Cjk&ofjCL
Urednštvo in upravništvo Kranj, Bleiweisova 7 — Cek. r a č. št. 17.497 — Rokopisi se nevračajo Izhaja vsako soboto — Naročnina meseč, din 4.—, četrtlet. din 12.—, pollet. din 23.—, celolet. din 45.— — Inserati po tarifi
LETO II.
KRANJ, 6. AVGUSTA 1938
ŠTEV. 32.
USTAVA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
§4. Državljanstvo je v kraljevini eno. VSI DRŽAVLJANI SO PRED ZAKONOM ENAKI. Vsi uživajo enako zaščito oblastev.
ZAKON O TISKU
§ 1. Tisk je svoboden. Svoboda tiska sestoji iz tega, da se neovirano izražajo misli v novinah ali drugih tiskanih predmetih...
Slovenci v Ameriki
Razgovor z ameriškim izseljencem g. Ily Braiino
Razdrapane razmere med ameriškimi izseljenci, ki se najbolj občutijo v vseh izseljeniških društvih tako kulturnih, telovzgojnih kakor gospodarskih, izvirajo predvsem iz pomanjkanja dotoka mladih sposobnih voditeljev, ki pa jih ni, kajti naša mladina postaja zaradi večnih sporov, ki izvirajo še iz stare domovine, anacijonalna. Da rešimo, kar se rešiti da in da se zgradijo našim narodnim organizacijam trdne osnove, je nujno potrebna oficijelna pomoč države.
Kaj potrebuje naš narod v USA?
1. Naš narod nujno potrebuje so-cijalno zaščito. 2. Kulturni razvoj naših naselbin potrebuje narodnih delavcev. 3. Naš narod potrebuje poučevanja domačega jezika in strokovno šolstvo.
Vse te zahteve bi se dale uresničiti edinole s pomočjo države, ki naj bi z dejanji ustvarila med izseljenci zaupanje do voditeljev in ustanov države, ki bi v teh čutili resnično pomoč, ne pa izkoriščanja, kot se je to do sedaj večkrat pokazalo. Edino na ta način bi zopet pridobili tudi mladino v naša društva, ker bi bila ponosna na delo svojih rojakov.
Socijalna zaščita bi se nudila predvsem telesno poškodovanim delavcem, ki bi se jim moralo zagotoviti izplačilo odškodnine. Ti pohabljenci se sedaj zatekajo k izkoriščevalnim pravnim zastopnikom, ki jih opeharijo in končno se izseljenci delane-zmožni vrnejo domov brez denarja in obremenjujejo občine. Možno je to edino le zaradi nezadostne zaščite od strani države, ki ima danes za vso Ameriko in Kanado enega uradnika — izseljeniškega komisarja. Z malenkostnimi stroški bi država lahko preskrbela poškodovancem odškodnino in ne bi bili tako primorani živeti na stroške države oziroma občine, ne glede na to, da bi se poškodovanec vzdrževal v domovini sam in ne bi bil primoran beračiti. Obenem pa bi se zavedal, da ni v breme skupnosti in da je vreden član človeške družbe.
Sem spada tudi ureditev preselitve naših izseljencev — rudarjev — iz krajev, kjer so rudniki že izčrpani ter so vsled tega naši izseljenci postali brezposelni, v kraje, kjer se odpirajo novi rudniki. Iz Minessotte, kjer so železni rudniki izčrpani, bi se morali naši izseljenci preseliti v Alabamo, kjer so otvorjeni novi rudniki, toda s preselitvijo so zvezani ogromni stroški, poleg tega pa naši ljudje ne poznajo razmer in tu bi jim moral zopet priskočiti na pomoč komisar z nasveti in podporo. Jasno je, da je važno to tudi za državo. Saj pošiljajo ti ljudje prve pa tudi druge generacije denar še vedno domov. Tako pa živijo naši ljudje v barakah okoli zapuščenih rudnikov in se preživljajo kakor vedo in znajo.
Potrebno bi tudi bilo, da se zaščiti naše izseljeniško delavstvo pred „podpornimi jednotami“, ki se danes protipravno poslužujejo izplačilnih fondov v slučaju, da delavec zaradi odpusta ne plačuje predpisanega zneska zavarovalnine. Tako izgubljajo
delavci svoja težko prigarana mnogoletna vplačila. Toda ne samo to, da izgubijo delavci svoj denar, tudi podporne jednote izgubljajo na svoji solidnosti, ker se polastijo zneskov, ki so po zakonih nekaterih držav zaščiteni, čeprav preneha zavarovanec s plačevanjem zavarovalnine zaradi odpusta, bolezni itd in ne zaradi smrti. Tako je poslovanje podpornih jednot ogroženo zaradi nesposobnih voditeljev jednot, ki si še nadalje prilaščajo izplačilne fonde kljub številnim izgubljenim tožbam pri najvišjem sodišču. Razumljivo je, da ljudje v te zavode nimajo več zaupanja, zato bi bilo potrebno, da nepravilno ravnanje solidarno z vodstvom podpornih jednot uredi e-konomsko izobražen in vsestransko uvideven komisar, ki bo spravil poslovanje v sklad z zakoni in tako zaščitil zavarovance.
Jubilejni fond
za obrambo države
Do konca julija je bilo nabranih nad 400 miljonov čeških kron prostovoljnih prispevkov za narodno obrambo. Število darovalcev večjih firm, katerih hitlerjanska usmerjenost je notorična, je odbor enostavno odklonil, ker je bilo jasno, da ta nepričakovana radodarnost izvira le iz strahu pred bojkotom izdelkov tistih tovarn, ki skrivaj ali javno podpirajo hitlerjansko propagando.
Kakor je znano, se je z zbiranjem tega obrambnega fonda pričelo takoj po 21. maju t. 1.
Kdo financira Henleina?
Poljski list „Polonia“, ki izhaja v Katovicah objavlja na čelu lista izvirno poročilo o „zakulisnem delovanju Henleinovcev." Rajh plačuje trgovskim firmam za podpiranje iredente. Gre v prvi vrsti za firmo Schicht v Ustju nad Labo. Ta firma je podarila osem miljonov za obleke in oborožitev henleinovskih udarnih čet (Ordner!), daje tem četam na razpolago vse avtomobile in je postavila na lastne stroške ogromne neon-re-klame za Henleinovo stranko v vseh krajih v okolici mesta Ustje nad Labo. Firma Schicht je bila vedno ul-tragermanska. Po svetovni vojni je postala zatočišče bivših avstrijskih višjih oficirjev. Ko se je stavila na razpolago hitlerjevcem, ji je bilo poverjeno podpiranje iredente na Ce-hoslovaškem. — Umetna mast „Ce-res“, „Vitello“ in „Visan“; zobni pasli „0dol“ in „Kalodont“; kozmetični pripomočki „EIida“ in Mercur“; sveče „Apolo“; mila „Schaponia“ in „Je-len“ — to vse žrtvuje firma Schicht v državi, ki je najbolj ogrožena po nemškem imperijalizmu, za propagando bojnega nemštva. Čehoslovaki bojkotirajo zgoraj imenovane izdelke, toda bojkot te firme je težko izvedljiv, ker na teh izdelkih ni navedena firma, ampak nosijo samo napis „če-hoslovaški izdelek11, da bi bili kupci zapeljani v zmoto.
Tako katoviška „Polonia“ o firmi Schicht iz Ustja na Labi. Kakor znano obstoja tudi v naši državi podjetje Schicht — Lever v Osijeku; zato smo radovedni, če in kakšne zveze obstojajo med temi dvemi podjetji.
Dualset let
V Mariboru se bodo zbrali v nedeljo 14. avgusta desettisoči Slovencev, pripadniki vseh organizacij, 'društev in strank brez razlike, da praznujejo 20-Ietnico obstoja Jugoslavije. Naša želja je, da bi bil tudi z Gorenjske obisk čim večji.
V sprevodu v nedeljo dopoldan bodo korakali Sokoli, fantje, gasilci, organizirani delavci, vojni dobrovoljci, skavti, pevska in kulturna društva. Pričakujemo z vso gotovostjo, da bodo složno in skupno manifestirali za skupno stvar, da bodo la dan padle vse družabne in politične razlike, da bodo tisoči v sprevodu vedeli samo eno: da so Slovenci in da hočejo izkazati pripravljenost braniti Jugoslavijo.
Ali smo čez noč spremenili svoje mnenje, da hočemo sedaj skupno nastopiti — brez vseh pridržkov — z vsemi strankami in vsemi organizacijami?
Ne! V notranjih državnih vprašanjih imamo različne poglede. Mi zastopamo prej ko slej stališče demokracije in svobode. Nadalje vemo, da so v gospodarstvu potrebne nove, pravičnejše smeri in mere. Smo zato, da delavci dosežejo boljšo eksistenco. [Hočemo politiko, ki bo ščitila in zavarovala življenje revnih slojev narodov Jugoslavije. Za vse to smo in pri lem ostajamo.
V vprašanju obstoja in samostojnosti naše Jugoslavije pa ni pridržkov! Pridružujemo se manifestacijam in delu vseh onih, ki so za enotno, močno, neodvisno svobodno Jugoslavijo!
Mnogo borb so imele med seboj razne stranke v državi; še so na-sprotstva med posameznimi narodi, dosti napak je napravljenih, zlasti v drugem desetletju obstoja Jugoslavije. V marsičem se naša pričakovanja v novi državi Jugoslaviji niso izpolnila, dostikrat smo bili, posebno Slovenci razočarani.
Sedaj ob 20-Ietnici delamo bilanco.
Sabotaža
Porotno sodišče v Diisseldorfu je obravnavalo te dni slučaj, ki ga naci-jonal-socijalistična pravica uvršča pod paragraf o „sabotaži Goringove gospodarske štiriletke“ in katerega je glasom obtožnice zagrešil neki v diis-seldorfski tovarni strojev zaposleni ključavničar s tem, da je navodno poškodoval stružnico, pri kateri je imel opraviti. Zadeva zgleda po poročilih rajhovskih listov sledeče:
Obtoženi ključavničar je odpovedal navedenemu podjetju službo, ker vsled prenizke mezde ni bil zadovoljen s svojo zaposlitvijo; ker pa je po nacijonal-socijalistični zakonodaji prepovedano zapustiti svojo službo iz takih ali podobnih vzrokov, je Urad dela to odpoved razveljavil in ključavničar je moral tako ostati še nadalje v tovarni. Zato je poskušal s hitrejšim delavnim tempom zaslužiti višjo akordno mezdo. Pri tako pospešenem delu pa je stružnica vsled pre-brzega vključenja v kratkem času
Mavife
Pretehtajmo vse dobre strani in vse senčne: v gospodarskem pa tudi kulturnem oziru smo držali korak z napredkom, ki ga je svet napravil, ali saj dosti zaostajali nismo. Imamo šole in kulturne ustanove, ki jih pod Nemci nismo imeli; imamo književnost in tisk, ki so bili preje hujše zatirani. Zgradila se je industrija, posebno tekstilna in lesna. Izpopolnjuje se promet. Skratka: kljub vsem storjenim napakam in oviram smo poslali narod, ki nekaj pomeni v tem delu Srednje Evrope. Mnogo tega — če ne vse — nam je omogočila Jugoslavija.
V	zadnjih lelili se je razvila pri naših sosedih ideologija, ki je nam sovražna, nevarna. Stare sanje, pokopane z razpadom c. kr. monarhije prihajajo v novi srajci na dan. Sloveniji grozi nevarnost razkosanja in s tem je ogrožen tudi obstoj Jugoslavije.
Mi vemo: kar v Jugoslaviji še ni urejenega, bo prinesel čas in napredek; kar smo občutili kol krivico, je malenkost v primeri s tem, kar bi izgubili z razbitjem Jugoslavije; Jugoslavija je in ostane v teh razmerah edino možno izhodišče za razmah slovenskega naroda; bralstvo, složnost in edinost vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov more zagotoviti moč in obstanek Jugoslavije
IN S TEM BODOČNOST SLOVENSKEGA NARODA!
Zato bomo tudi z naše lepe Gorenjske, stisnjene med dve meji, šli vsi v Maribor: delavci, kmetje, obrtniki, inteligenti in mladina s svojimi organizacijami vsi v slovenski Maribor za svobodo slovenskega naroda in neodvisnost Jugoslavije!
štiriletke
dvakrat odpovedala in morala v popravilo.
Kljub temu zagovoru, katerega verjetnost je bila po pričah potrjena, je bil obtoženi, ld se je moral zagovarjati tudi radi politične sabotaže štiriletke, katere pa ni bilo moči dokazati, obsojen na 3 mesece težke ječe — in pravici je zadoščeno.
Nevmešavanie
Od začetka zadnje republikanske ofenzive ob Ebru — torej v pičlih desetih dneh — so republikanci ujeli kakor poroča Havas 42 nacijonalistič-nih pilotov, ki so se s pomočjo pado-branov rešili iz uničenih ali sestreljenih avijonov. Med vsemi 42 piloti je en sam Spanec. Katerim narodnostim pripada ostalih 41 „Havas“ sicer ne poroča, ve pa vsakdo, kakšni in čigavi prostovoljci so.
Le angleški zunanji minister lord Halifax si o tej uganki gotovo ni na jasnem.
V v v
UDELEŽITE SE SOKOLSHEGH NHSTOPHIIS1RHZISCU 7. AVGUSTA
hiiri svet o laneiitvi del. zaupnikov
pri KID na Jesenicah
Državni Svet Kraljevine Jugoslavije 28734/37, 17. VI. 1938 Beograd.
V imenu Njeg. Vel. Kralja Petra II. je
DRŽAVNI SVET
v II. oddelku, ki ga sestavljajo predsednik oddelka dr. Josip Barič, podpredsednik Državnega sveta, člani: Vojislav Nikolič, dr. Fran Svetek, Vladimir Hajduk-Veljkovič, Radivoj Nikolič in tajnik Filip Munk, po tožbi Kralja Ignacija, Čelesnika Joža in Stražišarja Viktorja, ki jih zastopa dr. Ivo Štempihar, odvetnik na Jesenicah proti razpisu ministra soc. politike in ljudskega zdravja v Beogradu od 16. I. 1937, St.št. 94.880/36, s katerim je bila zavrnjena njihova pritožba proti odločbi kraljevske banske uprave v Ljubljani — nadzorstva dela št. 28183/36, glasom katere prenehajo njihovi mandati delavskih zaupnikov pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah, na osnovi čl. 17 in 34 zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih ter z ozirom na zakon o taksah, z dne 17. VI. 1938
razsodil:
Uniči se razpis ministra soc. politike in ljudskega zdravja St.št. 94880/36 z dne 16. I. 1937.
Razlogi:
Potem ko je proučil tožbo, napadeni razpis in ostale spise, ki se nanašajo na ta predmet, kakor tudi odgovor ministra na tožbo, dostavljen s pismom z dne 4.VI. 1937 St.št. 44885, je našel Državni svet:
Po drugem odstavku §a 112, t. d. zakona o varstvu delavcev preneha mandat delavskih zaupnikov pred določenim rokom radi težke prekršitve dolžnosti, če je s tem nastala nevarnost za življenje, zdravje in druge važne koristi zaposlenih delavcev ali samega podjetja. O vprašanju, ali je bila izvršena težka prekršitev dolžnosti, odloča pristojno nadzorstvo dela Iz tega, ker izda odločbo o obstajanju težke prekršitve dolžnosti pristojno nadzorstvo dela, izhaja brez dvoma, da je nadzorstvo dela dolžno neposredno s svojimi organi izvršiti postopanje in ugotoviti prekršitev dolžnosti s strani delavskih zaupnikov.
Šele po izvršitvi tega postopanja sme izdati odločbo.
Iz spisa tega predmeta se pa vidi, da nadzorstvo dela pri kralj, banski upravi sploh ni vodilo nobenega postopanja po svojih organih. V odločbi kralj, banske uprave se samo navaja, da je prekršitev dolžnosti u-gotovljena, ne navaja se pa, da se je dognalo v postopanju, ki ga je izved-
lo	nadzorstvo dela samo. V napadenem razpisu je pa navedeno, da je prekršitev dolžnosti s strani delavskih zaupnikov ugotovljena od „pristojne oblasti.“ Ali pristojna oblast, namreč nadzorstvo dela ni izvedlo postopanja neposredno. Nasprotno, iz spisa sledi,
da je zahtevalo nadzorstvo dela poročilo od okrajnega glavarja v Radovljici in da je po tem poročilu, kakor tudi na podstavi poročila policijskih organov o sestanku delavstva zasnovalo svojo odločbo. To je očitno nezakonito, ker po navedeni odredbi zakona o varstvu delavcev nadzorstvo dela nima pravice, da tako postopa. Kakor že rečeno, bi bilo moralo nadzorstvo dela izvesti postopanje po svojih organih neposredno. Ker je nadzorstvo dela pri izdaji odločbe ravnalo protizakonito, ni smela biti taka odločba potrjena po napadenem razpisu. Iz teh razlogov je napadeni razpis uničen.
Predsednik II. odd. podpred. Drž. sveta Dr. Josip Barič 1. r.
duševne depresije delavstva, ki je plod popolne brezbrižnosti do vsake izobrazbe, deloma radi vladajoče reakcije, ki zatira vsako setev po trdi in pusti ledini ... Ta uspeh naj bo v vzpodbudo tekstilnemu delavstvu, ki že dve leti ne kaže znakov življenja. Dve leti je že vsaka setev zastonj, kako daleč je še setev, ki je za vse delovno ljudstvo življenskega pomena.
Kdor se zanima za podrobnejšo višino mezd in točnejše delovne pogoje ter ostala izvajanja citiranega članka, ta naj si pobliže ogleda „De-lavsko politiko" štv. 74. od 4. avgusta tega leta.
Tajnik: Filip Munk 1. r.
•lii
Mezdno gibanje v tovarni „Semperit
uspešno zaključeno
Iz „Delavske politike" od 4. avgusta posnemamo: Kakor smo že poročali, je delavstvo tovarne „Sempe-rit" dne 10. maja t. 1. potom svoje organizacije Splošne del. strok, zveze predložilo podjetju zahtevo po 20°/o povišanju mezd. Zahtevo je utemeljilo s tem, da so se podražile vse živ-ljenske potrebščine. Dne 17. maja so bila prva pogajanja, na katerih je podjetje odbilo vse zahteve delavstva. Tudi pri drugem pogajanju ni prišlo do sporazuma. Potem se je vršilo še eno pogajanje, ki ga je sklicalo sre-sko načelstvo, ki pa je ravnotako poteklo brezuspešno. Dne 27. julija je po sporazumu med organizacijo SDSZJ in podjetjem zopet prišlo do pogajanj, pri katerih je bil v vseh spornih vprašanjih dosežen sporazum. Sestavila se je nova mezdna tarifa in se vnesle v zapisnik nekatere važne določbe, ki so sestavni del kolektivne pogodbe. Delavstvo so zastopali delavski zaupniki ter tajnik SDSZJ s. Jakomin. Doseženi so bili sledeči poviški:
Minimalne urne mezde za pomožne delavke: povišek 9.1 o/o.
Minim. urne mezde v gumijevi stroki: povišek 10 do 25o/o.
Minim. urne mezde za mladoletne pomožne delavce: povišek 8 do 10o/0.
Minim. urna mezda za pomožne delavce: povišek 11.1 o/o.
Minim. urne mezde delavcev, izuče-čenih v gumijevi stroki: povišek 15 o/o.
Plače profesijonist.: povišek 5.5o/0, po dveletni zaposlitvi pa 12.5o/0.
Nadalje je smatrati za velik uspeh organizacije, da se je doseglo 3 dni plačanega dopusta na leto za vse delavstvo, ki je nad dve leti zaposleno v tovarni. Važna pridobitev je, da se je s pogodbo zboljšalo določilo obrtnega zakona § 239, točka 9, ki pravi, da sme delodajalec odpustiti delavca brez odpovedi, če je več kakor 6 tednov bolan. Zlasti pa podjetje povdarja, da v teh slučajih ne bo odpuščalo onih, ki so v podjetju nad dve leti zaposleni. V bodoče se bo praznoval tudi 1. maj. V veljavi ostanejo vse do sedaj izvajane in nezapisane pravice delavcev, kakor četrt ure plačane pavze za malice, 5 minut za umivanje itd. Ostale določbe kolektivne pogodbe ostanejo še nadalje v veljavi.
Uspeh, ki ga je doseglo kemično delavstvo tv. „Semperit“ potom svoje organizacije SDSZJ je vsekakor razveseljiv. Zlasti razveseljiv je še vsled tega, ker je bil dosežen v času, ko strokovni pokret preživlja tako-zvano krizo, katera je nastala radi
Letošnja žetev pšenice
Žetev pšenice je v glavnem končana. V kratkem bo nova pšenica prišla v mline. Približen pregled donosa žetve je gotov. Žetev se ocenjuje kot dobra. Skupen pridelek bo znašal 2.3 do 2.5 miljona ton. S pšenico posejana površina obsega 2.113.000 hektarjev, to je za več kot 2o/0 manj kot lansko leto. Poplave in druge nezgode so uničile 5°/o posevka. Povprečen donos znaša 11 metrskih centov na hektar. Žetev v Banatu in obdonavskih predelih je dala približno 1.3 miljona ton, ostalo odpade na Srbijo, Slavonijo in druge kraje.
žitni režim in nadzorstvo vlade nad cenami pšenice je podaljšano tudi za letos. Prizad je dobil na razpolago za svoje intervencije 250 miljonov dinarjev. Cena je uradno določena : za franko šlep na Dunavu in Tisi Din 148.50 — 160.— za 100 kg, za franko vagon od Din 141 (južna Srbija) do Din 154 (zgornji Banat).
Na svetovnem pšeničnem trgu je cena nižja. V Liverpoolu notira pšenica 5,8 l/8 sh. ali 84.50 din za 100 kg. Naša pšenica je torej za 88°/o dražja.
Na notranjem tržišču je cena pšenici zasigurana in bo najbrže še narasla.
Glede izvoza nam zagotavlja klirinška pogodba s ČSR izvoz 10.000 vagonov, v Nemčijo (skupno z Avstrijo) pa 15.000 vagonov. Preferenci-jalne ugodnosti so določene. Ostali izvoz se bo vršil samo proti plačilu v gotovih devizah. Zanimanje za našo pšenico v Italiji, Franciji, Angliji in Belgiji zagotavlja, da jo bomo lahko prodali.
PODLISTEK
Dr. J. B.
Paberki s potovanja po Jadranu
(Gospodinu Franju)
Vpraševal sem potnike, katerih prtljaga je bila vsa prelepljena z reklamnimi listki hotelov iz vseh krajev sveta, tam od Buenos-Airesa, Tunisa, Biaritza, Varne, Hellouana, Assuana, da naj mi povedo brez laskanja, kakšni se jim zdijo naši kraji. — „Edinstveni, prekrasni, redkokje lepši!" — S kakšnim toplim občutjem sem šele jaz zrl neopisljivo modrino našega morja, s kakšno ljubeznijo objemal milino svoje domovine!
,,Ilodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti!"
Tem bolj pa so me vznemirjali drobni dogodki, ki sem jih doživljal na svojem polu na Jadranu.
*	*
Komaj sem zasedel svoj naslonjač na palubi prelepega našega broda prestolonaslednik Peter", že se mi pridruži mali triletni Ulic, živahen srčkan fantiček, vleče za gumbe moje suknje in mi odvezuje kravato. Sklenila sva prijateljstvo na prvi mah. Seznanil sem se seveda tudi z njegovo mamico, prelepo gospo Ullo, ki je skrbno in prešerno begala in se upehavala za razposajenim dečkom, ki je bila vsa paluba polna njegove veselosti in živahnosti. Zrahljal sem jermenčke svojih opank, da skočim za njim v morje, kamor sem mislil da mora vsak hip zdrkniti. Zopet je pri meni in s pestmi se mi zakadi v prsa. Mati ga uči in opominja, vsi se smejemo in šalimo.
„Tako torej, ti se hočeš z menoj spoprijeti, boksati! Dobro, pa se postavi v bran!" — Markiram sunek proti njemu in on se zavali smeje na tla in noče vstati. — „Oho, mali Schmel-ling, knock out v prvi rundi!" — Mamici se je povesil nos; vidno u-žaljena v svojem nemškem ponosu me je prezrla na vsej poti do Splita.
* *
Čudim se, zakaj me skoro vsak kamorkoli stopim, v obednico našega broda, v naš hotel, v trgovino ogovarja predvsem nemški. Ogledujem se in opazujem, da spoznam na sebi znake nemške rase. Nič takega ne morem odkrili kot dobročudnega Kranjca. Ah da! Nosim svetlosive no-gavlce-dokolenke — skoro bele!
* *
Na Korčuli.
V kristalno čistem jutru, v zraku še polnem miru in spokoja — na morju: „bonaccia“ — se grejem na skali in se pogrezam v sladko dremavico. Sanjam li, da slišim napev stare avstrijske himne in ,Deutschland, Deutscliland uber alles!‘
Kakor mora me muči ta napev na našem Jadranu, prepeva ga kor mladih deklic, ki jih dresira mlad in plešast učitelj vsako jutro, ko se vozijo v čolnu v kopališče. Derejo se na vse grlo. Če pri tem precej distonirajo, jih ne moti.
,Deutschland, Deutscliland uber alles!'
V istem zalivu srečam tri žabe — dva gospoda močnih trebuhov v san-dolinu „Frosch“ z zastavico kljukastega križa — in Heil! Heil! odmeva po zalivu, ki ga domačini zovejo Palestina radi vil bogatih Židov.
*	*
Na jako samotnem kraju se hočem okopati v morju. Pri tem zadenem na
prazno škalljico žveplenlc iz volilne dobe v Avstriji:,, Hier hinein dein ja!" s puščico kažoč v širok krog s kljukastim križem.
Korčula! Mesto iz prekrasnega belega kamenja, rezanega tam na Vr-nilcu in v Lombardi, obdelanega v znoju naših ljudi — zasanjano si v preteklost! Benetke so tu pustile sledove svoje umetnosti in renesanca, Turki so bili odbiti — Angleži so zgradili utrdbeni stolp na pobočju.
V	tvojih ozkih ulicah mi nenadoma zastane noga: skozi odprta vrata vidim na steni Mussolinijevo sliko:ves svet se je že boril za te, a ostala si naša, na veke naša!
Na bližnjem otoku Badiji je star romantičen frančiškanski samostan z gimnazijo in par stotinami gojencev preko leta. Sedaj v počitnicah pa prebiva tam precej velika kolonija ljud-skošolslcih dečkov iz našega Srema — večinoma nemškega materinega jezika, vmes pa kakšen Hrvat in Srb. Vodijo, varujejo in nadzirajo jilištu-dentje-visokošolci „aus Frankfurt am Main": gotovo jim ne vcepujejo jugoslovanske državne zavesti in ne gojijo ljubezni do naše domovine, ampak uvajajo jih v nam tuje ideologije in jih odtujujejo naši državi. Pri tem jim izvrstno tekne kava, bel pšenični kruh in surovo maslo. Počutijo se dobro in nihče jih ne moti.
Tam preko korčulanskega kanala ob vznožju gore Sv. Ilije (964 m) na polotoku Pelješcu leži slikoviti Ore-bič s ponosnimi in lepimi vilami in hišami znamenitih naših pomorskih kapetanov. Na dolgem molu še blesti
v velikih belih črkah: „Zdravo, nado Jadrana!" izza dni, ko se je vozil naš kralj Aleksander... Danes vežba gruča visokošolcev iz Salzburga: eins... zwei... eins zwei... gre na komando. Na komando v dvojne redove na desno, na komando poskok v morje, na komando ven iz njega eins, zwei... eins, zwei... Kakor takrat, ko je bila vojna in ni bilo več — ljudi. Na oba-
li	pa, pred hišo kjer prebivajo, vihra kljukasti križ v družbi naše državne trobojnice. In grof von D..., s katerim sva napravila nočno turo na vrh Sv. Ilije, da vidiva vzhod sonca izza bosanskih gora, mi skuša dokazovati, kako miroljuben da je nemški narod, ki mu je le v zabavo in za igro pruski drill in disciplina in tovarištvo.
Proč strah in temna misel, proč pusto občulje člana zvezanega in nesproščenega malega naroda! Glej! Tam izabalkanskih gor vstaja mlado sonce, bleščeče in zmagoslavno. Pred njim beže in izginjajo sence, v vseli odtenkih modrovijoličastih se niza hribovje tja v notranjost domovine. Tam izza balkanskih gor vstaja mlado jutranje sonce. Obrnem se. Tam daleč na zapadu slutim italijansko obalo, ki je še v mraku. Le otok Lasto-vo, tik za Korčulo, razločim kakor predaleč naprej iztegnjeno pest...
Tonko jc barkaš, ki prevaža hotel ske goste v mesto, jih vodi na izlete ribari z njimi. Je fant izjemno lepe zunanjosti, izoblikovanega telesa, iz klesanih mišic, izredno inteligenter in prikupljiv. Skratka — Tonko j( simliol Korčule. Že na prvi vožnj mi pove, da namerava jeseni v Av stralijo. Zato pač, ker nima doma no bene bodočnosti. Govori perfektno hr vatski in italijanski, dobro nemški
0 vzrokih neuspehov na naši gimnaziji
Četrti odgovor na našo anketo
Nimam namena, da bi se spuščal globlje v izvor neuspehov na naših gimnazijah; o tem so poročali že marsikaj drugi. Zelo potrebno pa se mi zdi, da z ozirom na vedno hujšo poplavo zakotnega čtiva, takozvanih stripov, opomnim na dvoje posebnosti, ki sta mogoči le pri nas.
Ogromno število perijodičnih listov s kriminalno, seksualno-patološko vsebino, pisano v nemogočem jeziku je na razpolago za malenkostno ceno. Mladina sega po tej šundliteraturi in izdajatelji naravnost tekmujejo, kdo bo postregel z najbolj bedasto vsebino in si nagromadil čim več denarja. Prav zaradi denarja brezvestneži zastrupljajo našo mladino in vendar se ni nihče našel, ki bi storil potrebne korake za prepoved teh listov. Sola težko kontrolira privatno življenje dijaka, naša ministstva pa se ne zganejo. Namesto da bi ministrstvo, v katerega delokrog naj bi to spadalo zahtevalo pregled teh perijodičnih ilustriranih listov in vse, ki ne odgovarjajo, enostavno prepovedalo, se zato nihče ne zmeni in zaradi neka-
Novost: Stoječi srnjak »a gorenjske lovce i
terih dobičkarjev puščamo našo mladino moralno propadati.
Dočim tu nihče ni ukrenil edino potrebnih korakov, so gimnazijski mladini v Kranju prepovedali pose-čanje knjižnic, tako Prosvetnega društva kakor one Narodne čitalnice. Zakaj se e to storilo prav pri nas je zelo čudno, drugje namreč te prepovedi ni! Dijaki morajo prebrali na leto gotovo število knjig naših pisateljev; da bi jim starši nabavili nove, je težko, ko zmorejo navadno komaj za šolske. Zato so si v današnjih težkih časih pomagali dijaki z javnimi knjižnicami, ki so jim nudile za malenkosten denar knjige na posodo. Toda prišla je prepoved. Zakaj je profesorski zbor prepovedal dijakom poseča-nje knjižnic je težko razumljivo ? Možno je, da so si dijaki izposojali v knjižnicah tudi knjige z manjšo literarno vrednostjo. Prepričan pa sem, da so v knjižnicah še vedno boljše
knjige kot je perijodična šundlitera-lura.
Ne vem sicer, ali izvira la prepoved naravnost od profesorskega zbora, ali je prišla od ministrstva? Na vsak način pa je potrebno, da se z novim šolskim letom posečanje knjižnic dovoli, prepove pa čitanje kriminalnih povesti. Razumljivo je, da morajo tu priskočiti šoli na pomoč tudi starši. Profesorski zbor pa naj potom prof. društva in prosvetnega oddelka banovine zahteva od ministrstva prepoved razširjanja šundliteralure. Mislim, da morajo vzgojitelji mladine kot prvi napeti vse sile, da se odpravi z našega trga škodljiva literatura.
Pomagajte!
Od julija naprej je nova cesta Kranj-Stražišče odprta za avtomobilski promet, za vozni pa zaprta. Ta odredba je vsekakor upravičena, ker bi navadni vozovi res lahko občutno poškodovali provizorični gornji ustroj novega cestišča. Zato bi sedaj vsakdo pričakoval, da se bo poskrbelo tudi za vozni promet in da bo prejšnja, za ta promet rezervirana cesta, vzdrževana v odgovarjajočem stanju. Toda začuda, tega ni! Ta del ceste prav vidno propada in nihče
V nedeljo 7. avgusta 1.1.
več se zanj ne briga. Cestarja ni več na spregled, nikogar, ki bi odstranil skale in kamenje, ki bi zadelal jame na cesti, nikdo ne skrbi za izogiba-lišča, ni ga, ki bi očistil robove ceste in tako preprečil neizbežne nesreče, do katerih mora priti.
Kakor slišimo, bo z začetkom septembra nova cesta — vsled tlakovanja — zaprta tudi za avtomobilski promet tako, da se bo po stari cesti gibal zopet celoten promet. Kakšen nered bo tedaj nastal tu in koliko resnih promelnili nesreč nas še čaka. Smatramo za svojo dolžnost, da opozorimo javnost in prizadete uradne kroge na te nemogoče razmere In na posledice, ki vsled tega vsekakor kaznivega nereda lahko nastane*«.
Domače vesti
Dr. Ivan Kimovec
I
malo angleški in mlouvi češki ter zna graditi in tesali znamenite kor-čulanske barke. V srce me dirne ko pomislim: zopet eden izmed tisočerih, ki jim domovina ne more dati lepe prihodnosti, eden izmed tisočerih, ki bo prodal tujini svojo mladost, svojo lepoto in moč, se vrnil izrabljen v rodni kraj ali pa utonil v svetu. Poslala sva kmalu dobra prijatelja. Seznanil me je z mnogimi lepotami in zanimivostmi morja in svojega kraja. Ostal pa je nekako brezoseben: čutil sem, da mi še ni izdal vsega. Zagonetko sem odkril prav slučajno. Zvedel sem, da ni niti naš državljan, ampak italijanski podanik — optant. Zaskelelo me je to spoznanje, sramoval sem se svoje proslodušnosli in zaupljivosti v izražanju svoje nacijonalne bolesti napram njemu. Izrečene so bile besede, ki bi ga morale kot tujega državljana žaliti in boleli. To je spretno in tiho prikril. Vprašal sem ga naravnost, kaj da pravzaprav je in za koga čuti ter kakšni so njegovi duševni odnosi do svoje in do moje domovine. „Sem Korčulanec, navezan sem na svoj rodni kraj, ljubim la kraj do brezumja. Da, šel bom v svet, pa samo zato, da si moram tukaj zgraditi svoj dom in tukaj obdelovati svojo zemljo. Bil sem slar 6 let ko je oče optiral za Italijo, takrat ko se je obljubljalo nam, ki živimo iz rok v usta, vse dobrine tega sveta, so se nam nudile podpore, podpore in zaščite, se nam laskalo pa tudi grozilo. — V Italijo me ne vleče, tja niti ne smem: nimam legitimacije, nisem služil vojakov; zahajam v sokolsko telovadnico in se družim z domačini Hrvati. In slednjič nimam 5.000 dinarjev, potrebnih za pridobitev tukajšnjega državljanstva, kar ni tako lahko.“ — Preizkusil sem
ga, da vidim, kje je njegova duša, njegovo srce. Ponudil sem mu — in držal bi besedo — tistih 5.000 din. Spretno se je izmaknil. Da ste mi jih ponudili pred par leti, bi vam bil hvaležen. Danes vaša plemenita žrtev nima smisla, ker v jeseni odpotujem in kot italijanski državljan — se bom lažje prebil v svetu. — Lahko in sladko je bili pripadnik velikega in oblastnega naroda: vso zaščito in zaslombo čuti nad seboj, ponos in čast. Duhovne in kulturne vezi ga trdno vežejo na svoj narod. Težko je, zato pa tem bolj plemenito, večje ljubezni in notrajije trdnosti je potrebno pripadniku malega naroda.
„FIodil po zemlji sem naši in pil nje bolesti/*
Ti drobni dogodki, neznatni in majhni pa tako pomenljivi so mi glasno govorili, kako veliki narodi z neobičajno skrbjo, s pretkano propagando utrjujejo državno in narodno zavest, kako skrbe z izrednimi žrtvami za sleherno dušo, da ne utone v morju tujine in se ne porazgubi v pesku daljine, goje in negujejo sleherno srce, da oslane tesno priklenjeno na kulturno in duhovno žarišče matere-do-movine.
Tam na severni naši meji, tam v Mariboru pripravljajo labor v proslavo 20-Ictnice Jugoslavije: tam naj se utrdi tudi naša narodna in državna zavest, tam naj se vname iskra In zažge zopet enkrat mogočen plamen navdušenosti, kot je gorel takrat ob rojstvu Jugoslavije v vseh naših sreih. Cas je zato...
Jadranski stražarji! poživljam vas, udeležite se te proslave v čim večjem
številu!
V	sredo zvečer je nenadoma preminul v Ljubljani odvetnik dr. Ivan Kimovec, ki je šele pred dobrimi dve-mi leti preselil svojo odvetniško pisarno iz Kranja v Ljubljano. Ugledni pokojnik si je v kratkem času svojega bivanja v Kranu pridobil simpatije vseh, ki so ga poznali in znali ceniti njegov vedri značaj ter njegovo včasih tudi pikro, toda nikdar žaljivo odkritosrčnost. Pošten in nepodkupljiv je delil ne oziraje se na levo in desno zaslužene lekcije, nato dobrohotne nasvete in končno — če si se res poboljšal — tudi hvalo, na katero je bil lahko vsakdo, ki je je bil deležen, upravičeno ponosen. Odhod dr. Kimovca iz Kranj so gotoVo obžalovali vsi njegovi prijatelji in znanci, toda ni se dal preprečiti; odšel je in vedno nasmejanega ter vedrega gospoda doktorja ne bomo več srečavali na naših potih... Mir njegovi blagi duši! Neutolažljivim svojcem najiskrenejše sožalje!
Mesto odgovora...
O prepričanju in veri.
Odlomek iz razgovora med učiteljem Jermanom in župnikom v Cankarjevih „Hlapcih“, III. dejanje.
Jerman: „Počastili ste me, da ste prišli v to mojo siromašno izbo.“
Župnik: „Vi niste podobni tistim, ki so počepali na kolena, ko so se tla
celodnevno in zaključno
zamajala; moški ste in pošteni, rad bi vam roko dal v prijaznosti; in toplejše bi jo stisnil nego spolzke roke tistih, ki jih mole naproti. Zato sem vam razložil, kako malo je potreba, da . . . da prestopite ta plitki jarek med nama.“
Jerman: „Nič drugega torej, nego skriti in zatajiti to malo, kar je razuma v glavi in to malo, kar je poguma v srcu?“
Župnik:	„Prepričanje,	naziranje,
mišljenje, vera in kolikor je še teh besed — ne vprašam vas zanje. Kajti ena beseda je, ki je živa in vsem razumljiva: oblast. Živa je od vekomaj, vseh besed prva in zadnja. Pokori se, ne upiraj se, je poglavitna zapoved; vse drugo je privesek in olepšava. Kdor se ravna po tej zapovedi, mu bodo grehi odpuščeni, kdor jo prelomi, bo smrti deležen.
—	Prišel sem, da vam to povem, preden se vam izpolni sodba, ki jo sami zahtevale. Moja duša bo čista."
Z REDNIM PLAČEVANJEM NAROČNINE nam prihranite mnogo truda in nepotrebnih stroškov. Letna naročnina „Sobote“ znaša 45. polletna 23, mesečna pa 4 dinarje. Naš poštnočekovni račun ima štev. 17497 ter se glasi: Uredništvo in upravni-štvo „Sobote“ Kranj
Po daljšem trpljenju je preminula gospa Fani Blagne-tova, restavraterka v Kamniku. Blaga pokojnica je vodila pred leti v Kranju znano Ja-liačevo gostilno, potem pa hotel „Je-len“ ter je bila vsled svoje vedno vedre ljubeznivosti in odkritosrčne prijaznosti splošno priljubljena ter spoštovana od cele Gorenjske. Bodi ji lahka zemlja domača! Razžalošče-nim svojcem najiskrenejše sožalje!
Zapora ceste. Na prošnjo okr. cest. odbora v Kranju odrejam radi gradbenih del na banovinski cesti Cerklje-Vodice-Tacen v km 15.230 v Zg. Brniku za vsa vozila zaporo te ceste pri obstoječem ban. lesenem mostu preko potoka Mlinščica za dobo od 8. avgusta do 10. septembra 1938. — Promet je usmeriti na občinsko cesto pred gasilskim domom preko lesenega občinskega mostu potoka Mlinščice na desni strani ban. ceste v smeri iz Cerkelj in preko novega bet. obč. mosta preko potoka Ovšice do križišča ban. ceste z obč. cesto v Zg. Br-nikk-Voklo.	Srez.	načelnik
Današnji podlistek „Paberki s potovanja po Jadranu'1 zasluži, da ga vsak Slovenec pazljivo prebere, premisli in si ga vtisne ne samo v srce, temveč tudi v glavo in se po dobljenih naukih ravna — doma in povsod!
Strelske tekme se bodo nadaljevale in končale prihodnjo nedeljo na strelišču v Struževem. Strelska družina je pripravila za vse tekmovalce (člane ali nečlane) prav lepa darila, med temi tudi novo kolo, ki ga bo dobil najboljši strelec na zmagovalni tarči. Vseh daril je nad 50 tako, da bodo vsi prišli na svoj račun. Tudi na mladino se ni pozabilo. Tekmuje se cel dan do 5. ure popoldan.
OPERNA PREDSTAVA ,ROHEME‘ bo 11. avgusta 1.1. v Trstu, kamor Vas popelje Putnik v udobnih avtobusih po nizki ceni. Informacije pri Pulnikti, Kranj Prijave do 9. avgusta.
Na zadnji občinski seji smo med drugim ludi uradno zvedeli, da so se tovarne uprle pavšaliranju trošarin, češ da so itak že dale posojilo za novo šolo. Proračunski deficit bo torej znašal nad 700.000 din., krile ga pa bodo, kakor je g. župan povedal — tovarne, ki so se na okrajnem glavarstvu k lemu obvezale. Katere tovar ne, po kakšnem ključu, kolik deficit in kako —' s posojilom, darilom, podporo — tega pa g. župan ni razložil, najbrže vsled tega, ker sc noben za občinski blagor skrbeči odbornik za take malenkosti ne zanima in je to zadeva — davkoplačevalcev. — Predsednik finančnega odseka g. Fock je podal računski zaključek „Mestne hranilnice" za lelo 1937. iz katerih posnemamo, da je ta zavod eden najsolidnejšili na ceh Gorenj ski, če ne v Sloveniji sploh: kljub temu, da je bilo odpisanih v pretek-
tekmovanje v Struževem
lem poslovnem letu vseh 25o/o zaščitenih kmet. posojil v znesku 349.000 din., izplačuje naša ..Mestna liranil-nica“ vse vloge — stare in nove — v polnem obsegu ter je v tekočem letu likvidirala med drugim tudi naložbo mestne občine za novo šolo, ki je znašala nad 1.800.000 dinarjev. Vloge na knjižice in tekoče račune so narasle na 42 in pol milj. din., kar je vsekakor najjasnejši dokaz za zaupanje, katero kranjska „Mestna hranil-nica“ povsod uživa. — Prosvetnemu društvu je „Mestna hran. votirala za dozidavo Ljudskega doma 100.000 dinarjev, kar je občinski odbor soglasno odobril. — V smislu kolektivne pogodbe so se vsled rastoče draginje zvišale soglasno plače mestnemu delavstvu za 20o/o. Ta sklep dokazuje, da naš občinski odbor socijalno čuti in ne odreka delavcu, kar mu gre. Svetovali bi le, da občina v istem smislu vpliva tudi pri drugih večjih privatnih podjetjih in tovarnah, da tudi ta zvišajo draginji primerno plače svojim nastavljencem in delavcem. Zato je prav, da gre občina z lepim zgledom naprej. — Občinski odb. Miha Košnik s Primskovega je
Hotel Stara pošta, Kranj
Vsak večer vrtni koncert s plesom 1 Toči se Plzensko pivo Živo postrvi In r»M »e dob« »talno
vložil dva nujna in zelo upravičena predloga, da se namreč za Primskovo izvrši imenovanje ulic in razdelitev novih hišnih številk, ker vlada sedaj v tem pogledu tak nered, da se niti domačini ne spoznajo več v lastni vasi. Drugi predlog zahteva zboljšanje javne razsvetljave, ki je sedaj pod vsako kritiko, po zimi pa naravnost ogroža življenje vsakogar, ki ima o-pravka na Primskovem. — Na predlog štirih članov uprave je bil soglasno in z aplavzom imenovan notranji minister g. dr. Anton Korošec častnim občanom m^gta Kranja. Mislimo, da je g. dr. A. Korošec že toliko zaslužen za slovenski narod, da bi to imenovanje tudi na kranjski občini lahko uvrstili med prve ločke dnevnega reda, ne pa med slučajnosti.
PROMENADNI KONCERT Kranj- , skega glasbenega društva se vrši v soboto dne 6. t. m. ob pol 9. uri zv. na glavnem trgu. V ne deljo 7. t. m. pa DRUŠTVENA VESELICA NA VRTU HOTELA KRANJSKI DVOR. Vse prijatelje godbe najvljudneje vabimo.
VIII. češka veselica, katero je priredila „Ceškoslovaška beseda" na vrtu župana g. Križnarja v Stražišču je izpadla kljub večernemu dežju proti vsakemu pričakovanju. Prireditev je počastil s svojo navzočnostjo češkoslovaški poslanik na našem dvoru eksc. Lipa s soprogo, ki je zbral o-koli sebe svoje rojake in v nevezanem razgovoru pojasnil današnji politični položaj CSR, povedal, da je pozicija Češkoslovaške republike trdna in neomajna ter priporočil predvsem samozavest in prepričanje v zmago pravice in demokracije. Veselice se je udeležil tudi g. ing. Minovsky, konzul CSR v Ljubljani, g. dr. Egon Stare, predsednik J C lig s soprogo, kapetan g. Milutinovič s soprogo, predsednik združenja trgovcev v Kranju g. Berjak, starosta gorenjske sokolske župe g. Špicar, starosta sokolskega društva Kranj g. Završnik in mnogo drugih. Prav je, da se tudi na ta način poglabljajo prijateljske zveze z našimi bratskimi češkoslovaškimi prijatelji.
IZLETNIKE IN PLANINCE opozarjamo na današnji oglas restavracije »BALKAN" v Kranjski gori!
Z lovsko latinščino bo končano, če se ne udležite tekmovanja na tarči „Srnjak“, ki bo postavljena sporazumno s tuk. lovskim društvom na nedeljskem nagradnem tekmovanju kranjske strelske družine v Struže-vem. Kdo bo še verjel resničnim in neresničnim lovskim zgodbam, če bo videl, da se junaški „Jogri“ ne upajo svojih sposobnosti pokazati pred — javnostjo. Nagrad je nabranih že nad 15, od katerih predstavlja prvo nabasan nahrbnik z vsem provijantom in in potrebščinami za nedeljskega lovca pa tudi vse ostale so velike in praktične vrednosti za prijatelje tega športa. Za brezhibno organizacijo in poštenost pri razdelitvi nagrad tarče „Srnjak“ bodo skrbeli kranjski lovci sami pod vodstvom znanega lovca na medvede, ki je že večkrat dokazal, da je kos tudi še težjim nalogam. — Zato v nedeljo 7. t. m. vsi lovci na strelišče v Struževo!
Združenje krojačev in krojačic se udeleži proslave 15-letnice obstoja tovariškega združenja na Jesenicah dne 7. t. m. in vabi članstvo, da se tega izleta udeleži v čim večjem številu. Skupen odhod iz Kranja ob 6. uri zjutraj (turistovski vlak). Prijave in informacije pri združenju.
En zelo ugleden gospod je v nekem aktu — katerega bomo objavili, ko bo čas zato — že napovedal skoraj-šen konec „Sobote“, obenem pa najavil že naslednika, najbrže v prepričanju, da se dobre in poštene stvari ne da ubiti niti z najmogočnejšimi in najvplivnejšimi pomagači.
DO' ŽNOST VSAKEGA PRIJAT-LJA „Sobote“ je, da z NABIRANJEM NOVIH NAROČNIKOV, S PRIDNIM DOPISOVANJEM In REDNIM PLA-CEV NJEM NAROČNINE podpira ob vsaki priliki in povsod idealna stremljenja našega lista.
CERKLJE
Obrtniško društvo je pri dveh veselicah naredilo 900 din zgube. Kdo je kriv? Največ nestrpnost gotovih dobro znanih zagrizencev, nadalje intrige starega odbora, pa tudi neodločnost sedanjega. Sicer pa: Cez sedem let....
ŠKOFJA LOKA
Strokovna skupina oblačilnega delavstva JSZ v Škofji Loki razvije in blagoslovi v nedeljo 7. avgusta svoj delavski prapor pod pokroviteljstvom staroste JSZ g. Gostinčarja s sledečim sporedom: Ob pol 9. uri dop. razvitje in blagoslovitev prapora v farni cerkvi, nato sv. maša; po sv. maši zborovanje krščanskega delovnega ljudstva na glavnem trgu. — 'Popoldan ob treh prosta zabava v gost. Plevna. Sodeluje godba Ljubnik
IZLETNIKOM
PLANINCEM PRIPOROČAMO
RESTAVRACIJO BALKAN V KRANJSKI GORI
DOBRA DOMAČA POSTREŽBA, PRIJAZNI PROSTORI. NOVA VERANDA. — V TRGOVINI KRASNI SPOMINKI, DELIKATESA IN VEDNO SVEŽI KRUH IZ LASTNE PFRARNE
HISA UTEMELJENA LETA 1636
priporoča se LAVTIŽAR JOŽE
KAR BOSTE FOTOGRAFIRALI VAM PRVOVRSTNO RAZVIJE, KOPIRA IN POVEČA V NAJKRAJŠEM ČASU
m
8
ATELJE • JANKO KRAMAR
1 K R A N. JL
P RgygRHQVA
10—1.
OVSIŠE
Opozorilo! Vse lastnike psov najresnejše opozarjam, da imajo moji lovci strog nalog, da postrele vse pse, ki jih zalotijo v mojem lovišču bodisi na polju bodisi v gozdu, ker so psi mladi in onemogli divjačini sedaj posebno nevarni. Pripominjam, da v času dokler se nahaja žito na polju tudi lovskih psov ne bo na teren in zato pričakujem, da bo vsak upošteval gornje svarilo. Divje lovce, zanj-karje in druge škodljivce lovišča pa opozarjam, da se bo v vsakem dokazanem slučaju postopalo proti vsakomur brez izjeme strogo po zakonu in brez pardona.
Najemnik lovišča občine Ovsiše
BREZJE
Letno telovadišče sokolske čete Brezje-Mošnje je po določbi okr. glavarstva v Radovljjici že prestavljeno v isti oddaljenosti kakor je bilo dovoljeno od občine Mošnje v letu 1932. Občina Brezje mora po pogodbi nabavili mednarodni cestni znak do 1. avg., kar se do danes še ni zgodilo. Ta odločba pa ni všeč gotovi gospodi, ki je bila že trdno prepričana, da bodo morale „sokolske planke" enostavno zginiti z Brezij in se zato čudijo, da se je Sokol moral umakniti — kakor je bilo itak prvotno predvideno
—	samo za 16 metrov. Ljubi Bog, ki ne pozna ne klerikalnih in ne liberalnih zakupnikov vere in nacijo-nalisti, pa bo že še nadalje skrbel, da tudi na Brezjah ne zrastejo fantovske planke" do neba.
Jesenice
ŽIROVNICA
Okrožni zlet sokolskega društva
Zirovnica-Breznica, združen s svečano otvoritvijo sokolskega doma in proslavo 20-letnice Jugoslavije se vrši v nedeljo 7. avgusta 1.1. v Žirovnici po sledečem sporedu: na predvečer G. avgusta razsvetljava na telovadišču in pred domom ter promenadni koncert godbenega društva „Stol" iz Žirovnice; v nedeljo ob 10. uri skušnje, ob 14.45 povorka, ob 16. uri otvoritev doma, ob 16.30 javna telovadba vseh oddelkov. — Po telovadbi prosta zabava.
JESENICE
Združ. krojačev in krojačic na Jesenicah priredi v dneh 7.—10. avg. razstavo svojih izdelkov v prostorih osnovne šole na Jesenicah. Otvoritev 7. avgusta ob 9. uri dop. Razstavljena bodo tudi dela krojačev, krojačic, vajencev, vajenk ter obrtne šole. Občinstvo pozivamo, da si izdelke ogleda in pravilno oceni vrednost in delo naših domačih obrtnikov.
KOLIČEVO
Malokdaj se oglasimo iz našega kraja, danes pa par vrstic o delavski veselici na Količevem. Papirničarji
M1ILI OGLASI
Vsaka beseda Din 1-—; Iskanje služb in mali oglasi soc. značaja vsaka beseda 50 para; prve Iri besede debeleje tiskane. Uprava .Sobote- Kranj, Bleivretsova 1
Sobo
pripravno za pisarno, v bližini pošte vzamem takoj v najem. Ponudbe na upravo pod »Zmerna cena“.
Stanovanje
soba s kuhinjo se odda 1. septembra v Struževem 32.
Dobro ohranjen
pisalni stroj kupim takoj. Ponudbe s ceno in tipo na upravo ..Sobote*'.
Kupujem
stalno steklenice od črnila in podobne. Ponudbe pod »Steklenice* na upravo »Sobote*.
vsako leto priredimo veliko delavsko Veselico s plesom na vrtu gospe I-vanke Jerman, da tudi delavec, ki mora celo leto garati, saj trenutek pozabi na svoje bedno življenje, in se nekoliko razvedri na svoji prireditvi, katera vsako leto lepše uspeva. Saj pridejo delavci na to veselico iz celega kamniškega okraja. Letos so pa prišli kar s štirimi avtobusi, ko so se vračali iz Zagorja. Pa tudi kmetje, trgovci in obrtniki iz celega okol-liša nas obiščejo. To pa silno boli neke vrste „tičke“ in so letos skušali to delavsko slavnost motiti s tem, da so napravili kratek stik na električnem vodu, misleč, da so napravili bog ve kakšno junaštvo, toda jih je pošteno ogoljufalo. Delavstvu daje vsako leto tovarna J. Bonač prosto luč, vsled tega je bila samo gostilna Ivanke Jerman v temi, med tem, ko je bil veselični prostor bajno razsvetljen. Ker delavska veselica vsako leto tako lepo uspe, boli prav posebno gospode, ki se zbirajo pri „Na-šem listu" v Grobljah, kateri vsako leto v svojem listu točijo britke solze. Zato priporočamo vsem onim, ki se mučijo, da veselica na Količevem ne bi uspela, naj se peljejo s svojimi avtomobili in ljubicami v samoto, kjer si bodo pomirili svoje razburjene živce, in jih nekaj še ohranili za drugo leto. Opazovalec prireditve
Dopis iz Koroške Bele
Za novo šolo
Vprašanje gradnje nove ljudske šole v naši občini se vleče tako počasi, kot se vlačijo po nebu jesenske megle. Občinska uprava si prizadeva na vso moč, da bi se z gradnjo pričelo čim preje, toda prehiteti se nič ne da. Pot uradnega konjička je preprer žena z neštetimi klanci in paragrafi. No pa po dolgem naporu je stvar le prišla tako daleč, da je bila razpisana za dne 25. junija prva javna licitacija. O poteku te licitacije je župan Perko na seji občinskega odbora, ki se je vršila dne 12. julija, podal sledeče poročilo. Prva javna licitacija za gradnjo šole ni uspela. Interesenti so se pred licitacijo pogovorili in niso stavili nobenih ponudb. To svoje ravnanje so opravičevali s tem da je gradnja šole z „Aristos“, to je z votlo opeko zelo draga, posebno še sedaj, ko so „združene opekarne" pogorele in bo prišla v upoštev samo opekarna v Celju, ki bo tako lahko dražje prodajala svojo opeko.
Občinska uprava vsled lega neuspeha ni klonila, temveč je takoj razpisala za 16. julij drugo javno licitacijo. Za to licitacijo se je domačim podjetnikom znižala kavcija, da bi se jim omogočila čim večja udeležba.
Odličen in premišljen nastop župana in občinske uprave je imel uspeh. Ob določeni uri je bilo vloženih 7 ponudb. Za prvo skupino del,«t. j. težaška, betonska zidarska, zemeljska,
Vei lepo ležečih parcel
v najbližji okolici Kranja, primerne za stanovanjske hiše ali pa ludi za večje podjetje se po ugodni ceni odproda. Vprašati v gostilni Benedik Franc, Stražišče.
Tiskarna „SavaM d. d.
Kranj
Knjigarna — Knjigoveznica — Štampiljke Zaloga vseh Šolskih potrebščin
železobetonska in krovska dela je bilo stavljenih 5 ponudb. Za drugo skupino del to so tesarska, pa so bile stavljene 4 ponudbe, ker sta dve podjetji stavili ponudbe za obe skupini del. Po pregledu stavljenih po-|nudb je licitacijska komisija predlagala občinskemu odboru, da se odda prva skupina del tvrdki „Zidarski mojstrij" d. z o. z. iz Ljubljane kot najnižjemu ponudniku, druga skupina pa Petkoš Ivanu, tesarskemu mojstru iz Jesenic z ozirom na to, ker je izmed dveh enakih ponudnikov to domače podjetje.
Na občinski seji 20. julija je župan prečital zapisnik druge licitacije. Ker se nihče ni oglasil k besedi, je stavil predlog komisije na glasovanje. Predlog je bil brez debate soglasno sprejet. Ta seja je bila za naše razmere edinstvena stvar. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti.
H koncu članka naj bosta zapisani še dve novici, ki sta z našim šolstvom v zvezi. Prva je ta, da je »Kranjska Industrijska Družba“ tako navdušena za prospeh naše šole, da je prošnjo občine za podporo pri gradnji gladko — odklonila. Druga novica pa je ta, da se na naši šoli zopet uvedejo trije oddelki, ki so bili ukinjeni. „Slovenec“ je bil nad tem uspehom tako navdušen, da je objavil to vest, še predno so priromali k nam na Belo kakšni uradni akti.
ŠPORT
I. pokalna nogometna tekma
S. K. ,Meter‘:S.K.,Vafla‘
v nedeljo 7. avgusta ob 18. uri
na igrišču S. K. Kranj za pokal Združenja trgovcev v Kranju
S. K. Savica v Stražišču priredi 13. in 14. avgusta svoj IV. športni dan. Na sporedu je:
13. VIII. ob 9. uri zvečer nočna
nogometna tekma na igrišču S.K. Savice
14. VIII. ob 6. uri zjutraj kole-
sarske dirke v dveh kategorijah
ob 9. uri balkanska štafeta
ob pol 10. uri cross-con-try-6()00 m
ob 4. uri popoldne nogometna tekma z S. K. Ljubljano
Po tekmi velika športna zabava v Sokolskem domu, kjer svira vojaška muzika 40. p.p. iz Ljubljane.
Vabimo klube, da prijavijo svoje člane za kolesarske in lahkoatletske točke.
Urejuje Čolnar Lojze — Za konzorcij „Sobote“ Čolnar Lojze, Kranj, Bleiweisova 7 — Tiskarna „Sava“ d. d., Kranj — Za tiskarno Vilče Pešt, Kranj
UREDNIŠTVO /N UPRAVN1ŠTV0 NEODVISNEGA TEDNIKA .SOBOTA"	Kram,	datum	poštnega	pečata.
KRANJ
BLEIWEIS O V A UL. 7
P. n.
Z odlokom NOTRANJEGA MINISTRSTVA št. I. 28816 z dne 10. avgusta 1938 je na osnovi čl. 14 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o tisku PREPOVEDANO vsako nadalnje IZHAJANJE NAŠEGA TEDNIKA „SOBOTA“.
Za izkazano zaupanje in naklonjenost se najlepše zahvaljuje ter
še vnaprej priporoča KONZORCIJ „SOBOTE“ Kranj
OBRAČUN:
S 15. avgustom znaša Vaše dobroimetje Din .................. ter	Vam
je od 15. sept. na razpolago.
S 15. avgustom znaša Vaš dolg Din ................. ,	katerega	izvolite
do najkasneje 10. sept. poravnati potom priložene poštne položnice.