno umrl milijonar, ki je zapustil 20 milijonov dolarjev neki dobrodelni organizaciji, pod pogojem, da jih porabi najkasneje 25 let po njegovi smrti. Toliko milijončkov zapraviti v 25 letih bo sicer malo teško, toda, če se vsi člani organizacije resno zavzamejo, bo že šlo. če rabijo kakšnega eksperta v tem oziru, imam par imen na ••azpolago.
*
V Jugoslaviji se moškim obeta nadaljna omejitev osebne svobode.	Dozdaj je moral vsak doraščen fant, ki ni bil krevljast in škilast, za nekaj let k vojakom. Dosluženi aktivni dobi je sledilo za obresti še primerno število orožnih vaj. Zdaj pa nameravajo za hlačni ae, katerim še niso zamrli vsi pojmi o svobodi, vpeljati še poseben davek. Vsak moški, ki med 30. in 50. letom ne bo oženjen, plačevati bo moral občuten davek. Ženskam ni treba k vojakom, in nihče jih ne sili, da bi se možile. Naj reče kdo, kar hoče, pošteno in pravično to ni!
*
Nedavno sem čital nekje, da je v Ameriki vse bluff. Morda je res, morda ni; jaz se ne bom prerekal radi tega. Toda če je kaj resnice na tem, nismo nič slabši od visoko kulturne Evrope. Te dni sem čital v nekem ljubljanskem dnevniku, da plačujejo v Berlinu gotove ženske nalašč zato, da jokajo. Jokajo na komando za pogrebi ljudi, ki jih niso nikoli poznale. Tako jokanje je seveda blufl', plača pa je v gotovini. Saj je morda najbližjim sorodnikom res teško jokati, če umrje sitna žena, jezikava tašča ali bogat stric. V javnosti pa je treba pokaza-
(Dalje na 2. strani)
‘Nc'Oa "Doba99
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Cene oglasov po dogovora
'Naročnina za člane 72e letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče lista:
6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
Volume IV.
NO. 21
Dih mladoletja.
Nenadoma, takorekoč preko noči je zavel po deželi dih mladoletja. “Po stranskih potih, po tihem mahu, skrivaj, kot v strahu, prišla je pomlad,” kot se je izrazil pesnik. Pričakovali smo pomladi, želeli smo si jo, pa nas je kljub temu prijetno iznenadila s svojim prihodom. Z,daj je med nami, pa se nič ne obotavlja, nič ne vprašuje, ampak dela, urejuje in pretvarja svet po svoje. Majhni neuspehi, majhna prenagljenost tuintam je ne oplaši. Nič zato, če pozna slana tukaj ali tam posmodi par lističev. Pomlad prikliče novo zelenje in v nekaj dneh je napravljena škoda zabrisana. Neugnana, v višave in k solncu hrepeneča, je pomlad najpopolnejša slika zdravega optimizma. Zato je uspešna in zato je priljubljena.
Od pomladi nam misli nehote uidejo na našo mladino, kar je končno čis\o logično. Mnogo govorimo in pišemo danes o naši mladini, mnogo pričakujemo od nje. Računali smo z njo deloma že pred leti, pričakovali smo jo, toda, ko se je pojavila med nami, smo bili vendar nekoliko iznena-deni. Kar ne moremo še prav zapopasti njenega pomena in njene moči. Sodimo, da bo v kratkem času vršila veliko in važno delo, vendar smo nekako nezaupni. Mladina pa stopa na pozornico, zaupajoča v lastno moč, v lastno srečo. Ako ji bomo zaupali, ako jo bomo skušali razumeti, pojde, sicer ne natančno po naših potih, vendar vsaj deloma vzporedno z nami. V nasprotnem slučaju pojde brez nas, mimo nas in preko nas. Njej so odprta tisočera pota, katera nam, ki smo se priselili iz Evrope, niso bila znana in odprta.
Vsi smo danes že prepričani, da je bodočnost naših ustanov, posebno naših podpornih organizacij, odvisna od mladine. Zato jo vabimo in vpeljujemo v naše organizacije. Do tu je vse dobro in hvalevredno. Pozabimo pa včasi, da je mladino lažje pridobiti za organizacijo, kot pa jo obdržati v nji. Obdržali jo bomo le, če jo bomo skušali razumeti, in se trudili ji to dejansko dokazati. Dati ji moramo ugodnosti, do katerih je upravičena, predno jih bo sama zahtevala. Io ji bo dokaz, da jo vpoštevamo, da nam je njeno sodelovanje dobrodošlo. In vredna je ta naša mladina, da jo pridobimo za naše organizacije, in da ji iste izročimo, kadar mi opešamo. V splošnem je ta mladina dobra in nam naklonjena. Poleg tega ima za vodstvo organizacij več zmožnosti, kot si navadno mislimo. Naše podporne organizacije so produkt ameriških razmer, in v Ameriki rojena mladina bo reševala nove probleme neprimerno lažje, kot jih moremo mi danes. V splošnem ima tukajšna mladina mnogo več prilik za dobro temeljno izobrazbo, kot smo jih imeli mi. Več ima samozavesti in mnogo manj malenkostnih predsodkov.- Mi smo zrastli v majhnih razmerah, zato smo dostikrat čudovito malenkostni. V Evropi je doma narodna, strankarska in neštevilnih drugih vrst nestrpnost, in končno ni čudno če se je niti v tej deželi nismo mogli popolnoma otresti. V Ameriki rojena mladina ni navezana na malo vasico, na ozko dolino, na majhen kos ozemlja, ki je lastnina enega ali drugega narodiča. Njen dom je vse to velikansko ozemlje, ki se razprostira med Atlantikom in Pacifikom. Njeni sosedi so prebivalci vseh oseminštiridesetih držav naše Unije. Pripadniki različnih skupin živijo mirno drug poleg drugega in se medsebojno spoštujejo, brez ozira na versko ali strankarsko prepričanje. »Naša mladina je torej zrastla v neprimerno bolj zdravih razmerah, kot smo zrastli mi. Čim več bo v Ameriki rojene mladine v naših organizacijah, tem več bo bratstva in tem manj nestrpnosti.
Naša J. S. K. jednota ima že lepo število mladine v odraslem oddelku, toda lahko bi jo imela še enkrat toliko. Nove mlade člane najlažje pridobi mladina, zato je priporočljivo, da se ustanovijo ameriško poslujoča društva, kjerkoli so prilike za to. Nekoliko gmotne in moralne pomoči je treba iakim mladinskim društvom od začetka od strani starejših .lanov, kakšen nasvet tuintam, pa so kmalu trdno na lastnih nogah.
Bratje in sestre, posvetimo del pomladnih aktivnosti naši mladini. Pomladni čas je njen čas!
BESEDA DOPISNIKOM
SLO VENSKA DOBROSRČNOST
Slovenci smo že po naravi zelo dobrega in mehkega srca. Življenje našega naroda je bilo že od nekdaj neprestan trd boj za obstanek. Ras tli in razvijali smo se bolj v revščini kot v izobilju. Zato čutimo s potrebnimi, in skoro nobene prošnje za pomor ne moremo preslišati. Zelo velikodušno so se dosedaj odi:vali rojaki tudi, ko je prišel klic za pomoč od, naših bratov, ki so prizadeti ruleti dolgotrajnega premogarskega štrnjka.. Dasi splošne delavske razmere v deželi niso najugodnejše, so vendar člani J. S. K. J. prispevali toliko, da je bilo mogoče obdržati v organizaciji naše štrajkujoee sobrate. Stavka pa še iraja in društveni asesmenti morajo biti plačani vsak mesec. Prostovoljni prispevki, ki so v to svrho še vedno potrebni, naj se pošiljajo na glavni urad J. S. K. Jednote.
Društvene uradnike in druge dopisnike prosim, da ne pošiljajo v priobčitev poročil o kakoršnem koli srečkanju. Taka poročila moram črtati, ker sicer bi se utegnil seznaniti s trdo roko zveznih poštnih oblasti.
Dalje prosim dopisnike, da naj pošiljajo razprave o pravilih posebej, društvena ali druga krajevna poročila pa posebej. Vsak lahko vidi, da se priobča prvo pod naslovom “razprav o pravilih”, drugo pa kot navadni dopisi, ki so v največ slučajih krajevnega pomena. Dostikrat dobim dopise, v katerih so razprave o pravilih prepletene z društvenimi poročili ali priporočili, ali s poročili o delavskih ali drugih krajevnih razmerah. To je treba potem izbirati in prepisovati na posebne pole, kar zelo otežkoči delo, poleg tega se pa lahko še kaj preskoči ali zameša. Tekoče delo uredni-ka-upravnika je baš v tem času tako veliko, da ga komaj izdeluje; dasi ne utegne gledati na unijske ure. Za slavnostno šte-veliko Nove Dobe sem mogel dozdaj še zelo malo gradiva prirediti.
V razpravah o pravilih naj izvolijo dopisniki pisati le to, kar se tiče naše podporne organizacije. Vse, kar se tiče drugih organizacij, podpornih, verskih, političnih, kulturnih itd., naj iz naših razprav izostane. Mi imamo za rešiti dovolj problemov, ki se tičejo edino naše organizacije. Druge organizacije imajo svoja glasila, in kdor je njih član, naj se udejstvuje tam, če ima čas, zmožnost in voljo.
Cenjene dopisnike prosim tudi, naj vpoštevajo dejstvo, da ima urednik vezane roke glede gradiva, katerega sme priobčevati v Novi Dobi. To lahko vsakdo razvidi iz 4. točke v XX. členu naših pravil. Dotično točko, dokler je v pravilih, moram brezpogojno vpo-števati po mojem najboljšem razumevanju. Pomnite, da je moja iskrena želja vsem in vsakemu po najboljši možnosti ustreči ,tcida pravil kršiti ne smem.
Urednik.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje s 1. atranl)
ti jok in žalost. Pa se enostavno najame ženo, ki za nekaj mark joka, da je veselje!
*
Dva prijatelja sta te dni debatirala o vzrokih, ki delajo Chicago tako divjo. Po dolgem prerekanju sta končno prišla do soglasnega zaključka, da bo vzrok najbrže v dejstvu, da pripeljejo v Chicago vsak dan velike črede govedine.
*
Enajst clevelandskih mestnih odbornikov se je nedavno odpeljalo preko jezera v Cana-do. Parobrodna družba jim je dala prosto vožnjo in poleg tega baje vsakemu še en graviran pivski vrček. Nekateri zatrjujejo, da je to del Smithove predsedniške propagande. Na,j bo že kakor hoče glede tega, jaz sem zdaj prepričan, da se izplača “ronati” za mestnega koncilmana, in da bo pri prihodnjih volitvah še večji ravs ni kavs, kot je bil zadnjič.
*
Poroča se, da v Italiji nič več ne preklinjajo. Tič je diktator Musso, če je omejil produkcijo italijanskih kletvic, ki so radi svoje pestrosti in sočnosti znane po vsem svetu, in predstavljajo največji italijanski eksport. Jaz nimam nič proti temu, če se kletvice omejijo, saj so tako brez potrebe na svetu kot plevel, garje in stenice. Pri tem pa se ne morem iznebiti ugibanja, kaj reče reformirani Italijan, Če mu da koš njegova oboževana signo-rina, če se mu prismodijo makaroni, ali če mu pade na nogo kos opeke . . .	A.J.T.
Do sedaj poročani delegati in delegatinje za XIII. redno konvencijo.
Dr. št. 1. Joseph Mantel, Ely, Minnesota.
Joseph Spreitzer, Ely, Minnesota.
Dr. št. 2. John Hutar, Ely, Minnesota.
Joseph Kolenc, Ely, Minnesota.
Dr. št. 3. Joseph Brezovar, 2128—8th St., Peru, Illinois.
Dr. št. 4. John Demshar, Box 237, Presto, Penna.
Dr. št. 5. Joseph Erchul, Soudan, Minnesota.
Dr. št. 6. John Kumse, 1735 E. 33rd St., Lorain, Ohio.
John Kotnik, 1708 E. 32nd St., Lorain, Ohio.
Dr. št. 9. Joseph Srebernak, 511—5th St., Calumet, Mich-John D. Zunich, 4098 E. Cone St., Calumet, Mich. Dr. št. 11. John Černelič, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb. Dr. št. 12. Frank Alich, 417 N. Millvale Ave., Pittsburgh,Pa.
Vincent Arh, 1 Nickenbach St. N.S., Pittsburgh. Dr. št. 15. Frank Mehle, 1230 Taylor Ave., Pueblo, Colo.
Peter Culig, 1227 So. Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. Dr. št.	16.	Matt	Pečjak, 233 Boyer St., Johnstown,	Pa.
Dr. št.	18.	Val.	Subic, 313—6th St., Rock Springs,	Wyo.
John	Putz, 402—7th St., Rock Springs,	Wyo.
Dr. št.	20.	John	Perjon, Box 744, Gilbert, Minn.
Andrew Barle, Box 434, Gilbert, Minn.
Dr. št. 21. John Schutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo.
Joseph Jartz, R. 1, Box 120 C. Stockyards St.
Denver, Colo
Dr. št. 22. Anthony Motz, 9630 Ave. ‘‘L”, So. Chicago, 111. Dr. št. 25. George Kotze, 502 Adams Ave., Eveleth, Minn.
Philip Fister, 605 Hayes St., Eveleth, Minn.
Dr. št. 26. Joseph Pogačar, 5309 Berlin Alley, Pittsburgh,Pa.
John Balkovec, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa. Dr. št. 27. Z. A. Arko, Box 172, Diamondville, Wyo.
Dr. št. 29. John Godesha, Box 534, Imperial, Penna.
Dr. št. 30. Joseph Sterle, 212 W. Maple St., Chisholm, Minn.
John Lamuth, 104 E. Spruce St., Chisholm, Minn Dr. št. 31. John Germ, 1342 Bell Ave., No. Braddock, Pa. Dr. št. 33. Frank Schifrar, Box 263, Unity Station, Pa.
Anton Eržen, R. F. D. 1, Turtle Creek, Pa.
Dr. št. 35. Frank Arhar, P. O. Box 434, Beaverdale, Pa.
Dr. št. 36. Mihael Rovanšek, P. O. Box, Conemaugh, Pa.
Joseph Turk, P. O. Box 164, Conemaugh. Pa. Dr. št. 37. John Zalar, 1101 E. 63rd St., Cleveland, O.
Rudolf Perdan, 933 E. 185th St., Cleveland, O. Dr. št. 39. John Segota, Box 49, Roslyn, Wash.
Matt Dragin, Box 945, Roslyn, Wash.
Dr. št. 40. Anton Kosoglov, Box 144, Claridge, Pa.
Anton Jerina Jr., Box 204, Claridge, Pa.
Dr. št. 41. Valentine Dagarin, 681 Alice St., E. Palestine, O. Dr.	št.	43.	Frank Percich, Box 327, E. Helena, Mont.
Dr.	št.	44.	Anton Okolish, 218 Liberty Ave., Barberton,
Ohio; Joseph Hiti, 209 Betz St., Barberton, O. Dr.	št.	45.	Joseph Zore Jr., 701 N. Holmes Ave., Indiana-
polis, Ind.; Frank Krefel Sr., 911 Ketcham St., Indianapolis, Indiana.
Dr.	št.	47.	Louis Zelnik, Box 204, Aspen, Colo.
Dr.	št.	49.	Math Petek, 437 Orville Ave., Kansas City,
Kans.; Frank Spehar, 422 North 4th St., Kansas City, Kans. ' '	: ”
Dr. št.	50.	John Murn, 42 Hallech Ave., Brooklyn, N. Y.
Dr. št.	52.	Martin Oberzan, Mineral, Kans.
Dr. št.	53.	Frank Gregorin, 13 Douglas St.. Little Falls, N.
Y.; Frank Masie, 39 Danube St., Little Falls, N. Y.
Dr. š.t	54.	John Povshe, 614 —, 3rd Ave., Hibbing, Minn.
Dr. št.	55.	Martin Prah, Lemont Furnace, Penna.
Dr. št.	57.	Louis Supancic, Box 624, Export, Penna.
Dr. št.	58.	Ludwig Champa, P. O. Washoe, Mont.
Dr. št.	60.	Anton Panijan, Box 627, Chisholm, Minn.
Dr. št.	61.	Anton Jaklic, 323 Harold St., Reading, Penna.;
John Pezdirc, 393 N. River St., Reading, Penna. Dr.	št.	66.	Frank E. Vranichar, 1021 Wilcox St., Joliet,
111.; John Zivetz Sr., 1403 N. Center St., Joliet, 111.
Dr. št.	68.	John Likan, 1718 Schoon maker Ave., Monessen,
Penna.
Dr. št.	69.	John Lohajner, Box 215, Thomas, W. Va.
Dr. št.	70.	William B. Laurich, 1900 W. 22nd Place, Chica-
go, 111.; Andrew Spolar, 1921 Blue Island Ave., Chicago, 111.
Dr. št.	71.	Alojz Tolar, 15908 Arcade Ave., Cleveland, O.;
Ivan Kapelj, 709 E. 155th St., Cleveland, Ohio. Dr. št.	75.	Andrew Milavec, Jr. Box 31, Meadow Lands,
Penna.
Dr. št.	76.	Frank Vitežnik, 1505 Madison St., Oregon City,
Oregon.
Dr. št.	77.	Trank Novak, R. F. D. 7, Box 48, Greensburg,
Penna.
Dr. št.	78.	Jacob Evans, 611 W. 2nd St., Salida, Colo.
Dr. št.	81.	August Verbic, 491 Aurora Ave., Aurora, 111.
Dr. št.	82.	Mihael Ortar, 1120 Alabama Ave., Sheboygan,
Wisconsin.
Dr. št.	84.	Matt Karcich, Trinidad, Colo.
Dr. št.	85.	Matt Anzelc, Aurora, Minn.; John C. Virant,
Aurora, Minnesota.
Dr. št.	86.	Peter Blatnick, Box 286, Midvale, Utah.
Dr. št.	88.	Matt Penica, Klein, Mont.
Dr. št.	89.	Joseph Pečnik, P. O. Box 296, Gowanda, N. Y.
Dr. št.	90.	Valentine Orehek, 70 Union Ave., Brooklyn, N.
Y.
Dr. št.	92.	Anton Anzelc, 322 Moen Ave., Rockdale, 111.
Dr. št.	94.	Frank Nagode, 913 McAlister Ave., Waukegan,
111.; Paul Bartel, 901 Adams St., Waukegan, 111. Dr. št.	99.	I* rank Maček, R. F. D. 10, Crafton Branch,
Pittsburgh, Penna.
Dr. št.	101.	Andy Spendov, Box 892, Walsenburg, Colo.
Dr. št.	103.	Anna Pierce, 760 E. 152nd St., Cleveland, Ohio;
Johanna Pust, 15703 School Ave., Cleveland, O. Dr. št.	104.	lied A. \ider, 2713 So. Avers Ave., Chicago, 111.
Dr. št.	105.	John Petritz, Jr. 2217 Leatherwood, Butte,
Montana.
Dr. št.	107.	Louis Zabukovec, 301 E. 4th St., Duluth, Minn.
Dr. št.	109.	Tiank Grivec, Box 175, Keewatin, Minn.
Dr. št.	110.	Tom Vucinovich, Box .83, Elcor, Minn.
Dr. št.	111.	John Vidrih, 505 Elm St., Leadville, Colo.
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1808
Katol. Jednota
Inkorporirana 1. I®®*
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: ANTON ZBAŠN1K, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Minnesota.	,
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. p Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Ave., Duluth, Minnesota.	k
Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Ban Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb.
2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn.
Porotni odbor:
Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo-
1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn.
2. porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O.
3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O.
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne po3ilja*^® naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na Pfe sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolms* spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in i*Pf membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Av " Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovan®”!
za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se z«1® tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se ^ obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani * članicami.
Dr. št. 114.
Dr. št. 116. Dr. št. 118. Dr. št. 122.
Dr. št. 123. Dr. št. 128.
Dr. št. 132.
Matt Baldine, Jr. 442 Sheridan St. East, Minn.; Ivan Tauzell, Ely, Minnesota. Alexander Škerlj. Box 666, Export, Penna-Matt Karcich, Trinidad, Colorado.	,
Anton Kovach, P. O. Box 324, Horner Penna.; Frank Farenchak, R. F. D. 2, Homer City, Penna.
John Petrich. Box 65, Crosby, Minn.	>>e#'
Anton Chernich, 201	‘
Duluth, Minnesota.
98 Ave. West,
Valentin Kuhar, 20540 Vine St., Euclid. u Frank Bajt, 20931 N. Vine St., Euclid, 0h‘° .s Dr.	št.	133.	Angela Verbic, Box 113, Gilbert, Minn.;
Lopp, Box 336, Gilbert, Minnesota.	„^1!
Mary Kerzisnik, 219 Pilot Butte Ave., Springs, Wyoming.
Anton Tauzelj, Krayn, Penna.	^joi
Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., Cleveland,	j0,
Mary Bradac, 1153 E. 167 St., Cleveland, u Frank Kužnik, R. F. D. 2, Export, Penna-	^
Joseph P. Grahek, ]?. Q. Box . 233, Ga 1 Michigan.	,v	.	,j„..
Dr.	st.	140.	John Jenich, Ji;..Box 135, Morley, Colo,	^
Dr.	št.	141.	John Clemens, 538 San Bruno Ave., San
cisco, California.	t	pa-
Mary Kirn, R. F. D. 4, Box 101, Greensbu^’ John Kotzian, 13511 Riopelle, Detroit, ^lC Silvester Turk, Rockingham, Penna. . Frank Pohle, R. F. D. 2, Box 66, Finleyvi‘ Martin Zagar, 11 Strabane Ave., Cano11^^. Penna.; Frank Mikec, Box 46, Strabane,
Dr. št. 134.
Dr. št. 136. Dr. št. 137.
Dr. št. 138. Dr. št. 139.
Dr. št. 143. Dr. št. 144. Dr. št. 145. Dr. št. 148. Dr. št. 149.
Dr. št. 150.
215 West Poplar St.,
Annie Trdan,
Minnesota.
Dr. št. 154. Valentin Murn, Box 429, Herminie, Pen113 Dr. št. 156. Joseph Musich, Box 1343, Hibbing, Mi1111'
Dr. št. 159. Dr. št. 162. Dr. št. 164.
Dr. št. 165. Dr. št. 166.
Dr. št. 168. Dr. št. 169. Dr. št. 171. Dr. št. 173.
Frank Meze, Box 67, Cornwall, Penna- ^|i-
Frank Benchina, 811 — 12th St. North, Minnesota.
Martin Spollar, Box 111, Chestnut Ridge,
ill*'
Dr.
Dr.
št. 174. št. 176.
Matt Petchnick, R. 1, Box 115, Enumcla"'’,
T7,_____„___„T	Vi«1
P
Joseph Golob, 2931 W. 10th St., India'1 Indiana.
Joe Gregorc, Helper, Utah.
Frank Ketz, Box 746, Gary, W. Va.
George Tomasovich, Republic, Penna. £]ey Anton J. Terbovec, 6117 St. Clair Ave-’ eland, Ohio.
Frank Kramar, Box 441, Farrell, Pen»il* jiuP1 G. J. Porenta, 310 S. Meridian St., plU Washington.
Dr.	št.	184.	Martin	Grahek, Jr. Ely,	Minnesota.	j ft
Dr.	št.	186.	George	Kovitch, 364	E.	161	St., Clevc*al	jj/
Dr.	št.	190.	Pauline	Slogar, 2124	Spruce	Ave., But*-0’
 	v/
VAŽNO NAZNANILO DELEGATOM IN DELEČA'1 ^vv 13. REDNE KONVENCIJE J. S. K. JEDNOTE V E^Y' J
-- id se K
Vsi delegati in delegatinje IS. redne konvencij- n ' ne v Ela, Minnesota. 30. julija	kakor tudi sl°l'e'	•
risti, ki nameravajo posetiti naše mesto ob istem glede stanovanja, in hrane pismeno obrnejo na spodffl naslov. Sporočijo naj, da-li žele dobiti hrano in sto-11 privatnih prostorih pri znancih ali prijateljih, ali Va
JOHN OT^tsi*
602 E. Camp St., Ell)>
Mi11
Rdi se rdeča detelja.
Blesti se v travi j-osa, in čez polje in travnike gre v zgodnjem jutru kosa.
PESEM KOSCEV
Skoz beli dan in jasno P pojo, blešče se kose, ^
il»n
In pesem koscev v sinj doni, in v valih pada cvetje, in s petjem mladih deklic se žari čez plan poletje.
a kdo čez vas in cvct^ hiti, smehlja ljubo se •
Prelepa Mana se mi ^ ^ hej, dečla, da ji bo kosce napojila,	y
a mene poljubila- qqV (Cvetko
Ste
[e"'
pa-
DOPISI.
ij.	Cleveland,	O.
(;VI PIKNIK SKUPNIH DRU 'TEV JSKJ. NA ŠPELKOTO-VlH PARMAH.
J. S. K- Jednote in njo spadajočih društev ln naj vedno bo: vsi za ene-
za vse. Zatoraj ste
H v ie. i,
ieden
Jeni vsi člani in članice J. Jednote, da se v največ-številu udeležite prvega skupnih društev J. S. nedeljo dne 27. maja t. , Spelkotovih farmah, v 1 lepi naravi, da se neko-0 razvedrimo, še za boljši J5edek naše Jednote.
£aiarnen skupnih društev je, 0r je bilo že velikokrat ^•'jano in poročano, za nič
■■ J. v
8a, kakor za v korist ce-
Pnega članstva J. S. K. J. eVelandu in njega okolice. c*8ti preostanek je izklju-)a)).*e za agitacijo in pridobi-novih kandidatov ali ,tl0v> kateri stroški se plača-blagajne skupnih društev. Sijaje je
^^eenje,^ občinstvo iz Cle-
vabljeno tudi
a,1('a in okolice, da nas po-jve Prepriča.
največjem številu, da se i^l ^priča, kaj je namen
k* <>V“si za enega in eden za J V nedeljo dne 27. maja k. izvršiti to geslo v polni ter
se hočemo zabavati j °t eden. v prosti naravi, ,.Sveženi zraku, katerega iz-. 1,10 potrebuje vsaki človek,
lebno
nastala sramota za nas Slovence v zanimanju kulturnega za vedanja.
Zatoraj se vas vljudno prosi, da se vsi te prireditve udeležite. Jamčeno je vam, da take prireditve še ni bilo v Slov. Domu, kakor bo ta. Pokažimo z veliko udeležbo da ljubimo svoje krvne brate, in da spoštujemo njih napredek. Toraj na svidenje 28. maja ob 8. uri v Slov. Domu. Ko sem že pri za-javah. tudi moram sporočiti, da 29. maja ob 8. uri zvečer pa priredi Slovenski Dom svojo letno veselico. Je pa zopet naša dolžnost, da se te veselice polnoštevilno udeležimo, ker Dom je vseh Slovencev lastnina, katero moramo s svojim delom povzdigovati, do boljega napredka. Torej cenjeni Slovenci in Slovenke v Pittsburghu in okolici, obilo zabave se vam nudi, predno se zakluči zabavna sezona do jeseni.
Sporočam tudi žalostno vest, da je neprosna smrt pobrala iz naše sredine dobro poznanega rojaka Rudolfa Kreseta, kateri je bil jako dober podpornik vsakega napredka. Zatorej bo ostal v lepem spominu in tuja zemlja naj mu bo rahla. Njegovi družini pa izrekam, svojo iskreno sožalje.
Naj zadostuje za danes. Z bratskim pozdravom,
Ivan Varoga.
in mlade. Torej, da se vidimo 2. junija v gori omenjeni dvorani na Victor Ave., ki je blizu Oakland Ave. in blizu Fordove tovarne v Highland Parku. Naj nihče ne izostane, kdor slovensko čuti! Pozdrav in na svidenje!
Katie Krainz.
Baggaley, Pa.
• V Novi Dobi z dne 18. aprila je bilo poročano, da se bo vršila skupna plesna veselica društev št. 13 JSKJ, št. 318 S. N. P. J. in št. 158 KSKJ, In sicer v korist Društvenega doma. Dotična veselica je bila vsled slabega vremena preložena, in se bo vršila na večer 30. maja. Začetek ob sedmi uri zvečer. Torej na svidenje 30. maja!
John Resnik, tajnik dr. št. 13 JSKJ.
pa še naš trpin-dela-
T
jt(|0l'aj bratje in sestre J. S. K. ' °^e- ne pozabite nedelje rnaja, to je piknika
V 07
I, 7
društev, da tako v naj-
da
,#
številu pokažemo na-ua v resnici spoštujemo t ^eslo, ter tako pomagamo v* vrsti sami sebi, in skup-I "ftši Jednoti do boljšega l^dka in obstanka, i ar se pa tiče zabave, ki se »beta vsem skupaj, bi pa ' ,• da prečitate oglase gle-4it i^a skupnih društev.
bo preskrbel v polni 4 1 Pripravljalni odbor pikni--uPhih društev.
°^j na svidenje v nedeljo maja, na špelkotovib
rt#
»
en"s'
pol"
4
. / ". ft
ML
A
ol("
I#
!»tu
ij ’ ft-er se pa časi spremi-**e pa tudi ta pesmica
oV>
^Hcijski odbor:
Rudolph Perdan, Valentin Kuhar, Mary Bradač
Pittsburgh. Pa.
maj, krasni maj, ko-'lrfle je sedaj.” To pesmi-Peli, ka sem hodil v šo-
^'Ubi
?-in
%o
Braddock, Pa.
Ilrvatsko rad. podp. dr. Sv. Josip, odsj. 43 H. B. Zajednice priredi v soboto 26. maja veselico v Litvinski dvorani na Washington Ave. Vabimo vse Slovence, Hrvate in ostale Jugoslovane iz tega mesta in iz bližnje okolice, da nas posetijo v kar največjem številu. Vstopnina za moške bo 35 centov, za ženske 25 centov. Godba bo izvrstna. Tudi za vse ostalo bo v polni meri skrblje no, da bodo posetniki zadovolj ni. Za to jamči veselični odbor.	Jos.	Sankovič.
Chicago, 111.
Vse članice društva Zvezda, št. 170 JKS J tem potom poživljam, da se v Vseh zadevah, tikajočih se tajništva, kakor tudi v slučaju nesreče ali bolezni, obračajo na začasno tajnico, sestro Antonijo Ivanšek, 1748 W. 22nd St. Vzrok: bolezen prejšne tajnice.
Sestrski pozdrav vsem članicam društva Zvezda in vsemu članstvu naše vrle J. S. K. Jednote !
A'gnes Jurečič.
Ker že pišem, naj še opozorim člane našega društva, da naj si ne brusijo podplatov za marširanje na slavnosti društva Svete Družine v E. Pittsburghu. Tudi naša maršala J. . Germ in Frank Safran naj si ne kupujeta kakšnih potrebščin v ta namen. Prejel sem poročilo, da bi se proslava blagoslovlje-nja nove zastave imela vršiti 20. maja, toda na seji 13. maja se je zadeva preokrenila, in blagoslovi jen je novega prapora se ne bo vršilo. To omenjam članstvu, ker se je naše društvo pripravljalo na to prireditev, kot na poravnavo častnega dolga, zdaj pa je ta dolg na drugi način odpadel.
Pozor! Tisti člani, ki še vedno pošiljajo name reči, ki se tičejo društva, naj sami sebi pripišejo, če pridejo do kakšnih neprilik. Dolžnost vsakega člana je, da ve, kdo je društveni tajnik.
Z bratskim pozdravom
Martin Hudale, član dr. št. 31 JSKJ
razgovoru na vrsto tudi dopis gl. predsednika, ki apelira na članstvo, naj bi neoficijelno glasovalo, če je za izpremembo jednotinega imena ali je proti. Brat predsednik ne omenja, kakšno naj bi bilo prihodnje ime, dasi pravi, da se je posvetoval z več odborniki. Naj bi navedel kakšno naj bi bilo novo ime, ker sicer mi ne vemo za kaj glasovati. S tem ne bo čas skrajšan, ampak zavlečen.
Torej na svidenje, dragi dru-štveniki, na seji 10. junija o polu desetih (9:30) dopoldne v navadni dvorani, da se še kaj pomenimo, ker konvencija je pred durmi.
Z bratskim pozdravom
Anton Chernich, tajnik dr. št. 128 JSKJ
Soudan, Minn.
Tem potom poživljam člane društva sv. Barbare, št. 5 JSKJ, da se bolj redno udeležujejo mesečnih sej. Posebno važno je, da se vdeležijo teh dveh sej pred konvencijo. In seveda je priporočljivo tudi za našega sobrata delegata, da je navzoč na teh dveh sejah.
John Dragovan Sr., tajnik
Je bila tudi na svojem Kt
S
^la, da je zgubila svoj Sedaj bi se morala ' Ljubi maj, mrzli maj ^ 2ime še ni zdaj.” .
S v°ravn° je letošnji mrzli \ j,V^ik° škodo poljedelci’. Vrtnarjem, ko jim dele ^ J* v njih pridelku, je pa ^ ^r*šel v prid in korist društvu “Prešeren,’’ lQl'e prirediti eno igro %Cfcr*'0m *n Pr°sto zabavo ^ £orki dnevi nastopijo, opozarjam vse pitts-
%fc.^0Vence in Slovenke in
!oVrJitev,
„ tudi
za to Prešernovo
gg ;"U1 rojake v okolici, da
to je 28. maja v
e m
H*i '‘kCin Domu. točno ob , ^(lij^čer. Ta Prešernova vV6V Je ->ako zanimanja » ^erilter igra se imenuje:
■ VljH tednih,” in pred-
5*.
neumnost novo-poro-£	dovolj smeha za
%* bode takoj dekla-#0 P° končani deklama j H Več pevskih zborov.
bo tudi nastopilo ^ I>evsko društvo, ki ima ?^okvPevcev in pevk, in je
Imajo 11a pro
&C Pevsko
„Uk , T ---------- društvo
-
j Pl-ir, ajboljših pesmi. Za-Arv ^*^vo, da se polno-
- — --\ ^ftli	da	ne	bode
Hibii
slabi udeležbi. a slaba udeležba, bi
Detroit, Mich
Že je preteklo precej časa, odkar se nisem oglasila v našem glasilu. Mislim pa, da uredniku zato ni bilo preveč hudo, ker ima drugih, boljših dopisnikov dovolj. Tudi sedaj bi sobrata urednika ne nadlegovala,, ker veni, da ima čez glavo posla, pa mi je bilo naročeno nekaj napisati in jaz sem obljubila. Tisto pa veste, da obljuba dolg dela in jaz sem zelo nerada kaj dolžna.
V Detroitu se je že pred leti organiziralo društvo Slovenski Narodni Dom, z namenom, da deluje za zgraditev Doma, katerega v resnici potrebujemo. Kakor drugi narodi, potrebujemo tudi Slovenci prostorov kjer bi se shajali k sejam, vajam, veselicam in sploh različnim prireditvam. Zdaj Slovenci nimamo nobene svoje dvorane na vzhodni strani mesta. Na zapadni strani imajo Slovenci že svoj Dom, ki odgovarja njih potrebam. Ako pa priredimo Slovenci, bivajoči na /zhodni strani mesta, kakšno veselico na zapadni strani, kai se je že večkrat zgodilo, je pa mnogo predaleč, posebno za take, ki nimamo nobene “Lize” niti limuzine. Potovati je treba daleč kot na božjopot, in to brez upanja na odpustke.
Da se nam čimpreje želje uresničijo in da kmalu dobimo svoj lastni Dom, smo ženske v Detroitu sklenile, da priredimo veselico v korist dotičnega fonda. Veselica se bo vršila 2. junija v Woodman of the World Hall na Victor Ave. Ženske smo sklenile, da bomo vse potrebščine za veselico darovale, da bo več dobička. Moški so pa prošeni, da nas v obilem številu posetijo. Igrala bo Polk & Weholtz godba, torej izvrstna godba za stare
Herminie, Pa.
Člane društva Veseli Slavček, št. 154 JSKJ poživljam, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje redne mesečne seje ki se bo vršila v navadnih prostorih dne 10. junija. Na,dnevnem redu bo več važnih točk, katere bo treba rešiti. Poleg tega je čas, da začnemo razpravljati o izboljšanju naših pravil, čas gre hitro napl-ej in konvencija bo kmalu tukaj. Bratje in sestre, na zadni seji je bilo sklenjeno, da se mora vsak član ali članica udeležiti trimesečne seje; kdor izostane, plača 25 centov v društvene blagajno.
Brate sem iskal po širnem svetu, ah, kako jih bom spoznal? Mar po znakih zlatih? Mar mi brat je človek vsak, ki na prsih nosi bratstva znak?
Ilija Sumon, tajnik dr. št. 154 JSKJ.
Barberton, Ohio.
članstvo dr. sv. Martina se tem potoni vljudno vabi, da se udeleži prihodnje seje točno in polnoštevilno. Na dnevnem redu bo veliko važnih stvari. Treba je, da se nekaj ukrene za prihodnji piknik, ki se ima vršiti 17. junija. Nadalje, da se ukrene kako bo z društveno naklado meseca junija. Tudi bi bilo dobro, da se da delegatoma nekaj navodil za prihodnjo konvencijo v svrho izbol-šanja pravil naše jednote. Vsa--ki mora že sam vedeti, da je pri društvu, ki šteje 192 članov, zelo teško delati sklepe v eni ali drugi zadevi morebitnim 15im članom, ki se seje udeleže. Toraj pridite vsi, da se ne bo godilo kot se je že v prošlo-sti, da se je to, kar je bilo na eni seji sklenjeno, na drugi zopet ovrglo.
Toliko v opomin. Bratski pozdrav!	Joseph Hiti,
tajnik dr. št. 44 J. S. K. J.
Braddock, Pa.
Prosim nekoliko prostora za članstvo društva št. 31 JSKJ v Braddocku in okolici. Kot zapisnikar sem dobil nalogo, da obvestim članstvo, kaj smo ukrenili na seji 6. maja v korist tukajšni naselbini. Pri Izobraževalnemu društvu smo ustanovili sistem, ki odgovarja .$1.00 dnevne bolniške podpore in $100 smrtnine, to je šest mesecev po pristopu. V slučaju pa, da kateri član umrje pred šestimi meseci, so dediči deležni do $20.00 v gotovini, ali venec za omenjeno svoto za pokojnim. Ustanoviteljev se nas je vpisalo takoj v dvorani 12, dva pa sta se mi priglasila na domu, torej skupaj 14 ustanoviteljev. Vplačali smo v ta fond vsaki po en dolar, kar velja kot pristopnina. Taka pristopnina velja tudi za vse nadaljne člane, ki pristopijo do 31. julija 1928. Po 31. juliju stopijo v veljavo drugačna pravila. Za vsa nadaljna pojasnila naj se rojaki obrnejo na naš Dom, ali pa tudi pri meni lahko kaj poizvedo o zadevi Vse bolj natančno bo pojasnjeno na 3. junija. Torej vsi, ki se zanimajo in žele pristopiti, naj pridejo na sejo dne 3. junija ob tretji uri popoldne.
Indianapolis, Ind.
Društvo sv. Jožefa, št. 45 JSKJ je sklenilo, da priredi v soboto 26. maja veselico v korist društvene blagajne. Pričetek veselice ob.sedmi uri zvečer. Poživljam člane društva št. 45 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo te veselice, ker društveni sklep je bil, da se ne naloži nobene kazni za neude-ležence. Torej, kateri se kaj zanima za napredek društva in društvene blagajne, se bo omenjene veselice gotovo udeležil.
Na redni seji 13. ma.ja .je društvo tudi sklenilo, da tajnik ne bo več pobiral društvenih asesmentov na domu, ampak na redni seji vsako drugo nedeljo v mesecu. Dodano je bilo, da naj se tajnik in blagaj nik potrudita, da pobirata ases-ment še vsako tretjo in četrto nedeljo v mesecu v šolski dvorani, in sicer od ene do dveh popoldne in še dalje, če je tre ba. Torej se članom društva št. 45 JSKJ daje dosti lepa prilika, da plačajo društvene in jedriotine prispevke pravočasno vsaki mesec, in ne ostajajo po dva ali tri mesece dol žni na asesmentu. Kdor se ne bo ravnal po gori navedenih sklepih, naj posledice sam sebi pripiše.
Pozdrav vsem članom dru štva sv. Jožefa, št. 45 JSKJ. in na svidenje na veselici 26. ma ja ob sedmi uri zvečer! Vsi dobrodošli!
Frank Luzar, tajnik
New Duluth, Minn
Zopet se moram oglasiti na korist članstva našega društva Na zadnji seji smo sklenili, da se mora junijske seje društva sv. Srca Jezusa, št. 128 JSKJ udeležiti vsak član. Kdor se ne udeleži, plača 50 centov v društveno blagajno, razen če ga je zadržal od seje važen vzrok. Nadalje smo se razgo varjali o pravilih in dopisi tega ali onega in je prišel
St. Louis, Mo.
PROGRAM VELTKOG KONCERTA kojeg priredjuje zajednički hrvatski diletantski zbor “Balkan” in hrvatski sokolski pje vački zbor_“Slavulj”
u nedjelju 27. maja 1928 u Sokolskom Domu, 1439 Chouteau Ave., St. Louis Mo.
“HADŽI LOJA” tragedija koju če odigrati dil. zbor “Balkan” iz Madison. 111.
Lica: Hadži—Hafis Loja, T. Crnkovič; Hadži—Hafiz Kau-džia, hodža, S. Šnajder; Hadži Abdija Halaževic, V. Hor-at; Smail Beg Selmanovi, Ta-slidžak, J. Jurišič; Sačir Efen-ija Biserovič, J. Galauer; Muj — Aga šahinagič, J. Crnkovič; Abid—<Gačanin, S. Ju-išič; Muharem Aga Glodjo. D. Jurjevič; Ahmed Efendija Nako, J. Lemič; Mul Aga Smaš J. Paur; Burat Aga, R. Spraj-car; Risto Bujak (srpski bim-aša), J. Vodolan; Simo Soko-ič, M. Naglič; Grgo šišič (šo-kac iz don Mušičeve čete), M. Jerčinovič; Asim diete (unuče iadži Lojina), M. Murgič; Sedlitz (kapetan austrijske vojske), F. Nemet.
čin se dogadja u Gazi—Hus-evbegovoj džamiji u Sarajevu.
II. dio. — “Slavulj” i “Ma-
'•lčon” opereta od Albinija u dva čina.
Opera “Maričon” i presta va “Hadži Loja” odigrane su 8-mog Aprila na podpuno zadovoljstvo prisutnog slušate ’ijstva.
“Maričon” je izvedena u St. Louisu, Mo. “Hadži Loja” u Madisonu, 111. Bila je neiz-mjerna želja, na jednoj i dru-goj strani, da vidi i čuje kras-nu i zanosnu operu i prestavu. Pošto su izvadjanje u isto vri-jeme, nije narod mogao da sudjeluje na obe strane. Svi koji su vidili jedno i drugo, i oni koji nijesu vidili, a čuli su za krasan ispad, zahtjevaju da se opera prestava još jednom odigra.
Na sveopču želju cijeloga naroda sporazumio se Diletantski Zbor “Balkan” i Sok. Pjev. Zbor “Slavulj” i zaključili da se opere “Maričon” i "Hadži Loja” izigra ponovno u nedjelju 27. maja u Hrv. Sok. Domu, 1439 Chouteau Ave. u St. Louis-u.
Poslije programa ukusna večera i sjajni ples. Ulaznica po osobi 50c. — Za što veči posjet moli
Hrv. Dil. [Zbor “Balkan, i Sok. Pjev. Zbor “Slavulj”.
J. Točič.
in violino. Kaj takega še niste slišali in videli v Slovenskem Narodnem Domu, zato upamo, da ne pozabite ter ste gotovo navzoči 27. maja ob 7. uri zvečer.
V staro domovino na obisk se je podala Mrs. John Piškur.
V nove domove sta se preselila Mr. in Mrs. A. Zalar in Mr. in Mrs. A. Klinar. Še več družin slovenskih gradi svoje hiše, v katere se kmalu preselijo; naselbina se širi v vseh ozirih; zakaj k družini John Brus se je priselil 17. maja en “smart border,’ čakal in čakal je, da so hišo očistili, potem se je pa naselil kot princ. Pa saj je lahko “smart,” ker je prvoro-jenček. Pri družini Johnny Tomažič so mu pa dva dni pozneje, 19. maja preskrbeli dru-žico-princeso, tudi prvo rojen-ko. Kdaj bo svatba, ne povesta, kar vsak svoje gode.
Kot “brakman” v tovarni National Tub se je težko ponesrečil Anton Vencel ter se zdravi v bolnici. Mrs. Mary Bom-bach, rojena na Igu, je bila pokopana 12. maja; bila je'v umobolnici 16 let. Bodi ji lahka gruda.
Z delom gre tukaj po tovarni bolj slabo v enih oddelkih, v
GLASOVI Z RODNE GRUDE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
splitsko ter zastopniki paro-brodarske družbe “Rečič” in J ugoslovensko-ameriške paro-brodarske družbe se je glede gradbe velikega modernega hotela v Splitu dosegel sporazum. Hotel, ki ga zgradita omenjeni družbi na Trumbičevem nabrežju bo imel pet nadstropij in 70 sob s 120 posteljami, poletno in zimsko restravracijo in kavarno. Z gradnjo se v najkrajšem času prične, tako da bo novi hotel prihodnje leto izročen svojemu namenu.
Zračni poštni promet med državami srednje Evrope:	Jugo-
slavijo, Avstrijo, Madžarsko, Češkoslovaško, Poljsko in Nemčijo se je pričel 1. aprila. V prometu bosta dnevno po dva a vi jona.
Iz Washingtona javljajo, da je vlada Zedinjenih držav Severne Amerike pričela pogajanja za sklenitev pogodbe o prijateljstvu in arbitraži z Jugoslavijo in Albanijo.
Truplo	pokojnega ruskega
generala	Wrangla je bilo v
Bruxelle.su balzamirano in polo-
se shaja.
Pozdrav!
V. Kumse.
Baggaley, Pa.
članom društva sv. Alojzija, št. 13 JSKJ naznanjam, da je bilo na redni seji 20. maja sklenjeno, da plača vsaki enakopravni član ali članjca po en dolar v društveno blagajno, in sicer meseca junija.
Nadalje je bilo sklenjeno, da priredi naše društvo na 4J julija svojo veselico, zato so prošena ostala društva te naselbine, da ne prirejajo vese lic na dotični dan.
Poživljam tudi člane našega j društva, da bi se bolj številno udeleževali sej. Včasi jih komaj toliko pride na sejo, da je mogoče zborovati, dasi šteje društvo 112 članov v obeh oddelkih. Ni pravilno, da kakšen član ne mara priti na sejo, potem se pa jezi, da to ali. ono ni bilo pravilno urejeno. Vsak naj pride na sejo in naj | tam pove svoje mnenje. Take ( se bo lahko največ koristnega ukrenilo za društvo in Jed-’ noto.
Z bratskim pozdravom
John Resnik, tajnik
Canonsburg, Pa.
Društvo Bratska Sloga, št. 149 JSKJ je na zadnji redni j seji razpravljalo glede agitacije za pridobivanje novih članov.
Sklenjeno je bilo, da ostane za odrasli oddelek še za naprej prosta pristopnina in prosta zdravniška preiskava.
Za mladinski oddelek je tudi prosta pristopnina, prosta zdravniška preiskava, in poleg tega je bilo še sklenjeno, da se plača asesment za vse leto iz društvene blagajne za člane mladinskega oddelka, ki se vpišejo pred konvencijo, torej za časa naše kampanje’ So-bratje in sosestre, ki še nimate svojih otrok v našem društvu, zdaj imate lepo priliko, da jih vpišete brez vseh stroškov za to leto.
Nekaterim mogoče še ni znano, da za člane mladinskega oddelka se plačuje mesečno le 15 centov asesmenta, brez vseh naklad.
Vsi na delo! Naše društvo mora šteti ob času konvencije nad 200 članov in članic v obeh oddelkih. Potrebujemo jih še samo 18 do števila 200, to ni dosti, kajti časa imamo še nad en mesec.
Martin Žagar, tajnik.
Piknik skupnih društev J. S. K. J. v Clevelandu se vrši v nedeljo 27. maja na špelkoto-1 vih farmah.
t
> ©©(D®®#®®®®®®®
vinski cerkvi, nakar so bili zemeljski ostanki pokojnika prepeljani v Jugoslavijo in pokopani v neki ruski cerkvi blizu Beograda. Zanimivo je, kar se pariškemu “Echo de Paris” javlja iz Bruxellesa, da je general Wrangel bil zastrupljen od svojih nasprotnikov.
Italijansko naseljevanje v obmejnih pokrajinah je napovedal Mussolini v svojem zadnjem govoru v zbornici. “Narod, ki se množi in raste, lahko izpolni svoje obmejne cone.” “Piccolo” pričakuje in nasvetuje italijanski naval na Primorje. Kobol je na svojem predavanju v Benetkah povedal, da je v Julijski Krajini doslej že sto tisoč regnikolov. Vabijo se še novi, da pojde asimilacija drugorod-cev lažje izpod rok. “Piccolo” goni fašiste na deželo, “fašizem naj se pokmeti’ ’in trdno vsede po dolinah in gorah med Slovenci. Ce bodo drugorodci od vseh plati obdani od italijan-stva, se morajo kmalu vtopiti v njem. Tako modruje ‘Piccolo,” j ki je napovedal že marsikaj, i kar se je izjalovilo.
-----
V bližini Koprivnika na Ko-i čevskem se nahaja majhna vasi-ca Tanzbuchel. Svoj čas je štela pet številk. Sedaj pa je še | edino hišo, v kateri so ljudje bi-! vali plaz podsul. Tako je ta va-: sica popolnoma izginila.
-----
Ob priliki svojega dvodnevnega bivanja v Boki Kotarski je znani ameriški bogataš M. P. Morgan, ki se je nahajal v družbi uglednikov in finančnikov, pokazal mnogo zanimanja za razmere v Boki Kotorski. Informiral se je o klimatičnih in industrijskih razmerah tei povdarjal, da predstavlja Boka Kotorska najvažnejšo točko v srednji Evropi. Posebno se je zanimal tudi za hotelsko industrijo.
Društvo “Putnik” je obveščeno da, prispe v letošnjem poletju z izletniškim parobrodom v ■ v Jugoslavijo 150 ameriških di-1 jakov in dijakinj. Prepotovali - bodo jugoslovansko obalo. Izkrcali se bodo v Dubrovniku 1 ter od tamkaj delali izlete v 1 znamenitejše dalmatinske kra-
Občinski odbor mesta Kam*
1 nika je na predlog župana imenoval našega velikega pesnika in pisatelja Otona Zupančiča za svojega častnega meščana. Oton Župančič je več lot redno prihajal v poletnih mesecih v . Kamnik, kjer je dobival ob po-, gledu na naše večno lepe plani-. ne novih utisov, kjer je srkal v svojo globoko dušo ideje in ustvarjal svoje nesmrtne umo-) tvore.
Lorain, O.
Članice Gospodinjskega kluba Slovenskega Narodnega Doma se zahvaljujejo za obilen poset prireditve na “Materni dan,” ter upajo, da so bili vsi zadovoljni in jih še prihodnjič posetijo. Hvala tudi onim, ki so jim pomagali.
Direktorij Slovenskega Narodnega Doma hoče razveseliti delničarje, njih družine, prijatelje in znance s posebno zanimivim koncertom. Pojeta dva pevska zbora ter igra “Babe” Justin na harmoniko (in njen učitelj) ter sestri Angela in Josephine Eisenhardt na piano
RAZPRAVE 0 PRAVILIH
New York, N. Y.
Društvo “Orel” št. 90 J. S. K. J. v New Yorku priporoča, da bi ostala v prihodnje samo dva razreda bolniških podpor. Ne strinjamo se tudi s predlogi nekaterih, da bi se ne plačevalo bolniške podpore za prve tri dni, oziroma za prvi teden. Istotako smo proti temu, da bi se ne plačevala bolna podpora za nedelje. Mnogokrat se pripeti, da iščejo člani ravno ob nedeljah zdravniške pomoči, ali pa so podvrženi operacijam. V več slučajih zahtevajo nekateri zdravniki ob nedeljah tudi večji honorar. Sprememba te točke bi slabo vplivala za pridobivanje novih članov, ter bi mnogi tudi odpadli.
Neki dopisnik izjavlja, da bi se s tem prihranilo nekaj tisoč dolarjev. Mi smo zopet drugega mnenja. Marsikateri Član bi se radi tega ne prijavil pravočasno zdravim. Da ne žalim dopisnika, bi se naj gledalo bolj na poslednje stroške, ki bi nastali gotovo v tem slučaju.
Radi premembe imena naše slavne Jednote oziroma črke ‘‘K”, se ne strinjamo, ker ne vidimo nikake pridobitve s tem, Zato naj bi ostalo ime kot do sedaj. Marsikateri dopisnik izjavlja, da bi tu rojena mladina rajše pristopala v našo slavno Jednoto, oziroma društva, ako bi se to storilo. Po mojem mnenju mislim da ne. Mnogi, ki so rojeni tukaj, bi se mogoče bolj strinjali, da se ukine ime “jugoslovanska” nego ime “katoliška”. Priporočali bi tudi, da bi glavni zdravnik objavljal v našem glasilu navodila, v katerih bi člane v prvem stadiju bolezni poučil, da si vedo sami pomagati.
Večkrat se pripeti, da se člani za navaden prehlad ali kaj podobnega naznanijo bolnim. Potem bi v več slučajih ne bilo potrebno se precej ali sploh ne, se naznaniti bolnim in s tem oškodovati jednotino blagajno. Strinjamo se z dopisniki, ki priporočajo, da bi se okrajšalo prihodnjo konvencijo čim bolj mogoče. Prihranjena svo-ta naj bi se vporabila za štraj-kujoče člane. — Bratski pozdrav !
Za odbor:
Valentine Orehek, tajnik.
New Duluth, Minn.
Kot je razvidno iz več dopisov, tikajočih se izpremembe imena Jednote, želijo dopisniki večinoma, da se samo črka “K” iz imena odstrani. Po mojem mnenju to ne bo izboljšalo naše Jednote niti za en odstotek, ampak rajše škodovalo. S tem ne bomo naši mladini ustregli. Mi moramo to pustiti njim, oni bodo bolje sodili kot mi. Zato je moje mnenje, naj se ta zadeva pusti v miru, bo najmanj zamere na obe strani. — Z bratskim pozdravom
Anton Chernich, tajnik dr. št. 128 JSKJ.
Soudan, Minn.
Društvo sv. Barbare št. 5 JSKJ je na svoji redni seji dne 22. aprila razmotrivalo tudi o pravilih, in prišlo do zaključkov kot slede.
1. Ime naj ostane, kakor je.
2. Sistem bolniške podpore naj se izpremeni, da bo namreč le en sam razred, in sicer za $1.50 dnevno. Endolarski, dvadolarski in tridolarski sklad naj odpadejo.
3. V konvenčni zapisnik naj pridejo le imena delegatov, ki bodo stavili predloge, ne pa vse, kar bo kdo govoril, kajti tudi pri tem sc bo dalo nekoliko prištediti.
Za društvo sv. Barbare, št. 5JSKJ:
John Dragovan Sr,, tajnik,
Joliet, IH.
Vsake vrste nasvete sem že ČUal v razpravah o pravilih pa sem še jaz odločil napisat;
nekai vrstic. Upam, da ne pojde v koš, in da ne bo predolgih odgovorov na moj dopis. Najprej sc seveda ustavim pri črki “K,” kot večina drugih dopisnikov. Jaz res ne morem razumeti, zakaj nam je tako napoti. Saj ni nič večja, kot so druge črke in menda tudi ni nesrečna, kot je baje številka trinajst. Saj JSKJ obstaja že 30 let in .je v tem času dobro napredovala v članstvu in finančno, torej mislim, da nam tisti “K” v imenu nič ne škoduje. Glavno je da pazimo, da se sprejema dobre in poštene člane v našo Jednoto, da se pošteno plačuje bolniška in druge podpore, in da je jednotino premoženje varno in na dovolj visoke obresti naloženo. Za to se je treba zavzeti, na to je treba paziti, to je glavno, ne pa ime. Lahko izpremenimo imena vseh naših podpornih organizacij, toda če poslovanje ne bo dobro, ne bo napredka. Poglejmo druge organizacije, ki se ne vlečejo toliko za ime kot mi Slovenci v Ameriki. Nismo zadovoljni s tem, kar sc nam naši prvaki preskrbeli. Jaz bi nič ne oporekal, ko bi se moglo dokazati, da nam zares škodujejo imena. Dokazano pa je nasprotno, da smo dobro napredovali v članstvu in financah. Zato je nepotrebno delati velike stroške; boljše bi bilo, da se tisti denar obrne v plačanje asesmentOv revnim družinam. Bodo nam hvaležne za to in bodo delale z veseljem za večjo in močnejšo J. .S K. Jednoto. Nekateri pravijo, da to ime ni praktično in prikladno. Jaz mislim, da se mogoče sodi, da ime ni prikladno, ker imamo zdaj v organizaciji dosti tu rojene mladine. To je res, da se moramo opirati na tu rojeno mladino, toda, po mojem mnenju, se mladina ne ozira na ime toliko, ^ot nekateri sodijo. Naši mladi fanti spoštujejo tisto, kar so jim stariši pripravili, in mladina sploh gleda v prvi vrsti na to, da od organizacije dobi ti-i?to, do česar je upravičena. Isto velja tudi glede nas starejših. Ime naj bo to ali ono, glavno je, da se organizacija previdno vodi in da točno in pošteno izplačuje svoje obveznosti. Priporočljivo je, da se nekaj ukrene, da v bodoče ne bo treba nakladati članstvu posebnih naklad. Teh naklad se članstvo najbolj boji. Kadar kdo pristopi, ni tako važno vprašanje ime, ampak koliko bo treba plačevati, in če bo plačevanje vedno enako, da ne bo pozneje kakšnih izrednih naklad. To vsaki najprej vpraša, ne pa za ime. Vidimo tudi lahko trgovine, katerih ustanovitelji so že davno pomrli, pa se še vedno vodijo pod starimi imeni. Zato jaz priporočam, da ostane ime JSKJ še za v bodoče tkao, kot je bilo dosedaj. — Bratski pozdrav !
Jacob šega, član dr. št. 66 JSKJ.
Pueblo, Colo.
Ker vidim, kako se naši bratje in sestre zanimajo za bodoča pravila J. S. K. Jednote, upam, da mi bo sobrat urednik še preskrbel nekoliko prostora, da se še enkrat oglasim. Ne mislim dosti pisati, ker so že nekateri pred menoj priporočali tisto, s čemur se jaz strinjam, torej bi bilo samo tratenje časa in papirja, če bi še jaz opnavljal za njimi. Vidim pa, da nekateri priporočajo v razpravah, naj bi se zvišali asesmenti za v bolniški sklad, ker da le s tem se ognemo izrednih naklad v bodoče. Jaz jih ne kritiziram, ker gotovo želijo dobro organizacijo, imajo ideje, katere bi, po njihovem mnenju, bile Je dno ti koristne. Toda, bratje in sestre, jaz ne vidim nobene rešitve in nobenega riapredka v tem, če bomo naše članstvo
obremenili še z večjimi asesmenti. še manj pa bomo novih članov dobili v organizacijo, ker naši asesmenti so že zdaj visoki, da jih delavci te-ško plačujemo. Kot bivši večletni tajnik društva imam izkušnje, kako teško je člana pridobiti v društvo. Ko organizator ali kateri drugi član nagovori rojaka, ki bi bil po pravilih sposoben postati član naše organizacije, da naj bi pristopil, mnogokrat dobi odgovor, da bo pristopil v eno ali drugo društvo, in da bi morda bil pripravljen pristopiti tudi k društvu J. S. K. Jednote, o kateri je slišal, da je dobra. Toda predno se ga vpiše, hoče vedeti, koliko bo plačeval na mesec. To je navadno prvo vprašanje prosilca (kakšno je ime organizacije, za to se malokdo briga). Ko organizator poizve za starost prosilca in svo-to, za katero se želi zavarovati, pove mu svoto, katero bo moral plačevati kot mesečni ases-ment. Nato dostikrat dobi odgovor, da so naši asesmenti previsoki, in da pojde rajši k drugi organizaciji, kjer bo za isto visokost podpore in smrt-nine plačeval manjši asesment. Seveda tudi lahko dobimo v organizacijo nove člane, ki bodo pri volji plačevati velike ases-mente, samo da jih sprejmemo.
S takimi člani pa bomo imeli le stroške in izredne naklade, četudi asesmente zvišamo. Ob pristopu bodo morda taki prosilci izgledali zdravi in tudi preiskovalni zdravnik ne bo našel nobene posebne napake na njih, toda prosilci, ki se nameravajo visoko zavarovati in plačevati visoke asesmente, gotovo že nekaj slutijo ali čutijo.
Naj navedem nekater slučaj, ki mi je znan. Pristopila sta v društvo mož in žena, bila sta navzoča na seji o priliki pristopa, in oba sta bila videti čila in zdrava. Malo čez dva meseca po pristopu pa se je žena podala na operacijo za vnetje slepiča. Društvo je sumilo, da sta omenjena dva člana že prej računala s tem, da bo morala žena na operacijo, ker se je dala zavarovati za tri dolarje dnevne bolniške podpore. Toda, dokazov društvo ni imelo nobenih, in nihče poznancev ni hotel povedati, da-li je bila že prej bolna ali ne. Tako ni bilo nobenega drugega izhoda, kot da je Jednota plačala za operacijo in ženski po tri dolarje dnevne bolniške podpore, dokler ni ozdravila. Zdaj, ko je zdrava, ni več članica, istotako tudi ne njen mož.
Vidite, taki člani nam v največji meri povzročajo izredne asesmente. Bratje in sestre, priporočajte svojim delegatom na društvenih sejah, naj'delajo nal to, da se članstvo ne obremeni z visokimi asesmenti, ker so že zdaj dovolj visoki.
Kakor razvidim iz raprav, člani prav lepo in stvarno pišejo priporočila glede izboljšanja pravil. Nihče ne napada svojega sobrata radi njegovih nazorov, ker se vsaki zaveda, da ima vsak pravico izraziti svoje mnenje v zadevah, ki se tičejo naše podporne organizacije. Tako je prav, da vlada taka lepa harmonija v organizaciji. Upam, da bomo tudi na konvenciji v harmoniji, bratstvu in sporazumu našli pot, po kateri bomo rešili problem bolniških podpor, ne da bi nam bilo treba članstvo, obremeniti z višjimi asesmenti. Dalje priporočam, da bi se člen I., točka 1., popravila v toliko, da bi se glasila: “Ta organizacija se imenuje Jugoslovanska Katoliška Jednota (South Slavonic Catholic Union) v Združenih državah Ameriških. To ime naj ostane neizpremenjeno, dokler ga ne izpremenijo s tričetrtinsko večino navzoči delegati in-.glavni uradniki na redni ali izredni konvenciji.”
K tej točki priporočam omenjeni dodatek iz razloga, ker ima po mojem mnenju naša organizacija še več kot dve treti-
ni članstva, ki so za tem imenom, za spremenitev jih je ena tretina, med temi je pa tudi nekaj nevtralnih, katerim je vseeno, naj bo ime to ali ono. Drugi vzrok je, da imamo veliko število mladine v naši organizaciji in njih matere so takega prepričanja, da bi bile uža-, ljene, če bi se ime spremenilo. Mogoče bi otroke nagovorile, da bi šli drugam. Vsak otrok več zaupa materi, mi očetje nismo veliko vpoštevani. Imejmo to rej to pred očmi.
V členu 13., točka prva, naj se izpremeni v toliko, da plače pomočnikom določa konvencija ali pa splošno glasovanje. Clen 15., točka prva, naj se izpremeni toliko, da se bodo letnih in polletnih sej zamogli udeleževati vsi glavni odborniki, to je izvrševalni, nadzorni in porotni odbor in vrhovni zdravnik. Razlog zato je ta, da pridejo včasi v kakšni naselbini spori pri krajevnih društvih, pridejo pritožbe in botožbe. Društvo ne more samo zadeve rešiti, ker v nekaterih slučajih so pravila nepoznana društvenim članom. Potem gre pa vsa korespondenca v glavni urad v rešitev; stvar utegne biti važna, da se mora reševati na letni ali polletni seji glavnega odbora. Tam je navzoč pa samo izvrševalni in nadzorni odbor, medtem ko je v spornih in drugih važnih zadevah potrebno, da je tudi porotni odbor navzoč, da se zadeve rešujejo stvarno, premišljeno in nepristransko.
V členu 21., naj se točki 20. doda, da se jih ne more siliti, da se pridružijo k drugemu društvu, proti njih volji.
Naj to zadostuje za danes; če mi bo čas dopuščal, se še oglasim o priliki. Pozdrav vsemu članstvu!
John Mramor, član in delegat društva št. 42, J. S. K. Jednote.
Vem, da jih je nekaj mojega mnenja, kakor jih je gotovo tudi nekaj istega mnenja, kot je sobrat, ki me je kritiziral. Na kateri strani jih je več, in koliko jih je, ki imajo še svoje posebne nazore, različne od najinih, tega ne vem jaz, niti ne ve omenjeni kritik. Jaz odgovarjam le zase, drugi bodo pa zase, kajti ne maram si napravljati neprijateljev, brez katerih sem čisto lahko. Tudi smatram, da ni umestno vlačiti imena oseb v razprave. Saj se gre le za stvar, oziroma za idejo, ne pa za osebe. Mi smo lahko najboljši prijatelji in vsi dobri člani, četudi se naša mnenja glede tega, kaj bi bilo boljše za organizacijo, ne strinjajo.
Nekateri dopisniki tudi priporočajo, da če se članstvo letos ne odloči za izpremembo jednotinega imena, naj bi se v bodoče o tem sploh več ne debatiralo. To se mi ne zdi umestno, in najbrže ne bi bilo izpeljivo, kajti če se izpremi-njajo državne in zvezne postave, kakor zahteva čas, ne vem zakaj se ne bi mogle tudi določbe kakšne podporne organizacije. Vsaka konvencija je naj višja oblast in je dvomljivo, če si bo dala vezati roke po prejšnih sklepih. Članstvo bo gotovo tudi v bodoče hotelo razpravljati o vsem, kar se tiče organizacije, večina bo pa odločevala.
Toliko za danes.
George Shaltz,
član društva št. 127 J.S.K.J.
Kenmore, O.
Moj dopis v štev. 17 Nove Dobe ni imel namena koga žaliti, najmanj pa člane J. S. K. Jednote. Giede premenitve imena sem povedal svoje mnenje in pa skušnje, katere imam glede mladine. Gotovo tudi v teh ozirih niso razmere povsod enake; v nekaterih naselbinah je tako, v drugih pa drugače. Jednota, ki obsega skoro dvesto društev v malo manjšem številu naselbin, s članstvom različnih mišljenj, morala bi v vseh ozirih, torej tudi glede imena biti taka, da bi se nihče ne čutil zapostavljenega. Mi moramo računati s tu rojeno mladino, in sicer v prvi vrsti s tisto, ki že danes polni vrste odraslega oddelka, in ki je v marsikaterem oziru drugih nazorov, kot so starejši. To je razumljivo, ker je zrastla v drugačnih razmerah, kot večina nas in si bo tudi na drugačen način de-lela življenje, kot smo si ga mi.
Vsak se gotovo zaveda, da je življenje tri v tisočerih ozirih drugačno, kot je bilo v stari Avstriji ali kakor je v Jugoslaviji. Mlajša generacija ima tudi o smernicah podpornih organizacij mnogokje drugačne pojme, kot so jih imeli starejši. To lahko vidimo, če hočemo, že iz imen novoustanovljenih društev. O tem bi morali malo premišljevati in delati zaključke za bodočnost. Bil sem nasproten izpremembi jednotinega imena, četudi sem glede tega svojih nazorov, toda danes sem za izpremembo, ker sem za svojo osebo prepričan, da do tega bo prišlo prej ali slej. Cim preje pride to, kar je neizogibno, tem boljše bo za organizacijo. Ko bo dovolj velika večina za izpremembo, bo do iste prišlo, pa če se mi še tako upiramo. Seveda jaz govorim le ,z^,.svojo osebo, na podlagi tega, kijii' vidim, slišim in čitam. Niti na um mi ne pade, da bi govoi'd nekako za organi-cijo v celoti; kai bi se dalo soditi o dopisniku> ki kritiziral gori navedeni moj dopis.
Denver, Colo.
Pazno pregledujem najrazličnejše nasvete v razpravah o pravilih, pa še zdaj nisem prav na jasnem, kako bi bilo najboljše. Kot se mi zdi, bi vsak želel, da ne bi bilo treba plačevati nikakih asesmentov, v slučaju bolezni pa da bi mu bila zagotovljena visoka podpora. To bi bilo seveda zelo lepo, le žal, da je neizvedljivo. Vendar ne bi bilo dobro, po mojem mnenju, da bi se asesment vdignil, ker imamo že zdaj visoko lestvico; mislim, da bi bilo boljše, da se v slučaju primanjkljaja razpiše izredni asesment.
Operacijske podpore naj bi oslfele po starem. Moje mnenje je tudi, da so provizorična pravila nepotrebna, kajti če je kaj za prenarediti, naj prena-redi konvencija. Nekateri priporočajo, da se naj konvencija skrajša na tri ali štiri dni, češ, da bi se s tem dosti prihranilo. Jaz ne verjamem, da bi se dalo v takem kratkem času vse pravilno urediti. Delegati se zato zberejo vsaka štiri leta iz raznih strani dežele, da skušajo kar mogoče dobro urediti poslovanje organizacije za v bodoče. Vozni stroški se morajo plačati za delegate, če se zamude na konvenciji en dan ali en teden. Res se na dnevnicah prihrani, če je konvencija kratka, toda samo na uro gledat v Minnesoto se delegati vendar ne bodo vozili. Prav je, da se ne zapravlja časa z nepotrebnimi debatami, toda da bi se preveč hitelo, pa tudi ni priporočljivo. Če bo šlo prehitro in prepovršno, bodo kmalu po konvenciji začele prihajati iniciative, če pa hočemo res tako hraniti pri konvencijah, pa naj bi sploh odpadle, pa se bo vse prihranilo.
Moje priporočilo bi bilo tudi, da bi se ustanovil še en razred bolniške podpore, namreč 50 centov na dan. Tridolarski razred naj bi odpadel. Tako bi imeli razred za 50 centov, za en dolar in za dva dolarja.
Da bi se glavni urad kam selil, zato jaz nisem navdušen. Naj ostane, kjer je. Nekateri priporočajo Duluth, Minn., drugi Cleveland, O., tretji Chicago, 111. No, če se že moramo seliti, zakaj pa ne bi se preselili v Denver, ki spada med naj-lepša mesta v Ameriki. Sobrat urednik mi bo to rad pritrdil. Malo dalje bi se vozili. Torej, če že hočete na vsak način “inu-fati” glavni urad, dajte ga k
nam v Denver.
Pa še nekaj. Kmalu bi bil pozabil na najbolj važno reč, oziroma na tisto, ki nam povzroča največ neprilik in prerekanja, namreč na tisti naš “K.” Nič nam ne koristi in nič nam ne škoduje, torej je, po mojih mislih, glede istega samo nepotrebno pregovarjanje, pa naj bo od ene ali druge strani. Vsak delegaj; naj si zapomni, kaj mu je društvo naročilo in tako naj stori, pa ne bo nobene posebne zamude niti odvečnih stroškov radi tega. Cemu pa so konvencije? Ali ni konvencija najvišja oblast? Ce delegati, zbrani na konvenciji v Ely izprevidijo, da je dobro za Jednoto in njeno rast, če se ime spremeni, pa se naj spremeni in mirna Bosna! Jaz sem zato, da bi se dalo organizaciji popolnoma ameriško ime, da bo odgovarjalo sedanjim pravilom in sedanjemu času. Mi se ne smemo toliko ozirati na tisto, kar je bilo dobro pred tridesetimi leti, kot na to, kar bi bilo boljše za bodočnost.
Pozdrav vsemu članstvu J. S. K. Jednote!
John Schutte,
član društva št. 21 J.S.K.J.
 o-------------
NEKOLIKO NASVETOV K RAZPRAVAM O PRAVILIH
Vsi dopisniki, lci se odločijo javno razpravljati o izpremembi ali izboljšanju naših pravil, naj bi v prvi vrsti vpoštevali, da ima pisana beseda lahko vse drugačne posledice kot izgovorjena. Marsikaj se včasi lahko reče, kar ne bi bilo priporočljivo zapisati.
Dobro bi bilo dalje, da vsak dopisnik vpošteva sledeče: —
Z lepo besedo se da mnogo več povedati in dosti več doseči kot z robatostjo, zmerjanjem ali zasmehovanjem.
Dostojna razprava, opremljena s stvarnimi argumenti, im-ponira tudi nasprotniku.
O vseh dopisnikih, ki posežejo v razpravo, bi morali soditi, da jim je pri srcu dobrobit in napredek Jednote; četudi se naša mnenja križajo, s tem še ni rečeno, da imajo naši oponenti slabe namene.
Osebnosti ne spadajo v noben dostojen list, najmanj pa v glasilo bratske podporne organizacije in v razprave o pravilih.
Pri razpravah o pravilih organizacije, v kateri smo vsi bratje in sestre, naj bi se polagalo večjo važnost na to kaj je pisano, kot kdo je pisal.
Glasom obstoječih pravil se ne more niti priporočati in hvaliti, niti napadati ali zasmehovati nobene politične ali verske skupine.
Dopisniki naj izvolijo tudi vpoštevati določbo glavnega odbora, katera je bila sprejeta na polletni seji m,eseca julija 1927, in glasom katere sme vsak član v glasilu razpravljati o eni im isti točki pravil samo dvakrat. Ta sklep je glavni odbor osvojil zato, da bodo mogli priti do besede vsi člani, ki bodo želeli razpravljati o pravilih.
 o------------
Operacija na možganih.
Profesor dr. Foerster, sloveči zdravnik v Breslau, Nemčija, je nedavno operiral nekega epileptika na možganih. Odprl je možu lobanjo in odstranil gotov delček možgan, ki je povzročal božjast. Pacijent je bil ves čas operacije pri zavesti. Po operaciji je njegova leva roka ohromela, ker je bil odstranjen tisti del možgan, ki je kontroliral dotični ud, toda božjast se ni več vrnila. Lobanjo je zdravnik lepo naravnal v pravo pozicijo in rano zakril s kožo z moževega stegna, nakar se je vse lepo zacelilo.
n*1
NAZNANILO IN ZAHV
Žalostnega srca sorodnikom, prijatelJe® znancem tužno v-est, d11} ^ mila smrt pretrgala nit2 J nja mojemu ljubljenem progu
JOHN-U PETRICK.s,
stisnil of>
Za vedno je zauB““ ; maja, po dolgi in muc zni. Pogreb se je vrsi Jj f th popoldne 5. maja na ^
Pa. Pokojnik je bil ^ 1876 v vasi Unec pri j Jugoslavija. V Ameri^0 ^ šel pred 29 leti, in sicer1()je eblo, Colo., kjer je biva ^ Potem se je bil podal na
kjer j«
d ter1
sreči še dobil svojo ni
staro domovino,
U'1'i
vo in zdravo. Po dveh j,
1 in»
pa jo je smrt pobrala ^ ^ spremil na njeni zadnj e Ž> \ Tu/zapušča pole«	, ^«1
lUJOCC snnrnirfi. til u ..»A.
soproge, tr..J do(,< n
m dva nečaka. V sw1 .
sest1 _
SP*
ni pa brata in štiri
dal je k društvu št. ^
Dr.
foks
Dr.
Iary
Dr.
*an
>ilt ■ *536
h
1(N
P7
111	Uletiči	IH	-	|
tem kraju je bival 19 J; jgj;,
at^
Ahf
ga se prisrčno zahvali1^ ^ ^ On
iti je ui ushu	Mter
Lloydell, Pa., članom f
nec, čut j e pri mrtva^e jjL in spremstvo na P°*°
Prav lepa hvala vsem (
• i ki ® elanom in rojakom, ^
tolažili in nam P0/11.^
zadnjih tednih P° 0
‘‘fcic >. Son
«k( '34,
Vr'
% A/l
bolezni, ki so bili • i. m#
„ezf
inik V*
S
dolgi, dasi je pokoj***-polna tri leta. Hvala *j p so darovali vence v zdrav, kakor tudi onl^0’nio^ it dali na razpolago a' ^li'1 L za pogreb. Sploh nai a]j drl1 la vsem, ki so na eden ^ J gi način izkazali svoJe
jDr.
\ie
Dr.
jo]f
Stil
V
Dr. A(
J"0vi
|Sh
tije in pomoč.	^
Ti pa, nepozabni soP^, ^ čivaj v miru in lahka ameriška gruda!	$
Lizie J. Petrick (roj* ^
žalujoča soprog ^ Lloydell, P!a., dne 1928.
NAZNANILO IN
Tužnih src naznall^a|s je nemila smrt Pre r,.0pf*? življenja ljubljenem11 oziroma očetu	R
ANTONU KRA^jut'
i i
‘Ji« H s
Ne gremo na Mars.
Znanstvenik dr. Coblentz je potom posebnih instrumentov prišel do zaključka, da je podnebje na Marsu precej hladno Ob ravniku, kjer je najgorkeje, znaša toplota okoli 50 nad zero Na obeh tečajih pa je 60 do 70 stopinj pod aero.
in sicer dne 26. aPr*fg£j»P je šel nič hudega sfu lo na cesto, kjer Je ^ sijen pri kopanji*
Opoldan pa ga je za' ^ ^ ;?e] zemlje in kamenja m . ^ L poškodovala, da Je .j v ^ H čer istega dne pre^m cy bolnišnici v Pokojnik je bil roje11 pertu na Dolenjskem^.J ^ let in v tej deželi Jc /	1^
let. Bil je dober ® marljiv delavec in ®. j, dr < svojih otrok. Bil je ° ,jJ'. A.
ta Sloga, » V '<»
K. J. v Canonabur* ’ ^	^
dr. Delavska Sre^J’ ^ ■
SNPJ v Muse, ?a‘. spadal k rudarski 0	.
» «•M;w' Atem t
Naj bo na tern^1 ^
".l4 $r(
>17 SNPJ, članom U-
čena prisrčna hvai ^9 g .
j..	Qlrvirn.	St'	Jti	,	11
dr. Bratska Sloga. s K. J., dr. Delavsk»
%
srt.fč
M- /
" .	* f 1it-
organizacije in nje^ ,^0' jjlty
lavcem, dalje »rod«? O. V
'ti fi'l*
Matko iz BridgeP®1 ^
Mrs. Grošelj iz Pef ’0 L lepša hvala vsem, ' jj i 8 nika obiskali na "
1[\\
odru, ki so se ude!?ij a>'	tI{J
ba, ki so nas toWJ	Hi
dele21
C
tJcif IVI ijl/	1	Tl	i'
na kateri koli nac^
sočutje in urah.
pom
bni s0p,|V '
Ti pa, nepozabn ;n‘fl oče, počivaj v m11 rt#t{i naj Ti bo amerisK* * 9, šel si od nas neIl^jepgeil1
ostaneš nam v	^
niinu za vedno.	jSe	r.
Žalujoči ostali: ^ žar, soproga; F^n#r'/ sinček; Mary K	j d
ka. Dve sestri v s ni.
Muse, Pa.,
P!
'c*
S
v
S
a#
fli
15 urada gl tajnika
^MEMBE V ČLANSTVU i« MESEC APRIL 1928.
živi)6
IlU
od
st. 1.—Pristopil: Henry p h 28722. Suspendiran : Jn Koschak 19918.
| r- st. 2.—Pristopili: Mary Jb 28698, Frank. Seme I, °- Zopet sprejeti:	John
Sc'	'
'’384
i
1)111 21217, Stanley Push
"‘If
ilt«^
je Pr' vf 101« o1
j«
ter %
.es«£l
i ioil D
ie.
#°'1
tre.
SP#
JS^
^TOali0*1 ^374, Frank Laurich Suspendirani: Steve
r ■
<■* u' Louis Push 28010. r- št. 11.—Pristopil: Emil 'sel 28723.
■ f' št. 13.—Zopet sprejeta: Jandresic 19284.
'	-	|jv*	v .	^
,l)is|jofi 1 st. 15.— Suspendirana: ®na Straziscar 25548. Pre-k dr. št. 42 : Anton Gor-10069, Frances Gornik
|| št. 16.—Zopet sprejeti: y | n Hribar 22586, Rozalija
|ir 21819, Dragič MrgiČ | ■ Suspendirani:	'John
^37° 11542, Mary Mlinac1
D/
L st- 18.—Pristopil: Pete c‘ch 28771 w.
m»" s*-- 20. — Suspendiran: Kaucich 19882. Prestoli !»,{*• št. 22: Jos. F. Vergot
^ r.
301,8 irst' 21.—,Pristopila: Lil
^ ' JMeden 28699.
nil;«' ltJ' st. 22.— Suspendirana jposl jjle pučič 8845 lolef« itif1' ®t. 25.—Pristopili: Ru-erfc'LLev8tik 28701. Frank „ji p; ^ 28702>
Si v [#
Anton Mase'
ibil ti*1
'ji	28725,	Marko	Buba-
' st- 26.— Pristopili: Pe-Kiin i°h 28724. John Bu-
Jic
28726, Frank Cadonii
N Nick Fabec 28728: ft,1 Floro 28729, Joseph fim? 28730, Louis Ostrosko *• ' Janko Razum 28772. i^f^^aresinic 28732, Stefan
«jg - 28733, Anton Seleš *tW’ Anthony J. Simon |jy’’ Stanislaw Zeleznjak 1 4’ Frank Sprohar 28773, 8 Jerela 28775, Rose
pce,
N
VAta!'T7Ul1 ^^6, Vincent Ogrinc , • 2°pet sprejet:	Frank
^ 26799. Umrla Mary Zi ^ ^48. Premeni! zavaro-^ iz $1000 na $2000:
^	^	tpiuuu	Il<
It), alk°vec 19930.
il>! b,
n*
jcO' V> 28.— Suspendiran: 'amsek 20426.
■-t. 30,—Pristopil: Mati 28739.
)l«|r,	31.—Pristopili: Du-
A
Hm^iovic 28741, Jeka Rodu-
tiT®<42 28748» Mila Uzelac Sk ^°Pet sprejeta: Agne % C 21796. Prestopil k dr „ «■'	;	Andy	Gombach	25279.
^	^2-—Prestopil k dr,
J'i X:.paul Jalovcnik 11277 — Suspendirani.
št- ’Sile znik B 11 ’ Andre-i
ili;, A 3431, Andrej Snoz
fl
4
n f\|i
v. ~v. 27.—Pristopile : Ma-frt alan
k^?36, Katarina Matoh
!n
d!
28738, Mary Lum-
H,, °dulovic 28740, Dragič ■ 0vic 28""	’	’	"	’
28743.
^^195, Jennie Snoznik ’ ^vana Snoznik 10697,
Set A-Žur 24202• z°l,ef
A
V«”' AH:. peter Jeram 11385. \9*'i IKIu ^5.-*—Pristopila: Ma-
,28703- Suspendirf
W'	K IjP«ir*Q	lSJf»'7U
21954.
št.
Lesica 19331, Neža
';J.Hry p " °6-—Suspendirana: 0-, V^ar 27197. Umrla:
S -!111616 8572
A nV' ^7,-— Pristopili: Jo
^C^28744’Agnes Ar
K”'"1 Zopet sprejeti: An-
JjiVS.
'	^fcuuirani:	josepri
p? ,24518, Math Lesnak
™ Mij.’
lO 22766, John Ujcic HPeiidirani:	Joseph
% VUtija Karaga 26162. olk\ 5 alentich 22987.
s, —^uucn
lA v ’	—Pristopila: Da
° !>. v0lllac 2
t15, ni’ 176:	Frank	Lisac
i^f8800-
jS'Saret Lisac 19108. i ^cic 54J-~—Pristopil: Frank
if lV.;?®745.
* *i 42. k'^O.
-Pristopil: Mike
^>77? TT , r c' i . ni'l/iv ‘o. (Jmrl: Joe Gla-
/
-—Umrl: Stanley
,/|V
*" 43 ,i> - A. 96»-
As
45. — Pristopili: merdel 28779, Frank
Černe 28780, Rose Kreffel
28781, Veronika Margole
28782, Frances Černe 28783. Premenil zavarovalnino iz $250 na $1000: Frank Gregorc 27373. Priemenil zavarovalnino iz $250 na $500:	Louis Mausar 25966.
Dr. št. 47.—Pristopili: Andrej Zemlok 28746, Andrej Zemlok Jr. 28784.
Dr. št. 49.--^Pristopile: Katie Cavlovich 28748, Anna Hotujec 28747.
Dr. št. 54.	— Pristopila:
Annie Jemec 28785.
Dr. št. 57.—Zopet sprejeti: Frank Capek 25516, Anton Furlan 25127. Umrl:	Frank
Nagoda 2047.
Dr. št. 58.—Zopet sprejet: Joe Brezich 18321.
Dr. št. 61.-^—Prestopile k dr. št. 137: Mary Vardijan 26666, Barbara Vardijan 26667.
Dr. št. 66.—Pristopili: Rudolf H. Wolf 28749, Anna Petrie 28786. Premenil zavarovalnino iz $500 na $1000: John Dragovan 28004.
Dr. št. 70.—Pristopila: Anna Hawryluk 28801. Suspendirani: Joseph Luzar 20639, Anton Prudich 27021.
Dr. št. 71.— Pristopil: August Knauss 28704. Zopet sprejeti: John Omerza 6450, Joe Perusek 11400, Mihael Perhavec 20434, Anton Slugar 26589 Frank Šircelj 1248J2, Frank Mohorčič 22024. i Prestopil k dr. št. 104:	Leopold Svetina
26575.
Dr. št. 75.— Suspendirani: Albin Merse 25341, Joe Marsh 26895.
Dr. št. 78.—Umrla: Albina Škufca 14514.
Dr. št. 83. — Suspendiran r Božo Zivkovich 25470.
Dr. št. 84.—Pristopili: John Ludvik 28705, Louis Ludvik 28706, George Hervatin 28707
Dr. št. 85.—Pristopil: John Levstik 28787.
Dr. št. 88.—Pristopil: Martin Mohar 28708.
Dr. št. 101.—Suspendirani: John Strukel 24103, Mary Struble 27680.
Dr. št. 103.—Pristopila: Julia Struna 28750. Zopet sprejeti: Jennie Gornik 21353, Mary Jene, 17334, Josephine Juratovac 26369, Frances Od~ lazek 19504, Rose McDonough 20228.
Dr. št. 104.—Pristopili: Justin Saitz 28752, Frances Sait? 28751.
Dr. št. 105.—Pristopil: Anton F. Molak 28788. Suspendirana: Matilda Snellar 26211.
Dr. št. 106. —< Pristopila: Jennie Jeran 28753. Suspendiran: Mike Pompy 28390.
Dr. št. 107.—Suspendirani: Anton Gornik 27947, Peter Stauduhar 13945.
Dr. št. 108.—Suspendirana: Mary Cekuta 23757.
Dr. št. 109.—Suspendirani: Joseph Rebrovich 26307, Mike Stanich 24457, Mile Corak 27551.
Dr. št. 110.—^Suspendirane: Helen Jurkovich B 171, Anna Jurkovich 18498. Zopet sprejet: Joe Mohar 24818.
Dr. št. 114.—Pristopil: Ge-ci-ge Popovich 28709. Suspendiran:	John Urbas 18394.
Prestopil k dr. št. 94: Frank Skradski 23690. Prestopila k dr. št. 129: Emma Jadlosky 26510.
Dr. št. 120.— Prestopile k dr. št. 129: Anna Bolek 21648, Mary Paulisich 22020. Prestopila k dr. št. 184: Anna Mur-gel 17495.
Dr. št. 122.—Suspendirani: Mary Luchis 25117, Andy Od-rehovsky 27807.
Dr. št. 124.—Pristopil: Rudolph Marusich 28710. Umrl: Frank Pohar 20798.
Dr. št. 128.—Pristopil: Peter Chernich 28802.
Dr. št. 129. — Pristopila: Frances Pirc 28789.
Dr. št. 130.—Pristopili: Marie Ambrose 28754, Frances Kopina 28755, Joe Ambrose 28756.
Dr. št. 132.—Zopet sprejeti: Mike Gerdanc 22167, Filipa 'Gerdanc 22166. Suspendirani: Antonia Strlekar 24865, Anton Strah 20890, Dragotin Massokata 23820, Mary Petek 16230, Mary Skube 27211. Prestopil k dr. št. 44: Matevž Škraba 24519.
Dr. št. 133.—Suspendirane: Mary Nekich 27949, Mary Španko 24600.
Dr. št. 135.—Zopet sprejeti: Magda Krcelic 25751, Fr, Kruselj 25018, Alois Vojska 26355.
Dr. št. 136.—Pristopili: Rosie Joebon B 227, John Lju-belsek B 228, Martin Joeban 28757.
Dr. št. 137.—Pristopili: Rosie Caric 28792, Josephine Poje 28791, Josephine Telban 28790. Premenila zavarovalnino iz $500 na $1000: Ivana Champa 9369.
Dr. šti. 138.—-Suspendiran: Milan Miodrag 28282.
Dr. št. 140.—Pristopili: Tony Glazar 28712, Josie Glazar 28711, Frank Zadel 28758, Joe Fatur 28803.
Dr. št. 142.— Suspendirani: John Arbanas 28297, Sam Ko-sanovich 25281.
Dr. št. 144. — Pristopili: Frank Karun B 226, Kathari-na Kotzian 28714, Anna Mišica 2871.3, Victoria Hreščak 28715. Zopet sprejeta: Anna Washabaugh 20383.
Dr. št. 145.—Suspendirani: Anna Miskanjisk 26631, John Miskanjisk 26633.
Dr. št. 147. — Pristopil: Frank Zaverl Jr. 28793.
Dr. št. 149. — Prestopili k dr. št. 144:	Frank Žabkar
16452, Frances Žabkar 20940.
Dr. št. 150.—Suspendirana: Barbara Govednik 18981.
Dr. št. 154.—Suspendirani: Frank Hribar Jr. 25892, Mile Ratkovich 25585.
Dr. št. 158.—Zopet sprejeli : Joe Kogoj 25267.
Dr. št. 159.— Suspendiran: Mirko Vukich 25894.
Dr. št. 160.—Zopet sprejeli: John Cergol 26487, Martin Muretic 26489, Lawrence Polh 21281.
Dr. št. 162.—Pristopili: Peter Richter B 229, John Yini-sen 28795, Lewis Tost 28794. Suspendirani:	Tony Princ
28347.
Dr. št. 164.—Pristopil: Jo seph Kozan 28759.
Dr. št. 165.—Pristopil: John Nalepka 28804. Zopet sprejeti: Joseph Vist 26070, Mary Vist 28133, Rudolf Vist 28134. Andy Šholtis 28495, Helen Sholtis 28496.
Dr. št. 166.—Pristopili: Milo Vitas 28805, George Cirja-novic 28806. Premenil zavarovalnino iz $250 na $500: Josephine Zunk 25974.
Dr. št. 171.—Pristopil: John Knes 28760. Zopet sprejeti: Anna Premuzich 27714, Louis Mavsar 10433, Mary Mavsar 10431, Mary Prilog 26468. Suspendirani:	George	Pane-
zich 26243, John Ujcic 26251.
Dr. št. 174.—Pristopili: Mike Forgats 28716, Katarina Spicko 28717, Frances Valentinčič 28718. Suspendirana: Mary Popovich 26892.
Dr. št. 176.—Zopet sprejeti: Jerry Berkich 28098, Andrew L. Brozovich 24440. Suspendiran : Pete Sestan 26999.
Dr. št. 178.—Pristopil: Andrew T. Ozanich 28768.
Dr. št. 179.—Suspendirani: Joseph Vicic 28213, Luka Pa-vich 28410.
Dr. št. 180.—.Pristopili: Jim Marinčič 28761, Mikalina Ja-raminas 28763, Frank Glavan 28765, Josephine Verbich 28764, Stanley Vesel 28762, Frank Antončič 28767, Charles Skull 28766. Suspendirani: William Ausec 28249, Frank Merhar 28252, Anna Smole 27230, Edward Smole 28285.
Dr. št. 182.—Suspendirane: Anna Zlacki 27862, Katherine Hotujec 27812. Prestopil k dr. št. 26:	William	Čadonič
B 218.
Dr. št. ‘184. —. Prestopila: Angela Champa 28719.
Dr. št. 186.—Zopet sprejet: Frank Kausek 27867.
Dr. št. 188.—Pristopili: Tony Yerman B 230, Jack Baraga 28797. Suspendirani: William Cimperman 28015, James Kastelic 28017, Anton Klun 28018, Tony Fortuna 28171.
Dr. št. 189.—Suspendirane: Betty Lebar 28611, Mary Lebar 28644.
Dr. št. 190.—Pristopile: Annie Simonich 28720, Marie Babich 28721, Elizabeth Pajnich 28770, Teresa Babich 28769, Anna Burchell 28798.
Joseph Pishler. gl. tajnik.
--------o—------
Alnia Karlinova (Celje):
NA AVSTRALSKI KMETIJI
(Pisateljica toga sestavka prtič. A. M. Karlinova iz Colja so je nedavno vrnila iz večletnega potovanja po oddaljenih pokrajinah sveta. Obiskala j« Avstralijo, Polinezijo, Novo Gvmejo, razne otoke v Tihem oceanu itd., same eksotične dežele s svojevrstnimi razmerami in ljudmi. Doživela je mnogo zanimivega. Kaj cudo, ce so njena predavanja, ki jih j«1 imela v Celju in v Gradcu vzbudila ogromno zanimanje.)
Dingo, divji avstralski pes, je še enkrat zalajal, nato pa je nastala tišina — tesnobno pritajeno dihanje prirode ob prvem jutranjem svitu. Zamorec v senu se je stresel in je skočil pokonci. Deset prstov skozi lase — in že je počesan; obriše si z robom suknje obraz in že je umit. A obleka? Nu, to delo mu je prihranjeno. Stare hlače in ohlapna srajca, čije gumbe je že zdavnaj pozobal in prebavil kak ptič, se noč in dan zvesto oklepata temnega telesa. Nekoč so si smeli mazati život s kengurujevo mastjo, ali belci imajo o tem druge nazore. Malo vzdihne in premišljuje, ali naj vendar potisne roke v vodo. Pa se potolaži z mislijo, da bodo roke črne, najsi jih še toliko umiva. Naposled, komu pa naj dokaže, da se je bil umil, ko se nikjer nič ne pozna? Zadovoljen krene v hlev k živini.
Tudi drugače postaja v hiši živahno. Dekle in hlapci vstajajo in sama gospodinja krene v hlev, da pomolze nekatere krave. Kmet vprega konje k plugi,i ali k stroju za žetev. Najstarejši sin se pravkar raz-govarja s črnim psom, kakor da bi imel le-ta človeški razum. Veleva mu, da naj spravi to ali ono nepokorno ovco iz ovčnjaka. Pes zamahlja z repom, si obliže gobec in odide v polni zavesti globoke pasje odgovornosti. Medtem so otroci pogrnili mizo, najstarejša hčerka je že skuhala kavo in reže kruh. Vsak je za svojim opravkom, dasi še ni vzšlo solnce. Tako se v Avstraliji služi kruh . . . Lenuhom prede trda v tej deželi, ki tudi že pozna boj za obstanek.
Skozi odprta vrata duhti ev-kalipt (drevo, ki ga nasajajo zlasti v močvirnih krajih), njegov vonj je smolnat in krepilen. Po visoki travi se zvija kača. Dekla, ki je pravkar prišla čez dvorišče, se ne prestraši in ne vzklikne; ročno vzame kos iesa in ga vrže na vrat. Zlomi ji tilnik. Kockaburra (avstralski ptič) se spusti z drevesa in si privošči mastni grižljaj.
Nato se solnce povzpne nad obzorje in jame pripekati.
Nobeden ne gre v šolo, zakaj že do bližnje kmetije (farme) je sto kilometrov. Toda glej'— vzgojiteljica je poklicala deco na veliko odprto verando. Tu se začenja pouk, ki ga prekine stoprav opoldanski zvonec. Popoldne pomagajo deca in vzgojiteljica pri gospodinjstvu — celo gospodarja neredko vidiš, da suši posodo. Sploh ga ni Avstralca, ki ne bi znal kuhati in prati. Po čaju — tako označujejo v Avstraliji večerjo; ki jo imajo.v prvem mraku — za-svira vzgojiteljica na klavirju naj novejše plese. Hlapci in dekle, stariši in otroci, ■’ se zavrte in plešejo po mili volji. Samo ob žetvi so vsi preveč utrujeni.
Cesto jezdi vzgojiteljica, ki
je v Avstraliji član družine, z otroci v goščavo, daleč od valovečih njiv in neštevilnih ovč-njakov in ovčjih pašnikov. Tam se šele pokaže lepota tuje dežele. Najprej jezdijo po polju mimo kurrajonovih dreves, s katerih padajo debela, rumena semena, potem mimo tako-zvanega slanega grmičevja, ki v času suše reši marsikateri sestradani govedi ali ovci življenje. Potem se pokaže tako zva-no travnato drevje, čudovite rastline, ki imajo zajetna debla in zgoraj namestii vej — travo, da se vidijo kakor raz-kuštrane glave avstralskih divjakov. Nato prispo v goščavo z modrim, rdečim in belim ev-kaliptom, ki ga štejemo med naj večje avstralsko drevje. Pogled nanj je mogočen, vendar pa nudi človeku in živali kaj malo senčnega varstva pred pekočim solncem. Pod drevjem vidiš razne čudeže petega dela sveta; na primer naglega ska-kavca wallabyja ali pritlikove-ga kenguruja, morda bendiku-ta, pisanega vrečarja s koničastim gobcem, velikega kakor naša mačka, ki — kakor znaten del avstralskih živali — nosi svoje mladiče v veliki mošnji na hrbtu. Ali pa pleše na tleh, ki si jih je sam nastlal, liri podoben ptič, se ljubko obrača, skaklja, razpenja peroti in prekrasen rep, medtem ko njegova ženka pridno brska za črvi in se dela kakor da ne bi videla lepote svojega našopirjenega častilca. Ali pa stopiš na gnezdo ptiča, ki ga imenujemo Maj-lee — hribovski kmet.
Ta ptič si dela iz suhega listja, mahu in raznih odpadkov cele griče in položi globoko vanje jajca. Kadar misli, da je spodaj pregorko, razkoplje s kljunom prst in naredi nekake dimnike, ki odvajajo prevroči zrak. Ko je vse to urejeno, zapusti ptičja dvojica naraščaj, češ, naj si mladi rod sam pomaga, kakor zna in more. Mladiči pa niso nič kaj v zadregi: korajžno prekljujejo lupino in se prerijejo po odprtinah kvišku. S.eveda m takšnem griču kar gomaze mravlje, ki so mladim ptičem dobro došla južina. Tako modro je tedaj priroda poskrbela za svoja bitja!
Lahko se človeku nameri tudi na uto nekega ptiča, ki zna gra-
diti iz pritlikavega drevja krasne hodnike. Tu se v večernih urah zbirajo cele jate teh ptičev in zlagajo na kup vse, kar so bili nakradli po okoliških kmetijah. Tako najdeš tu naprstnike, črepinje razbitega zrcala, koščke svile, zamaške itd.
Zgoraj na queenslandski meji, kjer je vroče podnebje in koder se po starem kamenju razlivajo tople vode, se lahko vidijo tik ob solnčnem vzhodu ali zatonu značilni kljunaši, ki so poslednja vrsta zdavnaj izumrlih živali predzgodovinske dobe. Imajo svileno mehko kožo kakor bobri, a tudi močne gosje kljune. Rep je ploščat in podoben veslom. Ta žival odlaga jajca, vendar pa le-ta nimajo trde lupine, marveč so vlačna kakor kačja jajca. Ta kljunaš 2vali mladiče kakor ptič, nato pa jih obeša na prsi, kjer iz kože kaplja mleko. V teh vodah živi tudi pljučna riba ali ceratodus, ki je napol plezalec in diha s pljuči, ne kakor riba s škrgami, vzlic temu pa lahko ostane delj časa pod vodo.
Tako je tedaj v avstralski goščavi. Toda mehak mah te ne sme zapeljati, da bi sedel na tla, zakaj la*hko bi ti prišle do kože avstralske vejike mravlje, ki nevarno pikajo. Ce človeka močno opikajo, mu ni pomoči. Tako je nekoč obležal neki pijanec — in se je stiskal k prepredel emu panju:
“Vražje mušice, kako pikajo!” je stokal v svoji vinjenosti.
Trenutek nato se je obrnil in je zopet zastokal, a že slabeje:
“Moj Bog, ti psi pa imajo strahovite zobe!”
Potem je globoko zaspal. Drugo jutro na vse zgodaj so ga drvarji našli ob panju. Bil je mrtev in že dolgo mrzel. Zastrupile so ga velike avstralske mravlje.
Včasi je treba iti s kmetije v mesto, da se nakupi to ali ono. Ob takem dnevu postane v hiši na moč živahno. Vsi osli morajo iz hleva ali pa jih psi pripade s pašnika. Štirinajst do šestnajst parov vprežejo v voz. In zdaj se peljejo milje in milje daleč. Dolge ure se vozijo, preden prispejo do človeških selišč. Kako čudno se zdi ljudem s farme življenje v mestu! Toda ne gre, da bi sc predolgo
mudili. Urno nakupijo potrebščin za več mesecev, seveda pa ne pozabijo slaščic za otroke, za vzgojiteljico, ki jo vsi čislajo in celo za dekle. Zakaj stanovske razlike so tukaj skoro da neznane. Človeka sodijo po njegovi vrednosti, ne pa po poklicu. ki ga opravlja.
V notranjih vročih pokrajinah, kjer niti sivec noče dolgo capljati po cestnem kamenju, so v prometu kamele. In kadar po delu in učenju nastopi ura prijetnega delopusta, sedejo učiteljica in učenci na kamelin hrbet in jezdijo čez hrib in dol. Kdo ne bi na takih izletih sanjaril o tisti čudni pradobi, ko je bila povsod samo voda. V Avstraliji te priroda tako če-sto spominja na prasvet.
(življenje in Svet).
GLASOVI Z RODNE GRUDE
V hrvatski Dubici so nedavno izročili materi zemlji truplo pokojnega Mije Hrvačanina, ki je bil jugoslovanski javnosti znan kot nacijonalen delavec, ki je bil svojedobno med prvimi aretiran, ko se je začel v Zagrebu takoimenovani srbski ye-leizdajniški proces leta 1908. Kot mlad visokošolec se je Hr-vačanin v Curichu spoznal s pokojnim kraljem Petrom ter z Nikolo PaŠicem. V času vstanka v Bosni je Hrvačanin po možnosti šel na roke vstašem in ko so Turki udušili ustanek, se je Peter Markonjič nekoliko časa skrival v Dubici pri Hrva-čaninu. Ko je kralj Peter zasedel srbski prestol je bil Hrvačanin eden med prvimi iz naših krajev, ki le prišel v Beograd, da pozdravi kralja Petra.
I n
Iz Mostara poročajo:	Znano
je, da so naši seljaki v vsem precej neprevidni in je že marsikateri z življenjem plačal svojo neprevidnost. Tako je nedavno v Grabovcu začel Seljaka Luko Božica boleti kočnik in mu je čeljust precej otekla. Ker bolečin ni mogel več prenašati, je sklenil, da si sam izdere zob. Izvršil je to mučno operacijo z navadnimi kleščami ter si pri tem iztrgal tudi ko-škek mesa. Rana se je vnela, otekla mu je glava in se zastru-
(Dalje na 6. strani)
'mttr	
(©)	
©	
	
C®)	
c©)	
©	
C©)	
	
d)	
	
	
(©)	
(©)	
(©)	
(0)	
	
<§)	
(§)	
<§	
	
	
(©)	
	
	
(g)	
(§)	
	
	
	
(§)	
c©)	
	
	
d>	
(©)	
©	
	
	
(©)	
(©)	
	
(©)	
<§>	
c©)	
š	
VABILO! VABILO! VABILO!
K A M SE PA PODAMO V NEDELJO 27. MAJA?
O Ml ČLANI J. S. K. J GREMO NA PIKNIK!
Pa kje bo ta piknik?
NA ŠPELKOTOVIH FARMAH V EUCLID, O.
» Ali še ne veš, da prirode tam
Skupna Društva J. S. K. J.
Da, da, če je kaj takšnega, grem p:i seveda tudi jaz. Saj tam se bomo po domače zabavali, ker poznam dosti članov, in tam bo razvedrila dovolj! — No, saj zalo sem te pa domislil, ker veš, da postrežba bo prvovrstna. In na Špeukoto-vih farmah imajo tudi kegljišče. Bova pa še midva par krogelj zapodila, medtem ko se bodo naše boljše polovice vrtele v plesni dvorani, kjer jih bo zabaval Val. Turkcv duet.
V tolažbo lačnim in žejnim so pa izvolili dober, delaven in postrežijiv odbor, ki bo imel na skrbi, da nihče ne bo lačen ali žejen, lačna ali žejna.
Od kare na Bliss Rd. pa do veseličnega prostora bo Opekalov truck vsem brezplačno na razpolago.
En truck bo ob dveh pred Slov. Domom na Holmes Ave., o polu treh pred Slov. Del. Domom na Waterloo, in od tam odpelje na prostor piknika.
Vabljeni so tudi člani in č.anice iz bližnjih naselbin, kot iz Barbertona in Lo-raina, da nas poselijo.
Za obilen poset se vljudno priporoča
ODBOR
:	j
nova doba, Mav 2sm> 1028
m
Jr
OTOK ZAKLADOV
Angleško spisal R. L. STEVENSON Poslovenil J. M.
V
(Nadaljevanje)
“No, kje pa misliš, da se nahaja sedaj?” je vprašal Silver porogljivo.
“V Bristolu v bankah,” je odvrnil njegov tovariš.
“Je bil tam,” je rekel kuhar, “je bil tamkaj, ko smo dvignili sidro. Toda moja stara ženka ga ima sedaj vsega pri sebi. In gostilna je prodana s pravico in opravo vred; in stara dekla je odpotovala, da se snide z menoj. Povedal bi ti kje, ker ti zaupam; vendar nočem vzbuditi zavisti med tovariši.”
“Ali moreš zaupati svoji ženki?” je vprašal oni.
“Gospodje sreče,” je odvrnil kuhar, “si navadno malo zaupajo med seboj in prav imajo, veruj mi. Toda jaz imam svoje navade. Ako kak tovariš kaj zakrivi — ne bi hotel biti na istem svetu s starim Johnom. Bilo jih je nekaj, ki so se bali Pewa,	in nekaj,	ki so se bali Flinta;	toda Flint sam se je bid
njega.	Strašen	je bil in drzovit. Najbolj	divji mornarji na
morju	so bili ti	Flintovi; sam zlodej	bi se	bal iti ž njimi na
morje.	No, jaz	nisem bahač, in sam	vidiš,	kako po domače ti
delam družbo; toda kadar sem bil jaz podkrmar, beseda jagnje! ni bila za stare Flintove morske roparje. Da, tako je bilo na stari Johnovi ladji.”
“Povedati ti moram,” je odvrnil mladi, “prav nič se nisem mogel ogreti za ta posel do tega pogovora s teboj, John; -sedaj pa: evo moje roke!”
“Imeniten fant si in razumem tudi,” jtj odgovoril Silver in mu tako prisrčno stresal roko, da se je ves sod tresel; “in lepšega človeka za gospoda sreče niso videle moje oči nikdar.”
Sedaj sem začel polagoma razumevati pomen njihovih izrazov. Z besedo “gospodje sreče ” niso očividno mislili nič več in nič manj, kakor navadne morske razbojnike, in mali prizor, katerega priča sem bil slučajno, je bilo zadnje dejanje v pokvar-jenju enega najbolj poštenih mornarjev — morebiti poslednjega na krovu. Vendar sem bil kmalu oproščen teh stvari, kajti Silver je malo zažvižgal in prišel je tretji mož ter prisedel k njima.
“Dick je z nami!” je dejal Silver.
“O, saj sem vedel, da bo Dick z nami,” je odvrnil glas krmarja Izraela Handsa. “O/ ni neumen, ta Dick,”
in obrnil je
svoj tobak v ustih. “Vendar glej,” je nadaljeval, “to-le bi jaz rad vedel, Barbeque: koliko časa bomo še čakali? Skoro sem do grla sit kapitana Smolette; dovolj dolgo mi je stresal sitnosti, grom in strela! Rad bi prišel v ono kabino, da. Njihovih jedil in vina itd. hočem.”
“Izrael,” je rekel Silver, “tvoja glava ni dosti vredna in tudi nikdar ni bila. Vendar mislim, da si zmožen slišati, vsaj tvoja ušesa so dovolj velika. To-le ti povem: ležal boš spredaj hi živel trdo in govoril prijazno in se obnašal trezno, dokler jaz ne dam znamenja; in zapomni si to, sin moj.”
“No, ne rečem, da tega nočem storiti,” je godrnjal krmar.
‘ Kar bi pa rad vedel, je: kedaj? To je, kar bi rad vedel.”
“Kedaj? Preklicano!’ je zavpil Silver. "No, ker hočeš vedeti kedaj, ti pa povem. Kolikor mogoče pozno; to je kedaj. Tu imamo mornaja prve vrste, tega kapitana Smoletta, ki vodi to lepo ladjo za nas. Tukaj sta sodnik in zdravnik z zemljevidom, in jaz ne vem, kje ga imata. In ti tudi ne, praviš. No, moje mnenje je, da naj sodnik in zdravnik najdeta celo stvar ter nam naj jo pomagata znesti na ladjo. Potem bi pustil kapitana Smoletta, da nam vodi ladjo še pol pota nazaj, predno udarimo.” “Mislim, da smo sami mornarji tukaj na ladji,” je rekel mladi Dick.
“Sami pomagači smo, hočeš reči,” je na kratko odgovoril Silver. “Mi znamo krmariti itd., kdo pa zna določiti smer pota? To je, gospodje, na kar vi- vsi vedno pozabit.e Ako bi šlo po mojem, bi nas kapitan Smolett vozil nazaj najmanj v pasatne vetrove; potem bi se ne mogli motiti. Toda jaz poznam te vrste ljudi, kakor ste vi. Zato pa naredimo konec ž njimi na otoku, kakor hitro bo stvar na ladji. Vendar vi niste srečni, ako niste pijani. Preklicano sem se že naveličal voziti se z vami!”
“Le počasi. Dolgi John,” je kriknil Izrael. “Kedo pa ti povzroča sitnosti?”
“No, koliko lepih ladij, mislite, sem jaz videl zajetih? In koliko Čvrstih fantov sušiti se na solncu na sodnem dvorišču?” je odgovoril Silver. “In vse to samo zaradi te naglice in naglice in naglice. Ali me slišite? Marsikaj sem videl na morju, mislim. Ako bi se vam samo posrečilo določiti smer, četudi za kako točko proti več ali manj, pa bi se že hoteli voziti v kočijah, kaj ne. Vendar vi ne. Vas dobro poznam. Jutri boste imeli svoja usta polna ruma, pa bo vse dobro.”
“Vsak ve, da si kakor kak pridigar, John; vendar tukaj so bili še drugi, ki so znali ravno tako dobro krmariti in delati kakor ti,” je rekel Izrael. “Imeli so radi nekoliko šale. Niso bili tako togotni, nikakor, temveč so razumeli šalo kot dobri tovariši.” “Tako?” pravi Silver. “No, kje pa so sedaj? Pew je bil eden te vrste in umrl je kot berač. Flint tudi in umrl je vsled [ ruma v Savanah. Da, bili so ljubeznivi mornarji, da! Samo, kje pa so sedaj?”
“Toda,” je vprašal Dick, “kadar jih primemo, kaj storimo vendar ž njimi?”
“To je možak zame!” je zavpil kuhar z občudovanjem. “Tako je prav! No, kaj bi ti mislil? Izpostavljati jih na suho, kakor sužnje? To bi ne bilo angleško. Ali jih pobiti na tla kakor živino? Tako bi naredil Flint ali Billy Bones.”
“Bill je bil pravi mož za to,” je rekel Izrael. “Mrtvi ne grizejo, je dejal. No, sedaj je sam mrtev, sedaj ve sam, kako je tam: ako pa je kedaj kak grozovitež prišel na varno, je bil Billy.”
“Prav imaš,” je dejal Silver. “Neprijazno, toda odločno in zanesljivo. Vendar poslušajte me — jaz sem dober človek — cel gospod, praviš. Toda to pol je stvar resna. Dolžnost je dolžnost, tovariš. Jaz glasujem — smrt. Kadar bom v parlamentu in se vozil v kočiji, ne želim, da bi se prikazali kaki odvetniki na dom, nepričakovano kot zlodej v molitvah. Čakajte, pravim: kadar pa pride čas, Čemu opustiti priložnost!”
“John!” vzklikne krmar, “ti si pravi mož!”
“Jaz tudi mislim, Izrael,” je rekel Silver. “Samo eno zahtevam zase — jaz hočem imeti Trelawneya. S temile rokami mu oderem njegovo telečjo kožo s telesa, Dick!” in nato je pri-
stavil, ‘sedaj pa skoči na noge, kakor pravi fant, in prinesi mi nekoliko jabolk.”
Lahko si predstavljate strah, ki me je obšel. Skočil bi iz soda in pobegnil, ako bi imel moč; toda moje srce in moji udje so me zapustili. Slišal sem, kako je začel Dick vstajati, potem ga je pa nekdo najbrž ustavil in Ilandsov glas je vzkliknil:
“Oj, pusti jih! Ali jih še vedno nimaš zadosti, John! Pijmo malo ruma!”
“Dick,” je rekel Silver, “jaz ti zaupam. Na sodu imam mero, torej pazi. Tukaj imaš ključ in napolni majhen vrč ter ga nam prinesi.”
Kakor sem bil tudi prestrašen, mi je vseeno nehote prišlo na misel, da je moral Mr. Arrow na ta način dobivati močno vodo, ki ga je pahnila v grob.
Dick ni bil dolgo časa odsoten in tekom tega časa je govoril Izrael kuharju na ušesa. Samo eno ali dve besedi sem mogel vjeti in vendar sem zvedel važnih novosti; kajti poleg drugih malenkostnih stvari sem slišal tudi:	“Noben drug mož se nam
neče pridružiti.” Torej so se nahajali še zvesti mornarji na krovu!
Ko se je Dick vrnil, je izmed trojice drug za drugim vzel vrč in pil. “Na zdravje,” drugi:	“To pa na zdravje starega
Flinta!” Silver pa je pol pojoč rekel:	“To	pa	na naše zdravje
in na našo srečo!”
Ravno tedaj je neke vrsta svetlobe padla name v sodu in ko sem se ozrl kvišku, sem spoznal, da je luna vzhajala in zlatila srednjo jambora in svitlobela jadra na prednji strani in skoro v istem času je zaklical glas na izgledu:	“Zemlja!”
XII. POGLAVJE Vojno pos v e (o va nje.
Veliko letanje in tekanje je nastalo na krovu. In slišal sem, kako so hiteli ljudje iz kabine in iz drugih prostorov navzgor. V trenutku sem zlezel iz svojega soda, se skril za prednje jadro, se obrnil proti zadnjemu delu ladje in dospel na odprti krov ravno še ob času, da sem se pridružil Hunterju in dr. Liveseyu, ki sta hitela proti ladjinemu rilcu.
Tamkaj so se vsi mornarji zbrali. Skoro istočasno z vzhodom lune se je vzdignil oblak megle. Daleč proti jugu od nas smo zagledali dva nizka griča, ki sta bila nekoliko milj oddaljena drug od drugega, in za enim izmed njih se je vzdigoval še tretji in višji grič, čegar vrh je bil še vedno zavit v meglo. Vsi trije so se mi zdeli stožčaste oblike.
Toliko sem videl skoro v sanjah, kajti še vedno se nisem oprostil svojega groznega strahu, v katerem sem bil eno ali dve minuti poprej. aN to pa sem slišal kapitana Smoletta, ko je dajal povelja. Obrnili so Hispaniolo nekoliko točk bolj proti vetru in sedaj je pula v smeri, v kateri bi prišla do otoka na vzhodnih strani.
“Sedaj pa, možje,” je rekel kapitan, ko je bilo vse storjeno, “ali je kdo izmed vas tukaj že videl to zemljo pred nami?”
“Jaz sem jo, gospod,” je rekel Silver, “tukaj smo vzeli vodo na neko trgovsko ladjo, na kateri sem bil jaz kuhar.”
“Sidrišče leži na južni strani, za nekim otokom, mislim?” je vprašal kapitan.
(Dalje prihodnjič)
GLASOVI Z KODNE GRUDE
(Nadaljevanje iz 5. strani)
pila kri. Naslednjega dne je nesrečni Luka umrl.
i jr s
Po srečnem naključju se je srbska mumizmatika obogatela z novo najdbo srednjeveškega denarja iz dobe carja Dušana. Pred dvema mesecema je močna ploha v bližini Debra na ju-goslovansko-albanski meji razlila prst na neki njivi. V razriti zemlji so našli v njej mno-malih srebrnih novcev. Učitelj iz Debra je odkupil najdeni denar vsega skupaj 277 komadov, ter ga izročil Narodnemu muzeju v Beogradu, ki bo poskrbel, da se dragocena zbirka ne raztepe ali pa morebiti celo iznese iz države.
ZASTAVE
regalije, prekoraniniee in trakovi. Dalje Victor plošče v vseli jezikih. Prave glasne Victrole.
Ure, diamante, prstane in vso drugo zlatnino.
Nad 20 let v trgovini. Cene zmerne, postrežba točna.
IVAN PAJK
24 Main Street. Conemaugh, Pa.
V Celje je prispel 100% vojni invalid in legijonar, češkoslovaški državljan, ki hoče prepotovati svet. Mož je brez obeh nog in hoče dokazati, da lahko prepotuje kakor zdrav človek ves svet. Ima s plahto pokrit voziček, katerega vlečeta dva močna psa volčjaka. Potovanje je začel v Brnu, prepotoval je Češko in Avstrijo ter prispel v Celje preko Maribora. Od tu potuje v Zagreb in preko Ljubljane v Italijo, Francijo, Španijo, Portugalsko in Angleško. Preživlja se s prodajanjem razglednic.
Imam na zalogi že nad 14 let
lubasoveMmonTke"
vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatid-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene.
Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno zniža).
Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon Pl., Brooklyn,NY.
Edini zaatopnih in saloAalii LUBASOVIH HARMONIK ▼ Zdr«j&«»ib Driavab
nmmwwrimtmTfflmmmwmmnmtmmamrtmwtnnmirTmm
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar 4S05 Butler Street,	Pittsburg*.	ps“
Izdeluje pooblastila, kupne pegodbe, pobotnice vsake vrste, °Por?^*|* vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Am«IW stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
j.******-1
Višek potovalne sezone se hitro bliža. Skupina rojakov za skupino odhaja v stari kraj, bodisi na Obisk ,ali za stalno. Za vsakogar, ki je namenjen na pot to poletje, je skrajni čas, da se definitivno odloči in si rezervira prostor.
NAZNANILO
Slavnemu občinstvu v Jolietu in okolici se tem P° lom prav vljudno naznanja, da bo pogrebniški z&v TEŽAK JENCO, 209 Indiana Street, Joliet, IU‘' nois, tudi za naprej posloval in oskrboval vse v pofe'r niško stroko spadajoče posle ravno tako in pod l3tl imenom kakor do sedaj.
Vsem prijateljem in znancem se za v pretek10 ^ skazano naklonjenost prav iskreno zahvaljujemo m priporočamo tudi v bodoče. Naše geslo je: Zmerne ce ne, postrežljivost in vljudnost.
TEŽAK in JENCO per Mrs. Jean M. Težak
209 Indiana Street, Joliet, Illinois.
NAZNANILO
Na 9. junija se vrši naše glavno skupno potovanje ‘na neprekosljivem francoskem parniku ’“lie de France.” To potovanje obeta biti eno od največjih. Udeležili sc ga bodo rojaki iz Brooklyna, Nev.' Torka, Pittsburgha, Clevelanda, Chicage, Indianapolisa, Jolieta in mnogih drugih naselbin. Razume se, da bo tudi m pot naš zastopnik spremljal rojake prav do Ljubljane in skrbel .'.a udobnost potnikov. Naši potniki bodo imeli prostor v najboljšem delu parnika. Priglasite se
čim prej tudi vi -"'O,
Ne odlašajte več!
Cenjenemu občinstvu v Jolietu in okolici se tem .P lom naznanja, da cvetličarska obrt TEŽAK FLOR*1- ' 209 Indiana Street, Joliet, Ul., bo tudi v bodoče PoS^ vala in oskrbovala vse v to svrho spadajoče posle P istim imenom, kakor do sedaj.	ge
Vsem našim dosedanjim prijateljem in znancem za preteklo skazano nam naklonjenost prav I>r^r zahvaljujemo in se priporočamo tudi v bodoče.
TEŽAK FLORIST per Mrs. Jean M. Težak
209 Indiana Street, Joliet, Illinois.
•H-**
Na 30. junija, istotako na prvaku “Ile de France” se vrši naše naslednje skupno potovanje, katerega se bo udeležilo posebno veliko rojakov iz Milwaukee, West Allisa in Sheboyga-na. Pridružite se jim tudi vi in ne odlašajte. Vsakdo je dobrodošel.
Na 14. julija se vrši naše zadnje skupno potovanje to poletje in sicer to pot 'na priljubljenem “Paris-u”. Tudi za to potovanje je priglašenih že več rojakov. Priglasite se čim prej tudi vi.
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko »troko spadajoče posle.	.
933 E. 185th SL	Clcrel.nd, Ob«0*
iŠat! f(*'1I
V Beograd je te dni prispel zastopnik Rockefellerjeve fundacije za Jugoslavijo, dr. Michel, da se z ministrstvom za narodno zdravje doseže sporazum glede delovanja na polju higijene in o delu, ki ga je treba letos izvršiti. Predvsem se bo zgradilo nekoliko domov za narodno zdravje v Črni gori in Bosni, potem pa se bo pričelo z asanacijo v Macedoniji.
Piknik, skupnih društev J. S. K. J. v Clevelandu se vrši v nedeljo 27. maja na špelkoto-vih farmah.
|	Lepe	|
|	tiskovine	j
S	xu vaša društva, za trgovce,	E
E	posameznike, za vsakovrst-	~
ne prireditve dobite vselej	-j
| po nizkih cenah	|
▼ prri slovenski nnijski tla-	~
karni v Zjed. državah, kjer	E
dobite ob vsakem času za-	E
E	uesljivo in	E
š točno postrežbo
E	Se priporočam drufitvom, ro-	~
jakom, trgovcem za vse pri-	—
like. Prevzamemo največja	E
kot najmanjša dela.	r
|	Ameriška	Domovina	|
8117 St.	Clair	Ave.	|
CLEVELAND, O.
Lahko pa potujete z vsakim drugim parnikom, kajti mi zastopamo vse važne linije in vam lahko postrežemo v vsakem slučaju.
Pišite nam po vozni red parnikov, cene in druge informacije, dalje po slike parnikov, kabin itd. Pošljemo jih brezplačno.
Obrnite se na nas tudi:
a) kadar pošiljate denar v stari kraj,
b) kadar želite dobiti denar iz stare-
ga kraja,
c) kadar ste namenjeni dobiti kako
osebo iz domovine,
d) kadar rabite pooblastilo, kupno po-
godbo, izjavo ali kako drugo notarsko listino, in
e) kadarkoli imate kak drug posel s
starim krajem.
SLOVENSKA BANKA
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
455 W. 42d St., New York, N. Y.
V
GLAS NARODA
NAJSTAREJSI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI.
Je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev.
Pošljite $1.00
in pričeli ga bomo pošiljati. V»a pisma naslovite n*:
GLAS NARODA
82 Cortlandt St, New York. N. T.
Ali bomo dobili še 991 članov v oba oddelka?
ELC0 THEATER - ELY, MINNESOTA
Maja 27. in 28. — SaSlly O’Neil!
V SLIKI DIVJA URA (THE MAD HOUR)
Maja 29., 30. in 31. — Emil Jennings.
V SLIKI ZADNJA ZAPOVED (THE LAST COMMAND)
EDINA AGENTURA ZA VSO AMERj^j.
Poskusnja je dokazala, da so kose zvane “Kome| arfll močnejše STAROKRAJSKE KOSE, rezila, da jim ^„j. in jih popolnoma garantiramo. — Pošljite poštno co z naročnino, poštnino plačamo mi.
to. 5
z r
%
Qevei
r«t(
sako
^enj ' je tv j Nelj
Si.
^ ir
J da S
Mu
N
S p:
l! it Wit o,-j
Ha
V
s
H ’)C
Vt
, vni Je(inoj
pni
^elj ‘ cle
S
Si«
Rlsei
Nje
V
Ste,
■»ni
H ,
Cene so: Kose “Komet” z rinko, 26 do 33 palcev 1 po $2.50; šest kos skupaj po $2.25 komad. Kose d1'1^ po ste, bolj ozke, poliranke, samo 30 in 32 palcev do H $1.50. Grablje, prav močne, ročno delo, po $1.75. ‘ Kosišča, lepa, iz trdega lesa po $2; močnejša P° ^ Klepalno orodje, ročno kovano, teško, po $2.00. Brusilni kamni “Bargamo”, črni, po 75c.
Motike, ročno kovane pri Dobrem Polju, po ?!•«> • Srpi, lepi, veliki, za klepati, po $1. Ribežni za t'eP°
o je*1*
Jugoslaviji iz naj bolj jt?'
%
%
Hoj
fr
ti na dva noža po $1.50.
Plankače, ročno kovane v Male za desno roko po $3.00, velike po $6.00. klenice po $1.20; “Štefani” (2 litra) po $1.50.
Naslov zapišite samo:
STEPHEN ST0NICH
CHISHOLM, MINN.	^
Razpošiljamo na vse kraje dobro zapakirane	f
po in cevmi, prav po starokrajski šegi izdelane.	^j'
cenik. — Pri nas vedno kupite najboljše vrste pe1’1 finejše pohištvo na lahka odplačila.
A
PIŠITE PO NAŠ BREZPLAČNI CENIK ZA LJINO, PECI IN RAZNO DRUGO POHIŠTVO-CAL1 SE BOSTE, DA PRI NAS JE CENEJŠE.
Največja najstarejša slovenska zlatarska trgovina v Ameriki. Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio vseh cen
in Izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE
6083 St. Clair Ave. in »31 E. 79th St., Cleveland, O.
SKUPNI IZLET! SKUPNI
POTUJTE V DOMOVINO V
ROJAKOV S PARNIKOM
“PARIS”
ki odpljuje 1. junija zvečer.
UDOBNE KABINE — DOMAČA HRANA OBILO ZABAVE
UDOBNO POTOVANJE
vlak0"’
• • r/ V*4 *
prav v Jugoslavijo, nikakega presedanja na železnici. ,raarev pripeljete iz Pariza naravnost v Ljubljano oziro-ma
Za vsa pojasnila se obrnite na:
SAKSER STATE BANK
NEW YOB#*
82 CORTLANDT ST.
*TT»grraTYTre»TI»XIg»TTXTTTTTTrTTTTTrr
liel
5
!f v \( '‘Ja
6	s “ni
Si
Su
\
k
X
t
I ^ J
s
s
%
%
A*
v
v
v**
i"1 K f
\r
k